Maje Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: -Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 • List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje
vsak torek, ne vračamo.
Štev. 47
TRBOVLJE, 16. NOVEMBRA 1957
Leto X.
7
dni
pe svetu
Se vedno, je svet pod vplivom dogodkov zadnjih sovjetskih znanstvenih izumov. Milijoni ljudi so budno spremljali vse vesti o drugem »Sputniku« in njegovem živem tovoru psici hajki.
TA PA JE POGINILA
in si zdaj sovjetski znanstveniki prizadevajo, da bi jo spravili na zemljo. Vsekakor so sovjetski znanstveniki z drugim satelitom dosegli zaželje-ne znanstvene rezultate, potrebne za nadaljnje delo v tej smeri.
Razorožitveni razgovori doslej niso kaj prida napredovali. Sovjetska zveza je te dni predložila Generalni skupščini OZN
ISTI PREDLOG
kot ga je predložila že pred nekaj tedni. Sovjetska zveza predlaga ustanovitev stalne komisije Združenih narodov za razorožitev, v kateri bi bili zastopniki vseh držav, včlanjenih v OZN. Indijski in kanadski delegati pa pripravljajo kompromisni predlog, ki bi zadovoljil obe strani. Značilno je to, da je sovjetski delegat dejal, da bo SZ posvetila skrb vsakemu konstruktivnemu predlogu, ki bodo utegnili prispevati k obnovitvi razgovorov o razorožitvi.
NOVE SIRIJSKE OBTOŽBE
Čeprav je sprva kazalo, da bo le prišlo do pomnjenja med Turčijo in Sirijo, temu zadnje dni'žal ni tako. Sirija ponovno obtožuje Turčijo, da kopiči svoje čete ob turško-sirski meji in s tem ustvarja ozračje• vojne psihoze. Ti premiki turških čet so postali tolikšni, da je morala sirska vojska storiti vse potrebne ukrepe, da zavaruje svojo nedotakljivost. Igra, ki jo vodi Turčija, je vsekakor zelo nevarna, očividno pa je, da stoji Turčijo Amerika in da so njene spletke.
EGIPT OBTOŽUJE
za
to
Predvsem obtožuje Egipt zaroto proti palestinskim beguncem, ki jo izvaja Jordanija. Ves egiptovski tisk odkrito govori o izdajstvu kralja Huseina, češ, da je sklenil sporazum z Ameriko in Izraelom. Po tem sporazumu namerava Jordanija preseliti palestinske begunce v puščavska področja v južno Jordanijo, ki jo nadzorujejo beduinska plemena.
NOVA POOBLASTILA FRANCOSKI VLADI
Francoska narodna skupščina je te dni izglasovala nova pooblastila francoski vladi za nadaljevanje vojne v Alžiru. Torej bo Francija spet šla po isti poti, ki so jo začrtale že prejšnje vlade; to je po poti zatiranja in pospešitvi vojne, ki izčrpava francoski narodni organizem.
POSREDOVANJE V ALŽIRSKEM VPRAŠANJU
Poročajo, da so zaključene zadnje priprave za sestanek predsednika Tunizije z maroškim kraljem Muhamedom. Poglavarja obeh držav se bosta nemara sešla v prvi vrsti zato, da bi proučila možnosti miroljubne poravnave alžirskega vprašanja.
ZATOPOCKI UMRL
Predsednik Češkoslovaške republike Zapotockl je v sredo umrl v bolnišnici.
OB OBČNIH ZBORIH ZASAVSKIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Mnogo pobud
ZA POGLOBLJENO IN SMOTRNEJŠE GOSPODARJENJE, SKRBI ZA ČLOVEKA IN INTENZIVNEJŠO
DEJAVNOST DELAVSKIH SVETOV TER IZOBRAŽEVANJA
November je mesec občnih zborov naših delavskih organizacij. Pri nas je bilo doslej že približno 50 občnih zborov naših sindikalnih organizacij, kjer so delavci dali mnogo koristnih in dragpcenih pobud za nadaljnjo rast našega gospodarstva, delavskega samoupravljanja in razvoja komunalnega življenja. Vsa ta vprašanja so bila v središču vseh razprav, in prav zato lahko ugotavljamo, da so sindikalne organizacije po malone vseh naših podjetjih spet prevzele na svoja ramena vrsto odgovornih nalog, ki bodo terjale določene napore-Razveseljivo je tudi to, da so bile razprave živahne, u-stvarjalne in odkrite, da so delavci popolnoma odkrito iznašali svoje težave, na katere zadevajo v podjetjih, se pravi, kjer so zaposleni, ali v vsakdanjem življenju. Mnogo so govorili o osnutku novega zakona' o delitvi dohodka, kar doslej ni bil primer, ker te raz-
prave nikakor niso prodrle do kolektivov, pač pa so jih vodili predvsem tehnični strokovnjaki Kajpada so v zvezi s temi razpravami nujno posegli člani v celokupno gospodarjenje svojih podjetij. Kopica predlogov, ki so jih dajali posamezniki ali skupine za boljše gospodarjenje, pa je zgolj dokaz, da se naši delavci živo zanimajo za organsko rast svojih podjetij. Naši rudarji so govorili o proizvodnji, o varnosti pri delu, kritizirali pa so tudi porast cen elektriki in lesu, kajti to bo seveda bistveno vplivalo na končno delitev ustvarjenega dohodka.
Razprave po občnih zborih so nadalje obsodile porast cen, kar bo bistveno vplivalo na življenjski standard. Pri proble-navanju komunalnih problemov se je večina občnih zborov zavzela za tesnejše sodelovanje vseh odločujočih čini-teljev s podjetji Namreč marsikje so občni zbori morali ugotoviti, da je tako tesno sode-
lovanje samo v prid izboljšanju življenjskega standarda in ureditvi vseh mogočih nerešenih vprašanj. Zavest članov sindikalnih organizacij, da bodo s skupnimi napori zadovoljivo rešili ta ali oni komunalni problem, pa nam je lahko samo v izpodbudo, še bolj razvijati skupno obravnavanje večjih komunalnih vprašanj.
Ena od osrednjih vprašanj na sedanjih občnih zborih je bila tudi nadaljnja skrb za delovnega človeka. Občni zbori so ob teh zadevah povsem jasno nakazali dosedanje uspehe, hvalevredno pa je, da bodo to skrb še stopnjevali in razvijali. In podobno je bito tudi pri obravnavi dosedanjega izobraževalnega dela. Ugotovitve, da smo lani uspeli potruditi zanimanje za to delo, bodo letos pripomogle samo k temu, da se bo še več delavcev vključilo v razne tečaje, seminarje in predavanja, ter bodo bolj razgledani pripomogli k večji in hitrejši rasti našega
gospodarstva. Porok za to so precej dobro sestavljeni programi in pa dejanska prizadevnost sindikalnih vodstev za radikalno izvrševanje postavljenih načrtov.
(v)
Član občinskega komiteja ZK Trbovlje tovariš Hinko Kamnikar predaja darilo predstavniku romunske sindikalne organizacije. Trboveljski politični in drugi delavci so imeli s romunskimi gosti prijateljski razgovor.	,
Romunska delegacija v Trbovljah
Zadnjo soboto, 9. novembra, je prispela v Slovenijo romunska sindikalna delegacija. V naši republiki so se gostje zadržali nekaj dni in so med drugim obiskali tudi Trbovlje in Zagorje. V soboto je goste ob njihovem prihodu v Zidani
most sprejel sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje in član republiškega odbora sindikatov rudarjev Slovenije tovariš Jože Piki. Iz Zidanega mosta so gostje odšli v rudarsko Velenje, kjer so si ogledali rudnik in krajevne znamenitosti ter
V NAŠEM OKRAJU BOMO CEPILI PROTI OTROŠKI PARALIZI NAD
12.500 OTROK
RAZSTAVA HRVASKO-SLOVENSKEGA KMEČKEGA UPORA V TRBOVLJAH
Zanimivo za vsakogar
V počastitev letošniega dneva republike bo od 18. novembra do 1. decembra v foveriti Delavskega doma odprta razstava hrvaško-
Brežicah. Gotovo bo v takšnem delavBko-kultumem središču, kot so Trbovlje, razstava vzbudila zanimanje, saj Imamo tu številne in aktivne politične in sindikalne organizacije, prosvetna društva in oblasti, v različnih šolah v Trbovljah in revirjih pa se vsak dan šola več tisoč mladih Hudi. ki jim bo razstavljeno gradivo bogato ln koristno dopolnilo po večini le verbalno pridobljenega zgodov. znanja. Starejše prebivalce rudarskih revirjev bo vsebina razstave pritegnila tudi zato. ker je borba zatiranih zagorskih in posavskih kmetov pred skoraj 400 leti sorodna borbi trboveljskih revirjev v novejšem času: prvi so
s svojimi upori rušili Izkoriščevalski fevdalni družbeni red. revirji pa so stavkali, gladovall In krvaveli v borbi krivicam kapitalistične družbene ureditve Cilj obeh borb pa je bil Isti:	doseči
pravico izkoriščanemu delovnemu človeku.
Razstavo v Trbovljah bodo odprli 18. novembra zvečer. Nato pa bo razstava odprta vsak dan do vključno 1. decembra tega leta od 9. do 12. ln od 14. do 20. ure.
Prebivalstvo revirjev, množične, ln prosvetne organizacije, vodstva vseh šol in domov vabimo, da si ogledajo razstavo v čimveč-iem številu.
8. S.
V trboveljskem okraju so $e začeli s cepljenjem otrok proti otroški paralizi. V Hrastniku, Radečah, Sevnici in Senovem so začeli cepiti v ponedeljek, Zagorja in Krškem v petek, v Brežicah danes, v Trbovljah pa bodo pričeli s cepljenjem v ponedeljek. Kakor računajo, bodo cepili 12.684 otrok, seveda, če se bodo starši odzvali in pripeljali otroke. Število otrok, ki pridejo v poštev v posameznih občinah, je naslednje: Zagorje 1882, Trbovlje 1761, Hrastnik 1222, Radeče 1036, Sevnica 2090, Senovo 1007, Videm-Krško 1545 in Brežice 2200.
Otroke bodo cepili trikrat. Prvo cepljenje je sedaj v novembru, drugo bo v decembru, tretje pa v mesecu januarju prihodnjega leta. Treba je le pripomniti, da bodo morali do-
mači pripeljati otroke k cepljenju trikrat, sicer so vsa zdravstvena zaščita in stroški zaman.
Stroški cepljenja znašajo 600 dinarjev za otroka. Ta znesek bodo pobirali kar na cepiščih, lahko pa se odplača tudi v treh obrokih po 200 din. Otroke socialno šibkih staršev bodo cepili brezplačno. Če bo ostalo še kaj cepiva oziroma sredstev, bodo pozneje cepili proti otroški ohromelosti še šolsko mladino.
(ma)
imeli razgovore s tamkajšnjimi sindikalnimi funkcionarji la ostalimi.
Iz Velenja je romunska delegacija prispela v Trbovlje, kjer so ji priredili slovesen sprejem. V nedeljo, 10. t. m., si je romunska delegacija v spremstvu trboveljskih funkcionarjev ogledala trboveljski rudnik, Delavski dom in druge krajevne zanimivosti. Popoldne so imeli gostje na sedežu občinskega odbora SZDL razgovore s sindikalnimi in političnimi funkcionarji ter so se predvsem zanimali za delavsko samoupravljanje in .ostale stvari. ,
V ponedeljek so romunski gostje odpotovali v Zagorje, kjer so si prav tako ogledali krajevne posebnosti iti se raz-govarjall s predstavniki zagorskega javnega življenja. Iz Zagorja so gostje krenili v Ljubljano in od tam v Beograd in nato domov.
Ob odhodu iz Trbovelj in Zagorja so se romunski gostje pohvalno izrazili o napredku in razvoju revirjev ln so bili z vsem, kar so videli in slišali pri nas, zadovoljni.
Slovesnost gojencev rudarske šole v Zagorju
POUDARJENA POTREBA SENOVCANOV
NIKAR ČAKATI!
liti
Slika razstavnega detajla
■slovenskega kmečkega upora leta 1573. V mesecu oktobru Je bila ta razstava odprta v Posavskem muzeju v Brežicah, kjer si Jo je o-gledalo več tisoč ljudi. Med obiskovalci je bilo največ mladine iz različnih šol v Posavju, pa tudi odrasli ljudje iz Posavja in iz sosedne Hrvaške so si razstavo ogledali z žarnima njem. Posebno pozornost je zbudilo razstavljeno gradivo pri slovenskih in tudi Jugoslovanskih muzealcih ln hrvaških filmskih delavcih, ki bodo razstavljeno gradivo uporabljali pri snemanju dokumentarnega filma »Matija Gubec«.
V dogovoru z okrajnim svetom »Svobod« v Trbovljah in z upravo Delavskega doma bo Posavski muzej lz Brežic razstavil v Trbovljah- celotno gradivo o kmečkem uporu. O vsebini razstave nam tokrat m treba posebej poročati. ker smo o njej precej obširno pisali ob njeni otvoritvi v
Eden izmed važnih projektov, ki čakajo ma Senovem na uresničitev. je tudi kopalni bazen. O tem so že spregovoriti. Velika potreba je po njem saj nimajo ljudje tega kraja v poletni vročini niti najmanjše priložnosti, da bi se dodobra okopali. Bazen je nadalje potreben v pogledu zdravja in športa in je velike važnosti za našo mladino.
Ta potreba se poudarja že dalj časa. Pred nekaj meseci pa j e šenovškii rudnik pokazal veliko uvidevnost zanjo in odobril domala dva in pol milijona dinarjev. To bi bito za pripravljalna dela in začetek dovolj. Toda čas mineva in nič se ne premakne z mesta. Zak»ij ne? To vprašanje je važno. V prvih letih po vojni smo zamudili zlate prilike, da bi mogli ustreči nekaterim nujnim potrebam kraja: sindikalni dom, prosvetni dom — toda pustimo raj e J Po toči zvoniti se ne splača.
Da, tako smo se tolažili tudi takrat, toda kraj je ostal ven-
darle brez vseh teh objektov, ostal je brez marsičesa, kar še danes čutimo, kar še danes boli. Toda, kakor smo že rekli, po toči zvoniti se ne splača. Zato je treba vsaj to priložnost izkoristiti in je ne zamuditi. Strah je upravičen, kajti v preteklosti smo to že dokazali. Toda napa-
ke, kd so nas izučile in toliko stale, ne smemo ponavljati. Iz-modrditi nas morajo. Nam samim, naši mladini in potomcem smo dolžni, da se ne osramotimo in zgradimo na Senovem bazen, kakršnega naši marljivi rudarji in prebivalstvo nasploh zaslužijo
Pred kratkim ao se zbrali učenci in ves kolektiv Industrijske rudarske šole iz Zagorja v slovesno okrašeni kisovški dvo-nami, da. proslavijo pomembno obletnico v zgodovini človeštva — 40. obletnico oGctobnSke revolucije.
Po uvodnih besedah tovariša Gune so učenci izvedli skrbno pripravljen program. Tovariš Sušnik je zbranemu šolskemu kolektivu v lepem, razumljivem referatu opisal zgodovino in razvoj oktobrskih dogodkov v Rusiji pred 40 leti.
Oto zaključku je še ravnatelj šole, tov. Kolenc, med drugim mladim rudarjem dejal, naj jim bo ta slovesnost vzpodbuda za nadaljnji ideološki študij v
pridobitvah oktobrske revolucije za delovnega človeka pri nas in drugod v svetu.
Občni zbor »Svobode« Zasavje
Pred kratkim je pregledala svoje delo v zadnjem obdobju tudi trboveljska »Svoboda — Zasavje«. Njeni člani so kritično ocenili vse dosedanje uspehe in neuspehe, dosežene pri kultu rnoprosvetnem delu v" tem koncu trboveljskega doline, hkrati pa stavili nekaj tehtnih misli za bodoča snovanja.
Na načrte »Svobode-Zasav-je« za letošnje leto se bomo povrnili v eni prihodnjih naših številk.
VREME
V splošnem bo suho In hladno vreme, s pogostimi meglami v nižinah ln mrazom ponoči. Lahne, pretežno snežne padavine pričakujemo okoli 17 In zlasti »koli 24 novembra
Nujna potreba Zagorja
■ v Zagorju še sedaj nimajo bencinske f up alke. Potrošnikov pa je vse več Se la n j je bito v Zagorju samo toliko zasebnih motornih vozil, da bi jih lahno prešteli na prste. Letos je število močno poraslo. Največ je mopedov, j,n kot kaže, jih bo prihodnjo pomlad še enkrat toliko, kajti zavzetost za te »vžigalnike«, kot jih imenujejo Zagorjani, močno narašča. Vendar so ljubitelji motorizacije v nič kaj zavidljivem položaju, saj morajo bencin kupovati v Trbovljah- Tud; zagorski Avtopromet bo kmalu, oziroma že kupuje -gorivo v Trbovljah, kar mu seve viša dejanske stroške. Kot smo izvedeli je imel zadnjič Avtopromet naravnost Idealno priliko kupiti črpal no napravo, pa žal mi bilo denarja- Vendar bo občinski ljudski odbor moral nekje dobiti toliko sredstev in drugo leto zadovoljivo rešiti to vprašanje.
Konec leta bo naše glasilo praznovalo 10. obletnico obstoja. V tem času se je naš časnik venomer izboljševal in skušal zadovoljiti vse naše zveste bralce. Kajpada pa je med našimi ljubitelji tudi naša mladež. Posebno radi rešujejo naše
nagradne uganke, za katere razpisujemo vsak teden dve lepi knjižni nagradi.
vsakotedenske
KAKŠNA DRUŽBENA SREDSTVA SO NA RAZPOLAGO
V Uradnem ltatu FLRJ štev. 84/57 je Izšel odlok o odobravanju kreditov Individualnim kmetijskim proizvajalcem za dvig kmetijske proizvodnje, medtem ko je Uradni list FLRJ it. 37/57 prinesel navodilo za izvajanje tega odloka. Točka 11 teh navodil pravi, da bo tehnična navodila za izvajanje kreditiranja predpisala za kratkoročne kredite Narodna banka, za dolgoročne kredite pa Jugoslovanska investicijska banka. Tudi ta navodila so že izšla, kar ustvarja možnost, da ta posojila labko najamemo. Preden bom prešel na obravnavanje samega načina kreditiranja, moram pripomniti še to, da obstajajo določeni pogoji, ki bodo navedeni v nadaljnjem izvajanju v sklepih odgovornih organov za zadružništvo in kmetijstvo. To sem hotel omeniti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je vprašanje kreditiranja v kmetijstvu le stvar banke, konkretno Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah, ki je v našem okraju odgovorna za pravilno »prevajanje kreditne politike celotnega zadružništva in kmetijstva.
1. V KAKŠNE NAMENE SE BODO DAJALI KRATKOROČNI KREDITI? — Kmetijski proizvajalci bodo lahko dobili kratkoročne kredite za dobo 1 leta za sledeče namene: za nakup reprodukcijskega materiala (semena, umetnega gnojila, materiala za kalcifikacijo, sredstva za varstvo rastlin, pogonskega materiala in podobno); za nakup živine za rejo; za plačevanje storitev ža obdelavo kmetijskih površin; za popravilo mlatilnic In za nakup gradbenega materiala. a
Obrestna mera za tovrstne kredite znaša za člane kmetijske zadruge, združene v proizvajalni skupnosti, 4 odst., za individualne člane kmetijske za-
druge 5 odst., za nečlane kmetijske zadruge pa 6 odst.
Pogoj, da bo kmetijski proizvajalec lahko dobil posojilo pri zadrugi, je v tem, da le-ta privoli v to, da bo kredit vrnil v tej alj oni vrsti pridelkov, da se bo pri uporabi sortnih semen, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev dosledno držal navodil kmetijske pospeševalne službe (kmetijskih strokovnjakov kmetijskih zadrug, če jih ima, ali kmetijskih strokovnjakov kmetijske proizvajalno - poslovne zveze, katerih se bo zadruga morala posluževati pri pospeševanju kmetijske proizvodnje na svojem področju), in pa da bo zaradi tega, ker bo kmetijski proizvajalec ob pravilni uporabi kredita dosegel znatno večjo proizvodnjo pridelkov, dolžan z zadrugo pogovoriti se glede prodaje določenih tržnih viškov
J P
če pa bi zadruga ugotovila, da je kmetijski proizvajalec, ki je spomladi dobil kredit za pospeševanje kmetijske proizvodnje, prodal dogovorjene tržne vičke mimo zadruge, ima zadruga v takem primeru pravico zaračunati mu od skupnega zneska posojila in ustreznih obresti še 10 odst. penalov v sklad zadruge za pospeševanje kmetijstva.
KAKŠEN BO POSTOPEK ZA DOSEGO TAKSNIH POSOJIL? — Vsak prosilec bo izpolnil prošnjo na posebnem obrazcu, ki je v ta namen založen. Istočasno s prošnjo bo moral dostaviti še potrdilo uprave za dohodke ObLO o vrednosti nepremičnega premoženja, katerega obrazec je tudi založen.
Navedene obrazce lahko vsak prosilec dobi pri svoji kmetijski zadrugi ali pa pri Zadružni hra-
j*?**?
S
J? *
poseben odbor pri zadrugi sklepal e rešitvi prošenj.
Po odobritvi posojila bo zadruga sklenila s prosilcem kreditno pogodbo. Razen kreditne pogodbe bo moral prosilec založiti še blanco menico. Za manjše zneske je dovolj, če menico podpiše samo posojilojemalec, za večje zneske pa Je potrebno, da morata za posojilo jamčiti še eden ali dva poroka. Ali se bo zahtevalo še jamstvo s poroki, je stvar presoje posebnega odbora pri sami zadrugi, ki je v celoti odgovorna za odobravanje posojil, da bodo le-ta pravilno odobrena in dovolj zavarovana.
Razen teh listin bo zadruga sklenila s kmetijskim proizvajalcem že poseben dogovor glede uporabe kreditiranega materiala in o obvezni prodaji dogovorjenih tržnih viškov preko zadruge.
(Konec prihodnjič)
Pred dnevi je dopotovala v naše kraje ronsinska sindikalna delegacija. Gostje so obiskali Zagorje in Trbovlje. Kot na Izlakah, tako so brneli tudi razgovore v Trbovljah. — Slika prikazuje člane te delegacije v razgovoru na občinskem odboru SZDL v Trbovljah.
I?' J tSlEr
/ J

Perspektive občine Senovo


Čeprav malo pozno, vseeno objavljamo fotografjo, ki kaže, kako so zaprisegli novi občinski odborniki. Zdaj se bodo kmalu občinski odbori že drugič sešll, in obravnavali kopico važnih problemov.
preko zadruge. Za katere vrste tržnih viškov se bosta dogovorila zadruga in proizvajale^, je stvar obeh pogodbenih strank.
nilnicl in posojilnici v Brežicah. Prošnje za posojila morajo prosilci vložiti obvezno pri svoji kmetijski' zadrugi. Nato bo
ZDRUŽITVENI OBČNI ZBOR ZAGORSKIH DELAVSKO-P ROSVETNIH DRUŠTEV
Z združenimi močmi v novo sezono
Koliko pričakujejo Zagorjani od zdrutene »Svobode*, je pokazal torkov občni zbor obeh delavsko-prosvetnih društev. Nad 500 ljudi je prišlo v dvorano »Partizana* in se seznanilo z dosedanjimi uspehi obeh društev, zlasti pa z načrti nove »Svobode* Zagorje.
Ne bi pisali toliko o poteku občnega zbora, kot o nadvse važnih nalogah, ki čakajo združeno delavsko - prosvetno društvo že v začetku njegovega dela. Še nekaj kratkih mesecev, in odprla se bodo na stežaj vrata tako dolgega pričakovanega Delavskega doma. Ni več daleč čas, ko bo treba dajati ljudem z odprtimi rokami, kot so ugotovili poročevalci obeh društev. To bodo zmogli samo ljudje, ki čutijo vsestransko razumevanje do kulturnoprosvetnega in izobraževalnega dela, ljudje, ki hočejo ohraniti dolgoletne tradicije delavskega prosvetlje-vanja v tej rudarski dolini. Treba pa bo kot, je poudaril sekretar OO SZDL tov. Jesenšek, razviti še vse ostale oblike delovanja »Svobode* Zagorje, kajti v treh standardnih vejah splošnega delovanja na* ših delavskih društev smo že dosegli tolikšne uspehe, da se upravičeno uvrščamo med najboljše amaterje na Slovenskem. Treba bo torej razviti izobraževalno dejavnost, pobudi ti med ljudmi zanimanje za pridobitev večje izobrazbe, bodisi te ali one, in ta šele bo služila, da bomo pomagali zgraditi še boljše in tesnejše odnose med ljudmi, torej odnose, ki bodo temeljili ne socialistični podlagi
Iz Stare vasi
Volitve. — Volitve v občinski ljudski odbor Im v zbor proizvajalcev so pri nse dobro potekle. Udeležba volitev Je bile lepa, saj ■mo volili, če odštejemo upravičeno odsotne, 100-odstotno.
Ljudska mladina. — Mladinske organizacija Je čet poletje v a volem delu nekoliko popustila, z nastopom hladnejšega letnega časa bo mladina imela dovolj prostega časa. Mladinci se bodo sedaj »pet redno shajali ln začeli delati n« kultumo-proevetnem področju. V tem delu Jim telimo mnoge uspehov.
Upravičeno pričakujemo vsi aktivni člani te nove »Svobode* daleč večjega razumevanja vseh političnih, oblastnih in drugih forumov za svoje plemenito delovanje. Delavski dom bo terjal tako razumevanje in nikakor se ne moremo strinjati z ugotovitvijo, da imajo zasluge za dom le posamezniki, marveč vsa zagorska dolina, v prvi vrsti pa zagorski rudar, ki največ prispeva za ta zagorski kulturni hram. To pa pomeni, da moramo biti hvaležni vsem tistim, ki so kakor koli pomagali in še pomagajo pri graditvi tega objekta, ki bo vsekakor ponos Zagorja. Teh pa res hi samo peščica, marveč več sto.
Razprava je pokazala, da je v Zagorju dovolj ljudi, ki so pripravljeni pomagati k še boljšim uspehom zagor. »Svobode*. Ena glavnih nalog bodočega upravnega odbora bo torej kar najbolj tesno sodelovati z vsemi zagorskimi mnolič. organizacijami, zlasti pa z mladino in prosvetnimi delavci, ki bodo vsekakor priskočili na pomoč, kjer koli bo potrebno.
Zdaj stopa torej združena »Svoboda* v prvo sezono skupnega združenega dela. V slogi je moč, je povedal eden izmed diskutantov. Resi To
načelo naj vodi vsakršno delo zagorskega delavskega prosvetnega društva, in uspehi ne bodo izostali.
(v)
Na minulih zborih volivcev In na predvolilnih zborovanjih so odborniki in dlani SZDL. po vaseh seznanjati voillvce s smernicami bodočega razvoja nekaterih važnejših gospodarskih vej v senov-Ski občini. Napraviti so nekakšen okvirni štiriletni pregled nalog, ki bi Jih veljalo uresničiti ali pa pripraviti. pogoje za njihovo realizacijo.
Zanimali smo se pri odgovornih organih v občinskem ljudskem odboru, kakšne so te perspektive, in smo prejeli zanimive odgovore. Predvsem so poudariti, naj bi perspektivni plan gospodarstva v občini slutil novoizvoljenemu občinskemu odboru kot napotilo za njegovo delovanje. Za mnoge predvidene naloge so že dejanske možnosti, ki jih Je treba le še izkoristiti.
Med najvažnejše naloge. M jih Je treba odpraviti, je prav gotovo vodovod Dobrava - Senovo - Bre stanica, katerega Idejni načrt je že potrjen kakor tudi načrt za izvedbo prve faze dela od Dobrave do Senovega. Delo v prvi fazi projekta že normalno poteka. S polaganjem vodovodnih cevi se že vsak dan bolj bližajo Senovemu.
O senovšk! cesti, id povezuje oba centra — Senovo ln Brestanico, smo že pisali, da je v skrajno slabem stanju. Predvidena je rekonstrukcija te ceste ter istočasno tudi ureditev vodovodnega omrežja na Senovem ln v Brestanici. V
IIMIMIHimillHIIIHIIHMIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIimHIIIIIHKMIHmmiK
V ZAGORJU SMO ZVEDELI
■	Kadier ima banka odprto okence za dodeljevanje kreditov, potrošniških seve, je hud direndaj. Se vedno je nekaj ljudi, ki niso nameravali najeti posojila, pa jih je k temu primorala nuja; ta ga je vzel, ker potrebuje pohištvo, drugi kodo, tretji radijski sprejemnik, tekstil ali kaj podobnega- Približno dva tisoč Zagorjanov Je doslej najelo potrošnika posojila, več kot dve tretjini vsega denarja pa gre iz Zagorja, se pr»vi, da potrošniki kupujejo blago največ v Ljubljani. Kakšna škoda, ko bi lahko denar ostal v Zagorju, kajpada bi moral« imeti v tem primeru zagorska trgovska podjetja večjo izbiro blaga. Trgovci pa pravijo, da bodo morali obnoviti še precej svojih poslovalnic, če bodo hoteli v celoti zadovoljiti potrošnik«. Vse bolj prihajajo do zaključkov, da bi morali v Zagorju ustanoviti specializirane trgovine, v katerih bi potrošniki dobili vse tiste vrste blaga, katerega zdaj kupujejo drugod. Zdaj dozoreva že tudi zamisel o ustanovitvi trgovine s železnino- Taka trgovina bi bila nujno potrebna, saj je rudnik, ki je prodajal tako blago, imel večmilijonski promet.
■	Na občnih zborih sindikalnih podružnic, so nekateri člani hudo kritizirali podražitev potrošniških dobrin, zlasti mesa in pridelkov. Nekje so ceio dokazali, računsko namreč, da imajo mesnice preveč dobička pri vsakem kilogramu mesa- Glede pijač, zlasti vina, pa eo menili, da v Zagorju ne sme biti dobrega vina. Mislili so na socialistična podjetja, ker baje zasebne gostilne bolj privabljajo goste . • .
■	Zagonski rudnik namerava ustanoviti lesni obrat, ki bi z»čei izdelovati tudi razne pohištvene proizvode.
'	(v)
iisinni 1
načrtu Je nadalje ureditev kanalizacije trga Brestanice. Ko smo že pri cestah, velja omeniti, da je v načrtu cesta Srebotno - Jablanica - Lošce. kjer se skoro začenja s snemanjem trase, nadalje bo treba graditi skupno $ sredstvi gozdnega sklada cesto Globoko — »Federmaus.«
Načrti predvidevajo prav tako popravila poti in cest na celotnem področju občine. Cesto, ki drži od Anž proti Kostaniku, bo treba speljati do republiške ceste pri Koprivnici. Urediti pa bo treba tudi esete proti Sedmu, Gorici, in od Presladola do Kaličovca. Krajevni poti bo treba v tem razdobju popraviti in v ta namen poleg sredstev cestnega sklada mobilizirati tudi lastne moči.
Med važne perspektivne naloge sodi predvsem ustanovitev nekaterih delavnic v Brestanici. Tako je predvidena zgraditev mizarske lesno galanterijske delavnice v kraju, za katero bo precej prispevala Elektrarna ln JI med drugim namerava odstopiti tudi potrebne prostore. Tudi kovinarska delavnica v Brestanici, za katero so že naročili idejni načrt, bo velikega pomena za krait ln celotno občino. Po programu naj bi le-ta obsegala kovinarsko, mehaničarsko. kovaško in še nekatere druge stroke obrti, kot kodansko, inštalatersko in podobno. Delavnica bi pozneje lahko vzpostavila kooperacijske zveze s sorodnimi podjetji. Tudi ostala, zlasti večja podjetja v občini. se polagoma že usmerjalo h kooperaciji, zlasti v kovinarstvu.
Ob tej priliki naj, omenimo, da v Elektrarni Brestanica izdelujejo načrte, kako bi. nairaclonalneie izkoristili pepel, odpadni produkt elektrarne. Po analizah ki kažejo povoljne rezultate, bodo verjetno pričeli z izdelovanjem opeke tz pe pela. V ta namen bi bilo treba zgraditi potreben obrat v nepo-v neposredni bližini elektrarne.
Na Senovem bo krojaški konfekciji ln čevljarski delavnici mogoč čimvečll razvoj. Obe delavnici bodo znatno razširili ln jim v novem stanovanjskem bloku dali potrebne prostore.
Tudi elektrifikacija podeželja se bo nadaljevala. V načrtu je nadeneva električnega voda v področje Gor. Leskovca, Stranje. Brezje in Kallšovec. Okrepili bodo transformatorje in omogočili napeljavo Industrijskega toka. Nadalje le v načrtu elektrifikacija bohorskih vasi. Zaloga. Dobrave. Plešivca. Mrčnlh sel, nato pa Gorice. Razteza. Kostanjka in Anž. Seveda bodo morali vaščani tudi sami pomagati in prispevati k stroškom, na to pa so tako že pripravljeni.
Pri izvedbi malih sanacij je važno, da bodo povsod, kjer Je to potrebno, napravili ustrezne načrte zlasti za vodnjake Na Gorici bodo dogradili vodovod, za katerega le načet že pripravljen. Tudi dosedanji raziskovalni rezultati so ugodni za nadaljevanje del. Povsod pa bo treba za dela pri malih asanaclj ah čimbolj zainteresirati ln mobltizrati široki krog prebivalcev in Jim v okviru možnosti nuditi potrebno pomoč.
Bode. zdravstveni in kulturni dom »o na vprašanja, katerim bodo v občini posvečali v bodoče vso sflrrb. Prihodnje leto bodo pričeli z gradnjo šole na Jablanici.
za katero že obstajalo načrti to delno tudi sredstva. Vaščani pa so pripravljen) razen prostovoljnega dela prispevati tudi les in drugi gradbeni material. S tem bo rešeno vprašanje šolskih otrok ,nod Bohorjem, ki morajo hoditi več ur dale v senovško šolo.
Isto vel ja za Gorico, kt nul no potrebuje novo šolo.1 V Brestanici bo treba začeti z gradnjo nove šole, ker Je dosedanje šolsko poslopje že odslužilo, važna so pa tudi učiteljska stanovanja, ki jih manjka v vsej občini. Načrti za nujno potrebni zdravstveni dom so v izdelavi; gre le še z» to. da se zberejo potrebna sredstva, ki bodo zagotovila to gradnjo.
Izgradnja kulturnega doma na Senovem je želja, ki naj bi se v bodočnosti le izpolnila. Velik industrijski kraj. kot je Senovo, se mora za kulturne in druge prireditve vsa povojna leta posluževati šolske dvorane, nadalje primanjkuje ostalih kultu rnoprosvetni h prostorov. Idejni načrt za gradnjo tega doma že obstaja. Nujno bo. da v naslednjih letih pričnemo z gradnjo kulturnega doma v kraju, prav tako pa bo treba začeti z gradnio kulturnega oz zdravstvenega doma v Koprivnici, kjer le za stavbo že pripravljen material in zemljišče, ne manjka pa za uresničenje tega načrta dobre volje in pripravljenosti za pomoč pri tamkaj Snih ljudeh.
Kmetijstvu, ki 1e druga najvažnejša gospoda raka veja v občini, bo bodoči občinski ljudski odbor moral posvetiti naj večjo skrb glede na ni egov perspektivni razvoj. Zlasti bo treba razviti sadjarstvo in živinorejo. Tu bo treba delati skupno s kmetijsko zadrugo S katastrsko upravo bo treba urediti
vprašanje razvrstitve kmetijskih površin v vrednostne razrede. Nekatere obdelovalne površine v občini so razvrščene v iste vrednostne razrede kot n. pr. v občini Brežice, ki pa zaostajajo po donosu za brežiškimi.
Tudi v komunalnem gospodarstvu je predviden širok razvoj uslužnostnth obrti ter krepitev so-cUastičnega sektorja v obrtth. nart alj e napredek gostinstva in trgovine. Na Senovem in v Brestanici primanjkuje mleka, zato bo treba ustanoviti v obeh krajih mlekarne. Te naj M bile sposobne zadostiti zahtevam trga, ustanovile pa bi se morda tudi lahiko sirarne.
Odkupu kmetijskih pridelkov bo treba posvetiti potrebno skrb, da bo trg z njimi zadostno založen.
Na kraju so nam organi občinskega ljudskega odbora dejali, da bodo tudi razvoju turizma posvetili večjo pažnjo.. Razen ureditve planinskega doma na Bohorju bo treba poskrbeti tudi za lepši videz Senovega ln Brestanice. V načrtu Je asfaltiranje posameznih delov ceste, ureditev parkov in tudi gradnjg kopalnega bazena Otroškemu vrtcu na Senovem to v Brestanici bo treba poiskati primerne prostore in skrbeti za njun razvoj.
Novi občinski odbor in zbor proizvajalcev stojita pred številnimi nalogami. Volivci upajo., da bodo izvoljeni odborniki, če že ne vsem. pa vsaj mnogim nalogam kos. Z treznim In umnim gospodarstvom ter s pravilno uporabo in razporeditvijo razpoložljivih sredstev in ob pomoči vseh občanov bodo v svoji mandatni dobi lahko dosegli marsikaj in se z marljivim delom oddolžili zaupanju volivcev.
0 hmelju na Studencu pri Sevnici in še o drugem
V prejšnji številki smo pisali, ds bodo v sevnlški občini začeli urejevati hmeljske nasade. Ne vedo pa še kajpak vsi, da na Studencu pri Sevnici že raste hmelj in da Je že dal prve plodove. Pionir v pridelovanju hmelja je tovariš Nikolaj, ki je na is arih hmeljišča pridelal toliko hmelja,
Je to edina pot k napredku ln, e tem v zvezi seveda k večjim dohodkom.
Zadružnikom bi pri uresničevanju njihove zamisli pomagala kmetijska zadruga, ki bi omogočila kredite in tudi drugače pomagala.
da Je tzkupil zanj kar eo.oooo din.
Mislim, da Je odveč vsako ugibanje o tem, sli bi na tako majhni
površini kaka druga poljska kultura tudi dala tak ali celo še večji dohodek.
O OBNOVI SADOVNJAKOV RAZMIŠLJAJO
Pred dnevi Je bil na Raki razgovor med predstavniki zadruge in zadružniki iz Ardrega o obnovi sadovnjakov. V tej vasi so namreč Idealne površine za sadovnjake, kl pa niso Izkoriščene. Nekoč ao tu rasla slivova drevesa, toda že pred leti so se posušila. Iz nekdanjih sadovnjakov ao nastali slabi travniki, kl pa ustvarjalo zelo majhen dohodek. Razmišljanje kmetov o sodobnih sadovnjakih Je torej razumljivo, ker
r
m ioiiiitii
Delavni gasilci. — Gasilci so bili celo Isto delavni, zlesti pa so se zavzeli zt končno ureditev kulturno-prosvetne dvorane, ki Ja v kraju nadvse potrebna. Pri urejanju dvorane jim bodo pomagale tudi ostale organizacije, za dokončno ureditev dvorane pa bodo potrebna večja sredstva, kl pa Jih tukajšnja vas ne bo zmogla tarna. Zato prosimo, da bi pristojni čl-nltelji v okviru danih motnosti to dobro zamisel podprti.
Cepljenje otrok. — Tudi pri nas bomo začeli a cepljenjem otrok od e mesecev starosti do e. leta proti paralizi. In aleer 11. novembra. Pozivamo vae starše, da is odzovejo tej človekoljubni akciji, kl bo preprečila ohromelost naše dece. Ne nasedajte hudobnim govoricam In pripeljite otroke k cepljenju! — Za to plemenito skelijo bosta okraj In občina prispevala velika sredstva.
Preplah v Ameriki
Po izstrelitvi prvega eovjetskegs umetnega satelita je Ameriko zajel val preplaha. Tik pred proslavo Oktobrske revolucije pa Je Sovjetska zveza poslala v vsemlrje svoj drugi umetni satelit, težak pol tone, v katerem Je bilo Uto bitje, psica Lajfca. Ob tej vesti pa eo Američani popolnoma Izgubili glave. Histerija Je bila tolikšna, da eo prvaki vseh strank od republikancev do demokratov zahtevali, naj Esenhower brez ovinkov pove resnico e ameriškem zaostanku- Ta pritisk se je tako stopnjeval, da ameriški predsednik govora ni mogel odlagati. Po poevetovanju e svojimi najoljimt sodelavci in snanstvenlkl se Je odločil, da bo govoril takoj, ne pa šele 13- novembra, kakor je bilo prvotno določeno. In izbral sl Je prav 7- november, ko so napredni ljudje po vseh deželah sveta proslavljale 40. obletnico Oktobrske revolucije, da je povedal •vetu, kako malo Je ameriški vladi pri srcu aktivna koeeistenca med narodi In kako se trudi, da bi le povečala blokovska nasprotja.
Etsenhower je v svojem govoru sicer priznal uspehe sovjetskih znanstvenikov, toda skoro ves svoj govor je posvetil naštevanju balističnih Izstrelkov, kl so jih Američani do sedaj lsdelali- Dejal Je, da Je ameriška armada oborožena z atomskim orožjem
In da Je zahodni blok sedaj le vedno močnejši od nasprotnega tabora- Zavzel se je sa čim tesnejšo združitev zahodnih sil.
Dan poprej Je Hruičev na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR predlagal sestanek najvišjlh voditeljev Viho-da in Zahoda, na katerem bi se dogovorili o ukrepih za ohranitev miru. O satelitih Je Hruičev dejal; »Naša dva sputnlka krožite okoli Zemlje in pričakujeta, ds »e prikažejo le ameriški sateliti, da se s tem ustvari prijateljska skupnost. Podobne skupnosti so mnogo boljšo, kakor oboroževalna (ekma-*
Eisenhower sploh ni odgovoril na tg predlog Hrulčeva ln niti ni hotel omeniti drugega sovjetskega satelita. Strinjati se moramo e komentatorjem moskovksega radia, IcJ Je dejal, da Je E>senhower le s težavo izrekel besedo mir- zgovoril jo Je žele proti koncu svojega govora In le tedaj Je pripomnil, da mora mir sloneti na zahodnih predlogih o razorožitvi, ki so jih ZDA pred dnevi s svojim glasovalnim strojem vsilile OZN- Indijski delegat Krišna Menon, ki ni glasoval za ameriške predloge, je opravičeno poudaril, da resolucije, kl povdarjajo predvsem ukinitev Jedrskih polskusov, morda nimajo za seboj večine vlad, Imajo P* večino človeštva, kl sahteva naj vele-
sile prenehajo poizkuša tl hi proizvajati atomsko orožje.
Razgovori o razorožitvi so torej doživeli predvsem nesaželjen razvoj. Delegat Sovjetske zveze Kuznecov Je sporočil, da ne bo več sodeloval v raz-oročltvenem odboru dokler se njegov sestav ne spremeni. Ponovno je predlagal, naj ustanove stalno komisijo, v kateri iti Mie vse države članice OZN-Zadnje čase pa so tudi druge države selo nezadovoljne z delom razorožit-venegg odbora in »e zavzemajo za njegovo raaltritev. Le zahodne velesile se temu upirajo. Dejstvo je, da v sedanjem odboru lažje uveljavljajo svoja stališča Hi jih podkrepljajo s stalnim zaostrovanjem oboroževalne tekme. Pri tako važnem vprašanju Pa Imajo pravico povedati svoje mnenje In svojo voljo vsi narodi, zlasti tisti, kl ne eodeljujejo v oboroževalni tekmi tn bi s svojimi treznimi predlogi, k| ne bi bili plod trenutne histerije zaradi morebitne nadmočl enega ali drugega bloke, lahko veliko prlpomogl k ublaževanju nasprotij med bloki, k tolikanj zaželjeni, razorožitvi.
Izstrelitev drugega satelita je nov opomin, da Je treba oboroževalno tekmo končati. Če lahko pošljejo tone težak satelit 1500 kilometrov visoko, potem b| brez dvoma lahko pošiljali uničevalna orožja na kateri koli del sve-
ta* Ce danes tazpolaga s takimi sredstvi ena stran, jih bo jutri nedvomno Imela tudi druga. In v tem Je nesmisel oboroževalne tekme- Pariški »Le Monde« je pred dnevi zapisal; »Naj tio kar koli, oba velikana ubrano pojeta napev: .zmagali bomo, ker smo močnejši*. Moekva opeva moč medcelinskih raket. Washtogton pa S| lasti skupno nadmoč Zahoda ln pravi, da lahko dohiti Sovjetsko zvezo v proizvodnji balističnih izstrelkov. Se bo usoda miru morda izboljšala, ko bo uničevalna moč obeh blokov dosegla le bolj strahotno raven? Bo kdaj prišel dan, ko bosta oba velikana prepričana, da sta enako močno In ko bosta končno lahko Iskala sporazum?«
Oba bloka (predvsem Sovjetska zveza |n ZDA) bosta končno morala priti do sporazuma, ka*ti k temu Jih sili ves gospodarski ln politični razvoj ln ves miroljubni svet. Nov razvoj znanosti In tehnike terja spremembo cele vrste pogledov na mednarodne odnose.
Pariški list »Parlslen Libere« je ob Izstrelitvi drugega sovjetskega umetnega satelita zapisal, da Je na svetu, kl 'e razdeljen na dva nasprotujoča se tabora, dovolj prostora tudi za druge narode In da je sedaj zadnji čas, ko je treba ubrati novo pot, ki naj človeštvu zagotovi mir in lepšo prihodnost
ZAKAJ NE BOLJŠE VRSTE KROMPIR?
Letošnji pridelek krompirja Jo bil tako rekoč nadpovprečen, toda bolj količinsko kot pa po kakovosti. Boljših vrst krompirja je namreč zelo malo. .Prevladujejo slabše vrste, kl so sicer izdatno obrodile, a so zato manjvredne. V prihodnje bi bilo treba usmerjati proizvodnjo krompirja v pridelovanje boljših vrst krompirja, kot so Rožnik, Wekaragls in druge. Temu smotru prav gotovo koristi' pobuda zadružnega trgovskega podjetja »Posavje« v Krškem, da bi se s proizvajalci dogovorilo o pridelovanju boljših vrst krompirja, za to pa bi Jim zagotovilo odkup tržnih viškov. Zadružno podjetje »Posavje« bi bilo na ta način v stanju kriti vsaj 50% potreb po boljših vrstah krompirja.
Na vsak način zanimiva ln koristna pobuda, kl bi Jo bilo treba * podpreti.
SPET ROMANJE OD HIŠE DO HIŠE .. .
Posamezne sindikalne podružnice ali pa celo trgovska podjčtja na drobno so spet začela z odkupom kmetijskih pridelkov, zlasti sadja, neposredno prt pridelovalcih. Posledica tega Je, da ustvarjajo umetno povpraševanje, kl vpliva na višje cene in škoduje odkupni politiki zadrug. Ce bi se taki ilegalni trgovci pojavljali samo na področjih, kjer so zadruge šibke In niso v stanju odkupiti vseh tržnih viškov, bi pojav take trgovine še nekako razumeli. »Sindikalni trgovci« pa se pojavljajo tudi n« območjih močnejših zadrug, kl so sposobne z odkupom zajeti vse tržne viške, bodisi sadja ali drugih kmetijskih pri- ’ del ko v. Bill so celo primeri, da so taki trgovci odkupovali slabše vrste sadja ln še to v zelo majhnih količinah, medtem ko Je zadruga Imela na razpolago lepo, kvalitetno sadje, ln celo po ugodnejših cenah.
AH so torej take sindikalne podružnice sploh koristile svojim članom? Sadje so nabirale tako, da so ljudje romali od hiše do hiše in s tem dražile prevoz. Odkupovali so slabše sadje, ker je boljše sadje že prej odkupila zadruga. Morda se vse to niti ni pokazalo v ceni sadja, ker Je pre-'n ljudi dalo na razpolago podjetje, toda tudi to Je denar, k> se bo odrazil, če ne drugje, pa v bilanci podjetja. •
TRGOVINA Z JAJCI LEPO CVETE...
Na Raki so nam povedali, da so prav sedaj prišle na svoj račun Jajčarlce, ki Izkoriščajo majhno ponudbo Jajc ln visoke cene v delavskih središčih za nepošten zaslužek. Upravnik zadruge nam Ja dejal, da zadruga sploh ne more odkupiti nobenega Jajca, ker že vse prej poberejo poklicne »jajčarlce«, kl Jih potefn nosijo na
trg v Zagreb ln drugam, kjer JU* dinarjev draže.
prodajajo
Ali jim
prste.
nekaj ne bi
stopili malo na
V
Iz zagorske beiežnice
»Kam naj se še obrnem?«
Zapisal sem tako kot mi je pripovedovala, In mimogrede sem videl, da so bile njene oči močno nabrekle od neprestanega joka. Pristavila je, da njenega imena nikar ne napišem, čeprav je v Zagorju na desetine takih, ki so v podobnih škripcih kot ona. —
Spoznala sta se, kot se spoznajo Vsi mladi ljudje; nekateri v kinu, na plesu, veselici, drugi na cesti, v službi, onadva pa na vlaku. Imela sta isto pot. Dejala je, da sta bila , poldrugo leto pametna, in takrat je za hip^c prenehala, v njene oči pa je posijal žarek spomina, bržčas lepega in nepozabnega... Ko se je materi razodela, se je ta strahovito razburila — katera mati bi se ne — vendar je v njej zmagal roditeljski čut. Kmalu sta se s fantom vzela, in ker pri njenih ni bilo prostora, sta šla k njegovim staršem. Štirje so se stiskali v enosobnem stanovanju. Po porodu je šla s fantkom nazaj k svojim, ker so se stanovalci jezili, da ni niti podnevi niti ponoči miru —
kajpak, delali so v vseh treh tretjinah, in ona ni smela kratiti počitka.
Mož je ostal pri svojih, samo hranil se je pri njenih, da sta lahko več prihranila. Prvič sta bila razočarala, ko so obljubljeno sobico dali' neki 'starejši ženski, nemara zaradi zvez, ki jih je imela. Vseeno jima prva krivica ni vzela volje in upanja na boljše. Odprla sta nešteto vrat, desetkrat ponavljala eno in isto, da je stanovanjska komisija postavila njuno ime na prvi spisek prosilcev.
Leto dni sta se tolažili s tem, de sta zapisana na čarobnem lističu. Fant je rastel, začel je že čebljati, onadva pa sta še vedno živela vsak pri svojih. Vendar složno, saj ju je vezala čudovita obljuba, da bosta dobila svoj kotiček.
Zdaj je zanjo vse pri kraju. Stanovanje ne bo! Se cel plaz očitkov se je vsul na njena slabotna ramena; pred njuno ime so na seznam napi-šali še nekaj drugih prosilcev — baje še bolj potrebnih. Njegovi starši so
se čez noč spremenili; naveličali so se takega življenja in njunih skrbi. Seveda, stari so, hoteli bi .,v- miru preživeti stare dni. Da bi bila mera polna, so ji odkrito povedati?- da je ona kriva, da sta se morala vzeti. Ne bi se smela podati na življenjsko pot v časih, ko se na svetu vse tako čudno suče. On, ki poprej sploh ni pohajkoval, je spet našel nekdanjo fantovsko družbo, kot da nima nje in otroka. Prihrankov je vedno manj.
Sama je obredla še nešteto ljudi in uradov. Zaman! Ona pa zatrdno ve, da bi bilo vse dobro, saj on ni slab človek, samo svojega kotička si želite.
»Kam naj se še obrnem?« je vprašala in ljubeče pritisnila k sebi dveletnega sina.	i
Še en zakon v nevarnosti, malone pred razsulom. Njena krivda je samo v tem, da je sledila nezadržnemu klicu — materinstva — družini, ker je sledila življenju narave. — Ali m to tako preprosto, kot je pre-
prosto to, da je zdrava, srečna družina temelj države? Ali ni v tem temelju naša prihodnost? Ali naj res obvelja mnenje, da bi se mladi ljudje ne smeli jemati, če nimajo vsaj najpoglavitnejših možnosti za življenje? Njej so tako rekli, ona pa se je samo srdito nasmejala in jim pokazala otroka. Vsi trije so zdravi, on je priden delavec, ona bi bila dobra gospodinja. Kaj, ali niso to poglavitni pogoji za složno in zdravo življenje? In ali se niso naši starši jemali na podoben način Kdo naših staršev je imel pohištvo za tri sobe, trosobno stanovanje in še vse ostalo, potrebno za samostojno življenje? Zelo malo je bilo takih, ali ne? Je že res, da smo danes na začetku poti, ki bo mladim zakoncem dala trdnejšo osnovo za skupno življenje, kot so jo imeli naši roditelji. In teh možnosti bo vedno več. in vedno lažje bodo.
Nisva našla odgovora na njeno vprašanje. Ona pa je prepričana, da bi se v Zagorju našel prazen prostor, kamor bi se vselili za prvo silo. In čisto ne koncu je pogumno pristavila: »Saj vem, da ni stanovanj, moža imajo v podjetju radi, samo stanovanja mu ne morejo dati, ker ga nimajo.« Vendar vem za hiše, kjer so prazni prostori; Kakih 20 praznih prostorov, kajpada pri zasebnikih ...
Milan V.
- '
•k M
-
• X	i

mm
Mladim zagorskim rudarjem
se obetajo lepši pogoji za pridobitev strokovnosti
PREJŠNJI TEDEN SO V ZAGORJU ZACELI S PRVIMI ZEMELJSKIMI DEU ZA ZGRADITEV NOVE SOLE IN INTERNATSKIH PROSTOROV — RUDARSKO-LNDUSTRIJSKA SOLA S PRIPADAJOČIMI PROSTORI BO V SREDIŠČU MESTA — SAMA SOLA NAJ BI BILA ZGRAJENA ZE PRIHODNJE LETO, INTERNAT PA DO LETA 1960
Kdor koti pozna razmere v Rudairsko-industrijski šoli v Zagorju, kdor je videl v kaki tesnobi živi skoraj 250 učencev — v učilnicah ali internatu bo moral priznati in ugotoviti, da je pravzaprav še dobro, da imajo tolikšne učne in druge uspehe. Brez pretiravanja: kot pano in vzgojno ter vodstveno osebje, tako se tudi učenci zavedajo, da je pač stiska vsepovsod, in se morajo zadovoljiti, s tem, kar imajo. Njihov internat bi morali že dvakrat, trikrat zapreti, ker ne ustreza niti najosnovnejšim pogojem življenja. V eni, nič kaj veliki sobi, živi več desetin ljudi, postelje so ena nad drugo, v učni sobi pa je malone vsekdar učenje nemogoče. Podobno je tudi v Zagorju, v njihovih učilnicah. Stiska je velika, in v stiski sprejemati potrebno znanje, ni majhna stvar.
Pa vendar so doslej pokazali, kot rečeno, lepe učne in druge uspehe. Včasih gojenci kar pozabijo na te vsakdanje težave in križe, saj jim je najvažnejše učenje in spoznavanje življenja v skupnosti. In če bi se z njimi pomenkovali o tem in onem, bi vam kaj hitro zagotovili, da se nji-
hovi ustanovi obetajo lepši časi Ne rečejo njim, ker bo zamisel zgraditi nove, lepše in sodobnejše prostore, uresničena šele tedaj, ko bodo oni že izučeni. Mislimo internatske prostore. V novi šoli pa bo prejemala znanje še ta, sedanja generacija.
PRIČETEK PRVIH DEL
Prejšnji teden so nekoliko vstran od zagonskega Zdravstvenega doma zasadili lopate v zemljo. Na tem, kar obsežnem kosu zemlje bo stala bodoča Rudarsko - Industrijska šola, malce vstran pa tudi internatski prostorfl. z verni pritiklinami. Ko smo obiskali vodstvo šole, so nam povedali, da mora biti sama šola dograjena že do konca prihodnjega leta, internat pa do leta 1960. Odobreni so vsi projekti, projektant pa je znani arhitekt Oto Gaspari.
Poglejmo nekoliko pobliže, kakšna bo šola. Vodstvo in drugi čdmitelji so osvojili načrt, po katerem je zgrajena šola v Velenju. S tem so prihranili precej denarja za izdelavo novih načrtov. Sola bo dvonadstropna in bo imela o-sem učilnic. Dve učilnici bosta znatno večji od ostalih, kjer bodo upoštevali vse sodobne
momente pouka. V teh učilnicah bodo preizkušali sodobnejše metode pouka. Celoten hodnik bo imel vitrine, v pritličju pa bodo upravni prostori, konferenčna soba, govorilnica, soba- za tajništvo šole ln drugo, V prvem nadstropju bodo potrebni kabineti, knjižnica in druge pritikline. Zanimivo je, da bo streha ravna, na strehi pa bodo lahko uredili še kak paviljon.
Vodstvo sodi, da bo stala sama šola kakih 50 milijonov din. Del sredstev so dobili iz zveznega sklada za kadre — drugi del od okrajnega ljudskega odbora, nekaj od republiških in nekaj od zveznih organov. Seveda pa V znesek niso všeta sredstva za opremo šole.
INTERNAT BO IMEL 10 NADSTROPIJ
Predračunska vrednost za gradnjo internatskih prostorov
znaša nekaj nad sto milijonov din. Internatsko poslopje bo dolgo 61 metrov, v sredini pa bo nekakšen stolp, ki bo imel deset nadstropij. Ko bodo gojenci prišli od praktičnega dela, bodo prišli najprej v sobo, kjer bodo odložili delovno o-bleko in se napotili v kopalnico. Po kopanju bodo v copatah odšli v jedilnico, oziroma vrhnje prostore. V stolpu bodo spalnice, v katerih bo šest postelj. Ob vsakih dveh spalnicaif pa bo še dnevna spba ,sa učenje ali zabavo.
V menzi bo prostora za 90 gojencev, ker seveda računajo, da nikoli ne bodo v menzi vsi naenkrat Tudi ostali prostori, kot pralnica, kopalnica, šivalnica, sušilnica, kuhinja in bolniški oddelek bodo najsodobnejše urejeni. V kletnih prostorih bo še kurilnica, ki bo ogrevala šolo in internatske prostore.
Takšni so torej predvideni projekti. Ni dvoma, do bo s
tefni objekti dobilo Zagorje, vsaj središčni del, sodoben videz, mladi rudarji in drugi gojenci pa bodo imeli v ne- -posredni bližini kulturni dom, Dom TVD »Partizana« in športno igrišče.
Milan V.

» i
Pogled na spodnji del Trbovelj, kjer Imamo poleg rudnika ln STT dvoje največjih industrijskih obratov. Prvi nam daje ogromne količine cementa, drugi pa električni tok, ki žene vrsto Industrijskih podjetij in daje luč našim stanovanjem.
Z OBČNEGA ZBORA »SVOBODBe-CENTER V TRBOVLJAH
Za večje sodelovanje med ..Svobodami"
V sOboto je bil v gledališki dvorani Delavskega doma občni zbor DPD »Svobode—Center«, ki ga odlikuje zlasti pobuda, da bi v prihodnje prišlo še do tesnejšega sodelovanja med »Svobodami« v trboveljski dolini. Nekdo je lepo dejal, da bo mogoče opravičiti obstoj Delavskega doma s skupnimi močmi vseh društev ki imajo pred sabo isti smoter. Poudarjeno je bilo, da so tekmovanja med društvi sicer koristna, toda le, če se raz-
Zato, ker je bil partizan?
t esen tisoč devet sto dvainštiridesetega let« je bila tJ polna bridkosti, negotovosti m žalostnih spoznanj.
Tam v Mirnski dolini so pogoste partizanske akcije sipale strah med italijansko in nemško soldatesko. Okupator je v svojem besu moril, ropal in pustošil- Italijanska ofenziva je na Malkovcu upepelila 42 poslopij, pobila ln odpeljala na desetine vaščanov.
Desetega oktobra je bilo izdanih šest malkovških partizanov. Nemci so jih'ujeli in na željo izročili Italijanom. Bo tleti mesec, petnajstega so bili ustreljeni v Tržišču.
»i jihov skupen grob je tam na tržiškem pokopališču. IX Vj^ko leto ga zasujejo s šopki dišečih "rož izpod inalkovekih goric. Vsako leto se mimo nemo zgrnejo vaščani. Vsako leto obišče ta grob tudi »krušena Frančiška Lenič iz Birne vasi. Tu, v tej gomili počiva njen mož.
Kako daleč, pa vendar še čisto blizu, Je njej vojno leto dvainštirideset. Bila je mati s tremi nedoraslimi otroki. Težko, vendar realno Je morala sprejeti resnico! Moš ustreljen. Domača streha požgana- Družini je našla boren domek v vinski zidanici, sama Pa Je ves dan garala po hišah, da Je lahko zvečer prinesla lačnim otroškim ustečem Skorjo kruha.
Dolga so bila leta vojne In nepopisno je bilo veselje tisti čas, ko je pozdravila osvoboditelje-
Zdaj Je od tega že enajst let- Počasi se pozabljajo dogodki is najtežjih dni. Tovarištvo mineva nekje za gorami...
Frančiška ne vidi lepih, velikih rož, ki so zasule grob njenega moža in njegovih tovarišev.
Zakaj? Zgodba Je preprosta, kratka, a vendar takšna, ki da misliti. Toda s togimi administrativnimi posegi globoko žalimo človeka, tistega, ki Je bil med prvimi predan naprednim idejam- Kdo ve, koliko ljudi smo tako i« razočarali, jim pobili vero v vse tisto lepo ln pravično, o čemer Je bilo zlasti v vojnih letih toliko besed?
-era rančiškl Lenič je šele pred časom napelo dobiti poji trdilo o zaposlitvi svojega moža na Nizozemskem-Na podlagi tega je vložila lansko leto obnovitveni predlog za zvišanje družinske pokojnine. Po dolgem čakanju Je pired nekaj mesecu dobila z okrajnega zavoda za socialno zaverovan je vendarle odgovor- Nasmeh z njenih lic pa Je izginil, ko je prebrala.
»Po 26. členu navedene uredbe (zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev) se čas prebit v delovnem razmerju v tujini, prizna v delovno dobo zavarovancu, ka Je bil v FLR Jugoslaviji v delovnem razmerju najmanj 5 let po 15- 5. 1945. leta, ali najmanj oeset let vsega Skupaj pred tem dnem in po njem-
Ker Je mož predlagateljice, po katerem uživa družinsko pokojnino, umiri 15. 10. 1942, se v smielu navedenega predpisa zaposlitev v inozemstvu ne more šteti v delovno x dobo pokojnega moža, ker po 15- 5- 1945 v FLRJ ni bil v delovnem razmerju. Zaradi tega »e tudi družinska pokojnina ne more zvišati...«
V glavi j| plešejo vojna leta, mož In utemeljitev odločbe. Za upravičeno, tisto kar de on težko prislužil na tuji zemlji, Je torej prikrajšana zato, ker se je med prvimi boril za svojo domovino In tak tud! omahnil.
In Frančišk« ve, da ni malo tistih, ki prejemajo polno Pokojnino, k| so prišli do nje na sumljiv način — skratka Irtšbavo malo deU domovini.
Sele novi zakon o socialnem zavarovanju, bo popravil krivico parrtizanek! materi.	-Jak
•
e
e
•
e
•
e
e
e
•
: «
Raka je znana vm v občini Videm-Krško. Naš sodelavec je zadnjič napravil tale posnetek,
ki ga rade volje objavljamo
vijajo v zdravih odnosih in če vplivajo na še hitrejšo rast delavske kulture. Škodljivi pojavi, kot so ljubosumje, zavist in drugi, lahko to kulturo kvečjemu osiromašijo, ne pa oplemenitijo.
Občni zbor je spregovoril tudi o materialnih težavah, ki pravzaprav tiščijo več ali manj vsa kultumoprosvetna društva. »Svoboda—Center« si je po zaslugi delavnega gospodarskega odbora sicer pridobila vir dohodkov, tol pa seveda ne zadošča za razgibano dejavnost, kakor jo je predvidela v svojpm bogatem programu za prihodnjo sezono. Zaradi tega bo udeleženci občnega zbora pozdravili zagotovilo predsednika občinskega ljudskega odbora tov. Franca Kralja, da se bo zavzel za večjo pomoč kutiumoprosvetnim društvom, ki opravljajo poslanstvo — kakor je dejal tov. Kralj — ki se ne da meriti z denarjem, a vendarle oplaja delovne ljudi z naprednimi lastnostmi in jih usposablja za odgovorne naloge pri izgradnji lepše bodočnosti.
Skrbno pripravljen referat tov. Ostanka in poročilo tov. Korimška, sta razgrnila pred udeležence občnega zbora vao pisano dejavnost društva v pretekli sezoni. Bilanca Je zelo uspešna, čeprav morda sami z njo niso najbolj zadovoljni. Treba je pač upoštevati, da so vsa dejavnost razvija na amaterski podlagi in da se umetni-ša dela na visoki ravni, kakor so bila Cankarjevi »Hlapci«; prva domača opera »Gorenjski slavček« in druga, ustvarjajo v prostem času. Člani posameznih sekcij so v pretekli sezoni žrtvovali za vaja in nastope nad 62.000 delovnih ur. Trud ni bil
vedno poplačan, saj se je vseh 40 prireditev udeležilo komaj 16.540 obiskovalcev. Društvo ]e razen tega sodelovalo na 51 proslavah in akademijah, ki so bile v počastitev državnih praznikov, občinskega praznika in ob raznih drugih priložnostih.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o nedejavnosti odbora za splošno izobraževanje in po-udarili, da mora biti ta naloga v prihodnje najvažnejše področje dela društva. Spregovorili so tudi o gostovanjih, ki so se pokazala zelo koristna, ker omogočajo izmenjavo izkušenj med posameznimi društvi in zbližujejo delovne ljudi. V pretekli sezoni bi bilo lahko še več koristnih gostovanj, če ne bi to vrsto dejavnosti oviralo pomanjkanje finančnih sredstev. Govorili so nadalje o tem, da je treba iskati vedno nove oblike dela, da bi bila tako dejavnost društva čimbolj pisana in za vsakogar privlačna. Zanimiva je bila tudi pobuda za prirejanje društvenih prireditev, ki "naj bi imele vzgojni smoter.
Načrt dela za prihodnje obdobje predvideva večje število koncertov, dramskih del, opereto, akademije in razne druge prireditve. Tako bo na primer mešani pevski zbor »Slavček« ponovil opereto »Pri belem konjičku« in pripravil proslavo KMetnice svojega delovanja. Gledališče se bo predstavilo občinstvu s petimi deli; med njimi bo tudi »Dnevnik Ane Frank«. Samostojne koncerte bodo pripravili godba na pihala in mladinski ter moški pevski zbor. Mladinsko gledališče bo naštudiralo igro. Vse sekcije pa bodo organizirale tudi gostovanje v razne slovenske kraje. (nc)
e
:
e
:
:
e
i
s
:
e
e
:
e
e
s
s
s
:
e
e
•
e
e
•
e
s
•
e
Miloš
Poljanšek;
(Nadaljevanje)
2e se je prvi dan nagibal h kraju, ko nas je na levi strani pozdravila zgodovinska reka Tibera in nas opozorila,"da se bližamo Rimu, Mehanizirano moderno kmetijsko gospodarstvo se je hitro umikalo enostavnejšemu, ki še vedno uporablja živinsko, največkrat volovsko vprego. Kakih dvajset minut od »večnega mesta« nas je presenetila zelo enostavna, Že kar primitivna goveja farma, ki jo poleg zanemarj entih siamnattih streh lepoti obilen prah ali pa blato. Na pojemajočem svetlem ažurnem nebu se je pojavila polna Luna, ki je počasi očrtala obrise proletarskih, te rabljena pločevine ln opeke na hiliro sestavljenih barak, nato pa v izrednem kontrastu v višino vzpenjajoče se modeme in mežikajoče bloke. Za zaključek prve etape potovanja nas je v neverjetni množini električnih luči dokončno osvojila veličina modeme arhitekture, postaja Rim—Termini. Ze pozno v noč smo našli prenočišče v skrivnostnem ženskem samostanu. Odslej dalje smo prekinili z zalogami jedil te dičmovlne in začeli krotiti želodce s tipično italijansko hrano, ki je večkrat doživela krepke in sočne opazke. Nune so se nam hotele hkrati Z dobro hrano prikupiti tudi s pitnim vinom, ki ga ni nikoli zmanjkalo,
Rim je veličastno mesto. Markantno«! starega rimskega se spaja z novejšim in novim italijanskim, umetnina dopolnjuje umetnino in fantazija res-
ničnost Veliko, vse preveč je bilo vsega naenkrat, da bi se človek ustavil pri vsaki stvari z enako mero pazljivosti. Zato naj ml bralec oprosti, če se ne bom podial v natančno ter kronološko opisovanje vseh znamo-nitoeti. Rajši bom pripovedoval o najimenitnejših stvareh, :ln sicer tako, kakor sem jih sam spoznaval.
Organizatorji bili do nas najbolj pozorni prav v Rimu. Z namenom, da bi njihovo glavno mesto, ki se razteza na sedmerih hribčkih, dobro spoznali, so nam dodelili avtobus in vodiča, prikupnega Francesca, absolventa umetnostne zgodovine. Z griča GianiooLo, katerega park na vzpetini krase doprsni kipi kairbonarjev, a vrh spomenik Garibaldiju ter njegovi ženi, smo imeli lep razgled na mesto. Zaradi svoje grandioznosti so se nad strehami svetili! spomenik Viiktonla Emanuela II., CoLoneium, Pantbeon ln Campidoglio, a na drugi strani angelska trdnjava z vatikanskim mostom. Na trgih se tu in tam dviga kateri Izmed trinajstih obeliskov, ki so jih predniki pripeljali iz Egipta, Abeei-nlje In ostalih dežel Bližnjega vzhoda Im v preteklosti postavili svojemu mestu v akrae. Prostranost nagubanega mesta, od razpadajočih lokov nekdanjega rimskega vodovoda dalje In Vie Appie, zapira sredmjegorskl ma-
siv, lol že tisočletja hladi v svojih senčnih gozdovih ob jezeru Albami prominentno prebivalstvo-in ker ima svoj skrbno zastraženi dvorec tudi prvi hie-rarh katoliške certovie — papež. Povsod, koder smo hodili, smo naleteli na večjo ati manjšo zanimivost, ki jo domačini kažejo turistom kot veliko atrakcijo. Takao smo mogli videti skozi Luknjico na vratih nekega samostana, ki ima v obliki balda hina zaraščen vrt, kupolo 'n cerkev sv. Petra, dalje pomarančo, ki jo je, kakor je zatrjeval bližnji duhovnik, zasadil neki »svetnik«, Itd. Ob vilah smo srečali služkinjo, ki je peljala psa posebno drage vrste na jutranji sprehod. Rim je pol kontrastov.
Skoraj teden dni, kolikor smo Imeli časa v tem mestu, smo obiskovali najimenitnejše spomenike starega, srednjega in novega veka. Dve razgibani eri v zgodovini človeštva je predstavljal Rim središče, simbol nepremagljive moči, ln dvoje vojska, rimska in krščanska, ga je bogatilo z umetnostmi vsega sveta. Vse Je -veliko, lepo in veličastno, najmogočnejši pa Je kljub mnogo kasneje ustvarjenim lepotam stari — antični Rim. Zato bom najprej pripovedoval o njem.
Okoli Kapltoia so zgoščena velike reči: Ko lesenim, Forum
Romanum, ostanki Venerinega templja, slavoloki nekaterih rimskih vladarjev in vojskovodij. Pantbeon itd.
Se do danes je delno ohranjeno gigantsko kopališče, ki se imenuj« Kar&katine terme. V bazenih in kabinah a toplo ali hladno vodo je bilo hkrati prostora za 1.600 kopalcev. Se za današnje razmere sodobna naprava je svojim obiskovalcem nudila v razvedrilo tudi druga ugodnosti, kakor športno dvorano, knjižnico in restavracijo. V notranjosti -term uprizarjajo danes v poletnih mesecih gledališke, predvsem operne predstave, ki so za tujce, turiste velika atrakcija.
Do Pantbeon a, ki velja za ’ najpopolnejšo stavbo vse rimske antike, smo se le s težavo preriti. Utice okoli njega so vedno polne avtobusov. 2e stebrovje pred njim ln velika vrata 'z kovine naredijo velik vtis. Notranji prostor, ki je včasih predstavljal svetišče rimskih bogov, pa je danes spremenjen v posili katoliško cerkev. 2ato je zanimiv in vreden le še arhitektonski del. Le-ta pa zavzema v zgodovini arhitekture posebno častno mesto. Kakor Rimljani, tako so tudi že Grki uporabljali železo za povezovanje kamnitih blokov. Hkrati so Rimljani ustvarjati že loke in kupole, kar Grki še niso. Tipičen primer rimske gradbene spretnosti
predstavlja prav Pantheon. Zgodovinarji še niso mogli natančno ugotoviti, kje so se Rimljani, ki so učenci Grkov, naučili zidati kupole. Najverjetnejše je mnenj, da »e to tehniko povzeli od Etruščanov, a ti so te umetnosti naučili kje na vzhodu, saj so Asirci že uporabljati loke. Ustvarjalce vseh bolj ati manj znanih kupol širom po Italiji in po svetu je navdihnila ta mojstrovina. Kljub velikemu šumu in gneči, ki je bdi znotraj okrogle zgradbe, sem imel priliko v prostoru slišati glasbo. Njena harmoničnost din polnost mi je v kupoli za trenutek ustvarila to, kar se drugi trudijo, da bi dokončno vzeli, veličastje antičnega hiama. Premer in višina kupole merita 43 metrov.
Prede« »o zavile rimske legije po kamniti stari cesti zmag in triumfov pod slavoloki preko Foruma h Kapltolu, so se lahko ozrle na Kotoeeum, naj-večjo ustvaritev starega Rima. Ker je dajal več stoletij mnogim rimskim cerkvam potrebni gradbeni material, je to dane« le še na pol ohranjena kamnita zgradba. Ima elipsasto obliko z daljšim premerom 155 metrov. Na treh vrstah arkad, okrašenih z dorsklmi, jonskimi in korintskimi stebri je bilo prostora a* okoli 100.000 gledalcev.
(Nadaljevanje sledi)
Halo, 91
Videti le, da bo vaš kriminalni roman »Hiša na sipini« prijetno in napeto branje. Mene ln moje stanovalce modno zanima, koliko Časa bo Izhajal? Zelo rada bi tudi zvedeli nekoliko vsebino.
T. D. Trbovlje
Na prvo vprašanje, lahko odgovorimo: približno eno leto. Na drugo pa samo tole: berite nadaljevanje romana vsako soboto, ln počasi boste Izvedeli vso vsebino.
Imam petnajstletnega sina, lri ee želi izučiti ključavničarske obrti. Doslei je bil pri sorodnikih. Kam naj se obrnem?
S. T. Sevnica
Na prvo posredovalnico ta delo. Vendar dvomimo, da bi našli kakšno prazno mesto, ker so taka mesta oddana navadno po zaključku vsakega šolskega leta,
Rad bi zvedel, zakaj Imajo v Kisovcu na programu zdaleč boljše filme kot v Zagorju. po mojem bi moralo biti narobe: boljši v Zagorju, ker je več obiskovalcev.
T. S. Zagorje
Vprašali smo pristojne ljudi v Kisovcu, ki so nam povedali, da Ima njihova klnosek-cija dobre zveze tudi z ostalimi jugoslovanskimi filmskimi podjetji, ne samo z ljubljanskim. Zato izdajo nekoliko več sredstev, filmi pa so vedno dobri. Se naše mneje: to bi se splačalo. tudi kinu »Triglav«. Prepričani smo, da bi ustregli vam In drugim ljubiteljem filmske umetnosti.
Kal bi vi storili, če bi vam član upravnega odbora naše zadruge svetoval prodati vinsikt pridelek po zadrugi, sam pa zadrugo obide in ga proda nakupovalcu nekai dinarjev dra-že?
T. U. zadružnik Brežice
Brez vsakega pomisleka bi ga razmazali na prvem zadružnem sestanku. Povejte Ime tega tiča, bomo še ml napravili svojo dolžnost.
Ce res odgovarjate na vsa vprašanja, mi povejte, kdo piše »Pepčka«?
C. I. Trbovlje
Naš stalni sodelavec (!!!)
Bi lahko pomagali? Dve leti sem bil na prioritetni Usti za dodelitev stanovanja: slednjič sem dobil odločbo za stanovanje. stanovanje pa so drugi organi dodelili drugemu prosilcu. Zdaj nimam stanovanja, s prioritetne liste pa so me črtali.
8. L Zagorje
Odločba (e seveda pravno veljavna, stanovanjska uprava vam mora najti drugo stanovanje, ali pa vas ponovno vpisati na seznam nujnih prosilcev. Naše mnenje Je. da Zagorjani ne potrebujejo stanovanjske komisije če kdor koli dela mimo nje. ali pa če ta dela brez posvetovanja z oblastniki! in drugimi organi.
(Pcsavfe
OD SOBOTE DO SOBOTE
SEVNICA
® V nedeljo popoldne je bilo tukajšnjim gasilcem slovesno izročeno novo tipizirano gasilsko vozilo. Prireditev je bila v okviru proslav krajevnega praznika.
SODNI ZAPISKI S KARBIDOVKO PO GLAVI
#Letos, 24. julija, zvečer, sta se v gostilni »Klanšek« na Senovem prepirala vinjena Anton Blatnik iz Dol. Leskovca in Ivan Kostevc s Senovega, Ko je slednji odšel iz gostilne, je stopil takoj za njim tudi Anton Blatnik in ga pred gostilno nekajkrat s kairbidno svetilko udaril po glavi in rami tako močno, da mu je prizadejal več poškodb. Javni tožilec je obdolžil Antona Blatnika kaznivega dejanja lahke telesne ro-škodbe, storjene s sredstvom, s katerim se telo lahko močno poškoduje.
Na glavni obravnavi je Anton Blatnik dejanje priznal, Ivan Kostevc pa je kot oškodovanec umaknil predlog za kaznovanje Antona Blatnika, ker sta se pred obravnavo medsebojno poravnala. Sodišče je vse to upoštevalo in je Antona Blatnika, ki doslej še ni bil kaznovan, obsodilo na pogojno kazen enega meseca in štirinajstih dni zapora za dobo dveh let, na plačilo vseh stroškov kazenskega postopka, ter 800 din povprečnine in plačilo, odškodninskega 'zahtevka Ivanu Kostevcu v znesku 3.000 din.
VEC let je kradel
# Franc Hruševar iz DoL Leskovca je bil že več let zaposlen kot rudar pri rudniku rjavega premoga na Senovem. V času od 1948. leta do letos je tu ukradel na škodo rudnika za 43.762.50 din raznega materiala, največ pocinkane pločevine v obliki odtočnih cevi, sodov In podobnega.	Kradel je tudi v
Brestanici,	kjer je na škodo
termoelektrarne odnesel odtočne cevi, vredne 8.820 din, gasilsko društvo pa je oškodoval za 13.500 din. Zaradi večjega števila tatvin je bil obsojen 5. no-
vembra na enotno kazen petih mesecev in štirinajst dn- zapora, na plačilo stroškov 'kazenskega postopka, dn 1000 din povprečnine, plačati pa bo moral tudi odškodninske zahtevke.
Hruševar Ivan je dejanje in krivdo pred sodiščem odkrito priznal in obžaloval ter takoj pokazal pripravljenost plačati s tatvinami povzročeno škodo.
Sodišče je to upoštevalo kot olajšilno, je pa upoštevalo tudi obtežilno okolnost, ker je kradel splošno ljudsko premoženje.
DRUG DRUGEGA STA POŠKODOVALA # V gostilni »Pod lipo« je 6. februarja letos Mirko Žbogar z neugotovljenim predmetom udaril po obrazu Adolfa Pleterskima iz Brestanice in mu prizadejal lahko telesno poškodbo. Pleterski pa je potem 31. avgusta prav pred to gostilno zabodel Žbogarja v desno lopatico in ga tudi lahko telesno poškodoval. Pred glavno obravnavo je hotel Mirko Žbogar ilegalno prekoračiti državno mejo in bil aretiran.
5. novembra sta se oba vročekrvneža zagovarjala pred sodiščem. Mirko Žbogar zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in poskusa prepovedanega prehoda čez državno mejo, Adolf Pleterski pa zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Ker se je sodišče prepričalo o krivdi obeh, je Mirka Žbogarja obsodilo na enotno kazen treh mesecev in štirinajst dni zapora, Adolfa Pletersklja pa na en mesec in štirinajst dni zapora, oba tudi na solidarno plačilo stroškov kazenskega postopka in vsakega posebej še na 500 din povprečnine.
VIDEM-KRŠKO
S V okviru civilne zaščite delujejo na področju videmsko-krške občine štirje samostojni tečaji. Sanitetskega obiskuje 24 ljudi, veterinarskega 22, kemijskega 16, in gasilskega 30.
Tečaji bodo trajali predvideno osem tednov in bodo zakju-čeni skupno z izpiti konec decembra.
A Svet za kulturo in prosveto občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Knškem štipendira y letošnjem letu 21 dijakov učiteljišča, 4 študente VPŠ, tri dijake srednje ekonomske šole, 2 na državni glasbeni šoli in" po enega na medicinski fakulteti, na kmetijski ln srednji glasben • šoli in srednji grafični šoli ter dva na STŠ.
KINO V BREŽICAH
A Brežiški kino zadnje čase pogosto predvaja naj novejša jugoslovanska filmska dela. Tako so tu pred časom gledali slovenski film »Ne čakaj na maj« in »Svojega telesa gospodar«, te dni pa bo prišel na spored »V soboto zvečer« in »Male stvari«. Bralcem sporočamo nekaj najzanimivejših filmskih imen, ki bodo na sporedu do konca tega leta. V nedeljo, 17. novembra, bodo vrteli ameriški kinemaskopski film v barvah »Rihard Levjesrčni«, nato pa bo prišel na spored še »Glen Miller« — ameriški glasbeni tCilm, italijanski barvni film »Verdi«, poljski barvni film »Petorica iz Barske«, ameriški barvni film »Upor na ladji Caine« in ameriški barvni film »Piknik«.
SODISCE V TEM TEDNU # Pri okrajnem sodišču v Vid-mu-Krškem bodo 21. novembra tele kazenske obravnave:
Ob pol osmih proti Jožetu Zoriču lz Vidma-Krškega zaradi kaznovanega dejanja zoper čast — na zasebno toi.bo Janka Bača lz Vidma-Krškega. Ob 8 proti Frančiški Jeler lz Dobrave zaradi kaznivega dejanja zoper čast — na zasebno tožbo Jožeta Budna lz Dobrave. Ob pol 9 proti Rozaliji Kržan in Slavku Kržanu iz Malega Podloga zaradi kaznivega dejanja zoper čast — pa zasebno tožbo Alojza Arha iz Gržeče vasi.
Ob pol 10 proti Alojzu Medvedu lz Rožnega zaradi kaznivega dejanja zoper čast — na zasebno tožbo Antona Gomilška z Dunaja, ki je bila napovedana že za IS. november. Ob 10 proti Vinku Radiju Iz Senuš zaradi kaznivega dejanja zoper čast — na zasebno tožbo Silve Puntar ln ob pol 11 proti Neži Arnšek iz Creteža zaradi kaznivega dejanja zoper čast — na zasebno tožbo Marije Kozole z Gore pri Vidmu-Krškem.
BRZOJAVKI
O Danes začnejo s cepljenjem proti otroški paralizi- tudi v Vidmu-Krškem. Zadnje dni so bila po vseh krajih v tej občini predavanja o pomenu te akcije. Predaval je dr. Krištofič.
O V torek Je Imelo sejo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Vidmu-Krškem. Na njej so podrobno analizirali izvedbo zadnjih volitev ln govorili o organizacijskih nalogah za bližnje občne zbore sindikalnih podružnic.
ZAHVALA
Cicibani vrtca pri osnovni šoli Trbovlje II se zahvaljujemo izseljenki Mary Ravnikar, otroški negovalki. ki je v letošnjih počitnicah obiskala svojo domovino, za denarno darilo 2.500 din.
Denar bomo porabili za nakup igrač, ki nas bodo vedno spominjale dobre ln zavedne Slovenke, tovarišice Mary Ravnikar. Želimo JI, da bi imela pri izpolnjevanju službenih dolžnosti, pri vzgoji najmlajših, veliko uspehov.
Cicibani vrtca pri osnovni šoli Trbovlje II.
Pa je le pomagalo moje vabilo v predzadnji številki k večjemu in boljšemu sodelovanju v tej, za naše naročnike precej brani rubriki. Dopis sem dobil celo iz Blance, kar je zadnja leta prava redkost. Poslušajte torej, kaj nam Je sporočil naš dopisnik. Takole pravi: »Imamo gostilnico, ki redkokdaj premore kaj drugega kot vino. Gostilničar je tako ošaben človek, da se »hudiču gravža«. Nič kaj rad ne vidi, če ima polno gostov, zadnjič Jih je celo nagnal. Pepče, predlagam, da ga nekoliko poučiš, ali pa mu pošlješ »Knjigo o lepem vedenju«. Morda bo pomagalo.«
Pa še tole: v naši zadružni trgovini Imamo ljudi, kt so se s poštevanko skregali. Naše gospodinje vsak dan ugotavljajo, da sta prodajalca zaračunala deset, dvajset pa tudi sto dinarjev več za kupljeno blago. Kaj praviš, Pepče, če bi Jih poslali še malo v oosnovno šolo, tja v prve razrede, imamo učiteljice, ki so dobre računarke!
Anonimnemu dopisniku, ki tarna, da pozna brezvestne vinogradnike, ki so svoj vinski pridelek »požegnali« z vodo in takega pripeljali v zadrugo, moram sporočiti, da Je tej rubriki storil kaj majhno uslugo. Zatorej povej, kako se pišeš, v katero zadrugo so vinogradniki pripeljali tako vino, pa še imena teh tičev. Sele potem bomo lahko zaropotali.
V hrastniški pekami sem poučil peke, da je velik greh zapeči v kruh skoraj šem dolg žebelj. Mislim, da peki nikjer na svetu ne obešajo testa na zid, z žeblji pa pritrdijo. Za zdaj pa v Hrastniku še nič ne vedo, da bodo odprli poseben pekovski muzej. Kadar ga bodo, jim žebelj podarim. Pa Se to jim svetujem, da naj kruh bolj zapečejo, Hrastničani nočejo zboleti zaradi! njihove nemarnosti.
Sem velik prijatelj dobrega mleka. Zato sem bil zadnjič kar Jezen, ko so mi v mlekarni v Toplicah natočili v litrsko steklenico najmanj pol deci mleka manj, kot sem ga plačal. Spomnil sem se tistega lepega slovenskega običaja: zrno do zrna . . . Ker sem bil -torej pri mleku prikrajšan, sem stopil v gostilno Križišče, kjer so kuhali pravo, pristno slivovko. »Ja,« so rekli, »bodo naši gostje vsaj pravo žganje piti.« Pokusil sem ga kapljico, pa bi Jo bil skoraj Izpljunil, tako Je bilo močno. In zato moram seveda pohvaliti zamisel tega gostinskega podjetja, da samo kuha žganje, bodo gostje vsaj bolj zadovoljni. Povedali so mi še, da ni res, da so pred nekaj meseci prodali zasebnikom slive po 55 din, marveč po 45 din, in niso pri tem ničesar zaslužili. Slive pa so bile zbrane in Jih Je bilo škoda porabiti za žganjekuho. Se na podružnico DES sem skočil in tistemu mlademu pomočniku razložil, da imajo vajenca najbrž samo zato, da ga bodo učili spoznavati elektriko, ne pa čistiti »mopederl«. Ljudje so se zgražati ln zatrjevali, da tisti vajenec ne bo kaj prida napredoval v svoji učni dobi. Zato svetujem pomočniku, naj strojček čisti sam v prostem času, vajenca pa uči drugih veščin.
Na svidenje I
• e
LOJZE H0FBAUER, hrastniški kronist — 65-letnik
Kadar kolt me zanese pot v Hrastnik, se razvije pred menoj slikovito življenje, ki ga Je doživela ta, na prvi videz pusta, a zato tem bolj pisana in živahna dolina. Ob vsakem obisku stopim tudi do tovariša Lojzeta Hofbau-erja, tega našega popularnega za-
Malo potemneli spomini
Tudi v Radečah kinemaskop
Uprava kino podjetja v Radečah pripravlja svojemu občinstvu prijetno presenečenje: po vsej verjetnosti bo ra deški kino 29. novembra t. I., ob praznovanju dneva republike, predvajal svoj prvi kinemaskopski film. S finančnimi sredstvi, ki jih je preskrbel občinski ljudski odbor, je uprava kina že naročila specialne kinoprojektorje in le druge rekvizite, ki so potrebni 20 prikazovanje kinemaskop-skih filmov. Del potrebne aparature je že prispel v Radeče. V kratkem bodo prišli v kraj tudi monterji Inštituta za elektrozveze iz Ljubljane, ki bodo z domačimi strokovnjaki opravili montažo.
Številne obiskovalce kino predstav bo ta novost prav gotovo razveselila, saj bo v bodoče mogoče naročiti število prvovrstnih filmov, ki jih je mogoče predvajati samo s ci-nemascopskimi projektorji.
Za stare projektor je radeške-ga kina se zanimajo v Zidanem mostu in v Vrhovem. S tem bi dobila tudi ta dva kraja svoje kinoprojektorje. Ce pa
vprašanje trezneje premislimo, se nam to ne zdi najpametnejša rešitev. Projektorji so namreč stari in izrabljeni. Razen tega pa bi v obeh navedenih krajih potrebovali še vrsto drugih delov, ki so potrebni, da bi filme sploh lahko predvajali. Vse to pa terja precejšnje stroške. Umestneje bi bilo, dr bi stare projektorje prodali, za njihov izkupiček pa kupili ozkotračni projektor, ki je zelo potreben in pomemben za celotno področje občine. S tem
bi ustvarili možnost, da bi tudi v Podkumu, Razborju, Svibnem itd. ljudje lahko gledali filme in uvedli redne kino predstave. Hkrati pa ozko-tračno filmsko aparaturo lahko uporabljali pri raznih predavanjih, instrukcijah, šolskih predstavah in podobno.
Prav bi bilo, da bi pristojni čirvitelji v občini razmišljali o tem vprašanju in ga rešili tako, da bi tudi manjši kraji po občini prišli do koristnega in zdravega razvedrila.
Čisto na dnu spomina še tli žerjavica.
Neke prav take jeseni je umrl stari Matek. V vrtu so se pričele razcvetati krizanteme in deževalo je že vse dopoldne, med koruznimi polji pa se je peščica rudarjev pijano pomikala za Matkovo krsto...
V zimskih nočeh, ko je zunaj divjal vihar in so psi, tresoči se ob mraza, zamolklo tulili v temo, je stari Matek, kosmat in pijan, posedal v zakajeni kavarnici in vsakemu novodošlemu — le-ti so bili ponajveč rudarji — zaneseno pravil: »Veš, moj Marcel... moj Marcel je bil junak! Ni izdal, ko so ga z okovanimi škornji suvali v obraz. Pa da ni bil ranjen, ga esesovci ne bi dobili v pest. Veš, esesovci so bili čisto navadne svinje, ki so ga, prerešetanega od krogel, pustili ležati v močvirju, Ampak Marcel... Marcel
Nenavadno slavje v Hrastniku
Na rudniku v Hrastniku eo imeti pretekli mesec slavje, ki ga krajevna kronika verjetno ne pomni. Rudarji so se namreč na poseben način poslovili od delovnega tovariša, ki je odšel v pokoj.
Ko je pred dnevi rudar Martin Bočko delal zadnji dan v jami, so mu tovariši njegove delovne izmene pripraviti pri-
• •
Kaj pa Talija v občini Senovo?
Na Senovem je nastala v gledališkem življenju stagnacija in mrtvilo. Toda bila je to samo dremavica, iz katere ee porode nove moči, novi načrti. Žilica spet zatrepeče, osebna vprašanja se poležejo in ublaže, doma nehajo braniti k vajam in cela gledališka družina se spet znajde na odrskih deskah.
Da, dremavica je minila in epet se lahko z upravičenim pričakovanjem ozremo po naših igralcih, da zvemo, kaj nam bodo prinesli lepega za zimski čas.
Na Senovem so začeli veselo, kakor se za vsak začetek spodobi, pripravljajo Veseli večer, ki bo 16. novembra. Na take prireditve Senovčani težko čakajo in »veseljaki« bodo gotovo od vseh toplo sprejeti.
Igralci domače »Svobode« pa se bodo z vso vnemo lotili tudi »Sumljive osebe« in avtorju ne bo žal, da jim je položil v usta toliko svoje jedke ostrine.
V Brestanici se je dramska družina začela z vso silo pripravljati na opereto v štirih slikah »Tam na gorah«. Delo mnogo zahteva. Dvanajst igralcev in pevcev je treba postati*! na oder. Toda. Bob ušla v
Ingriš zahteva še orkester. No, dobre volje je toliko, da bo zadoščeno tudi temu, in kakor vse kaže, se bodo igralci in pevci predstavili občinstvu že 30. novembra in 1. decembra. Toda tovariš Horjak, ki nosi vse breme režije, pravi, da ta stvar ni kair tako, zlasti ne zato, ker je treba poleg dobre volje in harmonije tudi denarja. S tem pa Svet »Svobod« ln prosvetnih društev ne razpolaga. In potem bodi dober oče vsem tem ubogim otrokom! Res, društva ga povprašujejo za kulise, za garderobo, za šminke in razno drugo ropotijo, kg jo Talija mora imeti, če hoče, da ne pride na . slab glas. Drugič naj dajo dobrotniki prispevke Svetu »Svobod«, ki menda nima samo dolžnosti, temveč bojda tudi pravice. In kdo bi pravičneje pomogel svojim društvom kakor ravno on.
Sicer pa imajo v Brestanici še več načrtov. To sezono bomo videli na njihovem odru še »Janka in Metko«, igralci se bodo poizkusili v »Skupnem stanovanju« in z »Metežem« končali sezono. Vsekakor kar lepa gledališka storitev, in če bodo svoj program izčrpali, smemo brestaniškim kulturnikom samo čestitati.
jetno presenečenje: tisti, ki so prispeli z dopoldanske službe že prej iz jame, so počakali, da je rudniško dvigalo pripeljalo tudi Martina, katerega so vzeti v svojo sredino. Ko so bili vsd zbrani, so se z njim slikali v spomip. Navzoči harmonikar je komaj čakal, da potegne svoj meh in zaigra tovarišu Martinu v slovo poskočno koračnico.
Ko je harmonika utihnila, je so tovariš Martina slovesno spregovoril: »Tovariš Martini Ko odhajaš od nas in ko Te ne bo več klicala rudniška piščalka na delo, Ti v imenu nas vseh žetim, da bi ostal še dolgo let čil in zdrav in da bi v miru in sreči užival za-
služeni pokoj. Zdravo tovariš!«
Kakor iz enega grla je zadonel pozdrav vseh: »Zdravo!«
Martin Bočim je bil presenečen nad tolikšno pozornostjo svojih tovarišev. Zavest, da je tako priljubljen med njimi, ga je vidno razveselila. Le s težavo jim je od ginjenosti odgovoril: »Hvala vam, tovariši!«
Slavljenec je povabil vse zbrane v gostilnico na okrepčilo. Se prej pa so vsi odšli v kopalnico, kjer so se umili in preoblekli, nato pa odšli z njim, da v prijetni družbi obujajo spomine na vse lepe in hude čase, ki so jih preživeli z njim na delu globoko pod zemljo.
Tone*
S Senovega in okolice
O nitih upokojencih resda bolj poredko piiemo. Zato pa ni treba mlatiti, da niso delavni, saj ae razen društvenega življenja zelo aktivno udeležujejo vseh Javnih, kulturnih In političnih manifestacij v občini. To jeaen sta obe upokojenski organizaciji priredili Izlete za svoje člane In njihove svojce. Upokojenci s Senovega so obiskati rudarsko Velenje, brestaniški upokojenci pa so sl vsi ogledati Titov rojstni kraj Kumrovec. Potovanje sta priredili društvi upokojencev na Senovem in v Brestanici. Pri prevoznih stroških Jim je priskočil na pomoč rudnik Senovo, saj Je v obeh organizacijah precej upokojenih rudarjev.
Oba izleta sta lepo uspela. Upokojenci bi sl kajpak podobnih izletov še želeti, če bi jim tudi v bodoče pomagati pri kritju stroškov. Rudniški upravi so upokojenci za tokratno pomoč hvaležni In upajo, da Jih ne bo pozabila. Prav bt bilo, da bi se upokojencev spomniti še drugi.
Koprlvčanl se kdaj pa kdaj radi oglasijo v našem listu. Ze večkrat so nam opisati svoje uspehe In tudi težave. Nedavni, kar važni dogodek v svojem kraju, občni zbor svojega prosvetnega druš-
tva, pa so prezrti. Treba Je Ko-privčane pohvaliti, saj so s svojim mladim, marljivim prosvetnim društvom napravili lep korak naprej.
v društvu uspešno deluje pevski zbor, gledališka skupina in knjižnica. V minulem razdobju so se izkazali in so tudi gostovali v sosednjih krajih, na svojem skromnem odru pa so Imeti v gosteh sosedne igralske skupine.
Mladi pevski zbor se Je uveljavil, treba bo le marljivo nadaljevati začrtano delo. V zbor bo treba pritegniti še več mladih kmečkih fantov ln deklet, saj Je pevskih talentov kar precej po okolici.
Knjižnica lepo deluje, manjka pa JI še knjig, zlasti takšnih, ki Jih na deželi radi prebirajo. — Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani, kar velja pozdraviti. Seveda pa moramo pripomniti, da Je število članov Se precej majhno ln bo treba njihove vrste pomnožiti s Koprlvčanl In okoličani, ki imajo voljo za kulturno prosvetno delo.	*
Društvu Je obl jubi lena pomoč v denarju in rekvizitih za Igralsko družino In pevce. Želeti Je le, da bi ta obljuba ne ostala samo pri besedah.
ni izdal, ni!« To je ponovil desetkrat v eni noči in bi ponavljal do jutra, če kavarnice ne bi o polnoči zaprli.
Nekega jutra, ko so s pločnikov ravno pomeli na novo Zapadli sneg, se Matek toliko da ni zaletel vame. Planil je iz cvetličarne z naročjem belih krizantem in se v zmedenosti hitel opravičevati: »Oprosti/ Veš, mudi se mi. Daleč je; Marcelu nesem krizantem, Dan mrtvih je bil bržkone edini dan v letu, ko je bil stari Matek, trezen ... »Lahko bi šel z mano!« me je poprosil.
Šel sem. In stari mi je pravil o Marcelu, vse o Marcelu.
»Na gozdnem obronku avtomobila obstaneta, rumeni žarometi pa še naprej bolšče v meglo, ki se zaspano vleče čez močvirje. Esesovci in policisti poskačejo z avtomobilov in prečkajo rumeno'svetlobo, pe-haje Marcela s puškinimi kopiti. Oberlajtnantov bič kdaj pa kdaj oplazi Marcelov razboleli hrbet in otekli obraz; razcefrana srajca vpija kri, ko se bič, podoben kači, ovija hrbtišča.
,LaufeT zahrope slednjič oberlajtnant in že zadrdrajo streli. Marcel omahne in plfusk vode zaduši poslednji krik.
Jutro, ki se bliža skozi meglo, prisluhne pošastnemu tuljenju avtomobilskih motorjev, oddaljujočemu se od močvirja, kjer vznak leži mrlič z razsekanim, zabuhlim obrazom, kjer očesne votline, prebite od krogel, počasi zaliva umazana, smrdljiva voda.«
Po štirih letih je stari Matek zvedel za Marcelov grob. Nanosil je kamenja nanj in zasadil brezov križ. Potem sta z Nino mnogokrat obiskala Marcela. Nina je jokala kot dete. Solze so ji preko lica polzele na naročje cvetja. Staremu se je zdelo, da dekle ne bo nikoli prebolelo bolečine.
Potem je neke jeseni ni bilo več. Nine, Marcelove zaročenke, neke jeseni ni bilo več. Stari jo je videl večkrat z drugimi fanti in pričel je piti. Opolnoči so ga metali iz kavarnice, a on se je temu privadil...
Zdaj tudi starega ni več k Marcelu, le mene še bele krizanteme, ki venejo na mlaji pisalni mizi, spominjajo obeh in Nine.
savskega novinarja, zgodovinarja, kronista ln nadvse pogumnega socialnega in kulturnoprosvetnega delavca ln organizatorja.
Naj mi služi njegov 65-letni življenjski jubilej, da nanizam nekaj spominov nanj in njegovo rojstno hrastniško dolino.
Lojze Hofbauer se Je rodil v tej dolini 19. junija 1882. Tiste čase Je imela ta kotlina že precej razvito industrijsko podobo. Hrastnik Je tipičen primer za razvoj in napredek našega Zasavja. Pred sto petdesetimi leti — ko če ni bilo nobene obrti ln industrije, je domovalo v tem kraju, znanem pod prvotnim imenom Brnlca, le šest kmetov ln le kakih 50—60 prebivalcev. Danes se je število ljudi v tej dolini postoterilo, saj šteje ta komuna kakih 7000 prebivalcev in je tu odstotek v industriji zaposlenih ljudi največji med vsemi kraji Zasavja in tudi Slovenije.
V	času, ko se je rodil naš jubilant Loj že, Je imela ta kotlina zaradi dominirajočega tujejezičnega življa nemškutarsko podobo. Zato so domačini, ki so se začeli boriti za izraz domačega življenja in Jezika, vredni vse pohvale. Lojze Hofbauer je tudi doumel, da bo le krepka organizacija vrnila dolini tisto, kar so ji tujci iztrgati. Zatem so prišla dolga leta trenj in dela, dokončno podobo pa Je prinesla šele osvoboditev po drugi svetovni vojni.
O tem žive še mnogi drobni, pohvale vredni spominki; za primer naj povem, da bodo hrastniški gasilci slavili te dni 55-letnico, odkar so uvedli v društvo slovensko poveljevanje. Mlad rod le s težavo doume take zmage, ker so, gledane z današnje perspektive, težko nepojmljive. Vendar so pomenile vse take in podobne zmage mnogo dela in mnogo bojev, da ie naš človek ostal gospodar in zmagovalec na svoji grudi.
O vsem tem je, nekaj po ustnih izročilih in pripovedovanju starejših domačinov, nekaj pa po lastnem doživetju, naš slavljenec živa in zgovorna kronika te doline ob Bobnu.
Lojzeta Je vleklo v učiteljski stan, in ko Je dovršil maturo, Je ostal zvest domači dolini. Bil Je tu za učitelja ln po končani drug! volni, ko se Je vrnil lz pregnanstva v Srfctil (živel Je v Jagodtnl, danes Svetozarevu, ln je bil v pregnanstvu moj bližnji sosed), Je postal direktor gimnazije. Zdaj Je že nekaj let upokojen, ln kolikor mu dopušča zdravje, je nenehno marljiv: je kronlat domače doline, dopisnik listov ln pripravila ustanovitev krajevnega in strokovnega steklarskega muzeja. Pridno obiskuje stare ljudi, delavce, steklarje, rudarje in druge, ln zapiše vse, kar čuje važnega ln značilnega, da ne bo ostal noben spominek pozabljen. Prav zato pričakujemo to tiskano kroniko z veseljem ln zanimanjem, ker bo nudila lep pregled razvoja in napredka Hrastnika ln ostalega Zasavja.
V	pohvalo Je treba povedati, da je Lo|ze Hofbauer vzgojil tu v dolini rod ljudi, ki je danes na vodilnih mestih, tako v občinskem ljudskem odboru, v steklarni in drugih podjetjih, ki z razumeva-
Sola. — Pred kratkim smo dobili za eno učilnico novo opremo, ki Je bila zelo potrebna, saj je bila stara že močno izrabljena. Zahvaljujemo se ObLO Brežice in odseku za prosveto, ki sta omogočila preskrbo nove šolske opreme. — Na šoli Je vpisanih 118 učencev. Šolski obisk je še kar dober in starši kažejo zanj potrebno razumevanje, ker vedo, da se bodo otroci le ob rednem obisku lahko kaj naučiti, kar Jim bo v življenju potem koristilo. — Te dni se Je sešel tudi šolski odbor ln proučil vzgojna, materialna in ostala vprašanja na šoli. Obravnaval je tudi šolski obisk.
M. M.
njem pomagajo svojemu nekdanjemu učitelju pri sestavi kronike in pri ureditvi muzeja. Samo za steklarski muzej Je zbral Lojze že tisoč predmetov, nekateri so redki in svoievrstnl tudi v slovenskem in celo v državnem merilu.
Lojze Hofbauer Je široko razgledan mož, mnogo Je potoval in prav rad pove, da Je bil sila vesel, ko so mu ponudili ob neki priliki v Egiptu pijačo iz kozarca, ki ga je izdelala roka njegovega rojaka in napravila hrastniški steklarna.
V času, ko so zasavski rudarji stopiti leta 1934 v gladovno stavko, Je bil Lojze med redkimi domačini — uradniki, ki so v tedanji vladavini upali sprejeti rudarske puntarje pred rovom s skodelico čaja in tim tako nuditi prvo pomoč.
Obisk pri Lojzetu Hofbauerju ln ogled njegovih dosedanjih zgodovinskih predmetov in zbirk dokazuje, da Lojze Hofbauer dela neutrudno za dober glas domače doline. Ob njegovem življenjskem jubileju mu z vso prisrčnostjo kličemo: Se na mnoga letal
Jože Zupančič
POSVETOVANJE MLADINSKIH SEKRETARJEV V VIDMU-KRŠKEM
Prejšnji petek so se zbrali k posvetovanju v domu »Svobode« na Vidmu zastopniki mladinskih sekretariatov Tehniške srednje šole v Krškem,*višje gimnazije v Trbovljah in občinskega komiteja LMS v Krškem.
Posvetovanje je potekalo zelo živahno in je prišlo na njem d0 zbližan j a mladinskih osnovnih organizacij in dela med njimi! V razgovorih so mladinci obravnavali vprašanja s političnega in kulturnega področja in eo sprejeli potrebne sklepe. Največ so na tem posvetovanju govorili o politično-ldeolo-
škem delu. Ker je TSS v Krškem nova ustanova in je življenje v njej čele započelo, so sprejeli predlog, da mladinska organizacija na šoti išče pomoč pri občinski ali okrajni organizaciji ZKS, kjer ji bodo pomagali z nasveti in predavanji. Ke,r Je med mladinci veliko zanimanje, bodo na šoli ustanovili v najkrajšem času tudi marksistični krožek.
Nadalje so sklenili, da bi tekmovali tudi v športnih disciplinah, in sicer v rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, atletiki itd.	jr. M.
Zanimive pobude j mladincev
Na zadnjem posvetovanju predsednikov in sekretarjev občinskih komitejev LMS so dali več korlstaih pobud, o katerih Je vredno malo več spregovoriti.
Ko so govtarili o politično-ddeološkem delu, so udeleženci posvetovanja poudarili, da bi se bilo treba pri posameznih predavanjih po^ služevati pripomočkov za ponazoritev snovi, kakor so na primer flanelogram, diaprojektor ditd. Organizacije Ljudske mladine resda ne razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi za nakup takih pripomočkov, toda če bi podjetja pokazala vsaj malo razumevanja za potrebe mladinske organizacije, bi lahko žrtvovala skromna sredstva.
Na posvetovanju so govorili tudi o sodelovanju s pionirskimi organizacijami. Predlagali so, da bi v tovarniških organizacijah Ljudske mladine začeli z akcijo za izdelovanje najrazličnejšega orodja, ki "od služilo šolskim otrokom pri tehnični vzgoti. Na mnogih šolah, kjer imajo sicer delavne pionirske odrede, sploh nimajo orodja tn zaradi tega tudi tehnična vzgoja ne more biti dovolj uspešna.
V okraju je še vedno okrog 50 odst. mladine do 25 let starosti, ki še ni v mladinski organizaciji. Udeleženci posvetovanja so poudarili, da bi priprave za volitve v mladinska vodstva Izkoristili tudi za pridobivanje te mladine v organizacijo Ljudske mladine, a ponekod, kjer ao za to ustvarjeni pogoji, pa celo ustanovili nove organizacije. Pri tem bd se posluževali tak«
oblike dela, kot so to napravili v radeškl občini, kjer so člani Ljudske mladine obiskovali vasi, ki Se nimajo mladinske organizacije, In pripravljati vse potrebno za njeno ustanovitev.
Udeleženci posvetovanja so končno razpravljali o pripravah za vodlltve v mladinska vodstva. Skleniti so, da morajo vse osnovne organizacije končati volitve do 20. novembra, občinske konference mladine morajo biti v času od 20. novembra do 10. decembra, medtem ko bo okrajna konferenca Ljudske mladine predvideno 20. decembra tega leta.
Delavski dom v Trbovljah razpisuje
za delovno leto 1957/1958 redni GLEDALIŠKI ABONMA za stalne obiskovalce gledaliških prireditev v Izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča lz Celja.
Plačilni pogoji za šest predstav:
L prostor 660 din,
II. prostor 540 din,
III. prostor 360 din, stojišče 180 din.
Abonenti Imajo v abonmaju od 15—25*/« popusta na redne cene. Abonma je plačljiv takoj ob vpisu oziroma v treh obrokih, od katerih se prvi plača ob vpisu, drugi do 1. 2. 1958 ln tretji do 1. 4. 1958.
Abonenti bodo lahko videli na svojem stalnem sedežu v gledališki sezoni šest predstav, Izbranih iz okvirnega repertoarja Slov. ljudskega gledališča lz Celja.
Ta okvirni repertoar obsega tale dela:
Anton Aškerc: STARA PRAVDA, Bratko Krett: KRANJSKI KOMEDIJANTI, Levstik-Kreft: TUGOMER, Duernmatt: ANGEL PRIDE alj^AKON GOSPODA MISSISSIPPIJA, Faulkner: REKVIEM IA LUNO, Kesselring: ARZEN IN STANE ČIPKE, Brandstaeter: MOLK, Nazim Hlkmet: IVAN IVANOVIČ, Ustinov: ROMANOV IN JULIJA, Gtraudoux: OSEMINTRIDESETI AMFITRION ali Anouilh: ORNIKLE ali VALČEK TOREADORJEV, DNEVNIK ANE FRANKOVE, Goldoni: PREBRISANA VDOVA, Nušič: LJUDJE (Svet), Čopič: NIKO-LETINA BURSAC, Williams: STEKLENA MENAZERIJA, Ben Mlnoli:	PIEROT JE PADEL Z LUNE, Puškin: EVGE-
NIJ ONJEGIN (koncertno), Davičo: PESEM, Casena: DREVESA UMIRAJO STOJE ln SLOVENSKA NOVITETA.
Iz gornjega okvirnega repertoarja bo odbranih šest najboljših predstav.
Priglasitve in rezervacije za abonma sprejema v času od 9. do 29. novembra 1957 blagajna Delavskega doma dnevno od 10. do 11. in od 18. do 20. ure.
Stalni abonenti bodo imeli prednost pri nakupu vstopnic pri gostovanjih ostalih umetniških kolektivov v Delavskem domu.
UPRAVA DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE
v
Šport v preteklem tednu
MARIBORSKO-VARAZDINSKO-CELJSKA LIGA’
Namesto zmage - samo neodločen rezultat
Podravka (Koprivnica) : Rudar 8:3 (1:2)
Ves čas prvega dela igre Je bil »Rudar« znatno boljše moštvo in Je to tudi opravil v dveh golih, katerega je dosegel Opresnik,.ki je bil ta dan ne samo najboljši v svoji ekipi, temveč tudi med vsemi igralci na igrišču. Tega pa ne moremo trditi za ostale Rudar-Jevce. Po stanju 2:0 so imeli ti še več zelo ugodnih priložnosti, ki pa so ostale brez uspeha. Tokrat so bili dobri tudi domači, ki so nepričakovano dosegli svoj prvi gol.
V drugem polčasu sta bila oba 'nasprotnika enakovredna ln domačinom je uspelo stanje izenačiti. Spet je kmalu nato Opresnik »potegnil« In dosegel svoj tretji gol. Tako Je ostalo do zadnje sekunde, ko so domačini po krivdi »Rudarja« dosegli gol in s tem usoeli obdržati doma eno točko.
Moštvo »Rudarja« je z vratarjem Ahlinom (izjema sta Opresnik in Hladnik) prikazalo slab nogomet. Res je, da bo preostali
tekmi z »Mariborom« doma ln s »Kladivarjem« v Celju treba zaigrati drugače, dosti bolje, sicer se lahko zgodi, da bo v zadnjih minutah prvo mesto v Jesenskem delu prvenstva »Rudarju« splavalo po vodi.
Sodniška trojica Je svojo nalogo dobro opravila. Igra je bila vseskozi precej hitra in ostra, toda falr.
V nedeljo bo »Rudar« Igral doma proti »Mariboru«.
Lestvica po IX. kolu
Rudar
Maribor
Sloga
Kladivar
Sloboda
Jedinstvo
Podravka
Aluminij
Tekstilac
Mladost
Drava
Zagorae
9 6 2 1 89:19 9 6 1 2 34:17 2 2 26:20 1 3 27:15
3	3 11:16
4	3 10:12 3 4 '23:21 1 5 17:31
0	5 17:21
1	3 19:24
• 6	6:31
1 S 15:11
9 5 9 5 9 3 9 2 9 2 9 3 8 3 7 2
•	3
*	2
CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
»#•••••#• •••«•»••• •#••#••#« •#•»••••• •#«•#••#• ••»••«••• •••»#»••• ••••••«#•
OBJAVA
V drugi polovici letošnjega leta je nastalo občutno pomanjkanje gradbenega materiala im to zaradi tega, ker nismo imeli pravih podatkov za sklenitev potrebnih zaključnic za dobavo takega materiala.
Da se v letu 1958 temu izognemo, prosimo vse stanovanjske uprave, podjetja in urade ter zasebnike z območja okraja Trbovlje, ki se želijo z gradbenim materialom v letu 1958 priskrbeti preko našega podjetja, da nam takoj sporoče svoje potrebe, ker podatke nujno rabimo, da si zagotovimo zadostne količine potrebnega gradbenega materiala za leto 1958-
Istočasno sporočamo, da bomo v letu 1958 pričeli s prodajo rezanega lesa za potrebe potrošnikov.
Priporoča se trgovsko podjetje »ZELEZNI,NA«, Trbovlje.
Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje objavlja
RAZPORED
cepljenja proti otroški paralizi predšolskih otrok, rojenih v času od 1. januarja 1951 do 31. marca 1957 sledeče:
L Cepišče v osnovni šoli Planina: v ponedeljek, 18. novembra od 9. do 10,30 za sledeča naselja: Planina. Čebine in Vrhe:
2.	cepišče' v Domu »Tončke Čečeve« na Kleku: v ponedeljek, 18. novembra od 11 do 13 za sledeča naselja- Klek. Praproče in Planiška vas;
3.	Cepišče v osnovni šoli na Dobovcu: v torek, 19. novembra od 8,30 do 12 za sledeča naselja: Dobovec. Ključev-ca. Skoti a riža. Zupa in Završje;
4.	Cepišče v Gabrskem v gostilni Kurnik; v sredo. 10. novembra od 8.30 do 12 za naselja: Gabrsko in Knezdol;
5.	Cepišče v osnovni šoli Čeče: v petek, 22. novembra od 11 do 13 za sledeča naselja: Katarina. Ostenk. Marko ln Čeče:
«. Cepišče v Zdravstvenem domu Trbovlje (stara bolnišnica); cepljenje bo v tednu od 18. novembra (ponedeljek) do Vključno 23 novembra (sobota), in to samo popoldne od 14 do 16 ure za sledeča naselja: Novi dom. Vode-nska cesta od številke 22 dalje, Trg revolucije. Keršlčeva cesta. Rudarska cesta Dobrna Hohkrautova kolonija, Ribnik. Retje. Šušteti eva kolonija. Globušak. Pod Ostrim vrhom. Opekama ln Neža:
7. cepišče Izolirnica Trbovlje; v četrtek. 21. novembra, v petek. 22 novembra in v soboto.23. novembra, vsakokrat dopoldne od 8 do 12 za sledeča naselja: Okrajni trg. Obrtniška cesta, Majcnova cesta. Loke. Ojstro. Savinjska cesta, Kešetovo GimnazliSka cesta, Keršičev hrib. Dom in vrt, Cesta Tončke Čečeve. Golovec, Trg Franca Fakina ln Vreskovo;
g Cepišče v splošni ambulanti v Bevškem: v ponedeljek. 18 novembra, v torek, 19. novembra ln v sredo. 20. novembra vsakokrat samo popoldne od 14 do 18 za sledeča naselja: Kolodvorska cesta. Zasavska cesta. Nasipi. Bevško. Ob železnici, del Vodenske ceste do številke 21.
Cepili bosta dve ekipi. — Starši bodo prejeli vabila, da privedel o svoje otroke k cepljenju. Na vabilu bo označen natančen kraj cepišča, datum In ura cepljenja. Za otroke, reiene v času od 1. januarja 1951 do 31. marca 1957. ki vabila za cepllenje te kakršnih koli razlogov ne bodo prejeli, prosimo starše, da kljub temu pripeljejo otroke k cepljenju. S seboj naj prinesejo rojstni Ust in zdravstveno knjižico otroka Zglasijo naj se v razporedu navedenih dneh na nadblii-jem cepišču svojega bivališča.
Otroci se bodo cepin trikrat. Starši bodo prispevali za vsa tri cepljenja skupno 600 dinarjev, torej za prvo cepljenje 200 dinarjev, za drugo, ki bo v mesecu decembru, 200 dinarjev m za tretje cepljenje po šestih mesecih zopet 200 dinarjev.
Samo popolno, trikratno cepljenje bo zanesljivo obvarovalo vašega otroka pred obolenjem za ohromelostjo!
V času cepljenja od 18. do 23. novembra tega leta sledeči oddelki v Zdravstvenem domu v Trbovljah ne bodo poslovali: šolska ambulanta, posvetovalnica za matere dojenčkov, posvetovalnica za nosečnice, dispanzer za žene. kontracepcijska ambulanta in otroški dispanzer.
Sloga (Trbovlje):	Bratstvo
(Hrastnik) 0:1 (0:0)
Gostje so bili boljši ln je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Dež in pa razmočen teren sta znatno ovirala igralce, zlasti domači napadalci so »kiksall« ln morda tudi preveč omahovali ln zamudili vrsto lepih situacij pred nasprotnikovim golom.
MLAFINA
Proletarec I (Zagorje) : Rudar II (Trbovlje) 3:1 (1:1)
Sloga (Trbovlje) :	Bratstvo
(Hrastnik) 3:1 (1:1)
PROLETAREC : SVOBODA (TRBOVLJE) 8:1 (3:1)
Kljub slabemu vremenu, saj Je, ves čas tekme deževalo, se je zbralo na stadionu »Proletarca« v Zagorju precej privržencev okroglega usnja. V srečanju z nogometaši trboveljske »Syobodes so imeli v nedeljo domači igralci •svoj dan«. Kar osem strelov ria gol Je končalo svojo pot v mrežo. Ce pa bi se napadalci med seboj če malo bolj sporazumeli, bi bil rezultat lahko najmanj še enkrat tolikšen.
Prvi del igre Trboveljčani niso Igrali tako podrejene vloge, sčasoma pa so povsem popustili, tako da so domačini igrali ves čas pred njihovimi vrati. Gostje pa so imeli zlasti v prvem polčasu v vratarju nezanesljivega moža. V prid gostom Je treba priznati, da so precejšen del tekme nastopali kar z deset igralci.
Moštvo »Proletarca« je treba za prikazano igro pohvaliti. Igrali so vsi dobro, .še posebej pa je treba pohvaliti v napadu Ogrinca in Praznika n, v obrambi pa Mama, Jereta in tudi Praznika I. Gole za »Proletarca« sta na tekmi, ki jo Je odlično sodil Presinger iz Celja, dosegla Ogrinc (kar Sest) in Praznik n (dva).
Pripis: V zadnji številki smo napisali, da Je »Proletarec« vložil protest proti registraciji tekme ZSD »Celje« ln »Proletarec«. Ka-£or smo zvedeli, bo protest ugodno rešen, ker sodnik ni prisodil dveh enajstmetrovk, prav tako pa ni priznal zadetka, ki ga je dosegel »Proletarec«.	(ma)
še ena zmaga brežiških nogometašev
Prvenstveno nogometno srečanje med domačimi igralci ln enajsterico »Usnjar« lz Šoštanja
se Je končalo s 4:3 (3:0) za domače.
Sicer sta bili pičla zmaga ln osvojitev obeh dragocenih točk zasluženi. Okrog sto gledalcev Je kljub močnemu nalivu vztrajno bodrilo svoje ljubljence v upanju, da bo tudi drugi del igre uspešen, vendar so gostje z dolgimi pasovi spremenili Igro ln znižali rezultat s tremi zadetki in auto golom. — Za Brežičane so bili uspešni Golič (2), Nešlč in Spasovskl. Kot celota so bili domači dobri, odlikovali so se pa razpoloženi 811-škovič, Fajn ln Suljaglč. Pri gostih, ki so se popravili v drugem delu Igre, Je bila obramba boljša od napadi
I
Tekmo Je vodil ob pomoči Balona ln Korašije sodnik Orel lz Celja prav dobro.
Zadnji dve tekmi bodo Igrali Brežlčanl ‘doma z »Rudarjem« ln »Bratstvom« lz Hrastnika. Za ta srečanja vlada veliko zanimanje.
(ek)
Nogometna tekma Radeče : Olimp (Celje) (1:1)
V	nedeljo so na Igrišču »Olimpa« v Celju odigrali prvenstveno nogometno tekmo domači »Olimp« in enajsterica iz Radeč. Igra ni bila lepa, ker so hoteli domačini s surovim Igranjem doseči zmago, kar pa se jim kljub temu ni posrečilo. Sodnik Jug ni bil svoji nalogi kos in Je napravil vrsto začetniških napak.
V	moštvu Radečanov sta bila najboljša Golobič In Martlnšek II.
šah v Trbovljah
V četrtek, 7. t. m. so trboveljski Sahisti odigrali v Domu SD »Rudarja« svoj brzoturnir za mesec november. Ker Je imela večina rudarjev šahistov službo popoldne, se Je tekmovanja udeležilo le M Igralcev. Zmagal Je Hinko Jazbec ml. Izredno slab začetek je Imel Škrbec, ki Je v prvih štirih kolih dosegel samo 1 točko. Lepo sta se uvrstila mladinec Borštnik In Ovnlč.
Končno stanje:	Jazbec ml. 7
točk, Viktor Borštnik In Vili Ov-nič ter Robert. Frece ln Ivan Škrbec po 6 točk, Leopold Papež 4 točke, Kreže 3,5 točke Itd.
(n)
•nnoooooooooocxxxx)ooooc
RAZPIS
Uprava Kmetijske zadružne šole v Sevnici
razpisuje
vpis v II. trimesečni kmetijski tečaj
s pričetkom 6. januarja 1958.
Pogoji za vpis so naslednji: dovršenih najmanj 4 razr.
osnovne šole, starost od 15 do 28 let.
Sola je internatsko opremljena z mesečno vzdrževalnim) 4.000 dinarjev.
Prošnje pošljite preko svojih KZ, kj so prejela natančnejša navodila, na upravo šole najkasneje do 8. XII. 1957.
Uprava.
■,W.1

'••re
I
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 45. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga priobčili v 45. številki »Zasavskega tednika«, se glasi (vodoravno ln navpično): PEST, EM*IL, SILA, TLAK.
Prvo nagrado je žreb prisodil Antonu TITOVSKU, učencu 1. a razreda nižje gimnazije v Radečah, Zobnik 29, pošta Radeče pri Zidanem mostu — drugo pa Sonji SLAPSAK, učenki 2. a razreda osnovne šole, pošta Brestanica. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. _
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
V naslednjem prinašamo našim pionirjem v rešitev magični kvadrat, ki nam ga je poslala Metka Vučetič, učenka IV. b razreda nižje gimnazije v Hrastniku. Rešite gal
PODJETJE »MESNICA« — VIDEM-KRSKO
sprejme
2 MESARSKA POMOČNIKA
za samostojno poslovanje kot dobra sekača in
1 MESARSKEGA VAJENCA
Zglasiti se pisimeno ali osebno s predložitvijo potrebnih dokumentov.'
Nastop zaposlitve takoj ali po dogovoru v pisarni podjetja Videm-Krško.
Soh v Hrastniku
Šahovska sekcija »Svobode I« lz Hrastnika Je imela pred dnevi svoj letni občni zbor, na katerem so člani izvolili nov odbor.
Po občnem zboru so iahlstl odigrali klubski brzoturnir, na katerem je zmagal mladinec Slištar z 11 točkami od 13 možnih.
Nekai listov iz šahovske zgodovine
Dragi bralci — šahlstl, doma in na tujem, prisrčno pozdravljeni!
Preden začnemo obravnavati sodobno šahovsko šolo, obrnimo nekaj listov šahovske zgodovine.
Glavni zastopnik zgodnje romantike, ki svetu prvi odkrije vso silo in blesk kombiniranja, je Nemec Adolf Anderssen (1818 do 1879) iz Breslava.
Evo ene od njegovih manj znanih partij!
FALKBEEROV KONTRAGAMBIT Beli: Rosanes, Črni: Anderssen L e4, es. — 2. f4, d5. — 3. e:d5, e4. — 4. LB5+ (boljše Je 4. Sc3,
Sf8 5. Lc4). 4 . . . C6 (ali 4_Ld7,
5. De2!) — 5. d:c6, S:c6, 6. Sc3 (so-lidnejše je 6. c3). — 6.... SfS, 7. De2 (boljše je 7. d3). 7.... Lc5! (Razvojna prednost koristi le pri odprtih linijah In diagonalah, zato žrtvuje črni drugega kmeta).
—, 8. S:e4, 8—81 8. L:e8 (brezupno je tudi 9. g:c5, Te8, 10. D:e8+ 11. K~, ker Ima beli preveč zaostanka v mobilizaciji). — 9. ... b:c6 10. H3, Te8, 11. Ld2, S:e4, 12. d:e4, Lf51 13.	e5, Db6! (slabše Je 13.
.. .L:c2 zaradi 14.	Dc4).	— 14.
0—0—8, Ld4! (Izsili važno slabitev bele rokade) 15. C3, Tab8. 18. b3, TedSi! (sklene obroč okoli sovražnega kralja na zelo eleganten način). 17. Sf3 (po 17. cd, D:d4 Je beli očitno izgubljen; na 17. Kb2 odloči hitro 17.	... Le6 z
grožnjo 18.	L:b3). 17. ... D:b31
(vrže v zrak poslednjo utrdbo). — 18. a:b3, T:b3, 19. Lel (sicer 19. . . Tbl mat) 1*. ... Le3! in 20. Tbl mat
Smisel 18. poteze Td8t! Je zdaj Jasen.
Privlačen zaključek, kajne?
Opombe: I. Hribovšek
Moštveno prvenstvo Slovenije v šahu
V Ljubljani sta se v nedeljo, 10. t. m., pomerili šahovski moštvi trboveljskega »Rudarja« in »Idrije«. V tej prvenstveni tekmi so zasluženo zmagali Trboveljčani z rezultatom 6:2. Sahisti »Rudarja« so se, kot lansko leto, uvrstili med prvih osem šahovskih moštev v Sloveniji. Zmaga »Rudarja« bi bila lahko večja, a sta Sribar ln
Opresnik dobljeni partiji nesrečno izgubila.
V nedeljo bodo lahistl »Rudarja« igrali proti renomirani ekipi mariborskega »Branika«. Vsekakor se bodo Trboveljčani borili za čimbolj časten rezultat proti enemu izmed najboljših šahovskih moštev v naši republiki.
Consko tekmovanje strelcev
tekmovanji družin se Je začelo. Ena izmed
Consko
Je strelskih
Tekmovanje ze Je pričelo 3. novembra ln se bo končalo 8. de-teh con Ima sedež v Trbovljah, cembra. Po dvakratnem srečanju Vanjo so vključene strelske dru- strelskih družin Je lestvica nasled-žine lz Trbovelj in Zagorja.	nji:
Člani:
Družina STT
Družina Okrogar, Zagorje Družina Fr. Fakina, Trbovlje Družina Tončke Čečeve, Klek Družina Lojze Hohkraut, Dobrne Družina Gimnazije Trbovlje
h
i:
L
Družina Fr. Fakin, Trbovlje Družina STT
Družina Okrogar, Zagorje
Mladinci:
Članice:
Družina Fakin, Trbovlje Družina Okrogar, Zagorje Družina Lojze Hohkraut. Dobrna

Pionirji!
Družina Fr. Fakin, Trbovlje Družina Okrogar, Zagorje Družina Lojze Hohkraut, Dobrna
Najboljši posamezniki v conskem tekmovanju so (od 200 možnih krogov): Rudi Križnik (STT) 165 krogov, Drago Rožaj (STT) 172
i.
— i.
— i.
3066
3021
2865
2503
1388
1333
1619
1582
1172
484
530
1039
1128
832
krogov, Leopold Frece (L. Hoh-kreut) 168 krogov, Rudi Kuhar (Okrogar, Zagorje) 165 krogov.
D. B.
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od id. do 18. novembra amer. barvni film »Zvezda Indije«; 20. m 21. novembra poljski film »Dnevi upanja«; 22. — 25. nov. amer. barvni kinemaskopskl film »Indijanski borec«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II: 16. do 18. novembra ameriški barvni film »Vrni se, striček Vili«; 23. In 25. novembra Japonski film »Sedem samurajev«.
Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah:	16,—18. nov. amer.
film »Ugrabitelja«; 22.-25. nov. jug. film »Ešalon, dr. M.«
Kino »Partizan« v Sevnici: 18. do 17. nov. ameriški barvni film »Fant lz Oklahome«; 23.-24. nov Češki film »Kavarna na glavni cesti«.
Kino Brestanica: 16. —17. nov. amer. western film »Revolveraš«; 20,—21. nov. Ital. film »Dekle z reke« (Sophla Loren); 23.-24. nov. amer. drama »Dama s kamelijami« (Greta Garbo).
Kino »Svoboda« Videm-Krško: 16,—17. nov. ruski film »Veliki poziv«; 20,—21. nov. amer. barvni
film »Pesem zlatega zapada«; 33.
—24. nov. češki barvni film »Kje ln kam«.
Kino Brežice: 36. nov. Jug. film •V soboto zvečer«; 17. nov. amer. barvni kinemaskopskl tlim »Rihard Levjesrčni«. (Predstave ob 3., 5. ln 19.30). 2»,—31. nov. češki film »Krakatit«; 22.-23. nov. Jug. film »Male stvari«.
ZAHVALA
Ob nenadni <n težki izgubi naše drage mame,-stare mame in lene MARIJE HERCOG s Senovega, se nailepše zahvaljujemo dr. Cakšu in dr. Malavašiču za njuno požrtvovalno ln nesebično pomoč v času njene bolezni.
Zahvaljujemo se tudi vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetic ter vse ki ki »o nam izrazili »vole sožalje m nam ob tej težki izgubi stali ob strani.
Družina Hercog
Besede (vodoravno in navpično):
1. skrajšano moško ime; 2. država na Bližnjem vzhodu; 3. grobnice (tudi mlinski žlebovi); 4. slonov zob.
Črke; AA, EE, II, KKK, L, M, OO, RRR.
RAZPIS
Kmetijska zadruga t o. j. Šentjanž na Dolenjskem
nrezplsuje mesto
kmetijskega tehnika ali inženirja
s* vsa področja kmetijstva.
Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, najkasneje pa do 1. januarja 1958. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponbudbe pošljite z življenjepisom na agorej naveden .	naslov.
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan o*> 5.6$, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 itt 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete ln kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30 »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik ob 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 17. novembra
7.35 Ameriški valčki
8.00	Športna reportaža
8.45	Mladinska radijska igra — Plemeniti Huan Sjao (kitajska pravljica)
9.25 Kar radi poslušate
10.10	Se pomnite tovariši...	—
Salva Taurer: Sredi Roga
1030 Pokaži, kaj znaš (prenos Javne oddaje iz dvorane ljubljanskega Mestnega gledališča)
1330 Za našo vae
14.00	Reportaža z mednarodne nogometne tekme Romunija; Jugoslavija
1830 Slovenske pesmi od romantike do danes — VI. Pesmi Hrabroslava Volariča
20.00	Malo od tu in malo od tam PONEDELJEK, 181 novembra
8.05	Jutranji dlvertimento
9.20	Poje zabavni vokalni ansambel Norman Luboff
11.00	Mala melodija
11.06 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tonček, naš naj-mlajši muzikant 11.3$ »Luštno je biti planšar«
12.40	Jugoslovanska kola ln napeve igra kvartet Milana Staneta
13.15 Popevke ln melodije po vašem okusu
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo — Draga Kralj: Padec Carigrada
17.10	Popevka tega tedna
18.00	Mladinska oddaja
TOREK, 18. novembra
8.05 V domačem tonu
9.00	Zabavni mozaik 10J0 Z melodijami na pot 11.30 Za dom in žene 13.15 Klavir v ritmu
14.20	Za otroke — Orlln Vasiljev: Posledja želja
16.00	Popoldanski simfonični koncert
18.00	Športni tednik
20.00	Narodne pesmi poje Slovenski vokalni oktet
SREDA, 20. novembra
8.05	Pisana paleta
9.00	Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev)
9.16 Za ljubitelje narodnih in domačih viž
11.00	Odprite sprejemniki (izbrane skladbe iz arhiva zabavne glasbe)
13.40	Igra Mariborski Instrumentalni ansambel — solist violinist Ivan Pal
1836 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov
16.00	Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih
17.50 Borut Lesjak: Melodije i* filma »Ne čakaj na mej«
18.00	Kulturni pregled
1830 Razgovori o mednarodnih vprašanjih
ČETRTEK, 2L novembra
8.06	Folklorni zapiski Tončki Maroltove z gorenjskega ko«
ta
10.40	in sedaj...?
1130 Cicibanom — dober dan| (Gustav Strniša: Koruza)
11.45	Pesmi za naše male
12.40	Poje Ljubljanski vokalni oktet
13.15	Zvoki s Havajev
1430 Zanimivosti lz znanosti la tehnike
15.40	Humoreska tega tedna — Žarko Petan: Idealna žena
18.00	Radijska univerza — Anton Nosan: Kako Je nastal premog
18.45	Četrtkova reportaža
19.90 Tedenski notranji politični pregled
20.0$ Javni četrtkov večer narodnih pesmi in napevov
PETEK, 23. novembra
8.06 Jutranji dlvertimento 9.20 Slovenske narodne pesmi (Poje zbor »France Prešeren« lz Kranja)
9.40	Melodije, melodije
11.00	Pesmi in plesi raznih narodov
1130 Za dom ln žene
11.40	Vedri zvoki
13.16	Od arije do arije
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Lojze Jakopič: Zvesti Cuj
15.40	Iz svetovne knjlževoetl — Ellaabeth Enright: Starost
18.00	Iz naših kolektivov 18 50 Družinski pogovori
20-16 Tedenski zunanje - politični pregled
SOBOTA, 23. novembra
8.86 Lepe' melodije — znani napevi
11.00	Pionirski tednik
11.15	vesele, poskočne in okrogle
12.40	Vesele citre
1430 Zanimivosti lz znanosti la tehnike
18.40	S knjižnega trga
17.16	Kaj bo prihodnji teden na sporedu
18.00	Okno v svet
18.15 Medjimurske, hrvaške ln bosanske narodne pesmi 18.45 Prot. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori
20.00	Veseli večer
21.00	Melodije za prijeten konec tedne
»: i to*i.wvjl


V:
9
m
mš

5T FRAklC
" KOPITAR.
Rešitve nam pošljite do nedelje, 24. novembra, opoldne. Za rešitev bomo podelili 2 lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti razen svojega imena in grllmka -tudi razred šole, k ljo obiskujete, ter pošto in kraj, kjer Ite doma.
Vaem pionirjem lepe pozdravel
UREDNIŠTVO
20. — Ko »e je oče vrnil domov, je Bojan že spal. Zato tndl ni slišal, da se je oče začel pripravljati na odhod. To je bil tildi edini Izhod iz tega položaja. Mati mu je sprva močno branila, končno pa se je le vdala. Bolj se je torej Bojan začudil, ko je zaslišal na vratih razbijanje nemških agentov. V polsnu je videl, kako so agenti vdrli v stanovanje in vklenili očeta. Zdelo se mu je, da samo sanja. Ko pa je pogledal le bolj natanko, je videl, da je vse res Vedel je, da se bo oče le s težavo rešil, upal pa je le. Tako Je tolažil tudi mamo.
21. — Tisto noč je Bojan dodobra spoznal, kako krut Je nemški okupatorski jarem. Iztrgal mu je očeta zato, ker se je boril za pravice okupiranega naroda, zato, ker ni hotel na noben način Izdati svojega naroda. Boril se je sato, da bi se poznejšim rodovom godilo bolje, da bi v miru laže ustvarjali. To pa oholim tujcem ni bilo po-godu. Zato so sklenili, da Je treba Bojanovega očeta vtakniti v zapor. In kaj bo potem z njim? Tuji agenti so to dobro vedeli, so pa molčali.
22. — Le s težavo Je Bojan odšel drugi dan v šolo. Ce mu mati ne bi tolike prigovarjala, prav gotovo ne M žel. Upal Je tudi, da bo v šoli zvedel vsaj kako malenkost o očetu. Učiteljica je bila ob vstopu v razred nasmejana ln Je Bojanu zaradi teg kar klonila glava. Tudi vsi Bojanovi sošolci so vedeli, kaj pomeni nasmeh učiteljice, zato so ostali tihi. Le sin trgovca je postal še bolj ošaben. Kakor nalašč je učiteljica poklicala Bojana k tabli, kjer naj bi recitiral neko nemško pesem. Vendar 1* njega ni bilo mogoče •praviti niti besedice.
23. — 8 sklonjeno glavo Je Bojan odšel domov. Vedel je, da •e bo nekaj zgodilo. Na najhuje pa ni niti pomislil. Upal Je, da se bo oče le nekako rešil ls sapora. Tako je vee zamišljen spregledal velik lepak na hiil, M so ga otroei ogledovati. Nekdo Je zaklical: »Bojan!« — T» se je ozri. Stopil Je h gruči otrok. Tam pa je na veliko začudenje zagledal na steni hiše nemški lepak. Začel ga Je prebirati, a ni dokončal. Strgal ga je s stene. Tovariši so se raabe« žali. Bila Je kruta resnica: nje« govega očeta ni bilo več...
OKROG STO LJUDI SKOČI VSAKO LETO Z LONDONSKIH MOSTOV V TEMZO — SPECIALNI POLICIJSKI ODREDI-
REŠUJEJO SAMOMORILCE
Prvi pogled v svet.
-I' edvomno se dogodi v osem-milijonskem mestu, kakor je London, mnogo samomorov, dosti pa je takih ljudi, ki poskusijo samomor samo zaradi avanture in zabave, da spravijo na noge posebne policijske odrede na Temzi, ker že v naprej ve-
do, da jih bodo potegnili iz vode, kakor hitro bodo skočili vanjo. Iz nekakšne tradicije in morda tudi zaradi udobnosti in praktičnosti se tako skakanje odigrava najpogosteje na west-mlnstrskem mostu ali pa na mostu Waterloo. Najraje se zgodi, da kakih sto ljudi na leto skoči v Temzo okr. 2 ure ponoči.
Kakor po nekem pravilu se tak človek navadno pojavi na mostu in se sprehaja po njem nekajkrat z ene strani na drugo. Pri tem sprehajanju se včasih ustavi, da pogleda preko ograje v vodo. Tega ne dela’zaradi tega, da bi morda zbudil pozornost mimoidočih, saj jih
FLORENTINA
XXV. nadaljevanje
— Zaradi tega — je nadaljeval polkovnik Zoren — bi vas toplo prosil, da vaša organizacija v bodoče sprejme nase skrb tudi za tiste pilote, ki jih najdemo v Belgiji.
Prosper skloni glavo, kot da bi premišljeval, s tem pa je skril svoj obraz, ki je po teh polkovnikovih besedah kar zažarel.
— Morate razumeti, gospod poUtovnik — odgovori Prosper po kratkem presledku, da imamo tudi mi velikanske težave in da smo preobloženi z delom. Vendar vam na ljubo ne bomo zmanjševali naših naporov in vam obljubljam, da bomo storili vse, kar je v naši moči. Ker gre končno za moje rojake, vas prosim, da jih v bodoče pošljete meni.
Tega večera se je začela tista znana akcija »odpošiljanja zavezniških letalcev, akcija, o kateri so pisali takoj po vojni. V teku te akcije sta Prosper in Floren-tirn izročila sto in sto zavezniških pilotov — Nemcem^ Nič čudnega, če sodi ta akcija med najbolj umazana dela obveščevalnih' služb v drugi svetovni vojni.
Pozno ponoči so se predstavniki belgijskega Pokreta odipora poslovili od svojih gostiteljev, »kapetana« Jock-sena in njegove sodelavke Florentine...
Ob tej priliki je zaupanje Belgijcev, posebno polkovnika Zorena, v kapetana Jocksena še poraslo. Tedaj so sklenili nekatere pogodbe, katerih posledice so bile v najbližji prihodnosti naravnost katastrofalne.
Začela se je velika igra... Igra med plemenitimi in hrabrimi predstavniki Pokreta odpora in dvojico brezobzirnih agentov v službi nemškega Abwehra.
Naslednje tedne in mesece so obiskovali penzion »Pri Florentini« kaj čudni gostje. Prihajali so samo pomoči, ali kadar je snežilo ali deževalo tudi podnevi. Prišli so po skrivnih poteh, opremljeni z napačnimi legitimacijami in oblečeni v raztrgane obleke.
Te ljudi je zbirala v vseh predelih Belgije organizacija »Corps Franc Belge«. Prihajali so iz Ardenov, iz pristaniških krajev in s holandske meje. To so bili piloti z zadetih zavezniških letal. Piloti, ki nikakor niso hoteli v ujetništvo, marveč so na vsak način želeli čim-prej nazaj v Anglijo.
»Kako se pišete? Vaš čin? Iz katere enote ste?« To so bila vprašanja, ki so jih zastavili vsakemu novincu, ko je prišel v penzion »Pri Florentini«. Vprašanja je zastavljal človek, ki so mu oči čudno sijale. Človek, ki si je nadel ime »kapetan Jocksen«, sodelavec angleške tajne službe, oddelek za Belgijo.
— Izpolnite to, prosim — je zahteval kapetan Jocksen in vsakemu pilotu nudil nekakšno tiskovino. Na tiskovini so bila natisnjena vprašanja o matičnem letališču, o enoti, o njeni številčini moči in vsi osebni podatki. Potem še vprašanje o imenu in činu predstojnika, cilj zadnjega napada, številka letala, oborožitev in še druge posameznosti.
Letalci so se seveda čudili in nenavadno gledali v kapetana Jocksena.
— Kaj ni to izdajanje vojaških skrivnosti? so vpraševali.
— To je edina možnost, da lahko ugotovimo vašo identiteto — je odgovarjal kapetan Jocksen.
— Vaše podatke bomo poslali preko radijske postaje v London, in tam jih bodo preizkusili Samo na ta način lahko preprečimo, da se v naše vrste ne vrinejo nemški agenti in da se celo ne pretihotapijo v Anglijo.
Ta argument je prepričal pilote, in tl so hitro odgovarjali na vsako zastavljeno vprašanje. Pozorno in težko so čakali, da je London ugotavljal resničnost njihovih navedb, in dnevi »Pri Florentini« so naglo minevali
Počutili so se zelo lepo, saj Je bila hrana odlična. Poslušali so oddaje angleških radijskih postaj, brali angleške časnike, tiskane v tajnih tiskarnah Pokreta odpora, imeli prijetne razgovore in se pripravljali na
veliko potovanje...	. ...
(Nadaljevanje sledi)
ob taki nočni uri ni več na mostu, pač pa da opozori policista, ki opravlja tu svojo dežurno službo. Policist navadno takoj ugane, zakaj gre, in ko dožene, da ima opravka s »skakalcem«, takoj odide do bližnjega telefona in to sporoči odredu za re-šavanje v Charing Grossu: »Skakalec na mostu Waterloo!« — Policijski odred je na to že pripravljen. Motorji policijskih čolnov že brne in tudi vrvi za rešavanje so pripravljene. V trenutku, ko pride tako obvestilo, so čolni že na poti.
»Skakalec« vse te priprave opazuje in skoči v vodo šele,
momorilec kakšno obupno kretnjo in skoči preko ograje, kakor da se misli zares utopiti.
Stvarno pa predstavlja taka avantura vendar določen športni riziko. Vedno se lahko zgodi, da se tak človek rani na konstrukciji mostu, in če čoln ne prispe pravočasno, je storjen korak, da ga rešijo iz vode kot utopljenca, vendarle zelo tvegano dejanje. Toda če napravi to previdno in z neko izkušenostjo — nekateri so to napravili že večkrat — skok v vodo ni nevaren.
V trenutku, pij uskne . v vodo,
ko »samomorilec« prične klicati
Na univerzitetni kliniki v Prat i so pred kratkim napravili operacijo, pri kateri so pacientu vstavili umetna ledvica. Prva operacija je odlično uspela, zato so napravili podobne operacije že nad tridesetkrat.
kadar za gotovo ve, da je posadka v čolnu že videla njegovo senco. Kadar pa posadka zakasni, si tak skakalec zapenja svoj dežni plašč okrog vratu, da ga zrak, ki uide v plašč, zadrži na vodi najmanj deset minut. Ko je vse pripravljeno, napravi sa-
na pomoč. Morda je tako kričanje le refleksni pojav, ki nastane z dotikom hladne vode, kajti dejansko mu ni treba klicati na pomoč, ker ga Je reflektor reševalnega čolna, ki ae mu bliža, že ujel. Cez nekaj trenutkov ga krepke roke po navadi že potegnejo iz vode.
Toda »predstava« s tem še ni končana. Na policijski poetajl v
Ali VESTE
9 9 9
...da je poljedelstvo v SZ močno mehanizirano? Sovjetsko poljedelstvo namreč razpolaga z 892 tisoč traktorji, 385 tisoč komba-nji za žito, 15 tisoč kom-banji za puljenje in obdelavo sladkorne pese, s 2-tisoč kombanji za krompir in prav toliko kombanji za nabiranje bombaža;
...da je najstarejši zakonski par, ki se je zadnje čase poročil na Angleškem, prav gotovo zakonski par, ki ga sestavljata 82-letni »ženin« in 76-letna »nevesto«. Vse najboljše in obilo
Nagrada za zmago
Charing Grossu ga čaka topla voda, kar je posebno prijetno v hladnih zimskih dneh. Policijski organi običajno slečejo takega moškega, in ko se ta kopa v vodi, se njegova obleka že suši v posebni sobi. Nato dobi »samomorilec« skodelico čaja, vendar brez keksov ln kakšne druge hrane.
Za samomorilke lepega spola pa je procedura po rešitvi iz vode nekoliko drugačna. Policijski odred na Temzi je sestavljen lz ljudi s prirod-no skromnostjo In tl v primeru, da gre za kakšno dekle ali pa poročeno ženo, lg-to oblečeno posade v kad s toplo vodo, njena družina pa Je dolžna, da ji prinese drugo obleko. Na ta ' način tudi ženska lahko zapusti reševalno postajo oblečena ln posušena kakor moški samomorilec.
Ta usluga ln skodelica čaja je brezplačna, vendar nekateri »samomorilci« z njo niso zadovoljni, misleč, da lahko zahtevajo whi-sky ali pa rum. To pa Je nemogoče, ker bi ne bilo v soglasju z angleškimi zakoni, ki predpisujejo, da se na Javnih prostorih in v lokalih po 23. url ne smejo več točiti alkoholne pijače. Obstaja namreč nevarnost, da bi se tedaj tem »samomorilcem« pridružili še tujci s kontinenta, da bi na ta način prišli tudi po 23. url do alkohola, kakor Je to v navadi v njihovih državah.
Težko Je razumeti te ljudi, ki radi tega, da iščejo zabavo v tem, skačejo v hladno Temzo samo zaradi tega, da iščejo zabavo v tem, da jih rešujejo policijski čolni. No, so pač Angleži. prsteT
Pe jsaf ...
pa.sjt HuCt na
Silno me Je prevzelo ob tragični novici:	»Jadran je mrtev!«
Sredi lepe bizeljske pokrajine, ob glavni cesti, ki drži lz Brežic proti severu, leži prijazno naselje Stara vas. Ob cesti in po vinorodnih gričih razkropljene hišice malih kmetov — vinogradnikov kukajo izza skrbno gojenih sadovnjakov ali pa samevajo sredi rodnega polja ob Sotli. Naselje namreč ni strnjeno, zato stoji tudi tamkajšnje šolsko poslopje
sreče, ker otrok jima zares ne moremo več privoščiti;
... da bo Kitajska čez 50 let imela toliko prebivalcev, kot jih Šteje sedaj ves svet? Do tega zaključka je prišel kitajski univerzitetni profesor Ma Ying Cu, ki je rekel, da bo ob sedanjem tempu naraščanja prrebival-stva Kitajska čez 5(5 let štela že nad 2 milijardi 600 ' milijonov prebivalcev, kar je le za okoli sto tisoč manj, kot je sedaj ljudi na svetu. Zato ni nič čudnega, če se na Kitajskem tudi na najvišjih mestih močno zavzemajo za kontrolo nad rojstvi;
...da je kmet Ivan Štrukelj iz Tolminskega Loma pridelal letos 541 centov krompirja na hektar. Kmet je sicer posadil krompir le na površini 20 arov, ki so mu vrgli 119 centov krompirja, toda to' bi na hektar dalo 541 centov, kar je za paše kraje zares nenavaden pojav;
...da upravičeno štejejo za najbolj plodno mater v zgodovini Rusinjo Fedoro Vasiljevo, ki je pri 27 porodih dala življenje kar 69 otrokom. Z njo bi se nikakor ne mogla kosati niti najplodnejša Angležinja, ki je rodila kar 39 otrok, 32 hčera in 7 sinov;
Izmed obeh učiteljevih psov, ljubkega ln prijaznega »Jadrana«.
V hiši je nastala nepopisna žalost. Domači, namreč psičkovi gospodarji, so s cvetjem obsuli mrtvo trupelce ponesrečene, ljubljene živalice, ko je ležala na »mrtvaškem odru« v stanovanju. S cvetjem pa so tudi posipali mali grohek sredi šolskega vrta, kamor so pokopali tragično preminulo pasje bitje. Se več! Na grob so postavili lesc|n križec (!) z napisom, da je ubogi »Jadran«, rojen dne tega in tega, tragično končal kot žrtev »divjakov 20. stoletja«. Se lep, lastnoročno spleten venček je položil žalujoči gospodar svoji ljubljeni živalic! na grob...
Nekaj kilometrov dalje, v središču bizeljske . pokrajine, pa Je tiste dni okoli dneva mrtvih samevala spominska plošča padlim borcem, talcem ln drugim žrtvam fašističnega terorja, ki so se žrtvovale za domovino in . lepšo prihodnost. Potrpežljivo Je čakala ln še čaka, da bodo Bizeljani našli čas ln sredstva, Qa jim postavijo časten spomenik. Toda — njihovi grobovi po širnih nemških poljanah molčijo, molčijo tudi kazenska taborišča Dachau, Mathau-sen, Jasenovac ln druga, molčijo skupna grobišča talcev po naši domovini — zato jih Bizeljsko ne sliši, pri tem pa dovoljuje v svoji sredi kulturnega človeka nevreden — pasji kult.	B.
V takšnem kostumu je Vanda Hudson obiskala premiero svojega filma v angl. prestolnici
na samem med polji. Ob tem poslopju se razprostira obširen vrt, ki služi zelo različnim namenom. Včasih je bila tam vzorna drevesnica, poln čebelnjak, krasen Izbor živo cvetočih vrtnic In drugih cvetic, pa če za skrbno gojeno zelenjavo je bilo dovolj prostora.
Okupator Je vsej tej lepoti napravil konec. Pregnani učitelj — vrtnar se ni več vrnil, novooošll pa Je po osvoboditvi našel šolski vrt razkopan, poln bunkerjev ln strelskih Jarkov, v katerih naj bi se Junaško branili ivabskl obmejni stražniki, ki so kot čuvarji meje ob Sotli stanovali v šolskem poslopju. Po vojni pa vrta ni bilo mogoče več tako urediti kot včasih, saj novi časi terjajo nove oblike dela na vasi...
Učitelj, ki zdaj upravlja tamkajšnjo šolo, Je velik ljubitelj šivali. To dokazuje, da je srčno dober človek, ki more biti tudi dober vzgojitelj. Dva psa Je imel — kot pravimo — pri hiši. Oba Je Imel enako rad, nobenega ne bi dal za nobeno cetoo od hiše.
Nesreča pa nikoli ne počival Na cesti pred šolo je živahen promet. Avtomobili prehitevajo drug drugega, mladi psi pa se divje podijo za njimi. Tudi učiteljeva psa sta kazala vse lastnosti ’ svojega pokolenja. Vsak avto, vsakega kolesarja, vsak voz sta spremljala z živahnim lajanjem, da Je včasih le malo manjkalo in — nesreča M lahko bila tu. Končno je pa tudi res prišlo do nesreče: zadnje dni v oktobru, malo pred dnevom mrtvih, Je neznani avto-vozač po nesreči povozil enega
9
e
*
©
«
e
©
o
e
o
o
•
s
e
e
•
o
9
9
©
a
e
e
•
e
»
e
*
s
•
e
e
iPolitični mozaik
Gotovo je ves ameriški tisk objavil informacije iz © Turčije, da so ameriške radarske instalacije spremljale © izstrelitev sovjetskih dirigiranih projektilov. Ta posel špi- © onske narave so Američani opravljali že dve leti- Listi © so objavili tudi kraje ameriških radarjev v Turčiji.	©
V ameriškem ministrstvu za obrambo je zavladala za-skrbljenost zaradi odkritij teh informacij- Toda zaskrblje- g) n ost ne izvira iz kakšnih moralnih ozirov ali bojazni, da £ bi ZSSR mogla to uporabiti v propagandne namene. Pač 9 pa se Američani jeze, ker vidijo, da njihovi zavezniki —	©
niso diskretni •. • Sedaj bo — kakor pravijo — teže raz- Q širiti to šplonsko mrežo .. •	S
Hedersonova zaskrbljenost	©
Pred nekoliko meseci je ameriški leteči diplomat Hen- © derson obhodil dežele Srednjega Vzhoda, da bi pristopili k Eisenhowerjevi doktrini. Sedaj so tudi odkrili, zakaj je g bil ameriški državnik na svojem povratku preko Turčije © In Pariza v Ameriko slabe volje, pariški »Monde« je pred © dnevi objavil novico s komentarjem o tem, da je pošta © gospoda Hendersona, posebno zapiski o njegovih razgovo- 0 rib s predsednikom turške vlade Menderesom, Izginila na $ poti preko Bosporja. Ladjica, ki je prepeljala ta d i pom a 11 © ski zavitek, je enostavno izginila •. - »Monde« se vprašuje, 0 ali nj bilo morda prav v tem zavitku napisano tisto, kar © daje ZSSR možnost, da v diskusiji okoli Sirije že več kot © mesce dni pudarja, da Ima v rokah nesporne dokaze o © turško-ameriškem	komplotu	proti	Damasku?	©
Ce je tako, je bil Henderson lahko upravičeno zaskrb- © ljen . •.	©
Krivec	®	.
Egiptovski list »Al Abram« ln Radio Kafro odkrito za- © htevata od ZDA, da odstavi Dullesa s položaja ministra © za zunanje zadeve- Dulles je izgubil splošno zaupanje ln ne © uživa nikakršnega spoštovanja v svetu,« — piše list in © pristavlja: »Njegova zgrešena politika je omogočila Rusi- © Ji, da je odnesla vrsto zmag na področju hladne vojne «
Vse to je zelo zanimivo in komentar »Al Abrama« po- • kazuje, da je Arabcem mnogo na tem, da sc odnosi z ZDA • ne poslabšajo.	Evo:	»Nadaljnje	držanje	Dullesa na polo- ©
šalu ministra zunanjih poslov bo imelo za posledico, da ® bo Amerika izgubila še tisto malo število prijateljev, ki © Ji še preostajajo.«
Včasih tudi Usti prevzemajo vlogo diplomatov...	™
AGATHA CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI HOMAN
Kot sveča se je zravnal prijatelj.	.	.
»Ušli ste smrti? To me zanima, gospodična.« »Nič razburljivega! Nekaj vsakdanjih nesreč.« Sunkovito je odmaknila glavo na stran, ker je mimo pribrenčala osa. »Presneta osa! Nekje v bližini mora imeti gnezdo.'«
»Ali ste tako jezni na ose in čebele, mademoiselle? Ali so vas morda kdaj pičile?«
»Ne Toda sovražim način, kako le za las blizu švignejo mimo obraza.«
Tedaj smo dobili cocktail m dvignili čaše z običajnim bedastim
nazdravljanjem.	.	. , ,
»Tukaj v-hotelu sem poznana kot ljubiteljica cocktaila,« je dejala gospodična Buckley. »Gotovo so se že čudili, ker me tako dolgo ni bilo na spregled.«
Poirot se je v zadregi odkošljal in položil čaša na mizo. »Toda skodelice dobre čokolade tudi ni zavreči!« je zamrmral. V Angliji pa je ne znajo dobro pripraviti. Zato pa imajo tam druge mikavnosti, mlada dekleta in način, kako si posede in snemajo klobuke... tako ljubko, tako lahkotno in neprisiljeno.«
Dekle ga je začudeno pogledalo.
>I<aj mislite? Zakaj ne bi?«
»To me vprašujete zato, ker ste mladi'— tako mladi, mademoiselle. Meni se nasprotno zdi povsem naravno imeti visoko in valovito pričesko; nad njo pa plava strašen klbbuk, pripet z mnogimi iglami. Tukaj, tam in zopet tu!«
V zraku je nad svojo glavo napravil tri značilne kretnje.
»Toda, to je vendar nadvse neudobno!«
»Tudi jaz mislim tako!« je vzdihnil Poirot in nobena modnh dama ne bi to zagotavljala z večjo gorečnostjo. »Ce je pihal veter, je bile to muka in migrena neizbežna posledica.«
Miss Buckley je potegnila z glave preprost širokokrajen klobuk, ki
je tako poudarjajoč robil njen prikupni obraz to ga vrgla na četrti prazni stol.
»In sedaj napravimo to!« se je prešerno nasmejala... »kar je pametno in očarljivo,« je zaključal Poirot z lahnim priklonom.«
Medtem sem s tihim dppedenjem opazoval dekliško glavo. Temni lasje so bili skodrani in so dajali dekletu škratje nagajiv izraz. Sploh je bilo v vsej njej nekaj škratjega. Majhen, živahen izraz z azijatsko ljubkimi potezami, nenavadno velike modre oči; v njih je bilo nekaj — nekaj nemirnega, privlačnega, osuplega. Je bil to le dah lahkomiselnosti? Pod očmi so ležale temne sence.
Terase, na kateri smo sedeli, je bila precej prazna. Glavna terasa, kamor so gostje najraje zahajali, se je pričenjala na vogalu stavbe in se je vlekla pravokotno nad skalovjem, ki je tukaj strmo padalo proti morju.
Izza vogala se je pojavil možak, ožgan, svež in brezskrben, gugajoče se hoje, lastne mornarjem.
»Nick... Nicki« je klical
Miss Buckley je vstala.
»Aha, vedela sem, da me boste iskali. George, tukaj sem.«
»Freddie umira od žeje. Pridi že.« Z neprikrito radovednostjo je strmel v Poirota, ki se je moral očitno razlikovati od številnih Nickinih prijateljev.
Dekle je takoj prešlo na obojestransko predstavljanje.
»Kapitan Challenger — mister ...«
Na moje presen, čenje Je zaman čakala, da bi Poirot povedal svoje Ime. Namesto tega je vstal, se priklonil in nekam slovesno zamomljal: »A, ste od angleške mornarice? Visoko cenim britansko floto.«
Takšne pripombe ne sodijo v zvrst, ki bi jo Angleži z veseljem pozdravili. Kapitanu Challengeru je rdečica zalila obraz in Nick Buekley je po svoje rešila situacijo.
»Hej. George! Ne zijaj tako, Pojdiva k Freddie in Jimu.« Smehljaje se je obrnila k Podrotu: »Nejlepša hvala za coktail Upam, da vam izpahnjena kost ne bo več nagajala.«
Z bežmin. priklononi, ki je bil namenjen meni, se je oprijela mornarjevega komolca in kmalu sta skupno izginila okoli vogala.
»To je torej eden od njenih prijateljev,« je zamišljeno godel Poirot. Eden od veseljakov. Kaj sodite o njem? Izrecite vašo strokovno sodbo, Hastings. Je eden tistih, ki ga lahko štejete za .poštenjaka ?«
Razmišljal sem nekaj sekund, ker sem si hotel biti povsem na jasnem, zakaj je Poirot poudaril besedo poštenjak in mu nato negotovo odgovoru: »Meni se zdi, kolikor lahko na prvi pogled presodim, kar pošten.«
»Res bi to rad zvedel,« je odgovoril Poirot. Mlada dama je na stolu pozabila klobuk. Poirot ga je vzel in ga nezavedno vrtel na kazalcu.
»In kakšna so njogova čustva do nje? Kaj mislite vi o tem, Hastings.«
»Moj dragi Poirot, kako naj vam povem. Dajte mi raje klobuk, ki ga bo dama rabila. Ponesem ji ga.« "Moj prijatelj pa se ni zmenil za mojo zahtevo. Kot prej je poplesoval klobuk na njegovem prstu.
»No, dajte mi ga že!«	.
»Se ne. Igra mi ugaja. Postajam star in otročji, kajne, man chere?«
Njegov odgovor se je tako ujemal s tem, kar sem mislil, da me je to osupnilo. Poirot se je poltiho zahihital in se mimogrede prijel za nos.
»Toda ra — tako zelo neumen pa zopet nisem, kot si mislite. Vsekakor bova klobuk vrnila — toda pozneje. Osebno ga bova oddala v hiši na sipini in tako imela priložnost ponovno videti gospodično Nick.«
»PoirotI Bog ve, če se niste zaljubili!«
»Je prav ljubko dekle, kaj?«
»Ali se niste prepričali na lastne oči? Cernu me sprašujete?«
»Ker... ja, saj vidite, ne morem nepristransko presoditi. Dandanes je zame vse mlado tako lepo. Jeuness... — to je tragika mojih let. Zato se zatekam k vam. Vaša presoja sicer zaradi dolgega bivanja v Argentini tudi nt ravno sodobna, vendar ni teko staromodna kot moja. Miss Nick je ljubka, kaj? Ta ima Sex-Appeal?«
»Sex-Appeal popolnoma zadostuje, Poirot. Po mojem je pritrditev popolnoma -nepotrebna. Zakaj pa se tako živo zanimate, zanjo?«
»Ali res?«
»No, le spomnite se, kaj ste me pravkar vprašali!«
»Mon ami, med nama je majhen nesporazum, ki ga bom pa takoj razčistil. Mogoče, da me ta dama privlači, še bolj pa njen klobuk.«
(DaUe prihodnilč)