Izhaja vsako sredo invsak petek. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj ■ se pošilja točno pod napisom : Upratrništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 5. velikega travna 1911. St. 19. Volilni shod na Prevaljah. Poslanec Grafenauer med svojimi volilci! Kljub slabemu, deževnemu vremenu se je v nedeljo dopoldne ob 9. uri zbralo pri Šteklnu na Prevaljah toliko zavednih mož volivcev, da je bila prostorna dvorana čisto polna. Deželni poslanec Grafenauer otvori kot član »Osrednjega volivnega odbora« v Celovcu shod, prisrčno pozdravlja volivce ter imenuje zapisnikarjem shoda dr. Rožiča ter podeli besedo bivšemu poslancu Gostinčarju. Govor g. Gostinčarja. Gospod Gostinčar je izvajal sledeče: Prišel sem med vas, da kot priprost delavec in da kot star socialni boritelj za delavske interese poročam o skupnih zadevah, ki vežejo nas vse slovenske delavce in kmete. Pozdravljam tudi navzoče ženske — kajti tudi za ženstvo se bliža ona doba, ko se bodo lahko svobodno združevale in udeleževale političnih prireditev. In to je prav! Kajti ravno ženske imajo vodilno besedo v domači hiši in zato naj tudi one sodelujejo pri .gospodarstvu naše velike skupne hiše — pri državi. — Nato govornik razlaga korist splošne in enake votivne pravice, posebno za Slovane. S splošno, enako, tajno volivno pravico smo dosegli, da lahko vsak moški odločuje s svojim glasom pri volitvah, kakšni ljudski zastopniki pridejo v našo postavodajalno zbornico, kjer se potem odločuje usoda državljanov. S splošno in enako volivno pravico smo dosegli, da vsak svoboden državljan, ki je 24 let star in zadosti votivnim predpisom, lahko svobodno, po prepričanju in brez strahu voli kogar hoče. Tega preje v starem, privilegiranem, kurijalnem parlamentu ni bilo! Kaj dobrega je storil državni zbor? Z novim parlamentom, z ljudskim parlamentom si bode ravno kmetski in delavski stan priboril večjo moč, ugled in veljavo in več pravic. To je pa tudi vzrok, da se je ravno o novem, sedanjem parlamentu toliko zabavljalo čez splošno zbornico, ker velika gospoda, grofje in baroni, razni vitezi in plemiči še vedno mislijo, da se človek začne šele pri kakem baronu ali knezu! Ti gospodje ne morejo umeti tega, da ima poleg »piave krvi«, poleg baronov in drugih plemenitašev tudi preprost kmet in delavec ravno tako veljavno besedo kot oni. Zato zabavljajo proti parlamentu in kažejo na prejšnji državni zbor, ki je bil nekak privilegij teh visokih gospodov. Oni bi še vedno radi imeli sami vso moč v rokah, kakor je to bilo preje, ko grof ni hotel občevati s priprostim delavcem, ko se jim je zdelo, da je sramotno, če govori z navadnim človekom, to je kmetom ali delavcem. Leto 1848. jim ne gre iz glave, zato pa rujejo zoper moderno ljudsko zastopstvo po knjigah in časopisju, delajo na vse načine zoper koristne socialne naprave, ki so v korist nižjim slojem ljudstva. Tudi splošna, enaka volivna pravica se je že v prvem parlamentu obnesla kot temelj rednega delovanja v naši državi. Dokaz je nagodba z Ogrsko, ki se jo sklenila takoj v prvem polletju, ki se preje deset let ni mogla napraviti; dokaz je dalje, da se je takoj drugo leto naredil redni državni proračun in to potem vsako leto do razpusta. Dokaz je dalje tudi to, da so se reševale v novem ljudskem parlamentu redno socialne zadeve, tako olajšave glede vojaške službe, podpora rezervistom in njihovim družinam, kar se preje ni zgodilo. Rešilo se jc starostno zavarova- nje v odseku, načrt zakona glede ženskega nočnega dela v tovarnah se je tudi rešil v odseku. Izboljša se tudi vojaški kazenski zakon, kar moram še posebej omenjati. Vse to in še mnogo drugega so pridobitve, o katerih se staremu kurijalnemu parlamentu še sanjalo ni. Jaz sem za zgled naštel samo nekatere stvari, ki globoko sežejo v socialno življenje vsakega državljana. Omenjal bi tudi koristne predloge, ki so se naredili in stavili v prid kmetskemu stanu, a to bo storil vaš vrli poslanec in moj prijatelj gospod kolega Grafenauer. — Gospod Gostinčar govori potem o draginji z ozirom na kmetski stan in »rdečkarje«. Pobija laži socialdemokratov, ki pravijo, da so kmeti krivi draginje. Krivi draginje so kapitalisti, špekulanti, ki s svojo brezvestno špekulacijo tudi sedaj umetno uprizarjajo draginjo in njene posledice — na stroške delavstva. In za to lumparijo delajo »rdečkarji« kmetski stan odgovoren. — Govornik govori konečno še o izboljšanju rudarskega zakona, ki se bo v prihodnjem parlamentu tudi gotovo ugodno rešil za rudarske delavce. Ljudski parlament se je torej v socijalnem oziru popolnoma obnesel! Kje je bil torej vzrok razpustu parlamenta? Kakor je znano, je bila glavna ovira parlamentarnega delovanja narodnostno vprašanje na Češkem in drugod! Boj za pravice! Narodni boj je pokopal bivšo zbornico. Zakaj? Po postavi so zajamčene vsem avstrijskim narodom enake narodne kakor tudi politične pravice. In za te pravice smo se slovanski, zlasti pa 'slovenski in češki poslanci borili z vso silo in močjo. Toda Nemci na Češkem ne pripoznajo Čehom tega, kar imajo sami, nemška vlada na Koroškem, Štajerskem ne da Slovencem slovenskih pravic, in centralna vlada na Dunaju Podlistek. Odlomek povesti o godcu Zvirtalu. (Konec.) \ tem trenutku je prišel tudi arhangel Gabriel in povedal, da v nebesih sedaj ne mara nikdo peti drugačnih pesmi, kakor gorenjske rokovnjaške, celo sveta Cecilija. »Zvirtala jih uči« — reče — »čudne reči se godè! Novih pesmi bi se imeli naučiti. Jutri je praznik Malega Šmarna, pa nobeden nič ne zna!« Prišla je noč, poslušajo. Od vseh strani se slišijo samo gorenjske pesmi, celo nebo jih odmeva. Zjutraj reče sveti Peter arhangelu Gabrielu: »Tako ne more biti. Pokliči tega Zvirtala.« »Že prav.« Zvirtala pride in nese harmoniko pod pazduho ter pozdravi svetega Petra. »Zvirtala!« — reče sveti Peter — »ali bi ne šel ti kam drugam?« »Od tukaj?« »Da.« »Iz nebes?« »Da.« »Kam pa?« »Kam« — ponovil je sveti Peter — »to je ravno . . .« ter se je zamislil. »Zakaj pa?« -- vpraša Zvirtala. »Saj so me vendar po smrti sem poslali.« »Seveda so te.« »Nisem kradel, nisem ubijal, nisem ropal.« »Saj vem!« »Kaj torej?« »Toda, vsi v nebesih pojejo tvoje pesmi, odkar si ti tukaj.« »E, kaj pa je to?« »Zvirtala!« — reče sveti Peter — »hm« — ter pokašljuje — »iz nebes je treba, toda kam?« Zvirtala pomisli nekoliko, se popraska za ušesom in reče: »-Ej, nikar si s tem glave ne belite! Zame je vse dobro! Pa grem!« »Kam?« »Odkoder sem prišel.« »Na zemljo?« »Zakaj pa ne?« »Jaz sem te mislil dati na kakšno zvezdo.« »Ni treba. Ne maram za nobeno zvezdo. Grem raje dol.« »Iz nebes?« »Kaj pa je zato? Jaz najdem tudi tam nebesa. Hodil bom po gozdih in igral po dolinah. Skrbel bom, da ne bodo izumrli starodavni napevi. Sedel bo mladenič s citrami pri ovcah, zaigram mu tiho za vrhuncem. Zapoje deklica, za kravami pod bregom, jaz ji pomorem. Pojdejo gospodarji v gozd drva sekat in jaz jim bom zabrenkal za ušesi, kakor so peli očetje. Če pa ne bo nikogar, bo voda po potokih, bodo zmrznjena jezera, kjer bo veter žvižgal na ledu, bodo gozdovi in meni ne bo dolgčas in se ne bo tožilo za rajem. Ko sem še živel, sem prosil včasih gospoda Boga, da bi mi dovolil po smrti večno ostati ha planinah. To je moje nebo in jaz bi ga ne zamenjal, če bi mi dajali sedem nebes.« »Torej pa pojdi, Zvirtala, če ne, bi nam tu celo nebo zmešal. Toda, da ne boš očital, da ti delamo krivico?« Zvirtala je pa že prijel za svojo harmoniko. — »Moj raj je tam, kjer je moje srce« — reče. Poslovil se je lepo od svetega Petra in šel skozi nebeška vrata na pot, ki pelje proti zemlji. Bila je noč. Po mlečni stezi je šel doli, harmoniko je nesel pod pazduho, ko se je pa začutil na prostem, je zankal: »Hu, hu!« — in zaigral je v višavi: »Na Gorenjskem je fletno, k’ so bele ceste, pa frišni studenci, visoke gore! O Janček, o Janček, kako si korenjak, po celi dolini te občuduje vsak! Nikar se ne sramujte v sorodstvu rokovnjača. Naj kdo vam kaj stori, z gorjačo mu poplača!« Tako je šel Zvirtala popevaje po mlečni stezi dol na zemljo, dokler ni zadel ob belo skalo in se ustavil na vrhuncu Grintovca. zapostavlja pravice Slovencev, celo tudi na Kranjskem, kjer prebivajo skoro sami Slovenci. Zato smo rekli: Vlada, napovemo ti boj, boj toliko časa, da zmagamo! Ker je baron Bienerth videl, da s svojim težko obloženim, zavoženim vozom ne more naprej, si je skušal pomagati z razpustom zbornice. On ni imel potrebne večine za svoje redne državne potrebščine — in razna posojila — in te večine brez Slovanov tudi nikdar ne bo imel — in če misli Bienerth, da jo bo dobil, se zelo moti. Ker ni mogla vlada ne naprej, ne nazaj, je razpustila parlament. Na ta način si hoče pomagati! Kako si bo pomagala, bomo kmalu videli. Dokler ne dobimo svojih pravic v šoli in v političnem oziru, toliko časa Bienerth oziroma dunajska osrednja vlada ne bo imela mirnih dni in noči. Če smo enakopravni v plačevanju davkov in dajanju naših fantov za vojake, potem naj bomo enakopravni tudi v uživanju pravic, ne samo dolžnosti. In kakor vlada, dela na Koroškem s pravicami Slovencev, posebno v šolskem oziru, to že ni več človeško, to je turško, barbai’sko! — Gostinčar končuje: Zato, možje, bodimo možati, ne lipovi, ne ponižni, ne strahopetni, ampak srčni, pogumni, kakor je pogumen hraber naš narod slovenski. Pojdimo vsi edino, složno v boj za naše pravice. Ne bojmo se nobenega gospoda z visokim cilindrom in z dolgim frakom! Mi imamo pravice, in sicer svoje pravice, in kdor nam jih krati, ta je hudodelec. Zato v boj zoper naše sovražnike, izoper naše hudodelce, v boj za zmago poslanca Grafenauerja! (Živahno, burno pritrjevanje je sledilo govoru poslanca Gostinčarja.) Govor poslanca Grafenauerja. Nato nastopi, živahno pozdravljen, poslanec Grafenauer, ki izvaja nekako sledeče: Koroška vlada oziroma baron Hein žalostnega zgleda nam je razpustil »Politično društvo«. Zakaj? Zato, ker sem mu jaz v obraz povedal, da bomo k o r o š'k i Slovenci sami sebe šteli! In zdaj vas pa, možje, vprašam, ali je to kak pregrešek, če koroški Slovenci sami sebe štejemo, ali je to kak prestopek zoper postavo, če pridem jaz na Prevalje in začnem šteti ljudi in hiše? To je vendar popolnoma moja privatna zadeva in državi prav nič nevarna. Kje je torej vzrok razpusta »Političnega društva«? Kakor sem že rekel, ker se je baron Hein bal, da bomo mi sami šteli Slovence, da bi tako prišlo na dan, koliko Slovencev bo nemško nenasitno žrelo požrlo in pohrustalo pri zadnjem ljudskem štetju. In res požirali so jih, kakor so jih mogli, kar na debelo in na drobno, a jaz pa kljub temu pravim: Na Koroškem je stotisoč Slovencev in stotisoč jih ostane! In ravno ra-ditega, ker sem deželnemu predsedniku baronu Heinu odkrito povedal, da se ga mi Slovenci prav nič ne bojimo, se je hotel maščevati nad nami ter razpustil naše »Politično društvo«! Mi pa pokažemo baronu Heinu, da se lahko tudi brez njegove milosti gibljemo in organiziramo. Ker torej hodim med ljudstvo, med kmete, jih pod-učujem ter opozarjam na krivice, ki se nam godè, zato me sovražijo vsi povprek: nemški nacionalci in socijalni demokrati. Znan sem na Koroškem mnogo bolj kakor marsikateri nemški profesor, ki je tudi poslanec, znan sem ne samo med vami, ampak tudi med Nemci, ki imajo na mene največjo črno piko! Pravijo: Samo poslanec Grafenauer je še madež na Koroškem, ko še on izgine iz površja, potem bo cela Koroška nemška! Zato se z vso silo svojega sovraštva zaganjajo v mene, da bi me podrli ter zagnali slovenstvo na Koroškem ob tla. Sovražijo me nič manj pa tudi socijalni demokratje. Da, socijalna demokracija me sovraži ko hudič Kristusa! In zakaj! Pravijo, da sem prečrn, da sem nasprotnik delavstva, da se ne brigam za svoje volivce itd. Jaz pa pravim lahko z mirno vestjo, da sem imel gotovo toliko shodov v bivši dobi zasedanja, kakor vsak najboljši nemški liberalni ali socijalnodemokratični poslanec. In če sem tako slab poslanec, zakaj pa se tako zaganjajo v mene, saj slabega človeka se nihče ne boji. Pravijo, da sem jim podražil sladkor ' (cuker), da sem kriv draginje itd. Jaz pa vas vprašam, predragi volivci: Zakaj pa potem nihče ne pravi: Grafenauer je kriv, da kmet tako drago prodaja živino! Prvo in drugo bi bilo neumno! Vzroki draginje tiče drugod, kakor je že razložil gospod Gostinčar. Jaz pripomnim samo to: Socijalni demokrati so zahtevali, da se dovoli uvoz mesa iz Argentinije. To se je zgodilo. Ali je zdaj kaj manjša draginja? Prav nič! Ravno tako in še dražje je meso kot je bilo. Vzroki draginje so v špekulaciji prekupcev, v veliki organizaciji kapitalistov, in ker je bila pred par leti velikanska suša v naših deželah. Vsled tega je bilo malo krme, kmetje so morali prodati živino pod slepo ceno. Vlada se tedaj ni nič brigala, za kmeta, da, bi bila trdno podprla živinorejo. Zato smo bili mi kmetski poslanci rekli: da, dobro, dovolimo uvoz tujega mesa, toda zato zahtevamo, da vlada prispeva vsako leto šest milijonov kron skozi devet let za povzdigo kmetijstva, zlasti pa živinoreje. Stvar se je že precej izboljšala, toda v enem letu ne more zopet toliko živine nazaj v hlev, kolikor je je šlo preje v dveh letih iz hleva Povzdigniti se mora tudi strokovna izobrazba kmetijstva in zato naj se prirejajo poučni kmetijski tečaji, da bodo znali naši kmetje bolj umno gospodariti. In zdaj čujte! Na Koroškem imamo približno 256.290 goved, podpore pa dobi Koroška 134.494 K za vsako leto do 1, 1917. Vprašam vas slovenske kmete: koliko ste dobili od te vsote? (Klici: Nič, niti beliča ne!) Glejte, to je tista ljubezen naših prijateljev — Nemcev — do nas! Za nas nimajo nič, za sebe nimajo nikdar dosti. Mi pa vendar moramo ravno tako davke plačevati. (Ogorčenje.) Pa še hujše pride, poslušajte! Zvedel sem, da je šel tisti denar ves med nemške kmete, zlasti v celovško okolico, kjer so svoje pr i s t a š e p od-p r 1 i, da bi jih pridobili za bodoče volitve proti nam! S takim orožjem na naše stroške je lahko delati in germanizirati. A mi se ne uklonemo, mi se ne udarno! In zdaj pa pridejo ti ljudje ter priporočajo proti meni za kandidata človeka, ki vleče 5 000 do 600 0 kron na letonade-želne stroške. Če je mojemu nasprotniku res kaj za kmeta, naj učitelj Schumi ostane pri svojem poslu ter naj pridno poučuje ljudstvo in skrbi za povzdigo slovenskega kmetijstva. Vprašam vas, predragi poslušalci, zakaj pa Šumi ne poskrbi, da bi slovenski koroški kmet v svojem jeziku bral poročila »Kmetijske družbe«, zakaj ne dela na to, da bi se za koroške Slovence ustanovila posebna slovenska kmetijska šola? Šumi bo rekel: saj jaz ne odločujem o tem, o tem ima odločivno besedo deželni odbor! Dobro! Pa naj on pove deželnemu odboru, da je slovenska kmetijska šola življenjska potreba za koroške Slovence, če res pozna potrebe našega ljudstva. In ta nesramnost nemških nacijonal-cev, da si upajo takega človeka postaviti za kandidata, ki se je na stroške davkoplačevalcev seznanil z ljudstvom,, ta predrznost presega vse meje. Že zdaj vleče Šumi letne plače 5000 do 6000 kron ; potem bi imel še rad dopust, da bi čez nas na Dunaju zabavljal, mi bi pa morali zanj plačevati drugega učitelja. Ali se to pravi pametno gospodariti z deželnim denarjem in z našimi davki? Zato bode pa naš kmet pameten ter bo Šumiju pokazal vrata. (Klici: Šumi bo zletel kakor tudi Pristou!) Seveda zdaj imajo Nemci in nemškutarji do vas dobra, zlata, medena usta, ko vas ne potrebujejo, pa zabavljajo čez vas ter vas zaničujejo. Lemiš sam je enkrat imenoval Slovence trapasto ljudstvo. (Klic: Mi bomo že pokazali našim nemškim prijateljem, kdo je trapa,sit, pri volitvah!) Toda motijo se o nas, če mislijo, da nas bodo uničili. Mi se nič ne bojimo nemške oholosti, pride še čas tudi za nas, ko se bo vaga pravice nagnila na našo stran. Bojevali se bomo toliko časa, da zmagamo! To se mi je zdelo umestno danes naglašati na adreso mojih prijateljev nemških naci-jonalcev. Še nekaj o naši preljubeznjivi pravični vladi! Mi slovenski poslanci smo na Dunaju zato, da priborimo svojemu narodu tudi svoje pravice, in te bomo tudi dosegli. Štirideset let že obljubuje vlada Slovencem pravice, a zdaj smo siti njenih obljub! Zato: Daj nam vlada, kar nam gre po božji in človeški postavi, če ne, tudi mi ne damo I tebi, kar ti gre! Zato smo zavrli voz, igrali smo tako vlogo, da cel svet govori o Slovencih in Jugoslovanih. Jugoslovani smo pripravljeni na najodločnejši boj do popolne naše zmage! Sedemnajst milijonov skoro, nas je Slovanov in Nemcev le devet milijonov. Zato ne odnehamo preje, da si priborimo tudi popolno veljavo in enakopravnost v vseh ozirih. Tudi Slovani moramo dobiti primerno zastopstvo na najvis-jem mestu pri kroni, tudi Slovani morajo dobiti več ministrov v kronskem svetu. Brez nas državni voz ne bo šel naprej, to naj si zapomnijo in tudi vpoštevajo. Gospod poslanec je potem govoril o zadevi reke Meže. Povedal je, da je bil prvi načrt, narejen od inženerjev, zavržen, nato se je naredil drug načrt, ki pride pred deželni odbor in nato pred deželni zbor. Upam, da se bo zadeva ugodno rešila, ker je stvar nujna. Povedati vam pa moram, da se me je vaš župan Pristov v Celovcu izognil na sredi ceste, ko bi bil rad govoril ž njim o tej zadevi. Taki so vaši prijatelji! Gospod pQslanec je govoril potem o gospodarstvu nemških nacij onalcev. N; i t i enega uradnika Slovenca nočejo sprejeti v deželno služ bo. (Klici: Čujte, čujte! To je nemška pravičnost!) In kdo plačuje uradnike? Tudi Slovenci, ne samo Nemci. In kako visoke plače vlečejo višji uradniki, dočim nižjim skoro nič ne privoščijo. Koliko nas velja šolstvo, koliko damo za druge potrebščine, a vse to gre skoro izključno v nemško žrelo. Deželni poslanec je govoril potem še o izboljšanju hlevov in svinjakov ter pokazal, kakšno srce imajo nemški baroni in vitezi za kmeta,. Podpora za zboljšanje hlevov in svinjakov znaša na leto 2000 K, za vsako stroko 1000 kron, a komisija, ki hodi po kmetih okrog, nas pa velja 12.000 kron. Tukaj vidimo, kako je celovška gospoda vneta za koroškega kmeta. In od vsega tega Slovenci zopet niso nič dobili. Poslanec Grafenauer govori o nemškem gledišču, o visoki podpori, ki jo dobiva od dežele vsako leto. Zopet tukaj Slovenci samo plačujemo, a koristi nimamo nobene! Govori o slab em celovškem gospodarstvu, kjer Metnic zopet gospodari na kredit dežele, kajti dežela dobro stoji za vsa tista velikanska posojila, ki so jih vzeli za mesto Celovec na posodo. On je v deželnem zboru protestiral zoper to ter rekel, da se v imenu slovenskih kmetov zavaruje zoper to, da bi slovenski kmetje kdaj plačevali te ogromne dolgove. In do tega bo prišlo enkrat, ker celovško gospodarstvo je čisto zavoženo! Poslanec poživlja v boj proti taki koruptni politiki! Pri teh volitvah ravno pokažimo, da ne maramo za celovško nemško gospodo. Postavimo s temi volitvami Nemcem in nemškutarjem tak zid, da ga ne bodo nikdar prodrli. Pojdimo vsi na delo, bodimo složni, hrabri in vztrajni in zmaga mora biti in bo tudi naša na celi črti. V tem znamenju vas še enkrat pozdravljam in se vam zahvaljujem za mnogobrojen obisk. Gospod provizor Štritof se zahvali gospodoma poročevalcema ža izborne govore ter navaja nekaj slučajev iz zadnjega ljudskega štetja, ki so bili tako kričeči, kakor bi se bili vršili tam nekje v Aziji. K sklepu predlaga resolucijo, ki soglasno izreka zaupnico gospodu poslancu Grafenauerju ter mu obljubijo, da ga bodo šli vsi do zadnjega moža volit. Shod volivcev je tudi protestiral proti krivični razpustitvi političnega društva in proti nemškim nasilnostim, ki so se vršile pri zadnjem ljudskem štetju. Shod se je nato z živio-klici na Grafenauerja ob 12. uri zaključil. Poslanec Grafenauer med soc. demokrati na Lesah! d Nedelja, 30. aprila, je bila za delavsko naselbino Leše znamenit dan. Morda da kar stoje Leše, ni bilo na Lešah tako živahno, kot je bilo pretečeno nedeljo popoldne. Poslanec Grafenauer je namreč napovedal volivni shod na Lešah, v najmočnejši trdnjavi socialne demokracije. Že davno pred 4. uro je bilo vse polno delavcev pred Majstrlovo hišo, kjer se je imel vršiti shod. Okrog 4. ure pridejo poslanec Grafenauer, Gostinčar, provizor Štritof in dr. Rožič na Leše. »Rdeči bratje«, a ne vsi, so jih spre- Jeli z raznimi svobodoljubnimi klici, umazanimi kletvinami in pljuvanjem. Gotovo l)i bili napadali naše došlece, če bi ne bili slednji moško in neustrašeno stopali skozi njihove vrste. — Naš shod se je vršil v prostorni dvorani Majstrlove hiše. Naših somišljenikov se je nenavadno veliko zbralo in poslanec Grafenauer je skoro brez socialnih demokratov otvoril shod. Rekel je: Prišel sem med vas, ker se mi je od »rdeče strani« vedno očitalo, da se ne upam priti. Tudi mi je pisal neki »rdečkar« iz Guštanja, da me bo oklofutal, če pridem ke-daj med vas. In danes sem tukaj med vami. Ne bojim se nikogar! Pa tudi vas, rdeč-karje, ne prosim za glasove, jaz sem ponosen na glasove svojih somišljenikov. Prišel sem, da se mirno, trezno pogovorim z vami, da ne boste zopet rekli: bojazen je njegova kiisel, ni se upal med nas! Ne! Motijo se socialni demokrati, če tako mislijo. Nisem Vajen nikomur delati krivice, pa tudi nisem vajen od nikogar krivice trpeti. Predstavljam se vam kot kandidat za bodočo državnozborsko volitev v tem okraju. Hočem, da me tudi moji somišljeniki Ua Lesah vidijo in spoznajo. (Tako je!) Ker sle za svobodo, zato boste tudi svobodo na tem zborovanju spoštovali. Vsak dobi besedo, a shoda motiti ne sme nihče! Spoštuje kaj se pravica in ne dela naj se nikomur krivica! Zato se mi čudno vidi, da danes ni tekaj navzočih toliko socialnih demokra-tev, kakor smo si jih želeli, ker jutri, ko bodo čez mene zabavljali, pa mene ne bo tekaj. (Živahna veselost.) Nato odda besedo delavcu Gostinčarju star. Gostinčar govori nato najprvo o pravi svobodi, o verskem prepričanju in o jav-hern mnenju današnje dobe. Dalje poroča ° spremembi starostnega zavarovanja za delavstvo, o bratovskih skladnicah, o zavarovanju za slučaj bolezni, onemoglosti in Uezgode. (Poslušalci mu živahno pritrjujejo-) Govori o pomenu »Jugoslovanske strokovne zveze« za naše sl. delavstvo. Omenja slučaje pravnega varstva, ki ga daje zveza svojim članom v slučajih nezgode. Govori ? razmerju delavca do delodajalca, o planil delavcev. Kot tretjo točko svojega go-v°ra je Gostinčar obravnaval draginjo z ozirom na delavski stan ter primerjal povi-Sauje plač s povišanjem cen pri produktiv-kem blagu. Konečno govornik poživlja k slogi in skupni strokovni organizaciji na krščanskem temelju ter kliče naše somišlje-kike v boj za Grafenauerja. (Čujejo se klici: tetar bo sfrčal! Živio Grafenauer!) v ;Nato govori provizor Štritof ter ka-46 na surovost in neolikanost, s katero so tecialni demokratje sprejeli naše somišlje-kike in govornike. Ker stojimo na krščan-skem stališču, zato nas sovražijo. Socialna 'temokracija in nemški »Freisinn« sta zdru-(■e.ko napovedala boj krščanskosocialni mi--bj boj proti cerkvi, boj proti veri in Bogu. v.0 je, radi česar nais tako strastno sovra-klo. Zato smo prišli danes semkaj, da vam ■/'kažemo, da se ne bojimo odkrite besede £ Jla smo pripravljeni kosati se z vami v stenem razgovoru. (Medtem se je pola-^ tea napolnila prostorna dvorana s sociji.) (jJ0- naši somišljeniki, le neustrašeno na ae0’ kaša načela so edino prava in posla-Za| Grafenauer je zastopnik naših načel. g0c? Vsi zanjga v boj! (Klici: Saj bomo šli!) Cerlatei demokratje so molčali, delali so si-!(eslane opazke. Poslanec Grafenauer gv^Vija nat0 ,svoj program, ki sloni na kr-{jkskem, narodnem in demokratičnem te-pj GU! Njegov program je program; V. S. L., sl £ov program je program krščansko mi-Žu.ete Slovencev! Njegovo delovanje v dr-sl(j kem zboru ima ta namen, da pridobi hj^kskemu ljudstvu na Koroškem politič-v Pravic, da pribori slovenskih šol in slo-go&1 uradništva. Politično, narodno in mP^arsko svobodo izvojevati slovenskim r0(i 0.ŠCeni ter ohraniti šolo na versko na- ki podlagi, to je moj program! (Živijo!) kje ^?Vornik povdarja, da njegovo delova-op-te nasprotno delavskim težnjam, kajti Vpp Za vse enak: za kmeta, obrtnika in na-Ve^a delavca, kajti kdo pa je v državi - h delavec ko ravno naš kmet. (Živahno pritrjevanje od strani naših somišljenikov, sociji pa vpijejo: kmet je kriv draginje, kmet je bogataš in vi ste samo za kmeta, ne pa za delavca!) Poslanec Grafenauer jih miri ter pravi: Dolgo let sem že obrtnik in kmet, zato poznam potrebe obeh. Imel sem že veliko delavcev, toda vprašajte vse, ki so bili kdaj pri meni na delu ali v službi, če so bili nezadovoljni z menoj. Če dobite enega, vam dam bogato nagrado. Socijalni demokratje (katerih se je medtem časom nabralo do 300 v dvorano) ste si izbrali letos svojega kandidata. Prašam vas naravnost: zakaj? Ali ne veste, da s tem ravno svojemu hajvečjemu sovražniku — nemškemu kapitalistu hočete pomagati na belega konjička? Kaj pa imate vi od nemških nacionalcev? Ali ne veste, da lahko mi Slovenci vam pomagamo do velja-\e na Koroškem, če hočemo? Od nas Slovencev so 'Odvisne vaše zmage, a naša zmaga ni odvisna od vaših glasov! Poslanec Grafenauer govori nadalje o delavskem vprašanju, o kapitalizmu ter povdarja, da so tukajšnji sociji samo za krmo Nemcem, nemškemu kapitalu ! — Zakaj ? Zato, ker so zaslepljeni, zapeljani po »Štajercu« in po drugih socialnodemokratičnih časopisih, katere pišejo njih voditelji, ki se dajo od N e m-cev podkupiti. Za denar storijo kolovodje rdečkarjev vse, navadni »sodrug« pa naj molči in tako voli, kakor njihovi voditelji hočejo! Povejte mi, če ni tako res? Klici: Res je! Sociji so bili poparjeni! — Ne vem, zakaj me tako sovražite, saj me niti poznali niste do danes! Zato sem prišel danes na Lese, da vam povem resnico v obraz. (Nekateri sociji odidejo, drugi godrnjajo ter kličejo: Vi ste napravili davek za »šife«. Drugi vpijejo: Heil internacijonala, heil!) Poslanec Grafenauer jih mirno gleda. Ko se hrup poleže, govori dalje o splošni enaki volilni pravici, za katero so se Slovenci prvi borili. (Sociji ugovarjajo.) Slovenci smo pripomogli soci jem v državni zbor in na Kranjskem v Ljubljani v občinski odbor. — (Klici: Tako je!) Moj program je: za vse stanove enaka pravica! — Rdečkarji vpijejo: vi ste proti nam! Sodrug Laibacher jih miri ter pravi, da se Grafenauer zastonj trudi, da oni ne potrebujejo naukov, da so vso modrost v zakup vzeli. Grafenauer mirno nadaljuje ter pravi: Saj nisem prišel med vas, da bi vas spreobrnil, tudi nisem prišel prosjačit za vaše glasove, ampak da si odkrito povemo v obraz vsak svoje misli, svoj program. Kakor vi našega programa ne morete sprejeti v celoti, tako tudi mi vašega ne bomo sprejeli. Vsi skupaj ne gremo v en Žakelj, ker vi ste preveč rdeči, mi pa po vašem mnenju preveč črni, zato se pa, kajne, drug drugega izogibamo. — Tako mislite vi, a mi se vas prav nič ne bojimo. (Tako je!) Poslanec Grafenauer zaključi svoj govor s pozivom na naše somišljenike, naj se ne boje rdečih nasprotnikov, ker ti niso stranka reda, ampak stranka razdiranja in velike nezadovoljnosti! — (Sociji ugovarjajo, naši kličejo: Živijo Grafenauer!) — Nato dobi besedo socialni demokrat Lahovnik, ki pa sam ni vedel, kaj bi povedal. Govoril je take neumnosti, da so se mu še rdečkarji smejali. Rekel je, da je Grafenauer v zvezi z nemškimi nacionalci glasoval za vse mogoče stvari in da je glasoval z nemškimi krščanskimi socialci. Grafenauer mu je vse te trditve temeljito ovrgel. Konečno je govoril še dr. Rožič ter razkril nesmisel programa socialne demokracije, ki je utopija za ta svet. Govoril je o pomenu lastninske pravice in zasebne lasti ter dokazal soci-jem, da je njih teorija o enakosti vseh na tem svetu neizpeljiva. Kandidat Grafenauer je nato zaključil shod med burnim odobravanjem naših somišljenikov. Rdečkarji so odšli pobiti in poparjeni, kajti ni se jim posrečilo shoda razbiti kakor tudi ne, da bi bili Grafenauerja vrgli z govorniškega odra, kar so imeli prvotno v načrtu. — Grafenauer je na Lešahmora-ličnoin dejansko zmagal. Čast gre njemu, čast pa tudi našim hrabrim somišljenikom, ki se niso bali groženj »rdečih« nasprotnikov. Volilno gibanje. Čas za reklamacije bo kmalu potekel. Zaupniki, volilci, ste že pregledali, ako ste sami in naši pristaši v volilnem imeniku? Storite to takoj, če še niste'. Kjer so občine v nasprotnih rokah, bodo izkušali z volilnimi imeniki naše pristaše spraviti ob volilno pravico s tem, da so jih mnogo izpustili iz volilnega imenika; kdor namreč po reklamacijski dobi ni v volilnem imeniku, ne bo smel voliti ! »Arbeiterwille« poroča, da n. pr. v Beljaku ni v volilnem imeniku okrog 280 socialnodemokraških volilcev ! Raivnotako bodo delali z. našimi volilci, kjer bodo mogli. Slišali smo tudi, da imajo nasprotniki svoje ljudi ponekod vpisane v dveh občinah, kjer dela j o in kjer s t a -n ujej o. Volilno pravico imajo samo v občini, kjer stanujejo vsaj že eno leto do tistega dneva, ko je bila volitev razpisana. Pazite in reklamirajte jih vun! Volilne shode priredi »Osrednji volilni odbor za Koroško« v nedeljo, dne 7. majnika: v črni in Možici (Grafenauer in Gostinčar). V nedeljo, dne 14. majnika: dopoldne v Šmihelu nad Pliberkom, popoldne v Dobu pri Pliberku (Grafenauer). Dobrlavas. (Koga bomo vojlili?) Franceta Grafenauerja! Zakaj? Zato, ker je on Slovenec, in smo tudi mi Slovenci. Zato, ker je kandidat krščanske stranke in smo tudi mi kristjani. Zato, ker kot pristaš Vseslovenske Ljudske Stranke hoče in dela v dobro vsem slojem ljudstva, zlasti kmetom in delavcem, stališče, na katerem stojimo tudi mi. In slednjič tudi zato, ker on nas in mi njega že poznamo in vemo, da nas in naš blagor on v resnici ljubi in je moško že mnogokrat svoj glas za nas na Dunaju povzdignil. Grafenauer je bil in ostane naš ponos! Zato pojdimo dne 13. rožnika vsi za njega na volišče! Če bo zmagal on, bomo .ž njim. vred zmagali tudi mi. Dobrlavas, (Votivni imenik) za državnozborske volitve v naši občini je že razpoložen in sicer do 10. t. m. vsak dan v občinskem uradu od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Volilci, poglejte, če morda kateri ni izpuščen! Imenik obsega, 536 volilcev, pred štirimi leti jih je bilo 491. — Lepaki, ki jih je izdala c. kr. deželna vlada v pouk ljudstva glede bližajočih se državnozborskih volitev in jih je ukazala, nabiti po vaseh, so dvojezični in sicer je menda prvič slovenščina na prvem mestu. Le Goselnivasi so prisodili šamonomški lepak, kakor bi bila ta popolnoma slovenska vas tam kje v sredi nemškega ozemlja. Goslinčani, v odgovor na to, pokažite pri volitvah s tem, da, napišete na glasovnico ime slovenskega, kandidata Grafenauerja, da ste Slovenci! Važenberg, (Volilni imenik.) Volilni imenik za državnozborske volitve v občini Važenberg izkazuje veliko število 606 volilcev. Ne da se trditi, da bi se pri sestav-Ijenju tega imenika godile nalašč kake nepravilnosti v strankarske namene. Zato tudi ne more biti veliko reklamacij. Vsekako pa morebitne pritožbe tega števila ne bodo veliko izpremenile. Gotovo je naša občina ena izmed največjih v celem volilnem okraju. Na štajerskem. V okraju Šmarje, Rogatec, Kozje, ki ga je dosedaj zastopal gospod dr. Korošec, je Slovenska kmečka zveza postavila za kandidata g. deželnega poslanca dr. Franca J a n k o v i č a. Liberalna stranka kandidira proti g. dr. Benkoviču v okraju Laško, Sevnica, Brežice odvetnika dr. Kukovca v Celju. Sodi se, da bodo prodrli vsi kandidat j e S. K. Z. Zmešani štajercijanci. »Niso ne dohtarji, ne kaplani, ne profesorji; ampak možje so, ki vedo, kaj pomeni delo na domači grudi. Zato jih hočemo izvoliti v državni zbor!« Tako piše »Štajerc« o svojih kandidatih Girstmayru, Kresniku in Ornigu, od katerih je prvi veleposestnik in meščan, drugi napol kmet in gostilničar in tretji pek in meščan. ZllrflUJB si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčajo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet T ako rabite Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (IIiv. In, nota bene, ti trije »kmetje« kandidirajo proti našim kandidatom — kmetom Pišeku, Roškarju in Brenčiču. O naših kandidatih velja v polnem obsegu, da vedo, »kaj pomeni delo na domači grudi, zato jih hočemo izvoliti v državni zbor«. Naši kandidati spadajo tja gori, ker bodo znali kot kmetje zastopati kmečke koristi. »Štajerčevi« na pol tič na pol miš-politiki pa ne. Bili bi gotovo slabi poslanci, ker se pustijo od tega ptujskega glasila šnopsarjev hvaliti in povzdigovati, so bržkone tudi taki politični otroci, kakor »Štajerc«, ki kriči: »Kmet naj kmeta voli«, potem pa vsiljuje volilcem meščane in obrtnike. Kogar Bog sovraži, tega udari s štaj er ci j anstvom. Dnevne novice in dopisi. Trgovine v Celovcu smejo biti od 1. maj-nika naprej odprte samo do 7. ure zvečer, le trgovine z živili do % 8. Tire, vendar smejo v mešanih trgovinah, kjer prodajajo' poleg živil tudi drugo' blago, od sedmih do pol-'osmih zvečer prodajati samo živila. Ta razglas, ki ga je objavil mestni magistrat celovški v »Celovčanki« dne 29. aprila, ima veljavo tudi za konsumna društva. Razpisane so službe: Pri c. kr. deželni vladi v Celovcu mesto uradnega sluge do 31. majnika 1911. Prositi smejo samo podčastniki. Pri deželnem sodišču v Celovcu ali pri kakem drugem sodišču mesto pisarniškega predstojnika do 18. majnika 1911. Pri jetnišnici c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani mesto j e t n i š k e paznice do 31. majnika 1911. Prosilke ne smejo biti stare nad 30 let, morajo biti zdrave, brez otrok, neomožene ali vdove, morajo znati brati, pisati in računati in govoriti slovensko in nemško. Kot pomožna paznica dobi 2 K 60 v. na dan za eno ali dve leti, in če se izkaže kot porabna, dobi kot jetniška paznica 800 kron letne plače, po petnajstih letih 1000 K in po nadaljnih petnajstih letih 1200 kron. Umrl je ravnatelj c. kr. učiteljišča v Celovcu, g. Jožef Schuhmeister, star 60 let, v Badenu pri Dunaju. Bolehal je že dalje časa za rakom v želodcu. V osebnem življenju je bil poštenjak in veren katoličan, kot ravnatelj je pa stal pod vplivom nemških nacionalcev. Za časa njegovega ravnatelj evan j a so na celovškem učiteljišču začeli odklanjati slovenske mladeniče, ki bi se bili radi posvetili učiteljskemu poklicu. Ali se je reklo, da jih je že dovolj sprejetih, ali se jih je pa — namenoma — pri sprejemnem izpitu vrglo, da se je moral deželni šolski nadzornik Benda izgovarjati: Saj nimam slovenskih učiteljev. — N. p. v m.! Vodja konzulata — Slovenec. Konzul dr. Josip Goričar, doma iz Mozirja na Spod. Štajerskem, je poklican za vodjo avstrijskega konzulata v San Frančišku v Severni Ameriki. Slovenci med Poljaki. Poljaki so v nedeljo, 30. aprila, ustanovili v Krakovu društvo ljubiteljev Jugoslovanov. V Krakov se je podala ob tej priložnosti deputacija Slovencev. Udeležili so se je deželni glavar vojvodine Kranjske, dvorni svetnik pl. Šuklje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe, dekan Koblar iz Kranja, dr. Lenard iz Celovca, poslanec in bivši podpredsednik v državnem zbora Pogačnik, več akademikov itd. Slovenci so bili v Krakovu slovesno sprejeti. Poslanec dr. Šušteršič je pismeno pozdravil slavlje in opravičil svojo odsotnost. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval deželni glavar pl. Šuklje. Bilo je več govorov. Brzojavne pozdrave so odposlali iz Celovca g. dr. Janko Brejc, Mohorjeva družba, uredništvo »Mira« in Slovenska kršč.-socialna zveza za Koroško. V nedeljo zvečer se je vršila v Krakovu konferenca jugoslovanskih in poljskih politikov, ki je imela namen zbližati politične zastopnike Poljakov in Slovencev. Navzoči so bili od Jugoslovanov med drugimi poslanec Pogačnik, deželni glavar kranjski pl. Šuklje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe in načelnik hrvatske ljudske stranke Radie iz Zagreba. Za častnega predsednika je bil izvoljen gosp. pl. Šuklje, zborovanje je vodil vseučiliški profesor Zdiziechowski. Govorili so dr. Zdiziechow-ski, pl. Šuklje, krakovski župan dr. Leo, podpredsednik kranjske trgovske zbornice Ivan Kregar, načelnik Orlov v Ljubljani Jeločnik in zastopniki češkega in slovenskega dijaštva. Zvečer je bil banket, pri katerem so poljski in slovenski govorniki izražali željo, naj bi nastale med zastopniki obeh narodov in med obema narodoma tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju tesnejše zveize. Heinovo uradno glasilo, »Klagenfurter Zeitung« je to pot posegla v agitacijsko gibanje nemškonacionalnih farbarjev. Poročala je n. pr. o volilnem shodu v Labudu, kjer so govorili nemškonacionalni kandidat Pongratz, deželna poslanca Grossbauer in Hònlinger. Pričakujemo, da bo prihodnjič šel na kako tako zborovanje baron H e in sam in bo povedal volilcem, kako znajo delati dolgove nemški nacionalci! Vinska poskusu j a. Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani (deželni dvorec) priredi 11. maja t. 1. javne poskušnje domačih kranjskih vin. — Poskušnje se vrše od 4. ure popoldain do 9. ure zvečer v zadružni kleti pod kavarno »Evropa« v Ljubljani na Dunajski cesti. Občinstvu se nudi s tem ugodna prilika za nakup dobrih pristnih domačih vin. Aprilova železnica v Celovcu še vedno ni v prometu. Dobre tri tedne se že vozi po Celovcu, pa brez potnikov, Ministrsltvoi celovškim mestnim očetom nagaja in ne pošlje komisije. Dokler pa ne odobri aprilove železnice komisija železničnega ministrstva, tako dolgo ne sme noben potnik na sicer lepe vozove, ki se vozijo dan za dnevom — prazni in v zabavo hudomušnežev. Celovški nacionalci pač ne znajo gospodariti. Zakaj že niso zgradili električne do mestnega pokopališča; saj zahaja po sto ljudi na dan v deželno bolnišnico, mnogo- pa tudi na pokopališče. Zgraditi pa hočejo razne proge posamezno drugo za drugo. Tako bodo morali prositi morda za štiri komisije in če bodo na vsako morali čakati tako dolgo, kakor na prvo, bodo tujci hodili peš na jezero in bodo vzdihovali po starih kljusetih pri bivšem konjskem tramvaju. Krasno gospodarstvo! In Celovec dolguje 18 milijonov kron. O srečna dežela, ki mora za nje po milosti nemških nacionalcev dobro stati! Zaplenjeno. Crabšianj. (Nesreča.) V sredo, dne 26. aprila t. 1. je v Starem dvoru po domače Hudelistovemu hlapcu J. Hojniku rezalni stroj odtrgal levo roko. Hlapec, star šele 18 do 19 let, bo zdaj pohabljen celo življenje. Zakaj se pri strojih bolj ne pazi! Dobrlavas. (Smrtna kos a.) Smrt tudi pri nas kosi! Zdaj pobere koga iz te vasi, zdaj zopet iz kake druge. Dne 24. m. m. je prerezala nit življenja po domače Koltro-vemu očetu v Lovankah, Matiji Uje. Dolgo časa je moral rajni mož preživeti samo v svoji sobi, večinoma še preležati v postelji, in to zaradi oslepelosti, ki mu je vzela že pred nekaj leti pogled oči. Pa kljub temu je mož ostal potrpežljiv do- zadnjega zdih-Ijeja. Dosegel je starost 79 let. Pogreba se je udeležilo zlasti mnogo ljudi iz njegove domače vasi. V zadnje slovo mu je moški zbor na grobu zapel prekrasno- žalostinko »Nad zvezdami!« Sveti blagemu našemu sobratu večna luč! — Osem dni pozneje pa je preminula v Gospodu Helena Reinwald, žena Roka Reinwalda, železniškega delavca v Sinčivasi. Tudi ona je morala mnogo trpeti, kajti dve leti je bolehala in prebila na bolniški postelji, a vse je prestala v vdanosti v božjo voljo. Nesli smo jo k pogrebu, ki se ga je udeležilo zlasti veliko Sinčanov, na dan najdenja sv. križa po njeni patroninji sveti Heleni. Žalujočemu možu ob izgubi njegove žene naše naj iskrenejše sožalje! Rajni pa naj sveti večni mir in pokoj ! Drobovlje ob Blaškem jezeru. (P o ž a r.) Od trùdapo-lnega dela se podamo k počitku na večer od 26. na 27. aprila, a okrog ;V2;2. ure zjutraj nas vzbudi plat zvona skočidol-ske farne cerkve. Začelo je namreč goreti na Velikem Sedlu, vasi, ki leži med Rožekom in Beljakom pri po domače Nemcu v stelnjaku. Vzrok požara dosedaj še ni znan, a sluti se, da je zanetila zlobna roka. Lahko rečemo, da nobena župnija ne trpi vsled požarov toliko kot ravno Devica Marija na Žili. Pred nekoliko leti je požar uničil polovico Blač, leto nato je bilo zasmojeno pri Hojzelču blizu farne cerkve, leto nato je bil -ogenj podložen v župnijskem gospodarskem poslopju, tako da je bila cerkev v največji nevarnosti. Leto nato je izbruhnil ogenj pri Petercu na Malem Sedlu, ki je vse uničil. Lansko leto je pogorelo v bližini v župniji Drava polovico vasi s cerkvijo. Jeseni lanskega leta je zopet naznanjal plat zvona, da nekje gori; gorelo je v vasi Ognje polje, župnija Drava. Ta požar je pokončal skoraj polovico Vasi. Sedaj pa s strahom pričakujemo, kdo bo prišel prvi na vrsto. — Zavarovani so bili skoraj vsi, a za bore malo svoto, tako da ubogi, večinoma mali posestniki z obupom gledajo prihodnjosti v obraz, posebno pri današnji draginji lesa in delavcev. Pri Nemcu je zgorela svinja s prašiči vred. Ljudje so se sicer rešili, a zgorela jim je vsa obleka in hišna oprava, kakor tudi 800 kron denarja, ki ga je Nemec ravno nekaj dni prej dobil zla nekaj zemljišča, katero je prodal. Grabštanj. (Naše društvo in nasprotniki.) Da je naše s. k. izobraževalno društvo »Skala« našim nasprotnikom trn v peti, to si lahko vsak misli. Pa kakšne skrbi jim to napravlja! Revčki še spati ne morejo mirno od strahu! Kaj bo, če bo šlo tako naprej ! ? Zagrozili so, da bodo društvo ralzbili. Naša prireditev na velikonočni ponedeljek, ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesla, jih je strašansko zbegala. Sicer so v svoji nemškonacionalni maniri mislili zborovanje razbiti ali vsaj motiti, pa revčki so imeli premalo' korajže in so motili le toliko, da bi nas ne zmotili. Obžalovanja vredno je, da smo med kričači zapazili fante, od katerih bi pričakovali več olike. — Tako daleč sega nacionalna zagrizenost! — Pa to še ni vse! Zadnji čas SO' se začeli zaletavati v č. g. kaplana z lažnjivim obrekovanjem in psovanjem, misleč, če tega ugonobimo najprej, potem nam bo šlo delo s podiranjem društva »Skale« urneje od rok; ravnati se hočejo po besedah Z veli čar j e vih: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce«. — Pa topot so nasprotniki slabo na- Vsaka gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje ,,pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. cn ^ožlvllenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega ® "’........* *-”3: -' S§ delovanja, utrjenje kože proti prehžajenju se doseže, če rabimo I I Za umivanje glave, ust, oziroma zobov kakor tudi za olepšanje polti je neobhodno potrebno Diana - francosko žganje ■: •- v'..;. Vaš zdravnik Vam rad priporoča Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred ponaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana-francosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime ,,Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. Domač prijatelj v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porahljivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K 1'20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z omejeno zavezo, Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3 r. (j e}i' Gospod kaplan niso tak bojazljivec; Par1 80 maihne lX)lS:,ave> (la hi se zbali teh k hemškutarskih surovin. Lahko se deset-] t na glavo postavijo. Gospod kaplan tur kljub vsemu javkanju nasprotnikov v 1 zanaprej kakor dozidaj neumorno delo-s ' ha verskem in narodnem polju. — Na-Va htnikom pa damo ta-le nasvet: Kadar jj^ho zopet srbel jeziček, da bi zopet obre-bri ali gospoda kaplana, se v skušnjavi i^ite na prsi, rekoč: »Mea culpa!« Kdor \j|a hi a sl o na glavi, naj ne hodi na solnce! 0, ha bomo na vse napade in nasprotovanja p kovar j a li le s tem, da bomo vse svoje moči Retili narodnemu delu, za napredek na-iem 'khGtva, ki se tako lepo razcvita, in v Sp Pomagali našemu požrtvov al n em u go-kav,i ^uPnih11 in neustrašnemu gospodu NaP!anu' - - - tj^.hnge, na delo! V boj za najdražje sve- Draga grabštanjiska mladina! hik •’ Vero in materin jezik! Na boj, sovraž-Up le blizu! 'Pokažimo nasprotnikom, da se Sbr 11 e h o j i m o. Čim bolj nam bodo na-otovali, tem trdneje se bomo oklepali a,Se »Skale«: ?1(ino kot skala, kot hrast bomo stali... 2 Grabštanja nas ne boste pregnali!... g0 ®*nca. V nedeljo, dne 7. majnika, otvori kri?' Prane Mertel svojo, z velikim trudom hri Siljeno slovensko gostilno v Zmetičah rnci' Slovenci iz okolice in sosednjih Še Pokažimo ob tej priložnosti, da, nas živi H0 . 'ko število! Dobili smo vendar gostil-k;iKl/- katere ne bodemo romali črez prag, ci-i*-. gp Tlom i o oirvHil.rv n o mo ut*1 o Iz-i V» rrrv iah. stiijT1, se nam je godilo v nemčurskih go- Društveno gibanje. hetj^^Sorje. Marijina družba priredi v ha j dne 14. t. m. ob pol 3. uri popoldne had r°vškem vrtu in odru dve igri: »Jeza Petjg 6telinom in kes« in »Sv Neža«. Vmes hoi^a Narodnih pesmi in deklamacije, ozi-obražp govori. Vstopnina znaša za ude iz-Se p0l,* * * * v^lnih društev 40 v, za neude 50 v in Med n- a.k za nov cerkven kip Dev. Marije v hiajo p ak- Preplačila se hvaležno spreje-Pozup' e ki dež nagajal, bosta igri osem dni yie- K obilni udeležbi vabi odbor. kopon0ree” v nedeljo, dne 14. t. m., se vrši »§ khe po blagoslovu v gostilni pri ustanovni shod podružnice d e -o b či6 g a kulturnega sveta za SlOVeko Blato. Govori č. g. V. Poljanec. Šem . kmetje, pidstopite v naj obilne j-___ evilu! — Pripravljalni odbor. ,lež hmoum°ri prj živalih. V nekateri! ^icka11- zaPh’ajo poljske murine zarad Zip ,1 ri‘|a v male kletke. Tuintam so opa hje^ ai ao.si te živalice odgrizle noge. Pi ki'izle kobilicah so opazili, da si niso od v last,831110 no§'> ampak so se zajedle cel hesp» '° tel°: Pri iem pa niso kazale hobe sirac| i ,znemirjenja, nobene bolečine. ‘ giai]pJ°cSo indie svoje telo, dokler niso pc Samoumor so zasledili tudi pri več jih živalih. Tako je na primer znano, da si lisica in kuna, če se ujameta z eno nogo v past, odgrizeta to nogo, da zadobita prostost. Tudi divje zverine, če se jim vzame prostost, si zadajo hude rane, da izkrvavijo. Tako je vedel poročati neki Hagenbek o dveh levinjah, ki sta si odjedli rep, kakor daleč sta mogli. Neki tiger je tudi pojedel polovico svojega repa in so ga le s težavo ozdravili. »Dvakrat sem doživel,« piše Hagenbek,. »da so dve hijene, ki so se počutile prej čisto dobro, naenkrat med glasnim tuljenjem z zobmi iztrgale z lastnega života cele kose mesa. Zadale so si take rane, da so poginile.« Prve avtoritete tu-zemstva in inozemstva priporočajo „Kufeke“ kot najboljše živilo proti bljuvanju, didski, črevesn. katarju itd. Hišo s 55 nadstropji gradijo v New Yorku v Ameriki. Hiša sama bo imela 35 nadstropij, stolp nad hišo pa 20 nadstropij. Darovi za Tamburaški dom na Bruci. Od 13. aprila 1910. so darovali: G. Val. Mòrti, kaplan, 2 K. Igralci iz Štebna in okolice 17 K 64 vin. G. dr. Gosak iz Celovca 10 K. Dobrodelno društvo »Drava« 20 K. G. Ante Beg 2 K. G. Anton Gastl iz Štebna 20 K. G. Adolf Mlekuš, trgovec iz Bovca, 5 K. G. Alojzij de Reggi iz Brace (četrti dar) 5 K. Igralci iz Štebna igrali v prid Taimburaškega doma, 65 K 60 vin,. Hranilnica v št. Lenartu 50 K. G. Ivan Frole 11 K. — Iskreno zahvalo izreka vsem darovalcem slovensko tambu-raško društvo »Dobrač« na Bruci. Poslano.* Ker si moji nasprotniki na vse mogoče načine prizadevajo raztrositi laž, da je propadel moj pravni zastopnik gospod dr. Janko Brejc v moji pravdi in mu hočejo s tem kolikor mogoče škodovati na časti, se čutim dolžno izjaviti pred vso slovensko javnostjo, da je to laž in da je gospod dr. Janko Brejc res prav izvrsten zagovornik resnice in pravice. Zatorej ga tem potom vsem zavednim Slovencem prav toplo priporočam. išmarjeta nad Pliberkom, dne 2. majnika 1911. Marija Kolenik. * Za poslano naj se uredništvo smatra odgovorno le, v kolikor določa to zakon. Uredništvo. Radi selitve se proda 18 hi belega vina po 64 K in 3 V2 hi belega muškata po 70 K. Vino je garantirano pristno in dobro. Sodov se ne posoja. — Postaja Koper. Jožef Volk, župni upravitelj, Šmarje, pošta Koper, Istra. ZMlifte Toplice no Kranjskem, nesiojo Siražo-Toplice no Dolenj, železnici. Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča. VflGSI In