Poštnina ph&ns T RotorfaL Leto XIM št« 230 a Ljubljana, sobota 4. oktobra I930 Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5- - Telefon St. 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. In§eratni oddelek: Ljubljana. PreJer. ooTa ulica 4. - Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. - Telefon fit 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana St. 11842: Praha čislo 7n št 105 241 Naročnina za ti* mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredniitvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« tefon fit. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 3 Telefon it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Pred demisijo r imunske vlade Maniu se je odločil za odstop - Novo vlado bo sestavil Mironescu Bukarešta, 3. oktobra, sg. Po včerajšnji avdijenci ministrskega predsednika Manla pri kralju, se danes izjavlja v političnih krogih, da je smatrati vladno krizo za perečo. Po informacijah lista »Dimineatac, je ministrski predsednik izjavil kralju, da v sedanjih okoliščinah ne more več ostati na felu vlade in daje svoje mesto kralju na razpolago. Kralj Karol trenutno ne namerava razpustiti parlamenta, ker smatra, da je sedanji čas neprimeren za nove velitve. Sestavljena naj bi bila nova vlada, ki naj bi uživala zaupanje narodne kmetske stranke. Bivši zunanji minister Titulescu, ki Je bil v kombinaciji kot ministrski predsed- nik. je to mesto odklonil. Kakor se splošno domneva, bo postal sedanji zunanji minister Mironescu šef nove vlade. V večernih urah se je zatrjevalo v pob tičnih krogih, da se je ministrski predsed nik Julij Maniu odločil za odstop. Bukarešta. 3. oktobra, g. V večernih urah se potrjuje verzija, da bo ministrski predsednik Maniu podal ostavko. Kot njegov naslednik se imenuje zunanji minister Mironescu, ki je bil iz Ženeve brzojavno pozvan v Bukarešto. Maniu je izjavtt, da se mu zdi, da kralj nima dovolj zaupanja vanj, zaradi česar mora odstopiti. Heimwehr stremi po diktaturi Razburjenje zaradi manifesta Starhemberga - Ogorčenje med krščanskimi socijalci - Trgovinski minister za- ' grozil z demisijo Dunaj. 3. oktobra, d. Graški podžupan dr. Strafella, ki je bil včeraj od predsednika upravne komisije zveznih železnic dr. Dollfussa imenovan za generalnega direktorja avstrijskih železnic, je takoj po Imenovanju poslal dr. Dolliussu pismo, v katerem ga prosi za dopust, dokler ne bo popolnoma končan njegov proces proti soci-jalno - demokratski »Arbeiter Zeitungc in dokler ne bo glede na svoje novo mesto uredil tudi celo vrsto privatnih zadev. Predsednik Dollfuss mu je takoj dovolil zaprošeni dopust. Sklap dr. Strafelle, da ne nastopi svojega mesta, dokler ne bo izrečena razsodba v drugi instanci proti »Arbeiter Zeitung«, Je značilen v toliko, ker dokazuje, da se ni mogel upreti pomislekom, ki so se pojavili v javnosti proti njegovemu imenovanju. Prav to pa dokazuje, da so imeli prav oni, ki so bili mnenja, naj bi se odločitev o imenovanju dr. Strafelle za generalnega direktorja zveznih železnic sploh odgodila do končne razsodbe sodišča. Če bi se to zgodilo. bi ne došlo do mnogih političnih pre-tresljajev v Avstriji, kakor tudi ne do zapletenega položaja komaj imenovanega generalnega direktorja, ki je moral za gotovo dobo sam sebe suspendirati. Dunaj. 3. oktobra. AA. Zaradi proklama-eije novega notranjega ministra in voditelja heimwehrovcev princa Starhemberga, Je zašla Avstrija nenadoma v resno in težavno krizo. Starhemberg je v svojem proglasu omenil, da se je Heimwehr pridružil Vau-goinovi vladi zato, da bo dobil popolno oblast nad Avstrijo. Ta njegova izjava Je zbudila v vsej Avstriji naravnost vihar ogorčenja. Na pritisk zmernejših krogov, Je princ Starhemberg danes skušal nekoliko ublažiti svoje prvotne izjave. Kljub temu menijo informirani krogi, da je prvotna verzija resnična in da se heimwehrovci resno bavijo z mislijo, uvesti v Avstriji diktaturo, ako bodo volitve prinesle nasprotnim strankam večino. Prva posledica Starhembergove izjave je, da so srednje stranke stopile v pogajanja za sklenitev volilnega bloka, ki naj vodi borbo proti heinrsvehrovski nevarnosti. Zmerni politični krogi splošno obžalujejo Starhembergov čin, ki' je še bolj komplici-ral že itak težki politični položaj v Avstriji. Dunaj. 3. oktobra, g. V krščansko - soci-jalni stranki je izzval manifest Heimwehra pravo paniko in je ie danes grozil krščansko - socijalni trgovinski minister dr. Heinl zaradi tega manifesta s demisijo. Po rsem tem ni ickljnCene. da Vaagoinova volilna vlada a« bo niti dočakala volitev ter b<» 2« prej razpadla, preden bo prišlo do vtliMv. V levičarskih krogih se boje, da hoče dr. Seipel po tej poti izročiti vso oblast v roke Heimwebra in da je zato tudi v novi vladi, ki razpolaga s policijo in orožni št vom, prepustil notranje ministrstvo heimwehrovcu Starhembergu. Važna seja francoske vlade Demonstracije proti Brianda - Ministrski svet odobril Briandovo poročilo o dela v Ženevi Paril, 3. oktobra, p. Povratek zunanjega ministra Brianda iz Ženeve v Pariz je zopet poživel politično življenje. Briandov sprejem v Parizu ni bil nič kaj ljubeznjiv. Desničarski listi, zlasti rojalistični, so že več dni preje vprizarjali proti njemu hudo kampanjo zaradi njegove miroljubne politike, češ, da je spravila v Nemčiji na krmilo hitlerjevce, v Avstriji pa Heimwehr. Listi so pozivali že več dni poprej nacionaliste, naj dajo ob prihodu Brianda iz Ženeve vidnega izraza svojemu nezadovoljstvu. Ta kampanja ni ostala brez uspeha. Ko se je zunanji minister Briand snoči ob 22.30^ pripeljal na vzhodni kolodvor, ga je pričakovala velika množica. Kljub strogemu policijskemu kordonu, ki je branil občinstvu dostop na peron, je množica vdrla na kolodvor in izžvižgala Brianda. Neki vojni invalid je stopil pred njega in mu zabrusil v obraz očitek, da pripravlja novo vojno in da hoče z nemškimi strupenimi plini pomoriti francosko deco. Le s težavo je policija napravila red. Več demonstrantov je bilo aretiranih. Zunanji minister Briand se je s svojim spremstvom s kolodvora odpeljal takoj domov, demonstracije pa so se ponovile še v raznih ulicah Današnji listi se obširno bavijo z mednarodnim političnim položajem v zvezi * Briandovo zunanjo politiko ter so napovedali za danes opoldne važno sejo ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea. Nekateri listt so celo poročali, da bo prišlo do večjih izpre- memb v Tardieujevi vladi. V zvezi s tem so poročali, da se je vršil včeraj daljši razgovor ministrskega predsednika Tardieuja in Poincareja. Ministrski predsednik Tar-dieu pa je te vesti demantiral kot povsem neosnovane, naglašajoč, da bo stopil pred parlament v popolni soglasnosti z vsemi člani vlade. Popoldne se je res sestala v Elyseeju celotna vlada, ki je imela nato v navzočnosti in pod predsedstvom predsednika republike dolgotrajno sejo. Na seji je zunanji minister Briand najprej obširno poročal o delu Društva narodov, nato pa podrobno informiral vlado o svojih razgovorih in pogajanjih, ki jih je imel v Ženevi z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Vlada Je vzela Briandovo poročilo na znanje ter cdo-brila njegovo politiko. Za njim je obširno poročal trgovinski minister Flandin o sovjetskem dumpingu na evropskih in ostalih svetovnih tržiščih. Sklepi, ki jih je sprejela vlada o protiukrepih, se drže za sedaj še v tajnosti. Končno je minister za delo Laval podal poročilo o prvih uspehih novega socijalnega zavarovanja. Ob zaključku seje je bilo potrjeno imenovanje Carda za generalnega guverneria Alžira. Večerni listi se obširno bavijo s to sejo ministrskega sveta in ji pripisujejo veliko važnost za nadaljnji razvoj francoske zunanje in notranje politike. Grozna železniška katastrofa v Parizu Dva vlaka sta trčila, ekspres pa je zavozH v bežeče potnike — Veliko število žrtev Pariz, 3. oktobra, g. Danes zvečer ob 8. se je pripetila v bližini pariškega kolodvora St. Lazaire strašna železniška katastrofa. Kolodvor St. Lazaire je eden največjih pariških kolodvorov in sprejema oziroma odpravlja dnevno okoli 2000 vlakov. Nedaleč od postaje sta trčila v polni vožnji dva osebna vlaka, pri čemer so se trije vagoni popolnoma razbili. Potniki ostalih vagonov so v paničnem begu bežali iz vlakov preko tirov. V tem trenutku je pridrvel mimo ekspresni vlak^ ki je s polno brzino zavozil v množico. Število žrtev zaenkrat Še ni točno ugotovljeno. Doslej so potegnili izped razvalin 10 oseb ubitih, 30 težko ranjenih pa odpeljali v bolnice. Bombni atentat v Londonu London, 3. oktobra g. Danes popoldne je nastala pred poslopjem londonske glavne pošte težka eksplozija bombe. Poštni uradniki so tamkaj nakladali na avtomobil poštne pakete, kar je naenkrat eksplodirala vsebina poštne vreče. Vse zaposlene je vrglo na tla in jih deloma poškodovalo. O izvoru bombe zaenkrat še nI bilo mogoče ugotoviti podrobnosti. Kakor menijo, gre za politični atentat. Pošiljka, ki je eksplodirala, je prišla iz Irske in je bila namenjena v westmiinsterski del mosta, kjer so vsa vladna poslopja. VEDNO VEČJA NEGOTOVOST V NEMČIJI Briiningova breznadna pogajanja - Državni zbor sklican za 1} oktober - Vlada brez večine - Stavke, finančne težkoče in druge nove homatije Berlin, 3. oktobra, d. Kljub temu, da je zelo malo izgledov na uspeh, nadaljuje državni kancelar dr. Briining pogajanja za sestavo nove vladne večine. Dasi je dr. Briining sam zelo molčeč in se kljub ponovnemu prizadevanju novinarjev noče izjaviti glede svojih načrtov za bližnjo bodočnost, se iz njegove okolice vendarle doznava. da je še vedno prepričan, da se mu bo posrečilo skovati vsaj zasilno tako večino, da bo mogla vlada spre;-i v parlamentu najnujnejše zakone. K temu ga sili pred vsem napoved socialnih demokratov, da bodo po vrsti pobijali vse zasilne odredbe in zahtevali njihovo razveljav-ljenje. Če se jim to ne bi posrečilo, bodo predlagali nezaupnico vladi, kar bi pomenilo padec Briiningovega režima in še poveč alo negotovost nadaljnega razvoja dogodkov. Kljub temu pa se še vedno širijo trdovratne vesti, da hoče Bruning uvesti neke vrste diktaturo na ta način, da bi vladal brez parlamenta, ki bi bil takoj po otvoritvi odgoden za nedoločen čas. Predsednik državnega zbora dr. Loebe je danes sklical državni zbor za 13. oktober k prvi seji. Verifikacija mandatov in konstituiranje državnega zbora bo trajalo vsekakor par dni, tako da bo imel dr. Bruning še tri tedne časa za pogajanja z voditelji posameznih strank. Državnozborska frakcija eentruma bo imela v nedeljo sejo, na kateri se bo konstituirala. Na tej seji bodo tudi podrobno določili smernice za bodočo taktiko. Velike težkoče pri pogajanjih dr. Bruninga povzroča krščansko-socialna stranka podeželskega ljudstva, ki zahteva, naj se pritegnejo v vlado tudi narodni socialisti, ki bi jih dr. Bruning rad izločil. Nejasno politično situacijo je sedaj poslabšal še spor, ki je izbruhnil v kovinski industriji. Tarifna pogodba poteče 5. t. m. Delodajalci zahtevajo 15 odst. znižanje mezd, kar pa delavske organizacije odklanjajo ter groze s stavko. Prizadetih je samo v Berlinu okrog 140 tisoč delavcev. Ce ne bo prišlo do sporazuma, lahko nastanejo veliki neredi, kar bo seveda tudi vplivalo na razvoj pogajanj, ki jih vodi dr. Bruning. Docela nerešen je tudi finančni program, ki je bil prav za prav povod za razpis novih volitev. Glede na vesti, ki so razširjene zlasti v inozemstvu, da namerava Nemčija zahtevati moratorij plačil, izvirajočih iz Youngo-vega načrta, se je pojavila v gospodarskih krogih bojazen, da bo to še bolj povečalo nezaupanje inozemstva do nemškega gospodarstva, ki zaradi izida volitev itak ne uživa več zaupanja inozemskih finančnih krogov in so težave od dne do dne večje. Finančni minister dr. Dietrich je v razgovoru z novinarji kategorično zanikal te vesti in izjavil, da bo vlada z vsemi silami skušala popraviti nemške državne finance in izvesti take reforme, ki bodo vlile inozemstvu novega zaupanja. Med širokimi sloji pa povzroča največje vznemirjenje namera vlade ukiniti, odnosno znižati brezposelne podpore, ki tvorijo čim dalje večje breme državnega proračuna. Gospodarski krogi pritiskajo na znižanje teh bremen, kar pa naravno vzbuja vedno večje nezadovoljstvo med delavskimi masami. Narodni socialisti položaj dr. Brfi-ninga spretno izkoriščajo za svajo propagando in za svoj klic po močni roki, ki naj napravi red. Glede na finančni položaj države računajo na skorajšnjo odločitev. Berlin, 3. oktobra d. Te dni je lord Rothermere v >Dailv Mailu« svetoval Hitlerju, naj črta iz svojega programa antisemitizem Na ta nasvet odgovarja Hitler, da bo vsekakor naloga njegove stranke z organizatoričnim delom, zlasti pa, kar je še važnejše, z napadalnim duhom mnogih novih pristašev ustvariti zavedno in odločno sovraštvo proti judom tudi tamkaj, kjer je bilo doslej samo v početku. Tej nalogi se bo močni organizacijski aparat narodnih socialistov posvetil z vso silo. Nadalje pravi Hitler v svojem listu »Volkischer Beobachter«, da je treba pač resno upoštevati obstoječe ogorčenje v nemškem prebivalstvu, ki se je jasno pokazalo pri izidu volitev. Na Stresemannovem grobu ... BerPn, 3. oktobra AA. Danes so pose-tili kancelar Briining, ministri in druge odlične osebnosti Stresemannov grob, kjer so komemorirali obletnico smrti velikega državnika. Skromen spomenik na grobu je bil ves pokrit z venci, med katerimi je bil venec francoskega, zunanjega ministra Brianda. Spominski govor je imel notranji minister Wirth, ki je poudarjal Stre-semannovo veliko ljubezen do države in njegove velike uspehe na polju pomirjenja med Nemčijo in njenimi bivšimi sovražniki Govornik je končno izrekel željo, naj bi Stresemannov duh vodil nemško ljudstvo v sedanjem težavnem položaju. n. Lepa spominska svečanost v Beogradu Priprave za proslavo 151etnice junaške obrambe Beograda v svetovni vojni - Počastitev spomina padlih junakov Beograd, 3. oktobra. S. Na beograjski občini se je vršila danes seja vseh kor« poracij in društev sklicana v svrho pri« prav za veliko pros'avo 15. obletnice zgo» dovinske obrambe Beograda v svetovni vojni. Sklenjeno je bilo, da se bo izvršila ta proslava v velikem obsegu v nedeljo 19. t. m. Na dan proslave bo tudi svečana seja občinske uprave v dvorani univerze, ki je najpripravnejša v taike svrhe in ka» teri bodo prisostvovali poleg zastopnikov oblastev tudi vsi še živi branite! ji Beo» grada pred 15 leti Na seji bo predloženih več predlogov glede na ureditev in imeno« vanja raznih ulic im okrajev Beograda v spomin na te velike dneve. Tako se bo današnja Banatska ulica imenovala v bo« doče Ulica sremskega dobrovoljskega od» reda, ki je juinaško branil prestolnico do zadnjega moža. Neka druga ulica prejme novo ime Kaipetana Courtica, rojenega Francoza, ki je postal po absolvrramju na» še vojne akademije naš oficir. Njegov oče se danes zim, sin pa mu je padel kot žr» tev svetovne vojne v obrambi Beograda. Predstavniki vojske bodo na siovesnem zborovanju 19. t. m. predavala o tej slavni epopeji naše zgodovine. Ob 11. dopoldne se bo vršila spominska svečanost pri grob« niči branilcev Beograda. Ob tej priliki bo tudi odkrit spomenik padlim žrtvam Za časa spominske svečanosti bodo zvonili vsi zvonovi, pokali topovi in krožili avi» joni nad Beogradom Na glas sirene bo za nekaj časa prekinjeno vse delo. S triminut« nim molkom bo Beograd izkazal čast ju» naškim svojim braniteljem. Nadalje je bil sprejet na današnji seji predlog, da se povabijo na to slovesnost zastopniki vseh mest na sedežih banovin. S svečanosti bodo odposlane pozdravne brzoiavke vojnima ministroma Francije in Anglije, kakor tudi francoskim in angle« škim mornarjem, ki so takrat pomagali braniti Beograd. Za gospodarsko soitepovanje meti Grčijo in Jugoslavijo Skupna seja predstavnikov jugoslovenskega in grškega gospodarstva v Atenah — Povratek naših izletnikov v domovino Atene, 3. oktobra AA. Danes so predstavniki vseh naših gospodarskih organizacij udeleženih na izletu v Grčijo, imeli v atenski trgovski zbornici s predstavniki grškega gospodarstva skupno sejo, kateri ie predsedoval senator Hadžikiriakos. Na seji so po razpravi o aktualnih gospodarskih vprašanjih sprejeli naslednjo resolucijo: 1) da trgovske, industrijske in obrtne zbornice, kakor tudi ostale gospodarske organizacije v sodelovanju z grško-jugoslo-vensko ligo najenergičneje delajo za razširjenje gospodarskih zvez med obema državama. Za dosego cilja je treba razviti propagando v dnevnem in strokovnem tisku imeti čim češča predavanja o potrebi skupnega delovanja in prijateljskih odnošajev, organizirati potovanja javnih delavcev obeh držav, prirejati razstave pridelkov posebno na sejmih, a prvenstveno ie potrebno, da pošlje grška gospodarska zbornica kolekcijo grških pridelkov trgovski zbornici v Beograd, ki jih bo razstavila in po potreb« poslala tudi drugim zbornicam v državi, da jih razstavijo. Isto velja glede prirejanja razstave jugoslovenskih pridelkov v Grčiji: 2.) da zbornice napravijo korake, da obe prijateljski državi poklonita potrebno paž-nio zbornicam obeh držav pri nabavkah za javne potrebe, državne nabavke. nabavke monopola itd.. 3) da obe državi skupno delata na tehničnem zboljšanja in olajšanju mejnih preba- dov tako liudi kakor blaga, da se omogoči čim lažji promet med obema prijateljskima državama: 4) da se priporoči nacijonalnim in regiio-nalnim zbornicam, posebno beograjski in atenski zbornici, da sprejmejo nase dolžnost organizirati trgovsko zbornico v Solunu. odbora v Beogradu in Atenah, ki bosta proučila vsa potrebna vprašanja in dilovala na poglobitvi in olajšanju medsebojnih zvez. Odbora v Atenah in Beogradu bosta priredila statute za skupno delu in se bosta sestala 1. januarja 1931. v Solunu. Atene, 3. oktobra AA. Odpravnik poslov Jugoslovenskega poslaništva v Atenah Mi-loie Jovanovič je priredil svečan sprejem s čajanko na čast jugoslovenskim izletnikom Zvečer so se naši izletniki vrnili v Jugoslavijo. Na postajo jih je spremilo veliko število meščanstva. Oče zaklal svojo hčer Sombor, 3. oktobra č. Snoči se je pripetila blizu Sombora v vasi Teleki strašna rodbinska tragedija. 60-letni Mihajlo To-bijaš je zaklal svojo 25-letno hčer Vero z nožem ter pokopal njeno truplo ▼ kleti. Ker sta bila starec in hčerka sama v .liši, ni včeraj še nihče izvedel za strašni dogodek, ki pa ga je razkrila davi neka soseda, ko je prišla v klet in našla umor-jenko. Morilec je bil aretiran. Vzrok njegovega dejanja za enkrtit še ni pojasnjen. Pred otvoritvijo balkanske konference Atene, 3. okt AA. Nocoj dopotujejo v Atene jugoslovenski, turški, rumunski in bolgarski delegati za atensko balkansko konferenco. Na postaji jim bo prirejen slo* vesen sprejem s strani pripravljalnega od« bora za balkansko konferenco. Jutri bo pri« rejeno delegacijam na čast svečano kosilo. Zvečer bodo imele delegacije prvo sejo, na kateri bodo sklepale o definitivnem programu dela. V nedeljo bo slavnostna otvoritev konference v parlamentu; otvo« ritvi bo prisostvoval tudi predsednik vla« de Venizelos. V nedeljo popoldne bo spre« jem pri predsedniku republike Zaimisu, v ponedeljek pa se začnejo redna posvetova« nja. Medbalkanska banka Beograd, 3. oktobra č. Na panbalkan-ski konferenci v Atenah bodo razpravljali tudi o ustanovitvi medbalkanske banke. Sedež nove banke naj bi bil v Beogradu. Slovanski zdravniki na Jadranu Sušak, 3. okt. n. Davi ob 7. so prispeli semkaj udeleženci III. vseslovanskega zdravniškega kongresa. Na kolodvoru jih je sprejelo mnogo meščanstva z mestnim načelnikom in godbo 37. pešpolka na čelu. Gostom je bila prirejena v hotelu Conti« nental zakuska, nato pa so se odpeljali v Crikvenico, kjer so imeli obed deloma v hotelu Terapiji, deloma na ladjah. Popol« dne so odpotovali na Rab, kjer so bili rav« no tako slovesno sprejeti. Mednarodna konferenca Rdečega križa v Bruslju Beograd, 3. oktobra AA. Davi sta odpotovala v Bruselj na mednarodno konferenco Rdečega križa dr. Žarko Ruvidid, sanitetni general, in Dragoljub Popovih, glavni tajnik jugoslovenskega Rdečega križa. V Bruslju se nahaja že predsednik našega Rdečega križa g. Marko Leko. Na tretji vseslovanski zdravniški kongres, ki bo od 5. do 8. t m. v Splitu, je odpotoval kot delegat ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Katičič, načelnik sanitetnega oddelka. Nova katoliška cerkev v Beogradu Beograd, 3. oktobra č. V nedeljo 5. t. m. bo svečano posvečena nova rimsko-katoli-ška cerkvica v Poincarejevi ulici 23. V pa-lilulskem in dorčolskem okraju stanuje namreč po poslednji statistiki okoli 8.000 katoličanov. Cerkvica bo začasno na dvorišču, v kratkem pa prično graditi veliko cerkev z razgledom na Knez Miletino ulico. Cerkev bo posvečena sv. Petru. Pred prihodom nemškega zračnega orjaka v Beograd Beograd, 3. oktobra č. V nedeljo prileti na bežanijski aerodrom veliko Junkerso-vo letalo, s katerim se pripelje generalni direktor Junkersove družbe. Gre za poskusni polet avijona s 40 potniki. Letalo je dolgo 25 metrov, široko pa v svoji raz-orostrtosti 45 m. Avstrija na razpotju Ljubljana, 3. oktobra. Na Dunaiu je torej kocka padla. Gospod Miklas, predsednik avstrijske republike, je razpustil parlament in dal volilno vlado predstavnikom nove kle-rikalnoheimwehrovske fronte. Ta skupina je bila v razpuščenem parlamentu v manjšini, a je za volitve kljub temu dobila vso državno oblast v roke. To dejstvo priča, da so odločevali zelo tehtni momenti, posebno še, ker je jasno, da gg. Seiplu in Vaugoinu v resnici ni bilo prav nič na tem, da bi se ohranila stara meščanska koncentracija. Nasprotno: od vsega početka sta že računala na to, da jih bosta izvagom-rala in sta zato vladno krizo in njen prvi razplet inscenirala na način, ki je že v naprej onemogočil sodelovanie obeh vladnih strank. Namesto njih so si krščanski socialci zagotovili sodelovanje Heimwehra, za enkrat sicer še samo vodstva, pri čemer pa trdno računajo, da bo za vodstvom šel tudi večji del članstva. Nove volitve v avstrijski parlament bodo 9. novembra, torej že čez dober mesec. Volitve ne bodo navadne volitve. Parole, pod katerimi se bodo vršile, bodo programatičnega značaja in to pot ne bo šlo za to, ali bo ta ali ona stranka dobila par mandatov več ali mani Šlo bo za živliensko vprašanje, ali naj nadaljuje Avstrija po sedanji poti svojo notranjo in zunanjo politiko, ali pa naj krene na desno, na pot, ki ji, ako se posreči, pripomore do restavracije in revanže, ki pa jo, ako se ponesreči, neizogibno privede v propast. Najodločnejši in najmočnejši nasprotniki vsake avanturistične politike so socialni demokrati, glavni pobomiki preorientacije pa sedanji voditelji krščanskih socialcev. Zato se bo bila med tema dvema taboroma borba na življenje in smrt. In samo med tema dvema, vse druge skupine so stranskega pomena in bodo bržčas tudi potisnjene ob stran. Avstrijska klerikalna stranka je v bistvu še vedno enaka kakor pred vojno. Njen kader so tvorili nekdaj in tvorijo še danes duhovščina, aristokracija Pota nemške zunanje politike Ženeva, 30. septembra. V Ženevi je med letošnjim zasedanjem DN gotovo najbolj priljubljeni predmet razgovorov med politiki in novinarji vprašanje bodočega razvoja nemške notranje in zunanje politike. Iz vseh razgovorov se odraža želja, izvedeti avtoritativno mnenje o položaju v Nemčiji danes in jutri. Seveda so bfii najbolj oblegani nemški delegati, ki pa so trdovratno molčali m se izmikali le z izgovorom, da situacija še ni dovolj razjasnjena. V prvi vrsti je seveda vse zanimala zunanja politika nove Nemčije. Mnogi so upali, da bodo o tem kaj izvedeli iz velikega govora ministra dr. Curtiusa pred plenu-mom DN. Toda bili so bridko razočarani. Curtius ie imel formalno zelo dobro izdelan govor, v katerem se je pač dotaknil skoro vseh perečih svetovno političnih problemov a se lepo izognil njihovemu bistvu. Trudil se ie le, da bi uveril zbrane državnike, da hodi nemška zunanja politika še vedno po potih, ki ji jih je začrtal pokojni dr. Stre-semann. Ta poskus pa mu je deloma uspel, ker prevladuje danes splošno prepričanje, da se drži berlinska zunanja politika samo še formalne strani Stresemannove zapuščine dočim je uvedla v to formo že povsed drugačen duh, bistveno različen od stremljenja velikega pokojnega državnika. Prva etapa povojne nemške zunanje politike se je razvijala po intencijah pozneje od nacijonalistov ubitega zunanjega ministra Rathenau in njegovega najožjega sodelavca grofa Brockdorf-Rantzaua. Oba sta bila po podpisa versailleske pogodbe prepričana, da je za dolga desetletja onemogočeno vsake delovanje med Nemčijo in zmagovitimi zapadnimi velesilami. Zato sta iskala stikov s so%fjetsko Rusijo, ki je bila enako kakor Nemčija v najostrejšem nasprotju do evropskih velesil in v kateri sta zato videla naravno zaveznico svoje države. Navezala sta kmalu tesne stike z moskovskimi mogotci ter zainteresirala z gospodarskimi ugodnostmi, ki jih je nudila Rusija, za svojo politiko tudi nemške industrijalce in finančnike. Tako je prišlo do ženevskih pogajanj in rapallske pogodbe med Moskvo in Berlinom, ki je vzbudila takrat tako silno pozornost Potek dogodkov je kmalu pokazal, da so bile nade, ki sta jih stavila Rathenau in Rantzan na prijateljske odnošaje z Moskvo dokaj prevelike in da je ta sicer sprejela že itak močno zdecimirani nemški kapital, vračala pa zanj kvečjem komunistične agitatorje. Prvi močni odpor proti tej sovjeto-filski politiki se je začel zato pojavljati v krogih nemških kapitalistov, ki imajo na berlinsko zunanjo politiko precej večji vpliv kakor se splošno misli. Ta odpor je porabil in še okrepil agilni in sposobni tajnik v zunanjem ministrstvu Schubert. Izdelal je nov program zunanje politike ter s pomočjo svojega osebnega prijatelja dr. Stresemanna pridobi! zanj vodilne finančnike in industrijalce. Razdelila sta si z dr. Stresemannom vloge ter začela sistematično izvajati temeljno preorijentarijo nemške zunanje politike. Glavne misli te druge faze so bile: sporazum z Anglijo in Francijo, ustanovitev bloka zapadnih demokratskih držav proti boliševiški in fažistični nevarnosti, izvedba splošne n sporazumne razorožitve, ureditev vprašanja narodnih manjšin in končno sklenitev evropske ali vsaj francosko-nemške carinske unije. Pni uspehi dr. Stresemanna po vstopu Nemčije v DN. podpis Locarnske pogodbe in nikdar docela izvršeni misterijozni dogo- in kmečko prebivalstvo. Odločujeta seveda samo prvi dve skupini. Aristokracija sicer nima več predvojne politične in gospodarske moči, a je še vedno zelo vplivna in se je ravno iz želje po nekdanji moči priključila stranki, ki si je napisala na prapor obnovo stare habsburške Avstrije. Četrti faktor, ki se je pridružil krščanskim socialcem, je židovstvo. Na prvi pogled je to paradoksno, a je vendar umljivo. V avstrijskem židovstvu prevladuje oportunistični poslovni duh, ki vidi najboljše možnosti za svoje špekulacije baš v realizaciji Seipl-Vau-goinovega programa. Kako se bodo znašli v novi koaliciji heimwehrovci, bo treba še počakati. V socialnem in deloma tudi kulturnem oziru so v precejšnjem nasprotju s kle-rikalizmom, druži pa jih ž njim revanž-na ideja, ki je momentano tako močna, da je odrinila v ozadje vse druge pro-gramatične točke. Revanžna ideja je torej glavna vez, ki spaja koalicijo avstrijske volilne vlade. Seveda ta misel še ni izkristalizirana, ni za vse enaka. Nekateri se zadovoljujejo s povratkom Habsburža-nov, drugi računajo na zopetno združitev z Madžarsko, zopet tretji fantazirajo celo o obnovi cele ali skoro cele nekdanje habsburške države, v kateri bi avstrijsko nemštvo pod vodstvom krščanskih socialcev igralo zopet vlogo gospodarjev kakor pred 1. 1918. A ravno zato, ker so ti pojmi še megleni, imajo na mase tem večjo privlačno moč. Vse take in slične načrte onemogoča socialna demokracija, dokler je tako močna kakor danes. Zato velja ves boj njej. Vaugoin jo je docela iztisnil iz armade. Strafella naj razbije njihovo moč med železničarji, bojeviti mladi Starhemberg pa naj kot notranji minister pripravi njihov poraz pri volitvah. Se bodo vse te nakane posrečile? Se bo avstrijsko ljudstvo res odločilo, da zapusti dosedanjo pot mirne konsolidacije in trajnega napredka Avstrije? Deveti november ne bo važen samo za Avstrijo, temveč za vso Evropo. vori v ThoaryJu so želi splošno priznanje in odobravanje zakulisnih voditeljev nemške politike. To odobravanje pa se je vse bolj redčilo, čim počasnejši je postajal tempo uspehov, posebno po izločitvi Chaberlai-na, angleškega partnerja dr. Stresemanna. Pri pogajanjih za ureditev reparacijskega vprašanja je bila večina teh krogov že zelo proti Stresemann-Schubertovi politiki in je zahtevala po izvršeni izpraznitvi Porenja, novo preorientacijo nemške zunanje politike. izbrala je tudi že nositelja te nove politike v osebi sedanjega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu von Biilowa in se pripravljala na odločilni udarec proti dr. Stresemanna. Ta se je boril z vsemi močmi proti tej skupini ter poskušal v interesu Nemčije izposlovati odobritev nadaljevanja svojega zunanjepolitičnega programa. Sredi teh naporov in borb ga je pograbila smrt ter s tem omogočila brez posebnih pretres-Ijajev uvedbo tretje etape nemške zunanje politike. Nosilec idej te tretje etape je prej omenjeni razmeroma še mladi Bulow, ki je izdelal načrt za novo nemško zunanjo politiko z »modificiranjem dr. štresemann-Schu-bertove linije«. Ta program predvideva ohranitev že navezanih stikov s sovjetsko Rusijo in formalno nadaljevanje dr. Stresemannove politike do zapadnih velesil jn DN. Težišče Bulowega programa pa leži v aktivnem nastopu nemške zunanje politike v Srednji Evropi z maksimalnim program m obnovitve stare trozveze Nemčije, Avstrije in Italije. Dočim Je pripadla zunanjemu ministru dr. Curtiusu naloga, ohraniti že dobljene postojanke v odnošajih s Francijo in Anglijo, pa izvršuje drugi, aktivistični del programa B(i!ow sam. Ze doslej se mu Je posrečilo prodreti v podunavsko kotlino ter pridobiti odločilne kroge na Dunaju in Pe-šti. Na mrtvo točko pa je dospel kljub vsem glasovom o zbližanju med Nemčijo in Italijo pri poskusu navezati tesnejše odnošaje tudi s fašističnim Rimom. Vzroka za to je iskati deloma v različnih stališčih nemške in italijanske zunanje politike v mnogih perečih mednarodnih problemih deloma pa v še vedno zelo močnem protiitalijanskem ali vsaj protifašističnem razpoloženju velike večine nemškega naroda. Doslej sta našli obe državi samo eno in skupno zunanje politično vprašanje, vprašanje razorožitve. Nemčija forsira to točko, ker je vsaj navidezno že itak precej razorožena, Italija pa zato, ker finančno ne bi mogla vdržati oboroževalnega tekmovanja s Francijo. Kako diametralno nasprotna pa so stališča Nemčije in Italije v drugih, tudi zelo važnih vprašanjih, se je ponovno pokazalo tudi letos v Ženevi, zlasti pri obravnavanja zaščite narodnih manjšin, redukcije vpliva države na gospodarsko hi socialno življenje, vprašanju carinske uniie itd. S tem položajem računa tudi Mussolini, ki Je nedavno povabil dr. Curtiusa na obisk v Rim, da bi osebno razpravljala o možnosti obnovitve stare trozveze, v kateri pa bi po Mussolinijevem igrala Italija prvo vijo-lino in ne Nemčija, kakor si to zamišlja Biilow. Ko je Briand izvedel za MussoJinije-vo vabilo Je hitro povabil Curtiusa, naj prevzame vlogo posredovalca med Italijo in Francijo in pripravi sestanek Briand-Mussolini-Curtlus. V Berlina so bili zaradi tega dvojnega vabila v precej neprijetnem položaju, ker nikakor niso voljni odstopiti Italiji prvo mesto v morebitni obnovljeni stari trozvezl. K temu je prišlo še, da je ravno takrat podpisal Mussolini obnovljeno in razširjeno trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo in s tem izzval v Angliji tako nerazpoloženie. da bi Nemčiji škodovalo, ako bi Curtius obiskal Rim. Von Buk>w pa je hotel vendar izbiti iz te situacije za izvedbo svojega načrta srednjeevropskega programa čim več koristi in je predlagal, naj prevzame vlogo posredovalca med Italijo in Francijo dr. Be-neš, ki je že enkrat tako uspešno posredoval med Anglijo in Francijo. Na ta način bi bila pritegnjena v krog nemške sredme evropske aktivistične politike tudi Češkoslovaška, brez katere je zaenkrat nemogo ča realizacija srednjeevropske nemške zunanje politike. Predno pa je padla odločitev o tem predlogu, so prispele iz Prage vesti o protinemških demonstracijah in velikih francoskih manifestacijah na manevrih češkoslovaške vojske na Slovaškem. Tako ie doživela tretja etapa nemške zu nanje politike svoj prvi hudi udarec, katerega odmev je opažati med zakulisnimi dirigenti berlinske zunanje politike. Formira se že nova skupina, ki hoče vreči vse dosedanje programe čez krov ter se izreči za odkrito in popolno sodelovanje s fašistično Italijo za ceno še takih žrtev. Ta skupina je zaenkrat še šibka, vendar pa ie pri današnjem nejasnem in prevratnem položaju v Nemčiji treba računati tudi ž njo. Bulow poskuša sedaj omiliti poraz, ki ga je doživel v Ženevi z dr. Benešem na ta način, da forsira utrditev odnošajev med Budimpešto in Berlinom. Izdelal je že načrt za obisk dr. Curtiusa v Budimpešti, kjer bo z Bethlenom razpravljal za jaVnost o stališču Madžarske v vprašanju akcije agrarnih držav. Kaj pa bo pravi predmet teli razgovorov, ni težko uganiti. Vsa pripravljalna dela za ta sestanek izvršuje »zakulisni madžarski zunanji minister«, grof He-dervary, ki je tudi pravi voditelj madžarskih legitimistov. Zahteve koroških Slovencev Slovensko politično in gospodarsko dru« štvo na Koroškem je na svojem izrednem občnem zboru, ki ga je imelo v sredo v Celovcu, krepko dvignilo glas za pravice koroških slovenskih rojakov in podalo po« slancema gg. dr. Petku in župniku Starcu določne smernice za zastopanje politič« nih, gospodarskih in socijalnih interesov slovenskega življa v koroškem deželnem zboru. Istočasno pa sta oba poslanca dele« gatom, ki se jih je iz raznih slovenskih krajev Koroške zbralo nad 150, v svojih iz« črpnih izvajanjih točno orisala sedanji po« litični položaj in obeležila pravec nastopa« nja koroških Slovencev pri bližajočih se vo« litvah v dunajski parlament. Slovenski ele« ment je od plebiscita dalje v Avstriji po« polnoma lojalen, zato tem bolj upravičeno zahteva izpolnitev starih obljub o varova* nju narodnostne individualnosti, vzgoje otrok v materinščini in vseh človečanskih pravic. Resolucija, ki jo je zbor delega« tov soglasno sprejel, vnovič uvodoma po« udarja lojalnost in zahteva vsaj tiste na« rodnostne, gospodarske in kulturne pravi« ce, kakor jih Nemci zahtevajo za svoje manjšine. Koroški Slovenci vztrajajo na zahtevi po kulturni avtonomiji in to po načelih, predloženih opetovano od strani njihovih zastopnikov v koroškem dežel« nem zboru. Koroške vlada ni izpolnila slo« vesnih obljub, jez^ovno in narodnostno stanje Slovencev se je poslabšalo. Koroški Slovenci ponovno zahtevajo uvedbo za« dostnega pouka v materinščini kakor tudi skrb za gospodarsko izobrazbo po sloven« skih gospodarskih šolah. Zaroka kralja Borisa z italijansko princeso Rim, 3. oktobra c. V aristokratskih krogih prestolice se že nekaj časa govori o zaroki tretje najstarejše italijanske kraljevske hčere Ivane z bolgarskim kraljem Borisom. Danes pozno zvečer se je izvedelo, da bo jutrišnji uradni komunike naznanil zaroko. Vest se je kot ogenj razširila po Rimu in izzvala povsod najboljši vtis. Dalje se je izvedelo, da je pričakovati v družini italijanske princese Marije Piemontske veselega dogodka. Proces proti čsl. fašitom Praga, 3. oktobra d. Te dni je prejelo 96 češkoslovaških fašistov sklep okrožnega sodišča v Pragi, po katerem se uvaja proti njim po zakonu o zaščiti države kazensko postopanje. Obtoženi so, da so ro-varili proti republiki ter se v ta namen oboroževali in sklepali protidržavne zveze. Med obtoženci je več oseb, ki so bile v zvezi z napadom na ministrskega svetnika Vorla že pred sodiščem. Kot glavni obtoženec se navaja v sklepu sodišča poslanec Gajda, čigar izročitev je sodišče že zahtevalo od poslanske zbornice. Francoski trgovinski minister poseti ČSR Praga, 3. oktobra AA. Francoski trgovinski minister Flandin je sprejel vaDilo češkoslovaške vlade, da poseti češkoslovaško. V Prago bo dospel 6. oktobra ter bo ostal na Češkoslovaškem štiri tedne. Med drugim bo posetil v Plznu Škodov« zavode in plzensko pivovarno. Zaupnica novi turški vladi Pariz, 3. oktobra AA. Iz Ankare poročajo, da je Izmet paša obrazložil v parlamentu delovni program nove vlade, ki je identičen s programom prejšnje vlade. Po kritiki Zekl beja je vlada postavila, vprašanje zaupnice in ker so se liberalci vzdržali glasovanja, je bil vladni program soglasno odobren. Združitev londonskega prometa v skupno podjetje London, 3. oktobra AA. V začetku parlamentarnega zasedanja bo predložila vlada načrt za koordinacijo londonskega potniškega prometa, po katerem preidejo vse podzemske železnice in omnibusi v javno last. Načrt se raztega na približno 500 milj podzemskih in drugih železnic. 15.500 avtobusov in 2500 voz cestne železnice. Vsa ta prevozna sredstva prevozijo do 10 milijonov potnikov na dan. Ozemlje, na katero ne nanaša omenjeni načrt, obsega razen Londona še ozemlje do Middleessexa in Herfordshireja. Glavni namen tega zakonskega načrta je poenostaviti komplicirane občinske in privatne interese in jih združiti v enotno, solidno javno podjetje. Prometni minister Morrl-son naglaša v poročilu, da bo nova ustanova upravljala londonski promet kot celoto in preprečila kaos v njegovem razvoju. Seja mariborskega občinskega sveta Nova občinska davščina na blagovni promet sprejeta — Uveljavljena bo najkasneje 1. januarja 1931. odločil za sedanji predlog, kj predvideva davščino na blagovni promet kot refor« m i ran o trošarinsko davščino. Efekt te davščine bo okrog 3 milijone dinarjev let« no. Vendar je bil v odseku na podlagi to« zadevnih anket in zaslišani raznih inteTe. siranih skupin tudi drug načrt spremenjen in ima oboliiski svet obravnati danes tretji načrt, ki v nasprotju z drugim opušča davščino na izvoz, znižuje davščine na vse najširšim slojem potrebne predmete, zlasti na živila, ščiti domačo industrijo in obrt in ima predvidenih mesto štirih tarifnih razredov v prvem in sedmih v drugem na« črtu, devet različnih tarifirh razredov od 25 p. do 8 Din za 100 kg. Referent je pre« čital v odseku sprejeto uredbo, pravilnik in tarifo. V debati se je oglasilo k besedi več ob« činskih svetnikov, med katerimi je dr. Li« po'd ugotovil, da so imeli tako posamez« niki kafcor tudi razne skupine interesentov dovolj prilike staviti najrazličnejše spre« minjevalne predloge še pred občinsko se« jo odsekov, ker so bile k temu pozvani. Vsi konkurentni predlogi so bili v odseku uvaž^-ani. Predlaga, da se sprejme ta uredba in tarifa en bloc in da se odkloni« jo vsi spTeminjevalni predlogi. Praksa bo pokazala, kai ie treba spremeniti. Njegov predlog so podprli obč. sv. Petejan, Žebo* in Sabati ter je hi? nredlog sprejet s 24 glasovi. Dvetretiinska večina vseh obč. svetnikov znaša 28. Sprejet je bil tudi do« datni predlog, da stanj nova davščina v veljavo takoj po potrditvi od strani mini-s stra financ, najkasneje pa 1. januaTjs 1931. Sledilo je še poročilo klavniSkega odsw* ka, v imenu katerega je obč. sv. Tavčcr ■predlagal nastavitev vratarja v klavnici. (Snrejeto.1 Za peti odsek je poTočal obč sv. Mtrr= ko o nekaterih prošniah za koncesije ki se je občinski svet izTekel glede na krajevre potrebe. Po javni seji je sledila še tajna. Maribor, 3. oktobra. Nocoj ob 18. se je vršila sedma redna seja mariborskega občinskega sveta. Otvo« ril m vodil jo je župan dr. Juvan. Uvo« doma je poročal o prošnji Študijske knjiž« niče, da bi smela od podpore v iznosu 30.000 Din, katero ji je dala občina za nakuip dragocenih knjig iz Szaiparijeve knjižnice v Murski Soboti, porabiti 10.000 dinarjev za nakup vseh letnikov prejšnje »Marburger Zeitung«, ki se danes nikjer več ne dobijo in ki jih ima na ponudbo. Prošnji je bilo ustreženo. V imenu tretjega odseka je občinski svetnik Stabej predlagal, da se dosedanja Samostanska ulica imenuje v bodoče Go« sposvetsika, dosedanja Kopališka ulica pa »Ulica 6. septembra 1930«. Dosedanja Jez« darska ulica naj se posveti spominu tr« žušlfcih ustreljencev. Predlogi so bili so« glasno sprejeti. Odklonjena je bila prošnja elektrarne Fale. da bi se posekali pred njeno pisarno v Vrazovi ulici kostanji, ki delajo preveliko senco. Odobren ie bil do« govor, sklenjen med občino in SK M ari« borom, da prepusti občina klubu nove prostore za razširjenje teniškega igrišča v Ljudskem vrtu in dovoli tamkaj tudi po* sekati drevesa pod pogojem, da nasadi klub okrog igrišča grmičevje in da postavi novo garderobo tako, da ne bodo poško« dovani smrekovi nasdi m končno da pre« seli klub svoje nogometno igrišče do kon« ca leta 1930. v gramozno jamo ob Tržaški cesti. Obširna debata se je razvila o predlogu četrtega odseka (referent Pnšenjak) za uvedbo nove občinske davščine na bla« C ovni promet v svrho kritja priman.jk^aja v novem proračunu. Referent je predlog obšinro utemeljeval z nujno potrebo, da se poiščejo za nove izdatke za policijo in podobno tudi novi dohodki. Opisal je zgodovino predlagane davščine, ki je bila prvotno zamišljena kot linijska trošarina, pa se je ta načrt opustil in se je po dol« gotrajnem študiju razmer v drugih mestih Premestitve v carinski službi Beograd, 3. oktobra, p. Z odlokom finančnega ministra Je bilo premeščenih večje število carinskih uradnikov. Med drugim so premeščeni: K carinarnici v Beograd Ivan Vukovac in Gvozden Pantelič iz LJubljane, pomožni carinik Vinko Bibiča Iz Jesenic in po-mižni skladiščnik Jovan Samardžlč iz Maribora K carinarnici v Dubrovnik carinika Marko Gottlieb in Alojzij Delinger iz Maribora K carinarnici v Zagreb cariniki Roko Pag. Ivan Reber oba iz Maribora, Franjo Lah iz Ljubljane, Mirko Kogoj in Aleksander člžmek iz Maribora, pomočnl carinik Josip Košenik iz Dravograda ter arhivski pripravnik Miroslav Ferenc iz Maribora. K carinarnici v Ljubljano za carinika Dragoljub Ilič iz Caribroda, Niko Rossi iz Zagreba, Vinko Borčič iz Zagreba, Nenad Markovi« iz Beograda, Dušan Gjurič Iz Velikega Gradišča, nadalje pomožni cariniki Nikola Bagenj iz Zagreba, Dušan Spadier iz Velike Klkinde, Konstantin Zifič iz Beograda, Marijan Vitezica iz Zemunlka, MIha jlo Simič iz Zemunlka, nadalje glavni carinski skladiščnik Stevan Bajič iz Sarajeva, pomožni skladiščnik Stjepan LInhard s Sušaka, glavni arhivar Božidar Simič iz Beograda in pomožni arhivar Gjorgje Kr-stič iz Subotice. K carinarnici v Maribor cariniki Brani-mir Antič in Hugo Grdun lz Zagreba, Niko Stanimirovič Iz Beograda, Stevan Radosav-ljevič iz Bele Crkve, Zvonimlr švagljič iz Preka, Svetislav Kajelič iz Beograda, Vasilij La/zič iz Velikega Gradišča, Miroljub Tesič iz Prahova, Franc Zcia lz Subotice, Bogomir Jarc iz Zagreba, pomožni cariniki Niko Vukanovlč iz Beograda, Stanko Mi-tijevič iz Kotora, Alojzij Urbič lz Kotoribe, Metodij Gjorgjevič Iz Beograda, carinski pripravniki Marijan Brosovlč s Sušaka, Gvozden Vujadmovič iz Beograda ln Lujo Piščevlč iz Beograda. K carinarnici v Novi Sad za carinika Andrija Žetkovič z Jesenic; k carinarnici v Sarajevu carinik Andrija Lah Iz Ljubljane; k carinarnici v Skoplju carinik Leo-nard Jurič iz Ljubljane; k carinarnici v Subotico Marija Miholjevič iz Ljubljane, Ivan Skala iz Maribora, Mllorad Dorf iz LJubljane, Viktor Vauhnik iz Maribora ter pomožna carinika Niko Butorac ln Rudolf Rudolf Iz Ljubljane. K carinarnici na Su-šak za pomožnega carinskega skladiščnika Rado Ivoševlč Iz Maribora; k carinarnici v Bitolj carinika Anton Grdsko iz Maribora In Srečko Luštrek lz LJubljane. (Za točnost imen zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčiti. Op. nr.) Seja ministrov Male antante Ženeva, 3. oktobra, g. Danes so imeli skupno konferenco zunanji ministri Male antante, ki so izdali o njej naslednji ko« munike: Zaključna seja konference ministrov Ma« le antante se je vršila danes popoldne v Ženevi. Ministri so proučili rezultate leto« šnjega zasedanja Društva narodov s sploš« nih vidikov in s posebnim ozirom do svo« jih držav. Nato so razpravljali o sedanjem političnem položaju v Evropi, njegovih po« sledicah in možnostih nadaljnjega razvoja. Zedinili so se o stališču svojih držav v določenih konkretnih vprašanjih, posebno glede pariške pogodbe o reparacijah, in končno določili, da se bo vršila prihodnja ministrska konferenca Male antante sp'>« mladi v Rumuniji. Po tem sklepu smatrajo poučeni krog:, da notranje«politična situacija po nazira« nju zunanjih ministrov Male antante Di ▼ nevarnem razvoju. O V Beogradu obsojen mednarodni žepar Beograd, 3. okt. č. Danes je sedel na za« tožni klopi pred beograjskim sodiščem mednarodni žepni tat Perikles Kastrania« des. Obtoženec je nedavno na beograjskem tramvaju nekega gospoda neopaženo hip* notiziral in mu nato izmaknil njegovo list« nico. Na današnji zanimivi razpravi je ob« toženec dejanje prostodušno in iskreno pri« znal. Mož govori skoro vse svetovne jezi« ':e, ker pa ne obvlada našega jezika, se je vršila razprava s pomočjo francoskega tol« mača. Kastraniades priznava, da živi že le« in leta od samih tatvin, ki jih je izvrše« vai že po vseh večjih evropskih mestih. Krasti se je naučil kot dete na ulici, ko je izgubil roditelje. Atenska policija je spo« ročila beograjskemu sodišču, da je Kastra« niades rojen nekje v Mali Aziji in da je splošno znan kot žepni tat. V Atenah je bil že neštetokrat kaznovan. Prav tako po« roča policija iz Ankare, da ga je kazno« vala že kakih dvajsetkrat. Obtoženec je priznal, da izvršuje svoje tatvine skoro re« doma s hipnotiziranjem žrtve. Kastranija« des je bil obsojen na pet mesecev zapora in na trajni izgon iz Jugoslavije. Iz Glavne kontrole Beograd, 3. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za šefa prvega oddelka Glavne kontrole v 3/1 Ilija Popo-vič, šef istega oddelka v 4a/I. Vzrok novomeške tragedij Novo mesto, 3. oktobra. Tragična smrt trgovca Hinka Podlogar-ja v sodni dvorani vzbuja po vsej Dolenjski splošno pomilovanje. Pokojnik je namreč 'oil zran kot dobra duša, ki je zlasti rad pomagal revežem, obenem pa je bil zelo čuteč in zaradi srčne hibe tudi močno vznemirljiv in nervozen. Dognano je, da obupni čin pokojnika nima nikakega drugega ozadja, kakor zgolj izgubo pravde, o kateri se je obravnavalo včeraj pred sodiščem. Ko je po opoldanski prekinitvi razprave uvide!, da bo sicer neznatno pravdo izgubil, je ob 14.50, torej 10 minut pred nadaljevanjem razprave, napisal ganljivo poslovilno pismo svoji soprogi. Ko je bila razprava okrog 17. zaključena z oprostitvijo nadzornika proge g. Frana Majerja, Je g. Podlogar v globoki depresiji, mirno na klopi sedeč Izvršil obupno dejanje. Pokojnik v gospodarskem pogledu ni b!l obsežno angažiran, ker njegova gospa soproga vodi gospodarske in trgovske posle. Pogreb nesrečnega g. Podlogarja se bo vršil jutri, v soboto ob 16. izpred mrtvašnic« na tukajšnje pokopališče. V Osjeku justificiran morilec Osjek, 3. okt. n. Danes zjutraj ob 5. .te bil obešen na dvorišču osješkega sodišča razbojnik Dragan Travica, ki je 27. februj arja umoril v Boroviku ogljarja Antona Plutiča in njegovo ženo Ano ter težko ra« nil njuno hčerko Kato. Poslednjo noč so prebili z obsojencem v celici orožniki, s ka-> terimi se je razgovarjal podrobneje o na« činu izvršitve zločina. Travica je zahteva! naj gori vso noč petrolejska luč za njego« vo dušo. Zjutraj ob pol 5. ga je izpovedal prota Bogdanovič,,nakar je obsojenec mir« no odšel pod ista vešala, ki so ugasnila luč življenja zloglasnemu Čarugi. žatec, 3. oktobra h. Tedenca mirna, živahnejše zanimanje in živahnejše nakupovanje na deželi. Cene neizpremenjene od 300—550 Kč . Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: pretežno vedro z malo spremenljivo oblačnostjo, stalno hladne noči. Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je prodrl s področja severne Evrope in prekril večji del centralne in južne Evrope. Samo na južnem Atlantiku leži področje relativno nižjega pritiska. V splošnem Je pritisk znatno porastel, in sicer za 5 do 10 mm. Gibal se je med 768 in 770 mm. Temperature so v splošnem padle za 2 do 7 st. in so znašale v zaledju 2 do 14 st., v Primorju pa 11 do 17 st. Nebo je bilo včeraj večinoma vedro z nekaj malimi nižjimi oblaki. Padavine so bile le neznatno zabeležene. Vetrovi so bili včeraj zjutraj močni v južnem Primorju, morje je bilo v gornjem Primorju valovito, v južnem pa nemirno ali razburkano. Dunajska vremenska napoved za soboto: Ponekod jutranja slana: podnevi bolj toplo. Polagoma se bo zoblačilo.