Izhaja zvečer vsak prvi in trenji ietrtek mesec«. Ako je ta din praznili, iiide dan poprej. Cen* mu je 80 kr. na leto. Inaeratl ae sprejemajo Is plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvo
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba', Ljubljana, Semeniike ulice it. J. Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. i.
Št 24.
V Ljubljani, dnč 5. decembra 1901.
Leto XIV.
Poglej, slovensko ljudstvo, kako sodi o tebi vodja liberalcev, dr. Tavčar!
Slovensko ljudstvo si je sicer že naredilo sodbo o dr. Tavčarju. In ta sodba je toliko kot popolna obsodba njegovega delovanja. Kako pa sodi o njem klika, ki se imenuje slovenska »inteligenca", to za ogromno večino slovenskega naroda, ne more priti v poštev. Akoravno pa je slovensko ljudstvo na čistem o tem, kdo in kaj je dr. Tavčar, vendar ne bo škodovalo, ako sliko o tem liberalnem »voditelju" spopolnimo z njegovimi lastnimi izjavami iz najnovejšega časa. Na svojem shodu v Črnomlju in pred kratkim v državni zbornici je ta »prijatelj in rešitelj" našega ljudstva govoril besede, katerih slovensko ljudstvo nikdar ne bo pozabilo in ki se glasč:
»Naše kmečko ljudstvo še ni zrelo za nikako javno delovanje. Takemu ljudstvu dati v roke splošno volivno pravico, je ravno tisto, kakor če bi se dala otroku v roke nabita puška."
»Kar dandanes naš kmet misli, ni za nič."
„V gospodarstvo se vtika naš kmet z nevednostjo novorojenega
otroka. Duševna revščina našega kmeta je neznosna; ne vidi nič, ne sliši nič, ne občuti nič, prav kakor hlod je, ki se potem razreže v farovške deske."
Naše kmečko 1 j uds tvoje ostalo sUrovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno."
»Naškmet je kvečjemu polčlovek."
»Našeljud stvo je v resnici bolno, na njegovem telesu se kaže grda oteklina, ki preti vsak hip zastrupiti še tisto malo krvi, ki se pretaka po izsušenem telesu slovenskega naroda."
»Naš kmet je hudobno otroče."
»Svobodomiselnosti doslej pri slovenskih zastopnikih v državnem zboru ni bilo dobiti. V tem oziru smo bili v resnici naj-inferijornejši (najnižji) narod cele Avstije, najpobožnejši politični podkrižavci cele srednje Evrope."
»Dežela slovenska je okužena po verskem fanatizmu, kakršen je bil še v srednjem veku redek."
„Brezdelna pobožnost izsesava slovenski narod, kakor izsesava kost neke vrste medved, ako jo slučajno zasači s svojim mesnatim gobcem."
„Zaradi pridig je naSlovenskem nastal a razdivjan ost v ljudski duši,"
Samostanski bratje so pravi psi vohuni, če je treba hranilinčne knjižice izvohati."
Misijonske pridige so vir posi-rovljenja lu pofclvaljenja naroda!"
..Slovenskemu narodu je zago-t ov Ij e n o velikansko pobudaljenje še skozi celo stoletje."
Tako je govoril dr. Tavčar ne samo na črnomaljskem shodu, temveč v državnem zboru. Govoril je tako nečuveno sramotivno o našem narodu tam. kjer se daleč sliši. Slišali so to ministri, slišal presvetli cesar, slišala cela Kvropa. da: slišal celi svet, ki časnike prebira!
In dejte prizor: najbolj zagrizeni sovr a ž n i k i našega narod* so glasno ploskali k Tavčarjevemu govoru! Ali jc že kdaj kak slovenski sin tako globoko padel, da bi tako očitno, debelo in žaljivo pljunil v obraz lastnemu narodu in to v največje veselje nasprotnikom!
Tudi pri drugih narodih se različne stranke prepirajo med seboj, pa nikdar še ni bilo slišati, da bi kateri Nemec. Francoz. Anglež ali Španec tako oblatil pred vsem svetom svoi narod! Kaj takega je mogel storiti le poslanec stolnega mesta cele Slovenije!
Slovesno protestiramo proti temu. da sc razmere o našem narod u popisujejo tako. kot d a bi naše ljudstvo bilo zatetalo in ubito — in sicer tam. kier to neresnico potem nasprotniki našega ljudstva zlorabljajo nam v škodo.
Naše ljudstvo ni zabito. ni zaostalo, ampak je samo revno zaradi neugodnih gospodarskih in narodnostnih rarmer. Pojdite skozi sosednje dežele, in glejte, kje se toliko čita. kje se toliko štedi. kakor pri našem ljudstvu! Pogkjte po vseh deželah. in povejte nam. iz katerega naroda študira toliko odstotkov mladine, kakor iz našega! Družba sv. Mohoiji razširjanje poučnih in rahavnih spisov, premnogo društev nam kaže, kako hrepeni l;uisrvo po resnici in lepoti in jo rud: goji. Naša sodobna gospodarska organizacij pa je najboljši dokaz, da je dovoli sposobnosti in dobre volje za gospodarsko pcciimost :n na-
predek tudi v najnižjih in najrevnejših slojih
našega naroda.
V imenu tega naroda slovesno protestiramo proti govoru dr. Tavčarjevemu!
In ti slovensko ljudstvo ! Skrbno spravi današnjo številko .Domoljuba", da nikdar ne boš pozabilo, kako je govoril o tebi vodja slovenskih liberalcev! In ko bo zopet prišel on in njegovi pristaši s sladkimi besedami ob volitvah, takrat boš vedelo, kak odgovor treba dati takim ljudem!
Povšetov odgovor dr. Tavfarju.
Na ostudne napade dr. Tavčarjeve je poslanec P o v i e dal ja«cn in odlečtn odgovor. Dr. Tavčar je slišal, kar je rasluiil. G Povše je na strašne napade rekel stvarno in mirno:
G. dr. Ta v Car, poslanfc meata ljubljar je v tvojem govoru preti kongregacijam trd i razne »t\ari, kinisoutemeljeneinjih moram §'.?arno popraviti.
V u odu s»cjeara govora je dr. Tavčar na/akl, da g poslanec dr llrubin ni opravičen g *• eriti t imenu slovenskega ljudstva. Ntina pa je, da e bil dr. Hruban opravičen govoriU tudi v menu slovenskega naroda. Dr. H r u b a n je namreč član »Sk vamkeg« središča«. V tem klubu so vsi rsstop-mkt kranjskih kmtčkih občin, kateri jast pa o velikansko večino slovenskega prebivalstva na Kranjskem. In ti poalanci so naprosili dr. lirubana. da govori tuli v njihovem imenu, torej tudi v imenu slovenskega ljudstva.
Dalje je dr. Tavčar trdil: »Kar »e U^e *amo •unov. je ravno Kranjaka obljubljena delila u «« potujoče men he«. In dalje prati: »To tudi ni čudno. Pn nas imtmo stranke, ki je d^nes v 20 stoletju :ire£no vsprejela v svoj pr gram tudi ustanavljanje novih samostanov«.
Na to odgavArjam. da po najnovejši statistik' pride na Kranjskem na 10 000 prebivsvcav 8 redov nih oseb. dečjm pride v Avstriji povprek 12 redovnih oaeb na 10.000 prebiva v c e x, torej število redovnikov n» Kranjskem niti ne doaeie povprečne številke!
Dr Tavftar je tuli trdil, da je deielna vlada pri udnjih deielnoiborskih volitvah raia katolifckc-narodno stranko. R« pa je. da bi M mi mogli trdiu o stranki g. dr. Tavčar;* kaj11 v
mestni skupini so vsi državni uradniki volili za Tavčarjevo stranko.
Ker je g. dr. Tavčar tudi trdil, da se je v zadnjih desetih letih število samostanov na Kranjskem več ko podvojilo, konstatujem, kar sem že omenil, da je pri nas število redovnikov razmerno manjše, nego drugod. Dalje je istina, da se je v najnovejšem času pomnožilo le število usmiljenih bratov i n s e s t e r. Te kongregacije pa vse stranke brez razlike čislajo zaradi zaslug usmiljenja do revežev in bolnikov. V kranjskem deželnem zboru glasuje tudi nemško-liberalna stranka za podporo usmiljenim bratom.
Naselilo se je sicer v deželi neksj šolskih sester, ki pa vspešno delujejo za vzgojo mladine v blagor dežele. Kot član deželnega odbora sem imel priliko čitati poročila šolskih oblaste v, ki povsem hvalijo lepe vspe be na šolah šolskih sester. To tudi priznava kranjski deželni zbor, ki denarno podpira te šolske zavode za žensko mladino. Na Selu pri Ljubljani so se neselile karmeličanke. A te žive tako tiho, da mnogi sploh ne vedo, ali je ta red v doželi. Z nikomer ne občujejo, nikogar ne prosijo, torej tudi nikogar ne nadkgujcjo.
Dalje je trdil dr. Tavčar: »Novi samostani so večinoma taki, ki izžemajo ljudstvo«. Ravno preje je dr. Tavčar zsklieal: Naše ljudstvo je revno! To je res. Ker pa je to res, torej na Kranjskem pač niso taka tla, da bi samostani mogli ljudstvo izžemati.
V	Zatičino so se naselili oistercijani. A ta bivii samostan je vlada že desetletja prodajala, pa ga nihče ni hotel kupiti. Redovniki so ga kupili in s svojim denarjem popravili razrušeno in zanemarjeno poslopje. Tega ne bi storil ne verski zaklad ne zasebni lastnik. Samostan pa tudi vsak dan pogosti več revežev.
V	Pletcrjah so se naselili k a r t a v z i. Ti paj kakor znano, s svetom niti ne občujejo. Ta naselitev pa deželi gotovo ni v škodo. Redovniki bodo vsaj gozde ohranili na Gorjancih, kar je iz meteorologičnih ozirov gotovo koristno. Pred nekaterimi k ti je prišel v deželo neki posestnik, ki je na Gorjancih gozde kar izseka], in to deželi ni na korist.
Dr. Tavčar je tudi trdil, da hoče vlada menihom predati kostanjeviško grajščino. Jaz o tem ne vem ničesar. Ako je pa res, kar trdi g. doktor Tavčarja glasilo, da se hoče ta grajščina kupiti ter razprodati kmetom, potem izjavim, da bode naša stranka z'vsemi močmi podpirala to srečno misel. (Klici: Tako je!) Naše ljudstvo, naši kmetje
naj pokupijo zemljišča, in mi jih bomo podpirali. (Res je!)
Dr. Tavčar je tudi rekel;
»V vsaki župniji duhovniki določujejo, koliko morajo gospodarji, otroci in posli v gotovem času plačevati za škofove zavode, in da ta denar prejema škofov eksekutor«.
Jaz gotovo veliko občujem z ljudstvom, ker imam posestva na deželi; reči pa moram, da tega nisem še slišal. Vi, gospod doktor Tavčar gotovo še niste dobili p 1 a * čilnega naloga za škofove zavode in bi tudi ne dali beliča. Res je, da knezoškof nabira denar za svoje šolske zavode, a to so le prostovoljni darovi. In kakor sem te dni čul, se bodo v bodoče prostovoljni prispevki za škofove zavode pobirali le v cerkvi. Torej ni res, da se ljudje strašijo z eksekucijami.
G. dr. Tavčar je tudi menil, da duhovniki i z -vabljajo zapuščine. On sim pravi, da mu je znanih I e p e t slučajev. Res je, da ima slovensko ljudstvo veliko zaupanje do svojih duhovnikov in da jih prosi nasvetov glede zapuščin in oporok. To pa je povsod, koder je v narodu še živa vera. Pri tej priliki je trdil dr. Tavčar, da je bil dr. Šusteršifi priča pri oporoki Ovijačeve gospodične. Dr. Suateršič je to storil le kot koncipient odvetnika dr. Papeža, torej izvršil le dolžnost v imenu svojega šefa. Ovijačeva je prosto razpolagala s svojim imetjem in g. dr. Tavčar pač ni bil opravičen zadirati se v dr. Šusteršiča.
Dr. Tavčar je tudi trdil, da kranjski samostani nabirajo hranilnične knjižice. Včeraj me je na prosil g. frančiškanski župnik, naj izjavim, da frančiškani še nikdar niso nabirali hra-nilničnih knjižic. To jim prepovedujejo re-dovniška pravila. Ako »Slovenski Narod« objavi dotično trditev g. dr. Tavčarja, pošlje mu g. župnik popravek-
Dr. Tavčar je tudi trdil, da m i s i j o n i huj-skajo ljudstvo na njegove lastne troške. Vedno sem slišal, da se dotični troški za ljudske misijone pokrivajo s prostovoljnimi darovi. Prosim g. doktor, imenujte slučaje, pa ni treba tako splošno črniti in obsojati.
Dr. Tavčar je tudi trdil, da po misijonih ljudstvo podivja in da duhovniki ljudstvo hujskajo. To vse so znane tirade naših nasprotnikov. Popolnoma neresnično je, da se je ob pogrebu g. župana Žgurja na Gočah tako godilo, kakor trdi g. dr. Tavčar. (Dr. Tavčar: Saj mi je pisal deželni poslanec Božič!) Dobil štm tri pisma, v katerih se zatrjuje, da n i bilo tako, kakor trdijo nasprotniki. Gosp. kurat
Ferjančič je sam prosil svoje pristaše,, naj pozabijo ob smrti, kar je bilo, in naj se udeleže pogreba. Odločno pa moram ugovarjati, da bi bil pristaš naSe stranke streljal ob pogrebu. (Dr. Tavčar: Puška se je sama sprožila 1) Mi tukaj tega ne bomo dognali, to naj dožene preiskava. (Kakor je sedaj dognano, je bilo vse izmišljeno, kar je trdil dr. Tavčar o tem pogrebu v državnem zboru.)
Dr. Tavčar je sploh v svojem govoru brezozirno napadal slovensko duhovščino. V okviru stvarnih popravkov mu ne morem obširno odgovarjati Toda to to smem reči, da sem v soboto in v nedeljo slišal doma, da so tudi dr. Tavčarja ožji somišljeniki jako obžalovali njegov govor.
Ravno duhovniki so založili mnogo dijaških ustanov. Sto in sto slovenskih akademikov je samo s temi ustanovami dovršilo svoje nauke in do-seglo častna mests. (Klici: Tako je!)
Saj je za dunajsko vseučilišče duhovnik K n a f e 1 j založil menda 50 lepih ustanov. V Ljubljani smo si zgradili zavod za gluhoneme, ki stane nad polovico milijona kron in ta denar je le iz duhovniških rok.
Končno pa še naglašam, da je bila slovenska duhovščina vedno zvesto udana svojemu narodu, in da tudi Tavčarjev govor ni iztrgal iz stotisočerih src slovenskih ljubezni in spoštovanja do slovenske duhovščine. (Živahna pohvala.)
Vabilo na naročbo — Današnji številki »Domoljuba« emo priložili poštno nakaznico, s katero naj čč. naročniki obnovč naročbo za prihodnje leto 1902. Uljudno prosimo, da naj bi se to zgodilo prav kmalu, da moremo ob novem letu urediti razpošiljanje lista. Komur ne poide naročnina ob novem letu, naj pozneje porabi priloženo nakaznico. Prosimo, da sleherni zapiše svoje ime, stan, bivališče in pošto prav razločno. Med letom naj bi se naslovi ne spreminjali brez posebne potrebe. Ako se pa kak naročnik preseli v drug kraj, naj z novim naslovom pove vselej tudi prejšnjopošto. — Zarad obilnega števila naročnikov traja razpošiljanje »Domoljuba« dva do tri dni; naj toraj ne zameri, komur list ne dojde tako kmalu v roke kakor ei želi. — »Domoljubu stane po pošti pošiljan za vse kraje v Avstriji na leto 1 K 60 h; za Nemško 2 K 8 h; v Ameriko in druge tuje države 2 K 60 h. — Odprte, ne zalepljene reklamacije lista so poštnine proste, in naslavljati jih je na »Upravništvo Domoljuba« v Ljubljani.

Krivioa s krivico.
(Gorska novela. — Spisal P. P.)
(Dalje.)
VIL
Nace je bil dobil prejšnji večer pri Lahu druščino najboljših prijateljev; zato se je bil zamudil pri njih dalj ko po navadi. Šele ob enajstih mu je prišlo na misel, da bo treba vstati in iti. Vreme zunaj pa je bilo slabo, glava mu je bila težka in prijatelji so mu branili in ga silili, naj ostane... In dal se je pregovoriti. Ostal je — in ko so proti dvem po-polnoči odšli tovariši, se je vlegel kar po klopi in zaspal.
Zbudil se je, ko je ie solnce vzhajalo in ko so se bili prijatelji zopet zbrali pri Lahu, da po dogovoru zapijo nekaj denarja, ki ga je bil eden izmed njih dobil v loteriji.
No in pilo in pelo se je kakor prejšnji večer...
In ko je potem prišel Andrejček in še on dajal za pijačo — komu bi prišlo na mar, da hi vstajal pred večerom in zapuščal druščino?!
Nace je ostal zopet do poznega večera — in ker je bila druščina zopet tako prijetna — ostal še drugo noč — in ker je ie dvakrat napravil izjemo, je pustil svojo navado in se poslej zopet rajši držal Laha, ko domače hiše.
Andrejček pa je zopet mlel doma kakor prej kdsj —, le da zdaj z nekako večjim veseljem in z vočjo vztrajnostjo. Viharji, ki ao mu rojili po duši zadnje dni, so se polegli in nek dobrodejen mir in neka tiha zadovoljnost, ki mu je poprej kdaj odsevala z obraza, se mu je iznova naselila v dušo.
Misel, da bi si dokupil kravo, — to misel je opustil. Ta misel mu je postala nekam zoprna. Potem pa: saj za silo se izhaja tudi z eno kravo... Pač pa se je bavil Andrejček z neko drugo mislijo. Mal prizidek je mislil prizidati k hiši in sicer na to stran, ki meji proti cesti. Tu bi se napravila sobic« — morebiti celo dve — in tu bi ee nastanil Urbanur s svojo robo ... Morda mu bo še bolj všeč, ker bo v pritličju . .. Potem bi Nace lahko ostal zgoraj... Potem bi se morda Nace in Urbanur polagoma celo izprijaznila? — V slučaju pa, da bi Nace še vedno ostal stari — no, potem bo sodnija govorila svoje in pomagala Urbanurju do pravice! , Sploh je bil Andrejček poslej ves poln upanja. Pred dušo mu je bilo vse tako jasno in razmere je
tako lahko tolmačil na dobro stran ... Dk, zdaj je bil zopet tisti Andrejček kot je bil prej kdaj;" — zdaj šele je zopet poznal samega sebe.
Na svoje sklepe in naklepe zadnjih dni je iz-kušal pozabiti. Razodel jih itak ni bil nikomur. Z Bogom — tako je mislil — bo treba poravnati račun in potem bo tudi iz duše izginil tisti bridki občut, ki se mu je vsiljeval še vedno pri spominu na ono viharno noč. In potem, ko se vrne Urbanur: potem bo zopet vse, kakor je bilo, potem bo vse srečno in dobro . ..
In res bi bilo vse srečno in dobro — toda oblaki — novi oblaki so se že zbirali nad Andrej-Ckovo glavo. —--
Bilo je kakih pet dni pozneje.
Voda je bila upadla in Andrejček je šel, da bi osnažil »grablje« pod jezom, v katere se je bilo ob povodji nalovilo vej, listja, ruš in štremljev. Z velikim močnim drogom je bezal smeti naprej in ravno mislil je, kdaj mu Žagar pripelje tramove za novo brv, ki jo je bil naročil pri njem, ko ga oplaši nekaj čudnega.
Kaj je bilo to--?
Za hip se je bilo pomolilo izza »grabelj.. .«
Ali je bila človeška roka — ali pa bilo kaj druzega? —
Posegel je z drogom globokeje. —
Groza I Na površje ae je dvignila glava — človeška glava. . .
Pogledal je natanko. —
Gorje!
Pogledal je še enkrat. —
Tedaj pa ae mu je stemnilo pred očmi in svet se je zaaukal pred njim.
»Urbanur — —!«
Pred Andrejčkom je ležal Urbanur: z udrtimi očmi, z zijajočimi usti, z lasmi mokrimi in črez čelo visečimi...
Grozen pogled!
Andrejčku je bilo v hipu jaano vse, vae.--
»Urbanur! Urbanur!«
Zarjul je, da je šlo skozi mozeg in kosti... Dvignil je roke in izpustil drog, da je klofotaje za plul po vodi. In zgrabil Be je za glavo, ki mu je v hipu postala težka kakor svinec . ..
»Urbanur!«
Brezupni klic Andrejčkov je čul Žagar, ki je bil Pripeljal naročena dva hloda, in pritekel izza vogla.
»Kaj ti je Andrejček?«
»Urbanur! Urbanurl«
V tem je Andrejček že omahoval in brez dvoma 1 bil omahnil preko jeza, da ni Žagar takoj priskočil 10 »a obdržal na površini.
Obenem pa je tudi Žagarja izpreletel mraz ob groznem prizoru ...
Urbanur je ležal znak pred njima. Glava in roki sta mu viseli preko jeza, drugo je bilo pod vodo. Mokri lasje, od katerih je še kapala voda, so mu bili zagrnili polovico obraza, hpod las pa mu je zrlo napol odprto stekleno oko in se mrtvo oziralo na strmečega Andrejčka. Roke, ki so se mu bile stisnile v pesti, pa so se dvigale pokoncu, kot bi hotele iz neba priklicati maščevanja nad morivcem .. .
»O Bog, tukaj se gode čudne reči!« je vzkliknil Žag ar, bled kakor smrt.
In šele po dolgem času se je umiril tako, daje mogel Svetovati sebi in Andrejčku, kako naj spravita Urbanurja na suho ...	(Konec.)
Zadovoljni Štefel.
V Jelenovi gostilni je prav živahno in veselo; življenje je ondi kakor v nebesih, da tako rečem.
Godci napihujejo svoja lica, da se jim vse žile na vratu poznajo in so podobne rekam na zemljevidih. Mladeniči vriskajo, da okna šklefetajo, in bijejo s čevlji, da se luknje delajo v tla. Pri mizah sede ljudje in pijo in jedo, kakor bi bili ravnokar prestali štiridesetdanski post, in polivajo pečenko in piške z vinom. Ena izmed družic si je ravnokar odlomila s kostjo predni zob, katerega ima seveda na vesti gostilničar. Vsa ta reč se godi zato, ker obhajajo že-nitovanje, ker sta se vzela Simonova Uršika in Gri čarjev pob.
Tako je po nekaterih krajih navada: dokler je fant samec se imenuje pob, velja za poba, uganja kot pob razne neumnosti in burke ter ostane pob, če bi tudi učakal sto let. Seveda to ime ne pomeni nič slabega. Mož postano takrat, ko stopi pred altar, ko ena joka ob njegovi strani in mu poda tresočo roko, da sprejme slabotno bitje v avoje varstvo, ga vodi z ljubeznijo in potrpežljivostjo po trnjevih potih zemskega bivanja, se bori z moško odločnostjo z viharji življenja in varuje dom prežečih nevarnosti
Dalje je navada, da ljudje radi vidijo, če nevesta joka pred oltarjem. Stare ženice pravijo, da bo potem zakon srečen. In menda ne sodijo ravno preveč narobe. Deklica, ki s smehom na ustnah stori najbolj važni korak življenja, ki meni, da se v zakonski deželi cedi samo mleko in med ter se lahkega srca loči od očeta in matere in vseh ljubih brateev in Bestric, taka deklica ne ume resnobe življenja. In kako naj bo tako potem dobra žena in skrbna mati? Solze nevestine, ki jih toči v cerkvi pri poroki pred božjim obličjem, so genljive priče mehke, nežnočuteče duše in oznanjajo ženinu tiho srečo čiste ljubezni.
Pri ženitovanjski pojedini, tam se nevesta že lehko zopet smeje, in Uršika, rdečelična Šimnova Uršika z živimi črnimi očmi, ta zna tudi biti vesela, kjer in kadar in kakor se spodobi.
Vse je pri Jelenu v najboljšem tiru; tu se začne mali Štefel, najmlajši bralec rdečelične neveste kremžiti in dreti v sredi občnega veselja, da naenkrat vse drugo potihne, celo godci prenehajo in vse poprašuje, kaj mu manjka, ubogemu Štefelnu.
Ta 'od hudega joka ne more dobiti besede; s silo mu razburjeno srce izbija pretrgane zloge iz prsi; po napetih licih mu drsijo solze, debole kot ltšniki in kapajo na vrat in zeleni predprsnik.
Nazadnje so mu vendar posreči, da spravi iz sebe, kaj ga tako strašno teži na veselem ženito-vanju Pokaže z mastno ročico na vrat in jcclja: »Poln sem že do tukaj — no morem več jesti!« Svatje se zasmejajo na glas pridnemu, pa tako nesrečnemu Štelelnu Uršika pa seže po svoj kot 6neg beli robec, obriše bratcu solze in pravi: »No, Stefel, pa nabaši še svoje žepe!« Sedaj svatje šele opazijo, da je fantek nabasan in debel kot mož iz snega. Vsi šivi pri hlačah in jopiču mu hočejo popokati; videle so se že niti po njih. Štefel se začne med tem iznova dreti, jecljajoč: „Saj imam žepe že vse polne!« Pa se vmeša zraven Gričarjev pob, ki jc danes postal mož in zato po svojem stanu mora pomagati iz zadrege, kjer more.
»No, Štefel — mu pravi — če bi bil jaz s teboj, bi tekel domov, izpraznil žepe, prišel nazaj in jih nabasal izpova. To bi naredil!«
Pa odvrne pridni, z malim zadovoljni Štefel še vedno jokaje:
»Saj sem bil tako že desetkrat doma!« Tedaj pa svatje ne znajo več pomagati ubogemu fantku, in jaz bi tudi ne znal. Morda se kdo izmed bravcev usmili nesrečnega nevestinega bratca, morda se kje dobi doktor, ki mu za ženitovanje všije poseben želodec, ali ga morda izuči bridko življenje, kakor je izučilo nas druge: čim starejši smo, tem manjši so naše potrebe, in nazadnje nam je dosti preprosta hišica iz štirih desk, jesti in piti nam takrat že sploh ne pride na misel.
Politični razgled.
Državni '*6or~ kar vne more priti na pravo pot. Premirje med Nemci in.Cehi, pogovori in razgovori ki jih imajo med seboj načelniki raznih klubov, vse je zastonj.. Dala, za katero je' pravzaprav sklicana zbornica, se kar ne more resno lotiti. Tako žalostnih razmer pač ni v nobeni državi. Dan za dnem morajo zaradi nekaterih vročekrvnikov mlatiti prazno
slamo ,nujnih predlogov«. Cele štiri dni so izgubili z razpravo o kongregacijah. Sedaj je ta predlog jj. jajno pogorel, obsodili so to gonjo IramasonBko žj. dovskih hlapcev mnogi pristni liberalci. Proti temu predlogu je tudi govoril dr. Hruban, član našega »slovanskega središča«. Dejal je med drugim: »Ako liberalca tiko bodo v oči cerkveno premoženje, ki znaša v Avstriji okoli 332 milijonov, vštevši vse cerkve, kapele, pokopališča itd., zakaj pa ti junaki ne vidijo Rotšilda, ki ima samo v Avstriji do 4000 milijonov, torej desetkrat več nego vse cerkve? lo če se naj meja zapre francoskim kongregacijam, zakaj se isto ni storilo proti protestanškim pastorjem, ki po Avstriji z nemškim denarjem širijo le prusko kugo? Zakaj se n. pr. Židom ne zapr6 duri pred nosom ?« Za predlog je govoril dr. Tavčar, ki je grozno udrihal po katoliški duhovščini ter posebno pri Vsenemcih in socij. demokratih našel glasno priznanje. Našteval je iz »Slov. Narcda« kot resnične stvari, o katerih vsakdo vč, da so neresn čne, po kazal je, da sveto verjame vse neumnosti, katere prinaša imenovani list. Naše ljudstvo je slikal zbornici kot strašno zabito, ki jezaostalov razvoju za celo stoletje, ki tiči v fanatizmu, kakor ga še v srednjem veku ni bilo. Ve6 o tem govoru v današnjem uvodnem članku. Njegov govor je toliko bolj žalosten od dr. Ferjančičtvcg«, o katerem je »Domoljub« poročal v predzanji Ste-u te vilki, kolikor večji veljavo ima dr. Tavčar kot dr. Ferjančič pri liberalcih. Na Tavčarjeve zmedarije je stvarno in mirno odgovoril poslancc Povše. Sploh so se v tej razpravi spravile na dan take grrostaane stvari, da je sramota za Avstrijo, da je v njeni državni zbornici mogoče kaj takega. — Vlada je uvidela, da je tako »delovanje« zbornično zastonj, zato je že mislila državni zbor razpustiti. Ministerski predsednik dr. Korber je rekel pri razgovoru z voditelji raznih strank: »Za državo je neobhodno trebi rešilnega dejanja. Stranko naj sklenejo premirje, da so dožene proračun, nagodba z Ogersko in t-govin ske pogodbe z vnanjimi državami. Ako se to ne zgodi, izda vlada odločivni odlok, od katerega je odvisno bivanje državnega zbora. — Parlament ne sme biti politična igrača. Ali j e in vrši svoje dolžnosti do ljudstva in države, ali pa ga ni in se razpišejo nove volitve, ali pa sploh parlamenta ne bo in nastopi doba absolutizma.« Za ta slučaj so se semintje imenovala imena mož, ki bi brez državnega zbora vršili vladne posle. Tudi Kaiserju je cesar dejal: »Zelo me žalosti, da se tako počasno rešujejo najvažnejše zadeve. Na vseh straneh se uvideva, da je poslovni red v zbornici potreben gotovih prememb. Poslanci bi ne smeli puščati iz oči glavne naloge parlamenta-Pravočasna rešitev državnega proračuna bi zopet uredila zbornične razmere. Gospodje poslanci naj bi sami izkušali zboljšati parlamentarne razmere. J" sodim, da je treba več potrpežljivosti.« Podobno «e je izrazil proti poslancu Gnievvoszu; baronu Wasffllk° pa je dejal: »Parlamentarni položaj je izredno resen, obupen; tako ne sme iti dalje. Mnogim P<>; slancem manjka dobre volje in poguma. P°statl mora drugače.« Te resne in odločne besede vladarjeve niso ostale brez uspeha. Nemci in Čehi so.8." toliko pomirili, da so mogoče obravnave v zbornici-— Kat. poslanec Tollinger je 16. nov. uložil predlog
naj v najkrajSem času pride v razpravo načrt o kmetijskih stanovskih zadrugah. Vimenu rusinskega kluba je poslanec Romanczuk predlagal ustanovite v vseučilišča v L vo v u. Ta predlog go sklenili podpirati vsi jugoslovanski poslanci.
Za ljubljansko vseučilišče se neprenehoma pošiljajo prošnje: oglašaj.) se občinski zastopi, društva; sploh vsi sloji našega naroda odljčno terjajo, kar jim gre. Premišljeno, trezno je treba zastaviti vse moči, da se izpolni opravičena želja, katero so že pred polstoletjem rodile potrebe dejanskih razmer. Dnč 12 novembra se je vršil shod slovanske mladine dunajskega useučilišča; udeležilo se ga je tudi veliko poslancev. 17. nov. je za vseučilišče zborovala v »Kat. Domu« »Slov. kršč. soc. zveza«. Govoril je drž, posl. vod|a Povše. Najprej je opisal zgodovino slovenskega vseučiliškega vprašanja ter obžaloval, da so svoj čas možje, ki so bili dolžni podpirati to gibanje, sami izjavljali na merodajnih mestih, da t ozirom na naše slovstvo in znanstvo še nismo zreli za vseučilišče. Zato je govornik ministru Thunu, ki se je skliceval na to, odločno povedal, da krivda ne zadeva našega naroda, ampak tiste, ki s-> ga zapostavljali v kulturi. Naj nam dajo prilike in sredstva, in naš narod bo v malo letih dohitel. Danes našega vseučilišča vprašanje ni več krajevnega pomena; ker je vlada tako hitro obljubila vseučilišče Italijanom, so Čjhi, Hrvatje, Srbi in tudi Poljaki vprašanje o slovenskem vseučilišču priznali za svoje.
Na Dunaju so imeli konference avstrijski škofje. Izdali so skupen pastirski list, katerega je podpisalo 5 kardinalov, 27 nadškofov in škcf >v, 4 ka piteljski vikarji. l/st se v prvi vrsti peča s pročod rimskim gibanjem, pred katerega pogubnostjo svaro pravi avstrijski katoliki. Svari tudi pred nesrečnim narodnostnim prepirom ter priporoča složno delovanje na polju avsrijskega domoljubja ter v prid vsega prebivalstva.
O dvoboju s i je zadnji čas veliko pisalo; obsojali so ga celo liberalni in protikatoliki listi. Povod je b:la dvojna obsodba dvobojevnikov. Dunajskega župana je namreč na dvoboj pozval dr. Offonheim. Lueger ga ni sprejel, pač pa je zato proti Off.jnheimu uložil tožbo državni pravdnik. In dr. Offenheima so obsodili na meseo dni navadnega zapora. V Inster-burgu je nadporočnik umoril v dvoboju nadporoč-nika Baškoviča ter dobil zato dve leti zapora. Torej /ast' in častni sod zihteva dvoboj, če se pa kaj zgodi, potem pa dotičnika zapr6. V tem je gotovo nasprotje.
Hrvaški deielni *bor je bil sklican na 28. nov. Reši bržkone le proračun in nekaj vladnih predlog manjše važnosti. — 14. nov. so Hrvatje praznovali štiristoletnico svoje umetne književnost'. Pred 400 leti jim je Marulič spisal »Judito«, prvo umetno književno delo, ki ga pozna hrvaška slovstvena zgodovina. Hrvatje so se prej in bolj otresli tujih vplivov, zato imajo večja slovstvena dela kot mi. Imajo tudi več mecenov, ki podpirajo umetnost in znanstvo. V politični in gospodarski vzgoji ljudstva jih pa mi precej prekašamo.
Bosna in Hercegovina se v kratkem — kakor se sklepa iz raznih znamenj — priklopi ofi-cijelno k Avstriji. Sklepa se to iz hitrih deželnozbor-
skih volitev na Hrvaškem, iz tega, ker upravitelj osvojenih dežel Kallay zapusti svoje mesto in pride tje sedanji hrvaški ban Khuen-Hedervary, ker gre vojaške uprave načelnik baron Appel v pokoj in namesto njega pride sedanji vojni minister Kriegham-mer; na banovo mesto v Zagreb pride grof Pejačevič. — Dalmatinski ces. namestnik fzm. pl. David je uložil (stavko, katero je cesar tudi sprejel. V parlamentarnih krogih se govori, da v kratkem odstopi pravosodni minister Spes-Boden; za naslednika grofu Ruvertera pri Vatikanu je imenovan sekcijski načelnik Szecen.
Kruta vrešenska razsodba. V Vrešnu na pruskem Poljskem so uvedli poduk krščanskega nauka v nemškem jeziku. Ker otroci niso hoteli odgovarjati, jih je nadzornik ukazal grozovito pretepati in zapreti, dokler ne ubogajo. Ker jih ni bilo domov, jih gredo starši iskat pred šolsko poslopje; ondi slišijo njih stokanje. Udero v šolo in razžalijo šolske oblasti. Zavoljo tega je bilo 21 oseb v do dve in polletno ječo kaznovanih Poljski klub avstrijskega državnega zbora je enoglasno sklenil v znamenje ugovora proti pruskim zatiralcem nabirati prispevke za obsojene družine. Angleški grozovitosti z Buri v Afriki se čudimo, sedaj pa vidimo, da imamo prav blizu take grozoviteže. Taka je ,prosvetljena' doba. Kjer ni žive vere v Kristusa in krščanske ljubezni, ne pomaga nobena prosvetljenost!
Srbski kralj Aleksander se je naveličal svoje Drage. Sedaj mu je postala draga nje mlajši sestra Jelena; zato bi se rad od Drage ločil ter z Je-leno poročil. Ker je ministerstvo zoper to, bo moralo odstopiti.
Angleii vidijo, da tudi Kitchener ne bo ničesar naredil. Zato so že odposlali generala Hamiltona, ki bo namesto njega prevzel vrhovno poveljništvo. Buri imajo še vedno sedemdeset oddelkov, Kitchener pa zanje le še 45 000 mož. Precej dobro so jih zopet Buri naklestili 20. pr. m. Kitchener pravi, da so temu vzrek angleški konji, ki so začeli bežati. — Mirovno razsodišče v Haagu je že povedalo, da ni merodajno, zato se Krater obrne na angleško vlado. Ta pravi, da on ni več predsednik, ampak le privatna oseba, ker so južnoafriške republike že združene z Anglijo. Torej na papirju Kiti-gerja in Burov ni več, pač pa so še v Južni Afriki, da morajo Angleži pošiljati nadnje nove poveljnike.
Dopisi.
Iz Trnja na Krasu. OJ 12. do 20. oktobra smo imeli tu sv. misijon. Vodil ga je preč. g. o. Urban Nežmah, kateremu sta pomagala gg. o. Kitak in o. Gregor Flis. Obhajancev je bilo nad 1200. Zadnji dan ob sklepu sv. misijona je bilo sprejeto v Marijino družbo 33 deklet in trije mladeniči, tako da šteje sedaj dekliška družba 107 udov, mladeniška 54 udov.
Veličastna je bila sklepna procesija z misijonskim križem, katerega je nosilo 12 mladeničev in spremljale belo oblečena dekleta iz Marijine družbe, sosednje [Knežke^župnije, ki so bile tukaj ta dan sprejete.
Prečastiti gospod župnik iz Knežnka so namreč dovolili tukaj v Trnji sprejemati v Marijino družbo, dokler ne dobijo duhovnega pomočnika. Procesijo je vodil preč. g. Matija Prijatelj, župnik iz Slavine v navzočnosti 7 duhovnikov. Tolike množice ljudi še nikdar ni bilo zbrane v Trnji. Upajmo, da bodo nad vse vneti v srce segajoči prepričevavni govori čč. gg. oo. misijonarjev obrodili obilnega sadu. Njihov veliki trud jim pa Bog poplačaj!
Obenem izrekamo premilostljivemu knezoškoiu, Antonu Bonaventuru Jegliču najtoplejšo zahvalo za 200 K, katere je blagovolil podariti že v tretje za dozidanje naše cerkve. Bog povrni Premilostljivemu tisočkrat, novih dobrotnikov pa nam obilno nakloni!
Z Gorenjskega. Še nekaj o s a d j e r e j i na Kranjskem. Kranjska dežela rodi razne vrste sadja. Na Dolenjskem nahajajo se izvrstne češplje, hruške, breskve, jabolka, voščenke imenovane; žal da letos (am niso obrodile. Notranjske češplje so znane daleč na okoli. Na Gorenjskem so lepa jabolka v Tunjieah, pri sv. Luciji v Begunjah, hruške pa v Lešah. A letos se je pokazalo, da glede sadjereje utegne vas Vranšica v Mengiški fari zvoncc nositi, ondi je bilo dobiti voščenk, rožmarink, rajnet in drugih žlahtnih jabolk v izobilju, seve do 1 fl. 80 kr. mernik. Ne da se dopovedati, s kako skrbjo in marljivostjo negujejo ondotni posestniki sadjerejo. Čudom se je čuditi, koliko finega namiznega sadja, zlasti jabolk, so letos ondi pridelali. Že do srede oktobra so nekateri gospodarji po 300-400 goldinarjev za sadje potegnili, a potem so je še prodajali, tako da sta dva posestnika do 600 gid. za sadje Btržila. Seve cena je bila namiznim jabolkam precej visoka. Tako n. pr. je eden posestnik peljal nekoč z par voli jabolka v Ljubljano, in je potegnil za nje 70 gld.; drugi dan jeh zopet toliko pelje, in dobil je zanje celo 80 gld. Glejte, rojaki, koliko vrže fino namizno sadje in kako obilno se izplača marljivo negovati sadjerejo.
Ribniški novičar. Kako smo volili v deželni zbor in koga smo izvolili, je »Domoljub« že naznanil. Videli ste, da so pri nas nekatere občine še čisto deviške, katerih niso še prav nič skvarili liberalci, v drugih pa so po vsih naporih spravili liberalci, med katerimi so se učitelji najbolj trudili zoper svojega tovariša Jakliča, le po nekoliko glasov za Višnikarja vkup. Med temi je bilo v Ribnici le sedem glasov za Višnikarja in v Dobrepoljah Ie sedem proti Jakliču, v Gregorski občini pa je bilo vseh liberalcev pet, toraj vseh skupaj za en »počen groš.«
Ne bilo bi ljubo g. uredniku, ako bi vso vo-livno borbo na drobno popisaval, vendar pa moram par dogodkov omeniti. Prav zanimiv je bil skod vo-
livcev pri Skrbcu v Brežah. Ribniški kapelan BreSar je tam v nedeljo zvečer pripovedoval možem, kako slovenski liberalni poslanci z Nemci roko v roki delajo zoper slov. kmeta; kar naenkrat vstopi kandidat Višnikar v spremstvu žagnega Johana. Poslednjemu je g. kapelan naravnost povedal, da taki gospodarji po paragrafu nimajo pravice voliti in zato se jim tudi ne spodobi agitirati. Pa je res čudno, da Johan, večletni Jurjeviški župan ne ve za dotični paragraf, no pa liberalci so pri volitvah sploh predrzni in nesramni. Breianom pa jaz priporočam, da pazite na Johana; dokler bode s Fajdigovim kladivom »štemp-ljal« svoje krclje (hlode), toliko časa, ga ne smete pustiti k nobenim volitvam, sicer bi bile še lahko ovržene.
Na tem Bhodu je Višnikar dosti govoril, toda Brežanov se ni nič prijelo, menda zato ne, ker ni bilo vse res. Po shodu povabi g. kapelan g. svetnika na svoj voz, da se peljeta skupaj v Ribnico, toda ta sc ni hotel peljati, češ, da Be boji prehlajenja, in vendar se je tako grozno prehladil v četrtek potem, 12 septembra, da mu menda ne bo nikoli več odleglo
»Višnikarjeva kontrapeza« Jaklič je bil silno na poti Višnikarju; kako rad bi ga bil vzdignil in podrl. Napravil si je kontrapezo, pritiskal in pritiskal, obrnil se je na Fajdigo, naj prosi Pakiža, da mu pomaga pritiskati. Šel je s Pakiiem v Beljak prosit za postajo v Ž'ebiču, da bi jo obesil na svojo kontrapezo v dobri misli, da bo ta posebno dobro potegnila. Liberalni učitelji s) se mu sami radi obesili na kontrapezo, Gregorač iz Dolenje vasi je pa nekako »vago držal«, obesil se je za obe roki na obe strani. Na tej Višnikarjevi kontrapezi sem videl viseti tudi druge različne stvari, kakor ljubezniva pisma kmetom, rdeče litre, tuintam kak petak, vse polno Šeberjevih volivnih ponudeb itd. Pritiskal je in pritiskal Višnikar in ž njim sto drugih, toda groza — nekaj se jim je utrgalo in — padli so, grozno padli — in pobili so se — saj 12. septembra smo jih videli silno pobitih obrazov zapuščati volišča. Najbolj nevarno pobil se je pa Višnikar in jaz trdno mislim, da ne bo več trav'ce tlačil na našem — političnem polju.
0 ti nesrečna kontrapeza, kaj si st'rila, da ti se zlomit greS,
Višnikarja si pobila,
kako hudd, Se ti ne vež!
Iz PodgraJ pri Ilirski Bistrici. (Liberalna poštenost.) »Slov. Narod« in »Rodoljub« sta skušala oblatititi že skoraj vse kranjske duhovnike; zdaj sta pa začela napadati tudi naše istrske mašnike. Tako sta se nedavno oba zaletela v naštga občespoštova-nega in priljubljenega gospoda vikarja Štefana Jenkota v kratkem dopisu, ki nosi naslov »škandal na poko-
Miklavž je tu
pališču«, in ki je od prve do zadnje besede neresničen in popolnoma izmišljen. V vsem podgrajskem vikarijatu ne ve živa duša o kakem škandalu, ki bi ae bil na pokopališču ali kje drugje pripetil.
Omenjena lepa lista poročata, da je v »Tipčanah« umrla neka uboga ženska, da, ker ni bilo plačnika, ji ni ves čas nič zvonilo; in kurat Jenko ni dovolil, da bi se bilo revici zvonilo niti tistikrat, ko so jo spuščali v grob. »Pcgrebci zavzeli so nevarno stališče proti duhovniku, orjaške kmetske pesti so se začele vzdigovati proti popu: malo je manjkalo in Jenko bi jo bil dobil po čeljustih. Ni mu preostalo druzega, kakor pobegniti v župnišče. Da, vera peša, pa pri duhovnikih, ki jo imajo za molzno kravo/ Tako modruje lažnivi dopisnik »Naroda« in »Rodoljuba', kateremu edini namen je bil z grdo lažjo omadeževati občespoštovanega vikarja Jenko-ta.
Umrli ubogi ženi, katero je vedno podpiral g. Jenko, je, kakor vsakemu bogatinu petkrat zvonilo in sicer brezplačno, in pokopal jo je gosp. vikar, kakor vsakega siromaka, brezplačno. Nihče ni pri pogrebu in ne pozneje žalne besedice proti gospodu vikarju izpregovoril, nihče mu ni kazal svoje kmetske pesti: popolnoma mirno je šel gospod na svoj dom. Liberalno poročilo je gola laž, grdo obrekovanje. Tudi t;slih par bravocv, katere ima pri nas »Rodoljub«, usiljen po nekaterih bistriških liberalcih, je sedaj do dobra spoznalo ta list, ter ga vrglo tje, kamor spada.
Posebno ogorčeni so bili pogrebci, ko so do-znali, kako se naS duhovnik krivično napada. Lastnoročno so podpisali neko izjavo, katero so sklenili poslati »Rodoljubu«. Ko se jim je pojasnilo, da ta list svojih obrekovanj, b katerimi blati duhovnike, nikdar ne preklicuje, ako se ga k temu sodnijsko ne prisili in še takrat take opazke dostavlja, da mora čitatelj misliti, da je golo resnico poročal, ko bo torej razkačeni kmetje — pogrebci to zvedeli, bo odnehali, ter niso temu »Resnicoljubu« poslali izjave. Da vidijo častiti čitatelji »Domoljubovi«, kake laži »Narod« in »Rodoljub« po svetu trosita zoper duhovnike, naj navedemo nekaj stavkov iz te izjave kmetov, katere je teh listov dopisnik obrekoval, da so zaeramovali gospe da Jenko-ta in žugali svojemu duhovniku.
Izjava. Ni res, da ni mrtvi uboiici iz Trpčan zvonilo, kakor sta trdila „Narod« in »Rodoljub«, ampak resnica je, da ji je petkrat zvonilo, prvi dan trikrat in drugi dan dvakrat. Da ji pa ni o pokopavanju zvonilo, tega ni g. duhovnik Jenko kriv, temuč krivi smo podpisani "pogrebci sami, ker nismo mrtvo o določeni 4. uri prinesli, temuč že zelo pozno, ter se je vrSilo pokopavanje po Ave Marija zvonenju [in pri nas, in menda tudi drugod
St. 24
je navada, da ee ljudje v noči ne plaSijo, da v noči ne zvoni, razun ako v kaki vasi naSega vikarijata ogenj nastane.
Ni res, da smo mi pogrebci, ali kdo drugi našemu duhovniku s pestmi žugali, [ ali ga razžalili, Pogreb se je vrSil popolnoma mirno: brez vsake tal besede, in ko je čast. gospod vikar na grobu opravilo dovršil, podal se je domu, mi pa smo pokoj-nico zagrebli. Izjavljamo kot priče, da je vse v dopisu »Naroda« in »Rodoljuba« povedano gola laž in obrekovanje našega č. g..vikarja, katerega spoštujemo in ljubimo.
Trpčane 17. nov. 1991. France SUfančič,,f Andrej SUfančič, Matija Ž frin, Anton Hervatin, BlažŠuatar, I. Vičič, Štefan llorvatin.
Iz Srednje vasi v Bohinju. »Domoljub« nam je v zadnjih številkah^prinesel kratek navod, kako bi mogli po malih hranilnicah navaditi mlade ljudi varčevati. Da je ta zadeva res važna za vsacega posameznika in sa" prihodnost celega slov. naroda, je jasno vsakemu pametnemu človeku.
Da je način mlade ljudi vaditi varčevanja, kakor ga je 'prinesel »Domoljub«2res lahko izpeljiv, ee je pri nas pokazalo.
Omovali smo malo hranilnico Marijine družbe, posebej za finto in posebej za dekleta. Kadar se kaj novega vpelje, je navadno povsod in vselej nekaj nasprotovanja in prigovarjanja. Pri snovanju male hranilnice pa ni bilo prav nobenih težav. Starši bo jo z veseljem pozdravili, saj je ravno zanje največje važnosti, da otroci postanejo varčni. Tudi mladeniči in dekleta so bili kmalu na jasnem, da zanje ne bo slabo, če si za stara leta prihranijo kake groše. Mnogo jih je mislilo, da se pač trud ne bo izplačal, ker imajo mladi ljudje! premalo denarja in še oni, ki ga imajo, ga raje poženejo po grlu in zapravijo na nepotrebni obleki. Načeli smo vendar, če bi le enega ohranili in napravili iz njega varčnega človeka, bi bil trud zadosti poplačan. Osnovala se je hranilnica natančno, kakor je razložil »Domoljub«. Udje bo sami pobirali doneske in jih vpisovali v knjige; nekateri so pa raje denar prinesli kar naravnost vodniku.
Denar Be sproti nalaga~v demaši hranilnici.
V kratkem času se je nabralo pri fantih 663 K in pri dekletih 548 K, skupno 1211 K, gotovo lep« svota ter tako kratek^as! Kako je pa prišlo do tako lepega vspeha?
Pametni Btarši so sami vspodbujali svoje otroke k varčevanju, ^'nekateri jim tudi dali denar, da bi otrcci deb li veselje in začeli hraniti, če ima mlad' Človek le kaj malega varno spravljenega, potem gte lahko naprej. Vsa čast takim razumnim starišem!
Marsikje kjer bi človek ne pričakoval, se je nafila krona in fie kaj več. Prinašali so po malem fantje in dekleta, ki bi drugače nikdar ničesar ne prihranile, prinašali ao posli svoj letni zaslužek, ki ga navadno hranijo doma in se med letom popolno raztaja, prinesli delavci svojo plačo in tako je šlo in bo šlo vedno bolje, ker nali mladeniči in dekleta so spoznali, koliko korist bodo enkrat od tega imeli.
Žalibog da še niso vsi prišli do tega spoznanja ali vsaj ne do spolnovanja. Mnogo jih je Se, kateri imajo dosti denarja za pijačo in druge nerodnosti, vedno pa manjka, koje treba kaj dejati na stran. Da le ne bi na starost prepozno obžalovali svoje lahkomišljenoBti! Upamo, da se tudi ti poboljšajo in potem se nam ni bati, da nam bi železnica, katero sedaj zidajo, pokvarila našo mladino. Varni bomo z lastnim trudom in pod Marijinim varstvom. —
Kar je mogoče v Bohinju, je gotovo mogoče povsod. Zatč na delo, dokler je časi
Iz Metlike Dragi moj Domoljubi Kaj ne, dolgo ni bilo nič glasu od belokranjskega reŠetarja — pa ne zameri! Nabiral sfem in nabiral novice ie celi dolgi mesec, a glej ga spaka — rešeto se mi je pri tem nekoliko »znucalo* in moral sem ga dati popraviti. No zdaj bo spet dobro za nekaj časa. Novio sem pa nabral toliko, da skoro ne vem kje začeti.
V Bc Ukrajini smo imeli v tem času birmo. Za nas je to ie nekdj novega, laj je ni bilo tu Že celih šest let. Presvetli kn' zoške f so delili sv. birmo po celi Belikrajini razun v Staremtrgu, in lahko so spoznali nas Belckranjce in tudi naše dobro ljudstvo je spoznalo svojega škofa, ker ga je videlo in slišalo. To je dosti, marsikdo zdaj o njem drugače sodi. Toliko prijazen, vljuden, tako ponižen, neumorno de. laven v spovednici — res pravi apostol! In takega človeka si upajo zaničevati pijano razuzdani libe-ralčki, ki niso vredni, da bi mu odvezali jermena od čevljev. Ste že zvedeli, dragi bravci, kaj so storili tudi naši mestni očetje v svoji ošabnosti? V občinski seji so sklenili, škofi ne slovesno sprejeti — ker Je baje »nasprotnik meščanstva in obrtnikov«. Ne vemo sicer, kako so to pogruntali, a vendar po pravici povem, da vsaj meni se zdi to jedini pameten sklep, kar so jih do zdaj sklenili naši „purgarji«. Pred par tedni so z največjim veseljem in navdušenjem sprejeli liberalnega generala Tavčarja — in zdaj naj istotako sprejmejo presvetlega škofa? Kdor hoče, nas že razume!
Nekateri kratkovidneži pravijo, da je vzrok temu naš ne-srečni konsuml O jerum, jerum! V Črnomlju in Novem mestu nimajo konsuma niti klerikalne posojilnice, a liberalci-so storili istotako kot pri nas v Metliki! Ali so franooski redovniki vstanavljali same konsume, kor so jih liberalci iz-
podili iz dežele? Liberalec dr. Ferjančič je v državnem zboru klical strelo in grom na vse kranjske konsume, a pozabil je povedati, da je on sam ud uradniškega konsuma v Ljubljani! Aj, aj, kako nas imajo liberalci za neumne, da ne bi mi vedeli, kaj je vzrok njihovemu početju 1 Liberalizem, kar pomeni dandaneB toliko, kot brezverstvo, to je vzrok! V pratiki ima sv. Leopold cerkvico lepo v rokah — a naši metliški Poldeti bi pa najraje vbo cerkve pometali v Kolpo. O. Hranilovič trdi v »Rodoljubu,« da imajo metliški liberalci več vere kot mi — in da je vsega zla baje kriv — konsum. E brate, ali so metliški liberalci — dokler še ni bilo konsuma — morda raje hodili v cerkev, kot hodijo zdaj? Niti z* en las niso bili boljši, le zdaj so malo bolj predrzni, ker jim je smrdljivi »Rodolump« že vse možgane zmešal!
Ho, kaj pa liberalna žlindra? .Metliški državn poslanec Plantan je namreč vsled nepravilnega no-' tarskega poslovanja obsojen na kazen 1000 kron No, pa Plantan je liberalec, zato je poštenjak, ker liberalci so poštenjaki!?! Oh, kako so pa mrcvarili dr Šusteršič, ker je iz svojega žepa daroval v korist kmetu 3000 kron! To je bilo vpitja, krika in vika 1 A dr. ŠUBteršiČ je klerikalce, zato po mnenju liberaloev ni poštenjak, ker samo liberalci so poštenjaki 1 — Gosp. Trček, ki ste tako naudušeni za obrtni stan, zakaj niate agitirali in volili obrtnika, katerega je postavila kandidatom obrtna zadruga v Novemmestu? Zakaj ste šli na Dunaj k obrtnemu shodu? Ali naj Vam še vrjamemo, ko po shodih toliko naglašate, da obrtni stan propada! Ali niste brali v Rodoljubu znanih litanij: Kmet s kmetom, gospod z gospodom, a Vi bi pa pristavili: obrtnik z obrtnikom! Ali je dr. Tavčar, prijatelj nemških veleposestnikov — tudi prijatelj - obrtnikov? Tega pa vendar ne mislite!
Ša par novic bi se lahko dejalo na rešeto na pr. o sitnem pisemcu, ki ga je pisal naš župan nekemu obrtniku, o Tavčarjevih kronicah za pijačo volivcem itd. — a bojim se, da bi se mi rešeto zopet ,znucalo', ker]poprava*je predraga — a velik revež je Vaš	Znatekdo.
Izpod vlšnje.*;(Hudobija ali prismodarija v Rodoljubu.) Dobil sem v roke^par^Rodoljubov, jih bral, se čudil in se fie čudim, da se dobč ljudje, ki take prismodarije in lumparije plačujejo. in prebirajo. Od začetka do konca in od konca do začetka je polno obrekovanja in opravljanja menihov in duhovnikov, a vse brez določnih imen in vse tako zavito, da napadeni, četudi popolnomafl nedolžen, niti pri ljubljanskih "sodnikih vspešno tožiti ne more. Smer tega lista, ki obkidava duhovnike in vse dobromisleče z gnojem vsakovrstnih laži, je končno protiverska, če
tudi piše in laže: »združimo se, da ta boj srečno končamo v čast cerkve, v korist vere in ljudstva.«
Vsi članki, člančki in razne notice so si v sorodu, eden druzega vredni. Nad vse zloben in neumen je pa pi8ač člankov »Kuta in naš kmet«. Naj-prvo laže o velikanskem imetju menihov na Španskem in Laškem, kjer imajo neki celo tretjino kmetske zemlje. In vendar je znano, da na Laškem nič nimajo in tudi ne smejo imeti. No, pa saj bravci Rodoljubovi ne bodo hodili na Laško popraševat — meni ta resnicoljubni pisač. Na Francoskem pravi, da so si menihi pridobili velikanska bogastva, a ne z delom, s kmetovanjem ali obrtovanjem, ampak s testamenti, beračenjem in prodajo odpustkov. A par vrstic pozneje se ta logični učenjak jezi, da so tam menihi tudi meščanske obrti nase potegnili. Torej tudi ti delajo in se trudijo. Kaj pač bi moral menih ali sploh klerikalec storiti, da bi zadovoljd liberalca? i>e praznuje, je lenuh, če dela — poteguje meščan ske obrti nase in dela škodo drugim. Ne bom opisaval, da nima cerkev nikjer toliko premoženja, kolikor ga njeni sovražniki opisujejo, pač pa trdim, da cerkveni denar in premoženje pride le v korist ljudstvu. Jasno to dokaže na str. 71 in dalje knjiga »Vera in pamet«, katero je izdala letos Mohorjeva družba, pa tudi sam Rodoljub ki pravi, da italijanski kmet kuha za jed polže in travo, a ne pove, da se je to začelo še le tedaj, ko so liberalci oropali cerkev.
Dalje pripoveduje, kolika škoda, da se ni par od menihov kupljenih grajščin razkosalo in prodalo kmetom. Hinavci! Da škoda, da niso te grajgčine prišle v last liberalnih vampirjev, da bi jih razkosali, prodali kmetom in pokazali svoje rodoljubje.
Res rodoljubno znajo ti vampirji kmeta odirati* Okliče se razprodaja, pripelje se na kraj razprodaje vino in žganje, najeti mešetarji ponujajo in silijo navzofie s pijačo. Ko je vse korajžno, ko se vsak sam sebi zdi dovolj begat, začne se razprodaja. Pijača in mešetarji store svoje, posamezne parcele se preplačajo. Določen del svote se da takoj ne račun in za aro in od goldinarja se vzame groš za stroške razprodaje. Drugi dan se te ovce ostrižejo popolno, ko pri notarju ali advokatu podpisujejo kupna pisma Pač se marsikateri praska za ušesi, a ker se boji za že vplačani del kupnine, podpiše in plača za se in večkrat tudi za svojega dobrotnika, če se je že prej izgovoril, da pripelje toliko in toliko ljudi delat kupno pismo, ako se njemu vse brezplačno uredi in prepiše. In to se godi javno — ne na Turškem, ampak na Kranjskem ob koncu 19 in v začetku 20 stoletja, ko se toliko bratoljubje in redoljuje proslavlja in'to morebiti včasih pred očmi državnih oblasti 1
Taka je ljubezen, teko je rodoljubje naših liberalcev. In če hočete dokazov iz najnovejših časov, vprašajte tiste reveže v Novomeški okolici, ki so kupili od Breitenauške grajščine posamezne parcele. Povedali vam bodo, da so liberalni advokatje delali kupna pisma, prejemali denar in sedaj ne morejo odpisati teh kupljenih parceL In če ubogi kmetje pogube tu blizo 30.000, če bo zopet mnogo ljudi moralo v Ameriko, ker jim niso odprli oči ti, ki so zamogli, bodo pa zopet menihi in klerikalci krivi. Kaj ne, g. Slanec, to je rodoljubje ?
Iz Štange. — Pri nas smo imeli sv. misijon od 25. okt. do 2. nov. Vodila ste ga preč. patra Franfi. Kassijan in Salvator z vso gorečnostjo in vnemo. Bodi jima srčna hvala za trudi — Tudi smo letos sezidali še eno novo zakristijo. Kjer je apovednica — bo božji grob. — Zakristija je lepa, — visoka in prostorna in bo tudi zunaj v lepoto cerkvi. Zdaj ima podobo križa. — G. Božidar Oblak z Vrhnike je nam pa naredil v jeseni izvrstno uro za zvonik. Gre natančno in ni predraga. Ga prav toplo priporočamo. Je poštenjak v vsakem oziru. Svoji k svojim! —
Slovenski novičar.
Rasiirjajmo »Domoljuba*! Ker se novo le to bliža, opozarjamo vse naročnike in somišljenike po deželi, naj priporočajo te prepotrebni list in naj ga kar se da širijo med ljudstvom. 8kušajmo vresni-čiti že tolikrat izraženo misel: »Domoljubsene sme pogrešati v nobeni polteni kmečki hiši!«
Gibanje za vseučilišče v Ljubljani je postalo splošno med celim slovenskim narodom. Ogromno število občin in društev je že odposlalo na ministerstvo prošnje za ustanovitev, priredilo se je veliko shodov, zlasti zadnjo nedeljo v Mestnem domu v Ljubljani prirejeni shod je bil velikansk. Bomo videli, ali vlada stavi slovenski narod v eno vrsto z drugimi avstrijskimi narodi tudi tokrat, kadar se gre ta to, da se Slovencem da, kar jim povsej pravici gre, ali samo takrat, kadar imajo plačevati davke!
Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so bili čč. gg.: Avgust Scbauer kot župni upravitelj na Toplo Reber (Untervvarmberg): Frančišek S tur m iz Kočevske Reke (Rieg) kot župni upravitelj v Poljanico (Pollandl); Josip Plantarič iz Kranja kot župni upravitelj v Šent-Lambert; Josip P o tok ar iz Tržiča v Kranj; Ivan Bar le is Kranjske gore v Tržič; Ivan Bal o h iz Šmarija v Kranjsko goro; Leonard Z u p a n iz Polhovega Gradca v Šmarije; Jakob Kleindienst s Krke v Polhov Gradec; V. Cibašek iz Spodnje Idrije v Leskovec mesto na Dole; Josip;J u vanec s Suhorije kot župni upravitelj
V Rakitno; Frančišek Zega s Prema v Št. Vid pri Zatičini; Frančišek Ž u ž e k iz Dolenje vasi pri Ribnici v Št. Vid nad Ljubljano; Leopold Kolbezen iz Dragatuša v Dolenjo vas; Anton Bojane c iz Ško-cijana pri Dobravi kot ekspozit na Suhorijo; Ivan Merdolj z Dobrove kot župni upravitelj v Horjul. — Ka novo sta bila nameščena čč. gg. semeniška duhovnika: Jakob K a lan kot duhovni pomočnik na Dobravi pri Kropi in Matija O kom kot kapelan na Krki- — Nemški viteški red je premestil iz Podzemlja t. P. Janeza K u b i n k a ter poslal na njegovo mesto t. P. Stanislaja D o s t a 1 a.
Župnija St. Limbert je podeljena tamošnjemu iupnemu upravitelju č. g. Josipu PUntariču. — Župnik na Lipoglavem, č. g. Frančišek Marešič, se je radi bolezni odpovedal župniji. Za upravitelja župnije Lipoglav je bil vsled tega imenovan č. g. J. Godec, stolni vikar v Ljubljani.
Umrl je v Gorici veleč. gosp. Tomaž Čerin, profesor bogoslovja. N p. v m.!
V knezoškofljsko bogoslovno semenišče so spre jeti naslednji gospodje: Borštnar Janez z Vranje peči; Jamšek Nikolaj z Goričice; Koželj Matej iz Tunjic pri Kamniku; Kralj Alojzij iz Višnje gore; Kurent Alojzij iz Višnje gore; Orehek Andrej iz Krasc, župnija Moravče; Osčl Andrej iz Drago-čajna, župnij« Smlednik, Pern6 Alojzij iz Kranja; Prešern Josip js Smolenje vasi, župnije Šmihel pri Novem mestu; Prijatelj Vladimir iz Novega mesto; Rataj Ivan iz Šempetra pri Novem mestu; Štrubelj Ivnn sPeči, župnija Polica; Žnidarfiič Josip s ceste, župnija Dobrepolje.
f Fran Kalister. V Trstu je umrl slovenski rodoljub gosp. Fr. Kalister v 62 letu svoje dobe. V grob ga je položila pljučnica. Primorski Slovenci zgubč ž njim mnogo, ker je pravično slovensko stvar rad dejanski podpiral, slovenskemu dijaštvu je bil vnet podpornik in ga je Se-le pred par dnevi radi velikih njegovih zaslug v tem pogledu izvolilo podporno društvo slovenskih visokošolcev na Dunaju svojim častnim članom. Slava spominu plemenitega moža!
Salezijanci v LJubljani. Pred kratkim so prišli štirje Salezijanci v Ljubljano (eden mašnik, rodom Tirolec; dva fclerika, Slovenca; eden neduhoven, Slovenec) ter se takoj naselili v grajščini Rakovnik poleg dolenjskega državnega kolodvora, katero je kupilo in plačalo društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani. Ta priprosti pa vendar prijazni dom, katerega so presvetli knezoškof doktor Anton Jeglič Bon. sami osebno počastili v veliko radost došlih Salezijancev, je prva Salezijanska hiša na Kranjakem ter Avstrijskem, v kateri so se naselili takoj pričetkom naši domači sinovi. Za sedaj je pri-
pravljeno vse samo za silo ter bo še mnogo priprave treba, preden se salezijanski zavod otvori. Bog daj, da bi tudi to »salezijanski dom« postal v neprecenljivi blagor naši mladini, v veliko koriBt naši mili domovini! Našim Salezijancem pa kličemo srčno: »Dobro došli 1«
Podružnica usmiljenih bratov v Kandlji. V Železnike je prišel preč. g. prior usmiljenih bratov o. Kaj. Popotnik iz Novega mesto, da se pouči o možnosti, bi se li zamogla ustanoviti v Železnikih samostanska podružnica imenovanega reda. To bi bilo pač neizrekljiva dobrota ne le za tamošnji kraj, ampak za eelo okolico, t. j. za Selško dolino in tudi za gorsko prebivalstvo sosedne Poljanske doline. Bog blagoslovi blagi namen i
Uredništvo »Domoljuba« prosi, naj bi se mu poročalo, kje se je že osnovala »čebelicaalimala hranilnica«, in kako prospeva. Taka poročila bodo to prekoribtno zadevo jako pospešila!
Za »Čebelice ali male hranilnice", ki so se tako pridno začele snovati po Marijinih družbah, se dobč potrebne tiskovine v »Katoliški tiskarni« v Ljubljani.
Deielnozborske volitve na Goriškem. Z volitvami volivnih mož je zmaga katoliško-narodne stranke na Tolminskem in v goriški okolici popolnoma zagotovljena in najbrže tudi na Krasu, kajti pričakovati je, da se ne bodo dali Kraševci zapeljati od ljudi, katere vodi v prvi vrsti strast in sovraštvo, marveč da bodo storili to, kar jim bo velevala njih pamet in kar bo edino v gmotno in duševno korist njihovega voliv-nega okraja. Volitev poslancev iz kmečkih občin se vrši dne 5. dec. Kmečke občine na Goriškem volijo šest poslanoev. — V Istri bodo izvoljeni vsi dosedanji slovanski poslanci.
Nova hranilnioa in posojilnica. Iz Borovnice se poroča: Dne 16. pr. m. se je zasnovala pri nas Rajff-ajznova hranilnica in posojilnica, koje ustanovitev je naše ljudstvo z veseljem pozdravilo. Nova hranilnica in posojilnica bode raztezala svoje delovanje v treh sosed nih si farah: Borovnica, Preserje in Rakitna. V načelstvo so bili izvoljeni : g. Franc Švigelj, posestnik in trgovec Breg št. 11; načelnikom, in gg.: Kobi Anton, pos. in trgovec Breg St. 9, Kos Janez, župan in posestnik Borovnica št. 13, Schifffer Gustav, župnik Borovnica, Drašler Ivan, gostilničar Brezovica št. 28, Petrovčič Jakob, posestnik Pokojišče št. 4 in Košir Janez, posestnik Pristava št 2.
Odlikovanje. Veled g. Janez Rozman, častni kanonik in mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani je s pismom papeža Leona XIII. z dne 8. novembra imenovan protonotarijem in hišnim prela-tom sv. Očeta s pravico pontifikalij povodom obhajanja njegove štiridesetletnice duhovnopastirskega
delovanja. Prisrčno čestitamo obče priljubljenemu in velezaslužnemu gospodu na izredni časti!
Ogenj. V vasi Voglavlje blizu Trebelevega je dne 2(X pr. m. ob 9. uri dopoldne nastal ogenj, ki je vpepelil eno hišo, pod, dva hleva in dve žitnici posestniku Marku Ljubiču. Poleg tega je zgorel en kozolec, 18 ovac, 3 prašiči, žito, krma in več orodja. Škodo cenijo na 5000 K, zavarovan pa je bil pogo-relec za 2000 K.
Uboj. Dne 18 t. m. zvečer se je vračalo nekaj rokod. pomočnikov iz gostilne v Retnje pri Tržiču proti Kovorju. Nenadoma pa pridrvi za njimi bosonog kovač Jožef Kočar iz Retnja ter udari z nekim orodjem Jos. Nadižarja in Jan. Aljančiča s toliko silo po glavi, da oba padeta na tla. Prvi je obležal nezavesten in je v malo minutah umrl. Kočarja so odvedli v Tržič.
Družinska pratika za leto 1902 je ravnokar izšla v še lepši izvršitvi in z mikavnejšo vsebino od vlanske. Naročniki in bravci „Donaol|nbovi!" Zahtevajte pri trgovcih edino le „Družinsko pratikou, katera se dobiva v trgovinah v mestih in na deieli.
Most čez Savo. Štajerski dež. zbor je sklenil, da se zgradi pri Brežicah most čez Savo. V ta namen je dežela obljubila 100 000 K, isto občina Brežica. Posl. vitez Berks in Žičkar pa sta vložila pred log, nsj tudi vlada dovoli 100 000 K in to svoto že I. 1902 izplača.
Strahovito zločinitvo pred mariborskimi porotniki. Pred mariborskimi porotniki je bila prettčeni teden obravnava proti pos^stnioi Alojziji Oermič iz Slavčine pri Ptuju, ki je s pomočjo treh oseb svojega lastnega moža umorila, truplo skuhala, gadsla požreti svinjsm in potem kosti sežgala. Z 32,'etno Marijo Oermič so sc obtoženi njena 661etna mati Marija Rtntaša in njena brata 381etni gluhonemi hlapec Frano Lovreo in 2lletni hlapec Holo. Obtoženka je skušala glavno krivdo zvaliti na svojega gluhonemega brata Franca Lovreca. Leta je res sam pripoznal, da je Germiča ustrelil, in je pokazal porotnikom, kako je streljal na moža, ter je trdil, da sta ga Alojzija Germič in njena mati pozivali, naj moža umori. Obtožena mati A'ojzije Germič, Marija R a n t a S a , ki je hotela v zaporu umreti lakote in ni hotela nekaj dni nič jesti, je tajila, a lastna hči je vstala in ji zaklicala: »Ti Si truplo • razsekala, skuhala in dala svinjam' Ti si zaklicala, ko je bil mož umorjen, da bode dobra krma za svinje, ker je tolst.« Obsodba se je glasila: Gluhonemi Lovrec Fran je obsojen k smrti na vešalah, Marija Rantaša radi sokrivde na 121ettežke
ječe, Alojsija Germič na itiri leta težke ječe. Jožef Hjlcje bil oproščen.
Drobtine.
Kaj pravi Falb o letošnji zimi. Falb prerokuje, da bode mila zima Januar bode suh, v februvarju bode precer snežilo, v marcu bode poleg snega padlo tudi mnogo dežja. Dalje prorokuje, da bode meseca aprila precej viharjev, maj bode neprijeten, junij pa bode hladan in deževen. Kritični dnevi prve vrste so 22. febr., 10. marca, 8. aprila, 7. maja, 6 julija. Falb je prerokoval, da bo letošnji november začetkoma mil potem hladen in deževen. V decembru bode milo vreme, a tudi dežja bode v decembru in še-le okolu Božiča se prične prava zima s snežnimi meteži.
Stroj za Izdelovanja kruha je iznajden v NVa-shingtonu v Severni Ameriki. Stroj je zelo enostaven in izdela v minuti 80, na uro pa 4000 hlebov. Pri stroju vaga en mož testo, drugi ga. vklada v stroj, tretji jemlje iz stroja izhajajoče gotove hlebe. Za to delo ni treba izučenih pekov, opravljajo ga lahko tudi žene in mladi fantje. Stroj deluje tako hitro, kakor hitro je mogoče vkladati testo vanj.
Koliko zasluži parobrod v Ameriko Pred kratkim časom je priplul parnik »Oceani«« v Novijork in sicer iz Bremskega pristanišča in na njem so bili vsi prostori za popotnike zasedeni in razprodani. V I. razredu je bilo 357 oseb in 38 poelov, v II. 259, v III. 1300 oseb. Plačalo se j«: v L razredu po 800 K (285.000 K), služabniki po 240 K (9120 K), v II. razredu po 200 K (51.800 K), v III. razredu po 120 K (156.000 K) Vse osebe so plačale 502.520 K. Stroški ki jih ima parnik, so proračunani na 140.000 kron. Zaslužila je tedaj ta ladja pri sami vožnji, ne glede na dobiček pri jedi, pijači itd. okroglih 362.520 K.
90 ur v Ameriko rabili bodo parniki pomorske družbe Ocean Rowid Comp. Parnike gonile bodo turbine, kurilo bode se z oljem. Premoženje navedene ameriške družbe znaša 30,000.000 dolarjev. Ameriiki inženir mr. O' Brien Croker je duša tem podjelju.
Koliko se je lani pokadilo v Avstriji. Lani seje v Avstriji pokadilo 86.715 020 v Avstriji izdelanih smodk, za kar seje izkupilo 86,500 724 kron. Cgaret se je prodalo 2 885.252 328, za kar se je izkupilo 45,447 387 kron. Največ se je prodalo drama cigaret (1.403.952 692), xa drama cigaretami se je p« največ prodalo šport c garet.
Angleški kralj je dejal, da noče biti prej slovesno kronan predno ni končana^užno-afriška vojn«. Naj pa čaka!
Junaški Angleži. »Times« priobjuje dopis nekega civilista, ki je opazoval gibanje angleških čet v Južni Afriki. Dopisnik trdi, da angleški vojaki.često pome-čejo proč od sebe patrone — vsak angleški vojak dobi 300 patron — ker se jim zdi pretežko nositi toliko množino patron. Buri potem pobirajo patrone. Skoro vsi Buri so oboroženi z angleškimi puškami in jahajo na konjih, katere so odvzeli Angležem. Na nekem kraju je poveljujoči angleški častnik zapovedal takoj zapustiti taborišče, kakor hitro je zvedel, da se bližajo Buri. Angleži so se tako hitro umaknili, da so pustili v taboru 25. 000 patron in mnogo blaga, kar je vse palo Burom v roke. Toda ta slučaj ni edin. Dopisnik je tudi doživel, da angleški vojaki na nekem drugem kraju niso hoteli počakati Burov in so se tako hitro umaknili, da so pustili na licu mesta 1000 oblek in blaga v vrednosti 8000 funtov šterlingov. Po 70, 90, tudi po več 100 Angležev ho kar skupno brez boja uda, ko zapazi Bure. O tem seve časopisi redkokrat kaj izvedč. Pri angleški vo jaški upravi v Južni Afriki je poneverjenih več milijonov. Posebna komisija preiskuje zadevo.
Umor v banki. V Londonu je bil te dni ravno pred zaključkom blagajnik neke bančne podružnice v Londonu od dobro oblečenega moža nagovorjen. Ko ga blagsjnik pogleda, zagleda proti njemu na-merjen revolver. Blagajnik je hitro z roko pokril denar, a ptujec mu naglo reče: Ravno denar hočem, če ne vas ustrelim in si ga sam vzamem.« Blagajnik je bil t lik bVdnokrven, da je hitro zasolil roparju gorko klofuto, a isti hip je ropar ustrelil, a blagajnika ni zadel. Blagajniku prihitel je drugi uradnik na pomoč. Ropar ga je na mestu ustrelil. Med blagajnikom in roparjem unel se je na to boj na Življenje in smrt B'sgsjnik bil je močnejši nego ropar in ko je ta to uvidel, se je usmrtil. Ostalo osobje je zbežalo po pomeč na policijo. Ko je policija prišla, našla je jokajočo udovo ustreljenega uradnika in mrtvega roparja. Zmagovalec blagajnik je pa prav z angleško hladnokrvnostjo, kakor bi se ne bdo nič zgodilo, mirno nadaljeval dnevni zaključek; jezilo ga je le, ker je moral odgovarjati prišedši policiji.
(»Nedolžnim srcem«) je naslov najnovejši mla dinski knjižici, ki jo je priredd g. prof. A. Kržič ter se dobiva pri izdajatelju in v prodajalnici »Katol. tisk. društva«. Kartonirana knjižica stane 1 K 20 h, li('no vezana 1 K 45 h. Po pošti 10 vin. več. Knjižico zelo primerno za božični darila, najtopleje priporočamo.
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" izide dni 19. decembra 1901 zvečer.
Tržne cene v Ljubljani
od dnč 24. nov. do dnč 30. nov.
J--			h		UEl	
Goveje meso I. v.	k«.	1	30	PSeniČna m. 100 kg.	23	20
» » 11.»	»	1	10	Koruzna » » »	16	40
» » III. »	»	1		Ajdova » » » Fiiol, liter . . .	«8	
Telečje meso .	»	1	30		_	30
Praiičje > »veže	>	1	60i	Grah, » . . . .	_	60
» « prek.	»	1	70	Leča, » , . . .	—	20
Koltrunovo meso	»	—	80	KaSa,.....	_	80
Maslo . . . .	»	2	40	...........	—	_i
Surovo maslo .	»	2		PSenic* . 100 kg	19	_1
Mast praličja	»	1	50	Rt.....	16	_i
Slanina svež«	>	1	30	Ječmen . » »	18	20
» prekajena	»	1	60	Oves . . » »	16	_1
Salo.....	»	1	30	Ajda . . » »	14	i
Jajce, jedno . .		—	10	Proso, belo, » >	16	—i
Mleko, liter . .		_	20	» navadno» »	16	_!
Smetana liter	,	_	80	Koruza . . » »	13	40
Med ....	k C	—	80	Krompir . » »	4	20
Krompir . . .	»	—	—	Drv«, trda, selen j	9	20.
Piščanec . . .	•	1	30	» mehka, »	6	_
Golob . . . .		_	40	Seno, 100 kg . .	6	40
		—	—	Slama, » » . .	7	-1
		—	—	Stelja. » » . .	—	"I
Loterijske srečke.
Dunaj, 23. novembra	46	12	20	88	2
Gradee, 23. novembra	12	41	49	18	63
Line, 30 novembra	26	80	33	4	9
Trst, 30 novembra	48	20	12	44	61
Kako prisiliti kokoši, da Jajoa nesejo po zimi? Kurnik in koko.šnjak naj je svetel, snažen, pred hudimi vetrovi zavarovan. Kokoši naj bi ne bile nad štiri leta stare in naj dobivajo zadostne in tečne hrane. Žival mora dobiti tudi tacih snovi, ki službo v napravo ja|čnc lupine in rumet\jaka. V to služi zlasti .redilno apno", ki ima v sebi fosforjevo kislino in apno Tako redilno apno naj se redno primešava krmi za kokoši. Zadosti je za 10 kokoši po jedna žlica rediinega apna na dan. po zimi nekoliko več. Mlada žival, gorak in snažen hlev, obilna krma s prid^janim redilnim apnom — to stori, da kokoši nesejo tudi jeseni in po zimi.
Opozarjamo svaje bravoe, da bo žrebanje 34. državne dobrodelne loterije žc 12. decembra 1.1. Srečke po 4 Krone za to loteryo, katere prvi dobitek znaša 200.000 K, in ima zraven še 16.403 znatnih dobitkov po 20.000 K, 10.000 K, 5000 K, 2000 K itd i se dobč, kakor smo že v nekem prejšnjem listu omenjali, po tabačnih trafikah, v loterijah, pri mervjavcih itd.
Najnižje cene.
<J>
I
M
M fm %
\ i! \ /6(ueA0|ap:r ^ • \ I U j o q z j i fb a a fe fg
1 1
i s
s
m
Jp
Zobozdravniški in * * tehnični atelje.
Ruvanje zob s kloretilom, duSikovim oxydulnm (Luftgas) itd. — Plombiranje zob z zlatom, porcelanom in drugimi sredstvi. — Zlato krone in spone, zobovja iz kavčuka, aluminija in zlata.
426 6-5 Zobozdravnik
Dr Rado Frlan
Ljubljana, Špitalske ulice 7. I.
Ordinira rd 9. 12. ure, od 1.-6 ure. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8-9. ure zjutraj.
0-
♦
♦
Ali si želite	427 (10 - 2)
mnogo JaJo po zimi? ▼•6 in boljšega mleka? dobro sdebelenlh praiotv V zdravo in lepo drobnico? mo6no, ustrajno vpretno ilval? Primešajte toraj krmi Ilarthel-jcvo ro-dllno apno! Nikoli vam ne bo ial za ta mali trošek. Nauk za porabo brezplačno. Mihael Barthel in dr. na Dunaju, X.
V Ljubljani je na prodaj pri: Ant. Kanz, Franc OroSelJ, Ant Korbnr, Kdin. Kavfie, Pet. La«*Dlk, Jan. 1'erdan, A.tšarabon.

♦ ♦ ♦
i
Hiša št. 51 v Repnjah
z go*podursklm |> slupjrni in njho sc prostovoljno in pod ugodnimi pogoji proda. Več se izvč ustmeno ali pismeno pri A. Aleioveo. p. Tnpallde it. 26. 447(2-2)
Bohinjski sir
letošnji najboljše kakovosti, kakor ga je izdeloval od deželnega odbora najeti Švicar g. Sieber, ima na prodaj kmetijsko društvo v Srednji vasi pri Bohinja 449 (3-2)
Zaradi gospodarjeve smrti daj* se v najem
mlin in žaga.
Vse je v najboljšem stanu in na močni vodi blizo Ljubljane.
Kjč. se poizvč v upravništu tega lista. 446 (3-2)
Na prodaj |e
mlin, žaga in toliko posestva, da sc z domačimi pridelki lahko redi jedna goved in troje svinj Kupni pogoji so zelo ugodni. Več povč Jože Logaj, Spodnje Tepe, pošta Litija. 438 (3-3)
Utcnec
za kovaški obrt se sprejme takoj pri Ivanu Mesojedec, kovaškem mojstru v Cerknici. 453 (1 —1)
Kmetijsko društvo v Ribnici
sprejme takoj v svojo U-govino z manufakturnim in speoerijekim blagom kot
-vajenca-
krepkega dečka poštenih starišev, ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole in zna dobro pisati in računiti. Ponudbe na Kmetijsko druitvo v Ribnici 455 (1-1)
% Otvorjenje nove gvantne trgovine |
I pri Kranjlcil
S zraven loterije v Lingerjevili ulicah. V zalogi bode vedno
Z lepo blago za ženske obleke *
kakor volneno, saten (cajgi kambrik, porhet > vseh vrstah, zelena, rumena, in belopisana ? švajcarska kotonina. rujava. bela kotonina. " ~ tudi ta široka za rjuhe, ratlična podlaga za > V podsive, cvillh za madrace, mlzni prti, serveti, « :Z obrisalke, žepne rute i. t. d.	£:
Novosti v volnenih, svilnatih, polsvilnitih rutah in šerp, ogrinjalke in kocke v vseh » barvah. Domači izdelek odej (kovtrov), konj- Z -Zt ske plahte, koci, gorenjski in ogerski. £ 'Z Zaloga raznovrstnega štofa, sukna, in Z £ kamgarna i. dr.	450 (2-11
; j' Zimske volnene In pavolnate jopce, srajce. Sf ♦ hlače za molke in ženske.	•
Z SS" Cena najnižja in zanesljiva, Z Z poštena postrežba. "JES Z
Trgovina z železnino o Andr. Druškoviča naslednik
***** VAL. GOLOB
Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10
priporoča poljedelske stroje, 305 (20—15)
mlatllnlce In slarooreznice,
najboljše tovarne, moCn« pluJ«, roman in port-land cement, itor|e in strelni klel, nepre-mocljlve plahte za vozove, e«<|, štedilnike nove vrste, tehtnice, utege,
cevi, plpeL
čarje, velika zaloga
. mesoreznlce, Jumnate Ventile in drugo opravo za gostilni-zaioga kuhinjske posode, vsakovrstne električne varjene verige, vsakovrstno orodje in sploh vse v to stroko spad«0oče predmete po ugodnih ccnah. —Velika izbera pristno pozlačenih nagrobnih krlfev.
Ceniki križiiv na r.ahtevnnjc brezplalno!
UdaJattlJ: dr. Evgra Lampa.
aioliib* Tiskam«
priporoča r&inovrstne
rizitnice
po nitki ceni.
Odgovorni uradnik: Ivan RakovačT

Tiska .Katollika Tlakam.'