ZDRAVNIŠKI
VESTNIK
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
KEMIKA D. D. ZAGREB
za kemično in farmacevtično industrijo.
Priporoča svoje preizkušene preparate
Živalskega oglja
za zdravljenje vseh motenj prebavnega trakta posebno pa sledeče:
farhfl SmimalSc tablete a 0,40 g. in prah za recepturo CiUifllttli® najčistejše živalsko oglje z zanesljivim adsorptivnim učinkom. Originalne škattje a 50 tabl.
CSPhOdCld »Cinika“ tablete po 0,40 g. Carbo animalis ■»'»OiliBU impregnirano s 2% solno kislino (H CL) Orig. steklenica z 50 tabl.
Carbopepsin
tablete z vsebino 0,25 g. Carbo anima-lisa in 0,25 g. pepsina.
Tannocarbon
„Kemika* tablete z 0,25 g. Carbo animalis in 0,20 g, Tanin, albuminat. Orig. škatlje po 50 tabl.
„Kemika* tablete z 0,25 g. Carbo animalis in 0,05 g. Extract Sennae sicc. Orig. škatlje po 50 tabl.
Magnocarbon
„Kemika* tablete s 0,025 g. Carbo animalis 0,25 g. Magnozon-a in 0,005 g. Extract Belladonae. Orig. škatlje po 50 tabl.
Imenovani preparati živalskega oglja omogočajo izvrševati uspešno in hitro individualno terapijo vseh obolenj prebavnega trakta. Blagovolite dati prednost dobrim domačim preparatom in se jih vedno
poslužujte.
Naslov uredništva in administracije:
Dr. R. Neubauer • Golnik.
VSEBINA:
Dr. F.	Gosti:	*f* Dr. Vinko Gregorič (1	slika) . .	.	. . . .	275
Dr. V.	Meršol:	Glavni principi raziskavanja in zatiranja	malarije
s posebnim ozirom	na	dravsko banovino . . 276
Dr. A.	Simoniti:	Gripa in tuberkuloza...........................284
Dr. V.	Stacul:	Koncentrirana hrana pri	habituelnem	bluvanju
dojenčkov. (4 diagrame).........................289
Dr. Ljudevit Merčun: Pet let zdravljenja z aktoprotinom (1 tabela) . 295 Dr. R. Bassin:	Primer ozdravljenega notranjega hydrocephala
(2 slike) . ................................... 300
Dr. Albert Trtnik:	Slučaj spontane rupture	simfize med porodom . 304
J. Kallay - Ljubljana: Na-Evipan-narkoza ...............................306
Iz zdravniških društev................................................. 306
Vprašanja in odgovori ................................................  308
Iz medicinskih časopisov................................................308
Nove knjige.............................................................314
Referati . .............................................................317
Drobne novice...........................................................319
Iz uredništva........................................................   322
Tej številki sta priložena prospekta:
Tvrdke R. Dunod — Beograd, Bašvanska 6 ter tvrdke Mag. J. Hoffmann,
Zagreb.
Rogaška Slatina
Zdravilišče želodca in črevesja, jeter in žolčnega mehurja (kamni), sladkorne bolezni in protina poseduje
ZDRAVILNE
VRELCE:
„TEMPEL' „S T Y R I A* „DONA T*
PRIČETEK SEZONE
1. MA J
PYRIDIUM
(solnokisla so! phenylazo-a-a-Diamino-pyridlna).
bolečine ublažujoč peroralen sečni antiseptikum
Originalne cevke s 12 tabl. po 0,1 g 3 krat dnevno	Originalne steki, s 25 tabl. po 0,1 g
1	— 2 tableti Bolnički zavitek: steki, z 100 tabl. po 0,1 g
Pyridium Corporation, New York
Alleinvertrieb:
G. F. SSbrinBer&SShne GmbH, Msnnheim-Waldhot
HORDENZYM
Dr. VVandrov hranilni sladkor.
Idealna stalna hrana za zdrave in bolne dojenčke po načelih prof. Soxletha.
Indikacije: Pri zdravih dojenčkih za povečanje teze in pospešenje rasti namesto sladkorja. Kot dodatek k zelenjavi pri prehodu na mešano hrano, pri motnjah prehrane dojenčkov, ki trpijo na driski. Za otroke in odrasle, ki rabijo naglo in stalno zboljšanje svoje hrane.
ALCOPHEN
Dr. W a n d e r.
(Aiucol-Acetylparaphenetidin-Coffeincitrat-
Dimethyl-Aminophenyldimethyl-Pyralozon).
ANALGETICUM - ANTIPYRETICUM
Doziranje: po potrebi 3—4 krat na dan po t—2 tableti. Tableto moremo raztopiti v žlici vode ter na to požreti s požirkom vode.
Vzorce in literaturo pošilja:
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb.
Kao sretstvo koje stišava kašalj i dejstvuje sedativno, Dicodid »Knoll«
daleko je podesniji od Codeina.
Dicodid »Knoll« ako se ispravno dozira ne izaziva gotovo nikakovih nuzpojava (Nausea).
Vrlo retko uzrokuje opstipaciju.
Rp. Dicodid-Tabletten »Knoll«
Cevčice sa 10 i 20 tableta po 0,005 g. Cevčice sa 10 tableta po 0,01 g.
Odrasli uzimaju: 2-3 puta dnevno 0,005-0,01 g.
KNOLL A.-G., kemičke tvornice, Ludwigshafen a. Rk.
Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr^JOraško Vilfan, Zagreb, Ilica 204.
ZDRAVNIŠKI VESTNIK
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 8—9.	30. septembra 1933.	Leto V.
f Dr. Vinko Gregorič.
(Prijatelju in kolegu v spomin.)
Po kratki bolezni je preminul 22. avgusta v Ljubljani primarij dr. Vinko Gregorič. Njegove zasluge za zdravniški stan so velike in neprecenljive. Ko je pred leti slavil svojo 70 letnico, smo mu izkazali svoje spoštovanje, priznanje in hvaležnost s tem, da smo kar najslovesnejše proslavili ta dan.
V živem spominu so vsem kolegom in zato jih ni treba na drobno navajati. Bil je organizator zdravniškega stanu, ker je dobro vedel, da nas le skupna moč privede do veljave in do zmage naših opravičenih a žal le malo vpoštevanih teženj. Vedno in vedno je v svojih govorih naglašal potrebo organizacije, veljavo zdravniške zbornice (ki ga je izvolila v predsednika in pozneje mu podelila častno predsedništvo) kot naše zakonite zaščitnice. Njegovega treznega, a odločnega vodstva bomo zelo pogrešali.
Bil je dober kolega in zvest prijatelj, vselej vsakemu rad na uslugo. Bil je človekoljuben zdravnik, sočustvujoč z bolniki, katerim je rad s šaljivo besedo pomogel do dobre volje.
Udejstvoval pa se je tudi z uspehom na socijalnem polju. Rojen Ljubljančan je zlasti ljubil svoje rodno mesto ter bil res vnet za njegov napredek. Njegova ideja in zasluga je moderni hotel z veliko koncertno dvorano („Union“); imel je v načrtu tudi moderno zimsko kopališče — ki pa se takrat žal ni izvedlo. Pridobil si je zasluge za tujski promet. Udejstvoval se je v politiki s resnimi idejami in nasveti, — dasi ni stal v prvih vrstah. Mnogo važnega in dobrega je dosegel, obžaloval pa tudi, da dostikrat ni našel umevanja in podpore ter radi tega ni mogel uspeti z mnogimi svojih načrtov.
Možu nesebične delavnosti, poštenega prepričanja in predvsem za čast in dobrobit zdravniškega stanu neumorno delavnemu kolegu ohranimo trajno vsi hvaležen spomin.	Dr. F. Gosti.
Glavni principi raziskavanja in zatiranja malarije s posebnim ozirom na dravsko banovino.
Dr. V. Meršol
Ena najvažnejših nalog zdravstvenega programa v naši državi je gotovo zatiranje malarije. Računa se, da v času sezone število na malariji bolnih na ozemlju Jugoslavije znaša približno en milijon. Že to visoko število je samo po sebi nekaj strašnega, še strašnejše pa je dejstvo, da je malarija kronična bolezen, ki traja v ugodnem času, ako se takoj spozna in začne sistemaiično zdravljenje, nekaj tednov ali mesecev. V slučaju pa, ako se sploh ne zdravi ali zdravi neredno in brez sistema, traja nekaj let. Mnogim pa je malarija celo neposredni ali posredni vzrok prerane smiti.
Malarija je v naši državi razširjena predvsem v vardarski, zetski in primorski banovini. V precejšnji meri vlada tudi v slavonskem in bosanskem Posavju ter okrog Donave in Tise. V omenjenih krajih je Ministrstvo za Socialno politiko in narodno zdravje izvršilo raznovrstne ukrepe, da se šlevilo na malariji obolelih zmanjša, da se bolniki pozdravijo in širjenje bolezni prepreči. Po zakonu o pobijanju malarije se deli država z ozirom na to bolezen na tri kategorije:
1.	Zdravi kraji v katerih ni ne autohtone malarije ne anofelov.
2.	Anofelične pokrajine, v katerih so anofeli, vendar ni endemične-malarije.
3.	Malarični kraji:
a)	1. vrste so oni, v katerih boluje najmanj 10°/o prebivalstva, ali oni, v katerih je ta odstotek manjši, toda je bolezen radi posebnega svojega značaja ali radi drugih krajevnih razmer občutno socialno in zdravstveno zlo.
b)	2. vrste, v katerih se pojavlja br lezen pod 10% ali se pobija tako uspešno, da ni resnejše socialno in zdravstveno zlo.
Kategoriziranje posameznih pokrajin vrši Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na predlog pristojnega higienskega zavoda.
Glede kategorizacije velja za najmanjšo edinico področje občine, ki se v tem pogledu ne sme deliti. Vendar se smejo glede na malo asana-Cijo in ostale ukrepe v področju občine posamezna malarična ognjišča krajevno označiti.
Ne veljajo za malarične oni kraji, v katerih se pojavljajo krajevne manjše epidemije po slučaju malarije, ki se je tja zanesla.
Kljub temu, da dravska banovina po tem zakonu v splošnem ne spada med malarične pokrajine, vendar imamo, kakor bodemo pozneje videli, dovolj vzrokov, da se z vprašanjem malarije pri nas malo obširnejše bavimo.
Pri raziskavanju malarije v nekem kraju se moramo predvsem držati določenega načrta. Kakor pri drugih nalezljivih boleznih, nam
mora bili tudi pri tako razširjeni malariji v prvi vrsti jasna njena epidemiologija t. j. znana nam morajo biti vsaj glavna dejstva in zakoni, ki upravljajo njen izbruh in širjenje. Nikdar ne smemo pozabiti, da je vir novih infekcij pri malariji samo bolan človek. On je vzrok, da se anofeli okužijo. Okrog takega na malariji bolnega človeka se s pomočjo anofelov začno tvoriti malarična ognjišča. Najprej navadno zbole osebe iz iste ali sosednih hiš, („hišne epidemije“'), čez par mesecev se bolezen razširi po celi ulici ali delu vasi.
Sirjenje malarije pospešuje:
a)	veliko število za malarijo sprejemljivih anofelov. Umevno je, da se komarji morejo razvijati samo v ugodnih razmerah, predvsem kar se tiče terena. Anofeli najboljše uspevajo v nizkih močvirnatih krajih, medtem ko bodemo redkokdaj našli pogoje za razvoj nekih vrst anofelov v visoko ležečih in suhih mestih. V tem oziru je pri nas zanimivo dejstvo, da se v nekaterih krajih vardarske banovine, v katerih vlada preko leta "velika suša in ki leže relativno visoko nad morjem, kljub temu malarija ~v jeseni zelo razširi. Tu govorimo o tako imenovani „paradoksni malariji“. Dalje je za razvoj anofelov kakor tudi parazitov v njih, ako so okuženi, potrebna zadostna toplota, zato se anofeli razvijajo najhi-dreje v toplih krajih. Znano je dejstvo, daje malarija predvsem bolezen "vasi, ker tam anofeli najdejo najugodnejše pogoje za razvoj. V večjih mestih obole večinoma samo prebivalci periferije, ker v sredini mesta ni potrebnih predpogojev za dobro razvijanje anofelov. Seveda lahko obole dudi meščani iz centruma mesta, ako se zvečer ali v noči nahajajo na periferiji mesta ali pa na vasi, kjer se okužijo.
b)	čim večje število klicenos cev t. j. oseb, ki so bolne na .malariji in pri katerih se nahajajo malarični paraziti v periferni krvi.
c)	čim večje število za malarijo sprejemljivih ljudi. Sem spadajo predvsem ljudje, ki so slabo rejeni ali iz kakšnega drugega 'vzroka manj odporni proti malariji. Tu igrajo veliko vlogo predhodne epidemije drugih bolezni kakor na pr. gripe, ki oslabi velik del prebivalstva in ga napravi manj odpornim.
Preden začnemo raziskovati malarijo v kakšnem kraju, moramo v prvi vrsti ta kraj dobro poznati. Potrebno je nabaviti si čim detaljnejšo geografsko karto. Razen tega se moramo obrniti na kakšno osebo, kateri je dotični kraj dobro znan (na vasi je to predvsem župan, učitelj ali duhovnik), da nam poda čim točnejše splošno in specijalne podatke.
Najbolj nas morajo zanimati sledeči splošni podatki:
a)	Nadmorska višina, položaj vasi (proti severu ali jugu) kakor tudi vrsta tla (peščena ali ilovnata).
b)	Važno je vprašanje vode, t. j. teče-li skozi vas ali poleg nje kakšna reka ali potok? Ali se nahajajo tam manjša ali večja močvirja? Kako teče voda: počasi z zastajanjem ali hitro? Koliko je v kraju studencev in vodnjakov in kakšne vrste? Alije v vasi dovolj vode po zimi in po leti?
c)	Kakšne so agrikulturne razmere? Katere vrste žito se največ seje? Kakšno drevje prevladuje? Ali se nahajajo v bližini gozdovi in kakšne vrste? Obstojajoli neobdelana polja in travniki? Skušnja uči, da se v krajih, kjer ostanejo polja neobdelana, pogosto tvorijo nova legla anofelov-
d)	Ali se prebivalstvo mnogo bavi z živinorejo? Kakšna je prevlada-joča pasma? Zanimivo je namreč dejstvo, da v hišah, blizu katerih se nahajajo hlevi, kjer se nahaja živina tudi preko poletja, večkrat najdemo mnogo manj ljudi obolelih na malariji, kakor pa v drugih hišah, kjer v bližini ni hlevov. Tu anofeli ubadajo in sesajo kri domačih živali (s o z o o-filni), kar lahko dokažemo, ako jih vlovimo, iz njihovega želodca vzamemo kri in s pomočjo precipitacije določimo njeno vrsto (da-li je človeška, goveja, konjska, svinjska, kozja, ovčja, kokošja itd.).
e)	Klimatični pogoji: Koliko je padavin, kdaj (v katerih mesecih) največ; kakšna je vročina po leti; ali vlada suša; smer in jakost vetra j je-li kraj meglen itd. ?
f)	Prebivalstvo: Število; poklic, ki prevladuje; najbolj pogoste bolezni in vzrok smrti. Ekonomsko stanje. Prehrana. Da-li prebivalstva stalno živi v vasi ali pa gre vsako leto na delo v druge kraje? Na ta način se lahko prebivalci gorskih vasi, ki začasno delajo v malaričnih nižinah,, tam okužijo. Isto teko nam je dobro znano, da se vojaki in uradniki, ki služijo po malaričnih krajih, pogosto okužijo in vračajo z neozdravljeno malarijo domov, ter na ta način postanejo klicenosci. Ako se v njihovi rojstni vasi nahajajo anofeli, tedaj obstoja možnost, da ti neozdravljeni bivši vojaki zaneso malarijo v svojo domačo vas.
g)	Stanovanjske razmere: Oblika hiš jn oslalih poslopij, urejenost hiš z ozirom na higijeno; obskrba z vodo, osvetlenje, ventilacija^ Koliko oseb živi povprečno v eni hiši i Ali so hiše raztresene, daleč ena od druge, ali pa so ena zraven druge brez večjih vrtov? Obstojajo-li jame za polivanje pomij?
h)	Prometna sredstva med vasjo in okolico. To je treba vedeti, da se lahko raztolmači možnost prenosa malarične infekcije iz drugih krajev-Posebno je potrebno omeniti prevoze preko rek, pristanišča itd.
Vse te podatke si moramo napisati. V nekaterih državah imajo v ta namen posebne tabele (karte), kjer se vsi podatki uvedejo. Poleg tega si moramo napraviti položajno skico z ozirom na reko ali potok. Tu je predvsem potrebno nacrtali vsa močvirja in stoječe vode.
Dalje nas zanimajo specijalni podatki. Tu se moramo informirati o stanju in vrsti malarije v prejšnjih letih: vlada-li malarija v danem, kraju endemično t. j. ali se pojavlja vsako leto več slučajev. Dalje nastopali malarija samo v obliki sporadičnih slučajev, raztresenih po vasi, ali pa se javlja v obliki epidemij, tako da skoro istočasno oboli večina prebivalstva. Kakšni so klinični znaki? Kakšne vrste napadi se javljajo (tercijana, kvartana ali tropika)? Da-li je bila malarija v zadnjih letih, benigne ali maligne narave? Ali se je prebivalstvo zdravilo in na kakšen na-
čin? Ali nastopajo slučaji skozi celo leio ali pa samo v določenem času (jeseni ali poleti) kot sezonska bolezen?
Ko smo se v glavnem orijentirali glede omenjenih vprašanj, tedaj lahko preidemo k določitvi sedanjega stanja malarije v do-tičnem kraju.
Ako je kraj majhen, tedaj se bodemo najlažje orientirali, ako gremo od hiše do hiše in preiščemo celo prebivalstvo. V slučaju endemične malarije bodemo našli v glavnem tri vrste ljudi:
a)	stare ljudi, ki so se trajno nahajali v vasi ali njeni bližini in malarijo preboleli v svoji mladosti. Pri njih bodemo našli povečano vranico brez parazitov v krvi in brez drugih kliničnih znakov malarije.
b)	odrasle ljudi, ki so zboleli na malariji doma ali v drugih krajih in še vedno trpe na kronični malariji in na recidivah. To so v naših krajih predvsem bivši vojaki.
c)	v glavnem otroke, ki žive v dotičnem kraju od rojstva in so bolni na akutni obliki malarije. Sem spadajo tudi dojenčki, pri katerih se mala-rični paraziti pogosto najdejo v krvi v velikem številu, vendar se malarija klinično ne spozna radi atipične slike.
Skupini b) in c) predstavljala v glavnem klicenosce, ki so predvsem važni za dalje širjenje malarije.
O priliki obiska po hišah je potrebno vzeti vsemu prebivalstvu brez razlike, zdravim kot bolnim kri za preiskavo. Istočasno je potrebno preiskati, ako imajo povečano vranico. Pogosto se v tem oziru delajo napake, ker se pri ocenjevanju razširjenosti malarije med prebivalstvom kakšnega kraja jemljejo v poštev samo podatki od oseb, ki same pridejo k zdravniku ali v ambulanto. Na ta način se ne vpoštevajo oni bolniki, ki ne prihajajo na pregled; na drugi strani se ne vpošteva zdravo prebivalstvo, zato tudi najdeni rezultat ne more biti točen.
Ako je kraj velik, tedaj bi obhod vseh hiš vzel preveč časa. Zato naj se pregledajo samo vsi šolo-obvezni otroci, ki so tako ali tako iz vseh krajev vasi. Pri šolskih otrocih se najlažje orijentiramo o okuženosti do-tičnega kraja kakor tudi o medsebojnem razmerju posameznih vrst parazitov.
Na tako sistematičen način se lahko ugotovi:
a)	parazitni indeks t. j. procentualno število ljudi, pri katerih se v periferni krvi najdejo malarični paraziti. Ako preiščemo samo šolske otroke, tedaj je ta indeks navadno malo višji, ker je pri otrocih večinoma več svežih obolenj, pri katerih se najdejo paraziti v krvi. Pri tem je potrebno vzeti v poštev tudi otroke, ki so odsotni, verjetno zopet radi malarije.
b)	Vranični indeks, ki označuje procentualno število najdenih povečanj vranice. Tudi vranični indeks se najlažje ugotovi tako, da se pregleda vse prebivalstvo po vrsti in brez izjem (odrasli in otroci, bolni in zdravi, bogati in revni). Ako bi preiskali samo odrasle, tedaj bi bil ta index malo večji, ker odrasli so bolj pogosto bolni od kronične malarije pri kateri je vranica navadno povečana. Obratno je pri otrocih ta index malo
nižji, ker pri svežih obolenjih v samem začetku še ne nastopi večje povečanje vranice, ki bi se dalo opaziti in tipati. Preiskava vraničnega indexa je posebno važna spomladi (v aprilu), dokler še ni norih slučajev. Da bi dosegli čim točnejše podatke, je potrebno, da se pregled vranice vrši na en način in ako mogoče, da ga vrši ena in ista oseba (eden in isti zdravnik).
Parazitni in vranični index se ne ujemata vedno. Vranica je lahko porečana brez parazitov v krvi in obratno.
Število pozitivnih parazitnih izvidov in število pozitivnih povečanj vranice brez najdenih parazitov v krvi skupaj, preračunani na vse prebivalstvo, dasta približno index infekcije ali epidemije za posamezen kraj.
c)	index anofelov t. j. procentualno število okuženih anofelov, ki so se na prirođen način inficirali. To ugotovimo s preiskavo želodca, slinih žlez in muskulature anofela-samice, katere smo ulovili po hišah, hlevih, vodnjakih, straniščih itd.
Zelo važno je preiskati različne vrste anofelov, in sicer zato, da se zna, katera vrsta prenaša malarijo v tem kraju, ker je potrebno predvsem to vrsto uničevati. Potrebno je, voditi točno evidenco o številu ulovljenih anofelov (samcev in samic) v posameznih hišah, hlevih, kleteh itd. Poleg tega je dobro vedeti, koliko se jih med samicami najde okuženih.
Dalje je potrebno sistematično nadzorovati močvirja in opazovati, ako se tam nahajajo jajčeca in ličinke anofelov, katere vrste in v kakšni množini. V tem pogledu se mora predvsem paziti na močvirja in stoječe vode, ki se nahajajo blizu hiš.
d)	Klinična slika malaričnih napadov kakor tudi vrsta malarije (ali gre za tercijano, kvartano ali tropiko).
Na podlagi najdenih podatkov in dejstev se lahko zaključi, katere metode pobijanja malarije so v danem kraju najbolj primerne. Dočim v enem kraju zadostuje samo zdravljenje in profilaksa s kininom, je mogoče v drugem kraju potrebno polagati glavno važnost na boj proti anofelom, v večini krajev pa se morajo podvzeti kombinirane mere.
Čeprav so v splošnem razne metode pobijanja malarije že znane, vendar se mi zdi, da ne bode odveč, ako se jih tu v kratkem spomnimo :
Bolan človek — samica anofela — zdrav človek je pot širjenja malarije. Ako želimo malarijo zatreti, moramo to zvezo na nekem mestu prekiniti in to bodisi v človeku, bodisi v anofelu.
1. V človeku: a) Vsak malarični bolnik se mora smatrati za klice-nosca. S pravilnim z d r a v 1 j e n j e m lahko malarične parazite v krvi uničimo.
b)	pri ljudeh, ki še niso bolni na malariji, lahko s primerno kininsko profilakso sploh preprečimo nastop malarije.
c)	pri bolnikih in pri zdravih osebah moramo preprečevati, da ne pride do uboda anofelov (s pomočjo mrež na vratih in oknih, s pomočjo komarnikov, pod katerimi prenočujemo itd.).
2.	V anofelu: Preprečevanje razvoja anofelov v vseh stadijih in njihovo uničevanje.
V	ta namen služi predvsem mala asanacija ali bonifikacija, ki obstoja v sledečem:
Da se zasipajo stoječe vode in osušujejo tla v manjšem obsegu;
2.	da se trebijo vodna rastlinja v stoječih in v takih vodah, ki počasi teko, ter se uravnavajo njih bregovi, da se na ta način ofeže ličinkam anofelov življenski pogoji;
3.	v akciji zoper komarje s fizičnimi, kemičnimi in biološkimi sredstvi.
Malo asanacijo odreja na predlog higijenskega zavoda banska uprava.
Delovne moči za izvršitev male asanacije daje posestnik, na čigar
zemljišču naj se izvrši mala asanacija.
V	krajih, kjer obstojajo velika močvirja ali je potrebno radi pobijanja malarije regulirati tok rek ali potokov, je potrebno izvršiti takoimenovano veliko asanacijo, ki obsoja iz večjih del hidrotehničnega, gospodarskega, industrijskega ali drugega značaja. Velike asanacije so v splošnem večiega agrikulturnega pomena, za zatiranje malarije same pa večkrat ne prinašajo pričakovanih koristi.
Ko smo se na ta način orientirali o splošnih principih raziskovanja in pobijanja malarije, nam prihaja nehote vprašanje: Kaj pa naj se predvzame pn nas v dravski banovini?
Najprej se moramo vprašati: Kaj je pri nas glede malarije ugotovljenega? Priznati moramo, da se v pogledu malarije in anofelov pri nas do sedaj ni delalo prav nič sistematično.	1
Znano nam je v glavnem samo sledeče:
1.	Iz zgodovine in pripovedovanja starejših ljudi nam je znano, da je v nekdanjih časih malarija vladala v raznih mestih dravske banovine v endemični obliki, tako v ljubljanski okolici, v Posavju, v okolici Celja, na Ptujskem polju itd.
2.	V marsikaterem kraju so bili najdeni anofeli (Anopheles maculi-pennis).
3.	Leto za letom se vračajo iz južnih krajev mnogi bivši vojaki z neozdravljeno malarijo in kot klicenosci predstavljajo veliko nevarnost za daljnje širjenje malarije v naših krajih. Vsako leto v zgodnji pomladi mnogoštevilni bivši vojaki iščejo zdravniške pomoči radi recidivov malarije.
4.	V nekaterih krajih dravske banovine se je malarija v zadnjih letih zopet začela javljati v endenvčni in epidemični obliki. Zelo poučen je slučaj izbruha malarične epidemije v okolici Cernomlja, ob potoku Dobličanka V teh krajih je pred 40 leti vladt la endemična malarija, potem pa je prenehala. L. 1930 je v tamkajšnji premogokop prišel delat delavec iz St. Janža, ki je imel neozdravljeno malarijo. Se istega leta se je med drugimi delavci v premogokopu in v Ciganski vasi pojavilo okrog 50 slučajev malarije, v 1. 1931 in 1932 se je število še povečalo, tako da je sedaj približno -200 ljudi bolnih na malariji. Vsi ti slučaji so se okužili doma. Ako
je tu en kliconosec povzročil malarično epidemijo, zakaj bi to bilo nemogoče drugje, kier so tudi dani predpogoji ?
Manjše število slučajev autohtone malarije je bilo v zadnjih letih ugotovljeno tudi v okolici Ljubljane (Studenec, Dobrunje), v okolici Celja in v nekaterih drugih krajih.
Poleg teh ugotovljenih dejstev pa obstoja mnogo neznank.
1. Manjkajo nam točnejši podatki glede zgodovine malarije v naših krajih. V ta namen bi bilo potrebno pregledati stare knjige, vprašati stare ljudi, kje so v mladostni dobi vladali slučaji treslike.
Ni nam znano, koliko je neozdravljenih slučajev malar je med bivšimi vojaki. Ravnotako nam ni znano število slučajev avtohtone malarije in kje se vse nahaja.
3.	Najmanj pa je preiskano vprašanje anofelizma. Tuinlam je kdo slučajno našel kakšnega anofela, sistematično se pa s tem problemom, kolikor mi je znano, do sedaj pri nas ni bavil nihče. Dev. Marija v Polju in Dobrunje sla tako blizu Ljubljane, pa nam v pogledu anofelizma razen fakta, da se tam nahaja Anopheles maculipennis, ni prav nič znanega. Prav nič nismo orientirani, v katerih mestih, ob kateri vodi so legla tega komarja, ne vemo, kdaj se začne prva generacija itd. Tudi nam ni znano, ali mogoče tu obstoja še kakšen drug tnopheles, ki prenaša malarijo itd.
Ravnotako nam v tem pogledu ni znana entomologija drugih krajev. Seveda nam ne more biti znano, ali so pri nas nahajajoči se anofeli hc-mofilni ali zoofilni. Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj je v nekaterih krajih dravske banovine, kjer je svoječasno vladala malarija, ona prenehala? Ali je zmanjkalo klicenoscev, ali so pogoji za razvoj anofelov postali slabši ali pa so naši anofeli postali zoofilni? Kolikor mi je znano, se v ljubljanskih entomoloških zbirkah sploh ne nahajajo anofeli, čeprav jih imamo gotovo na milijone.
Kaj bi bilo torej potrebno napraviti, da se prodiranje malarije pri nas zaustavi in zmanjša nevarnost od anofelizma?
1.	Vsi bivši vojaki kakor tudi ostali ljudje, ki so se nahajali v službi ali na potovanju preko poletja in jeseni v malaričnih krajih, bi se morali pri prihodu v domači kraj prijaviti pristojnemu zdravniku, ki bi sam ali s pomočjo Higienskega zavoda ali bolnice ugotovil, ali je dotična oseba prinesla seboj malarijo. Dobro bi bilo poleg tega, da bi vojaške oblasti obvestile pristojnega sreskega sen. referenta o vsakem malaričarju, ki se odpušča iz vojske neozdravljen. V tem oziru je nedavno od strani vojaških oblasti bila izdana okrožnica. Vse osebe, ki so zbolele na malariji za časa vojaške ali druge službe ali neposredno v zvezi z njo, bi se morale zdraviti na državne stroške do popolnega ozdravljenja. Le na ta način se bodemo rešili klicenoscev.
2.	Vsi slučaji avtohtone malarije bi se morali hematološko preiskati in v pozitivnem slučaju prijavljati pristojnemu san. referentu, ki bi od časa do časa kontroliral, ali se dotične osebe res zdravijo oziroma so že ozdravile..
3.	V krajih, kjer vlada malarija endemično ali epidemično, bi se moralo naprej ugotoviti faktično stanje po predhodno navedenih načelih in nato bolnike-klicenosce zdraviti, poleg tega pa predvzeti vse druge mere, predvsem malo asanacijo, uničevanje legel anofelov itd.
V vseh v predhodni točki omenjenih krajih (pri nas prideta v poštev predvsem okolica Ljubljane in okolica Cernomlja) bi se morala točno ugotovili entomološka stran malarije : biologija tam nahajajočih se anofelov. Zato bi bilo potrebno seveda večletno sistematično raziskavanje. Seveda je treba v tem pogledu začeti delati še koncem zime (videti, kje prezimuje anopheles, kje polaga prva jajčeca, kje so prve ličinke itd.).
5.	Potrebno bi bilo vsaj približno se orientirati o stanju anofelov v raznih drugih krajih, kjer je malarija nekdaj vladala in kjer se sumi, da ista obstoja. Mislim, da se bo našel še marsikakšen kraj, ki spada med anofelske kraje in kjer bi se morala izvesti mala asanacija, ki bi mnogo koristila tudi z ozirom na zatiranje navadnih komarjev-kulexov.
Da se dosežejo omenjeni cilji, je potrebno sodelovanje raznih inštitucij in raznih poklicev: eniomologov, inženerjev in zdravnikov in posebno še prebivalstva samega. Edino s sodelovanjem vseh bode mogoče doseči uspeh.
Zusammenfassung.
Dr. V. Meršol, Ljubljana: Richtlinien für die systematische Untersuchung und Bekämpfung der Malaria mit besonderer Rücksicht auf die Verhältnisse in der Dravska banovina.
Vor der Untersuchung der Malariaverhällnisse in irgend einer Gegend muss man zuerst über Malaria im Allgemeinen (Klinik, Blutbild, Epidemiologie, Etnomologie eic.) sehr genau unterrlchlet sein. Um Erfolg erwarten zu können, muss man die Gegend und ihre allgemeinen Verhältnisse, besonders aber die speziell Malaria betreffenden gut kennen. Dann hat man einen Plan zu machen und sich an ihn zu hallen. Erst dann kann man systematisch zu Werke gehen, um den gegenwärtigen Stand der Malaria in der Gegend fesfzustelien und dem entsprechend die richtigen Massnahmen zu unternehmen, um Malaria mit Erfolg bekätrpfen zu können.
Die Malariafrage ist auch in der Dravska banovina sehr wichtig, weil wir hier einige Gegenden mit endemischer Malaria haben, btsonders in der Umgebung von Ljubljana (Studenec, Dobrunje) und Černomelj. Weiters kommen hieher viele Malariekranke aus den südlichen Gegenden und bedeuten e ne ständige Gefahr für die Verbreitung der Malaria, weil die Anophelen in vielen Orten zu fin&en sind. Der Autor empfiehlt verschiedene Wege zum Studium der Malariafrage in oer Dravska banovina, um dann das Richtige treffen zu können und so die Malaria loszuwerden.
Literatura.
Dr. Milovanovič : Medicinski Godišnjak 1933.
Dr. Rankov: Rad higijenskih ustanova j. Srbije r926 i 1927.
Rosenau: Preventive Medicine and Hygiene.
Zakon o pobijanju malarie (1931).
Iz zdravilišča na Golniku (upravnik prim. dr. I? Neubauer).
Gripa in tuberkuloza.
Dr. A. Simoniti.
Od velike pandemije iz zime 1918—19 se vsako leto ponavljajo večje ali manjše epidemije gripe. Te epidemije pa so vse bolj benignega značaja, tako, da običajno vsaj v naših krajih ne pride do onih usodnih komplikacij, ki smo jih bili vajeni videti pri zadnji pandemiji. Najbrže imamo opraviti z nekako splošno, naravno, tiho imunizacijo, ki običajno sledi vtlikim, malignim epidemijam. Morda igra neko vlcgo v tem pojavu tudi zmanjšana virulen.ea virusa samega. Tudi v letošnji zimi smo imeli take manjše epidemije, ki sp potekale, kakor smo mogli videti iz raznih poročil, brez resnih komplikacij.
Ftizeologi in internisti proučavajo že delj časa, kakšni so medsebojni odnosi gripe in tuberkuloze. Vprašanja ki si jih stavijo so mnogovrstna : kakšen vpliv ima gripa na že obstoječe tuberkulozno obolenje? Kako vpliva gripa na latentno, zaprto tuberkulozo? Ka>-o vpliva na staci-jonarna, mirujoča žarišča? Ali zamore gripa napraviti iz zaprte odprto tuberkulozo? Kako vpliva na odprto tbc? Odgovori raznih avtorjev na ta vprašanja so si precej različni in do gotove mere celo nasprotujoči. Tako pravi n. pr. Georg jiirgsen, da gripa vpliva zelo kvarno na tuberkulotika. V zadnji pandemiji I. 1918 —19 so opazili da se je umrljivost tuberku-lotikov zelo povečala. Ista opazovanja so napravili že pri prejšnjih epidemijah. To dejstvo so si skušali pojasniti na razne načine. Tako so bakterijologi mnenja, da bacil influence izravna pot Kochovemu bacilu, da se le-ta lahko širi v pljučih. Poleg tega pa smatrajo tuberkulozna pljuča kot zelo primeren teren za delovanje bacila influence. Jiirgsen trdi, da se pri tuberkulotikih za časa epidemij gripe poveča ne obolelost ampak umrljivost ftizikov in da flizik ne umrje radi reaktivacije in lokalnega, pljučnega poslabšanja, marveč radi tega, ker njegov že itak oškodovani organizem ni kos napadom novega okuženja in njega toksičnim vplivom. Lindhagen prihaja na podlagi statističnih podatkov na Švedskem do zaključka, da se je umrljivost tuber-kulotikov povečala v malih epidemijah influence v letih 1914—15 in v oni večji 1918—19 in pravi, da ima influenca pogubcnosen vpliv na umrljivost pri tbc. Pušča pa odprto vprašanje kavzalne zveze med gripo in tbc.
Fr. T. Lord trdi, da je influenca zelo nepovoljna komplikacija in prihaja do zaključka da sploh infekcijozna obolenja respiracijskega trakta dražijo tuberkulozna ognjišča k večji aktivnosti in da pospešijo konec.
Krause in Allen K. pri proučavanju gripe epidemij in umrljivost za tbc. v Združenih državah pravita, da se je umrljivost tuberkulolikov od 25% v letih 1900—18 povečala na 41% v sedmih letih po 1918. Baum prinaša slučaje, kateri naj dokažejo, da influenca lahko reaktivira do tedaj latentna ognjišča. Pravi, da je bil pri njegovih slučajih poiek akutne influence zelo težak, recidiva tbc. pa je bila lažjega značaja. Na podlagi svojih izkustev
izvaja, da predstavljajo latentna tuberkulozna ognjišča nekak locus minoris resistentiae in da influenca ni vzročni ampak časovni izprožilni moment za reaktivacijo pljučne tbc. Alessio Fr. je opazil pri influenci po zimi L 1929, da je po njej nastopila tbc. v 2% slučajev. Verjetno je, da pride bliže resnici Wälder, ki poudarja zelo važno dejstvo, da se realitivacija tuberkuloze pojavlja zelo lahko pod masko gripe. Isto potrjuje tudi Schwalm. Jessen trdi, da je pri pljučni tuberkulozi videl mnogo pljučnic in smrtnih slučajev. Nasprotno sta videla Dorn in Wiese zelo lahek poteke grip pri pljučni toc., ravnotako tudi Aleksander Puder. On je obdelal statistične slučaje v Elisabeth sanatoriju pri Budapestu o priliki epidemije gripe. Trdi namreč, da influenca nima nikakega posebnega vpliva na potek tubeikuloze in niti ne na reaktivacijo latentnih ognjišč. Pravi tudi, da je gripa pri epidemiji napadla hujše in v večjem številu personal zdravilišča kot pa pacijente same. Od 703 bolnikov je obolelo na gripi 78, to je 11%. Komplikacije so nastopile v 6 slučajih, to je v 7.6%, od teh so trije ozdraveli, trije (Turban 11.) umrli. To bi bilo pri na gripi obolelih 3.8%. pri celotnem -št vilu 0.4%. Od 200 oseb osobja je obolelo 47, to je 23.5%. Pri negativnem pljučnem izvidu ni influenca nikjer izzvala tbc.
Oglejmo si sedaj letošnjo malo epidemijo gripe v našem zavodu. Opazovanje re epidemije je tako zanimivo posebno radi tega, ker vemo za točen izvor infekcije in poznamo skoroda bi rekli do ure natančno čas inkubacije. Tudi nam je bilo mogoče točno opazovati potek te bolezni (gripe) od začetka do konca. V soboto, dne 11. II. 33. je prišel, kot običajno v zavod brivec. Sele naknadno smo izvedeli, da je bil brivec akutno bolan na influenci, je pa kljub temu opravljal svoj posel še celi dan. Komaj je odšel iz zavoda je tudi on obležal. Bolniki sami so že ta dan opozarjali brivca, naj bi ta dan delo opustil, ker je neprestano kašljal, kihal in pljuval. Vsi naši bolniki, ki so oboleli za gripo, so razen enega, imeli opravka z brivcem. V pondeljek 13. II. je obolel zdravnik in 8 bolnikov s tipičnimi simptomi akutne gripe. Dobili so visoko temperaturo, močan glavobol, bolečine v grlu in splošnim slabim počutjem. Pri izpraševanju s no takoj ugotovili izvor infekcije in smo poskrbeli za čim boljšo izolacijo že obolelih. Spravili smo vse na novo obolele v posebne sobe, preprečili medsv bojne obiske, odredili zanje posebno osobje. Na ta način se nam je posrečilo preprečiti razši jenje epidemije na druge bolnike. Obolel je kljub temu še eden bolnik, sorodnik enega na gripi obolelih, ker se ni držal danih navodil in je prvi dan gripe obiskal strica. Epidemija gripe v zavodu za pljučno bolne ni lahka in brezpomembna stvar, zato je umljivo, da smo se bali eventualnih zlih posledic, ki bi mogle nastopiti. Vsi ti bolniki so v našem zavodu radi odprte, večinoma zelo težke pljučne tuberkuloze. Le eden od teh je imel zaprto, a prav obsežni fibrozni proces. Opisal bom rta kratko potek posameznih slučajev.
B. M. boluje na phthis. fiborcaseosa sec. fibr. lobi sup. utr. c. cavern. dext. — pneum. artif. dext, S. R. 112. Koch neg. Oboli v pondeljek 13. II..
z visoko temperaturo (39.2°), in glavobolom, ki ga zelo muči; ima tudi bolečine v grlu in nosu. Zelo sta se mu povečala kašelj in množina izmečka. Bolnik toži, da se počuti zelo slabo. Je brez apetita, bolijo ga vse kosti. Pri klinični preiskavi ugotovimo na celem pljučnem polju bronhilične simptome; grlo zelo vneto. Po par dneh mu temperatura litično pade in pride v soboto 26. II. na normalo. Cel čas bolezni je imel zelo suha usta in slab okus. Terapija simptomatična (Gardan, Codeform), Po prestani bolezni se povrne status quo ante brez vsakega lokalnega poslabšanja na pljučih.
Tr. A. phthis. fibroc. ca v. sin. — Seropneumothorax sin. S. R. 29. Koch neg. V pondeljek 13. II. dobi visoko temperaturo (39°), glavobol, močan nahod. Ima izredno močan kašelj in veliko množino izmečka. Tretji dan obolenja dobi močno eoistakso, ki se ponavlja dokler se je ne vstavi s tamponado. Tudi on zgubi koncem tedna temperaturo in vse opisane simptome. Ostane mu le neka splošna šibkost in anoreksija. Terapija simptomatična (Calc. Gardan, Codein). Pljučni izvid je po prestani influenci nespremenjen.
Tr. K. phthis. cav. ulcer, lobi sup. utr. — pneux. artef. bil. S. R. 17. Koch -j- 3. el vi.-J- Tudi on oboli 13.11. z akutnimi simptomi: temperatura 39.2°, glavobol, bolečina po vseh udih. Zelo mnogo kašlja in pljuva, precejšnja dispnoe. Terapija simptomatična (Gardan, Transpulmin, cardiaca.) Po nekoliko dneh mu izginejo vsi akutni simptomi gripe in se mu vrne stanje pred obolenjem. Ostane mu le nekoliko povečana sekrecija.
Br. I. phthis. fibroulc. cav. lobi sup. utr. S. R. 20. Koch -[-2. Je gotovo najtežji naš bolnik te epidemije. Oboli v pondeljek 13. II. z zelo visoko temperaturo (39'6°), močnim kašljem, izredno povečano množino sputuma. Muči ga zelo hud glavobol in bolečine po vseh udih. Nudi že na prvi pogled utis težko bolnega človeka Težko diha, pri kliničnem pregledu imamo sliko reaktivacije že umirjenih ognjišč z močnimi bronhitičnimi simptomi. Nas skrbijo posebno izredno povečane množine sputuma. Preidemo takoj v aktivno terapijo z calc. chl. transpulminom in cardiaca. Temperatura kljub temu noče pasti na normalo kot pri drugih, ampak je nad normalo celih 14 dni. Bolnik toži o popolni anoreksiji. Po štirinajstih dneh se mu simptomi gripe počasi boljšajo, temperatura pade na normalo, kašelj in izmeček se zmanjšata, a ne dosežeta statusa quo ante. Edino pri tem bolniku vidimo stanje po gripi poslabšano tudi v lokalnem pljučnem izvidu z jasnimi znaki riakutizacije že umirjenih ognjišč.
R. M. Tbc. fibr. densa lobi sup. utr. S. R. 27. Koch neg. Tudi pri njemu se pojavijo akutni znaki gripe. V par dneh dobi zopet normalno temperaturo, ponehata mu kašelj in izmeček popolnoma, lokalni pljučni izvid je isti kot pred gripoznim obolenjem. Terapija je bila simptomatična.
Gl. B. Pri nas radi phthis. fibroas. incip. in lobo inf. utr. praecp. sin.
S.	R. 104. Koch neg. Oboli v sredo 15. II. Ta pacijent ni bil pri brivcu, ampak se je okužil pri stricu V. K. Temperatura mu je poskočila na 38.2°,
«lobil je nahod, precejšen glavobol. Bolelo ga je grlo in kosti. Kašelj je bil nekoliko povečan, izmeček nespremenjen. Pri kliničnem pregledu se ne opazi razen poostrenega dihanja nikake spremembe na pljučih. Po par dneh se povrne v stanje pred obolenjem. Ostane pa popolnoma brez vsakega apetita za dalje časa.
P. M. je v zavodu radi phthis. fibrou'c. cav. lobi sup. utr. S. R. Koch -f-. Oboli 13. II. z močnim glavobolom, nahodom, kašljem in povečanim izmečkom ter temperaturo do 39.3°. Boli ga tudi grlo in kosti. Pri klinični preiskavi nudijo pljuča sliko akutne bronhitide. V enem tednu se vsi ti simptoni umirijo in izginejo. Kašelj preneha popolnoma, izmeček pride zopet do običajne količine pred gripo. Po prestani bolezni pljuča nudijo isto sliko kot pred obolenjem. Oslane le neka splošna slabost in anoreksija.
V. K. je v zavodu radi stare stacijonarne cav. phthis. komplicirane n emfizemom S. R. 24 Koch -f-. Tudi on dobi povišeno temperaturo (38'5°) z nahodom, povečanim kašljem in izmečkom. Bolnik ne občuti posebnega glavobola, le sapa mu je težka in se počuti zelo utrujenega. Ima močne bolečine v grlu in ga „tišči“ v prsih. Tudi njemu izginejo polagoma ti simptomi in je v soboto že popolnoma afebrilen. Klinična preiskava nam nudi sliko akutne bronhitide. Terapija simptomatična. Po prestani gripi ne kaže nika-kega poslabšanja.
J. M. phthis. fibroc. cav. confirm. lobi sup. sin. et incip lobi sup. dent. Koch + 3 S. R. 20.
Tudi on oboli v pondeljek 13. II. z akutnimi simptomi gripe. Po nekaj dneh s precejšnjo temperaturo (39°) postane zopet afebrilen in se povrne v stanje pred gripoznim obolenjem. Terapija tudi tu simptomatična.
Obolelo je tudi večje število osobja, 3 zdravniki, 5 sester, 6 strežnikov in 3 sorodniki uslužbencev. Ce torej vpoštevamo da je obolelo od 140 bolnikov 9, od 69 uslužbencev 14, vidimo, da je proporcijonalno obolelo 'več zdravih kot pacijentov samih. Po kritičnem pregledu naših podatkov lahko zaključimo, da je potekla influenca pri naših tuberkuloznih bolnikih "V veliki večini slučajev zelo benigno in da ni izzvala nikakih posledic za nadaljni potek tuberkuloznega procesa. Le v enem slučaju smo videli poslabšanje procesa in to pri bolniku, ki je bil že po svojem prvotnem pljučnem izvidu zelo težko bolan. Smo tudi mnenja, da tbc. sama ni nikaka predispozicija za influenco. Nismo opazili, da bi influenca izzvala tuberkulozo pri zdravih ljudeh, čeravno so izredno izpostavljeni infekciji (sestre, strežniki). Tudi nismo videli pri našem materijalu nikakih reaktivacij starih, že umirjenih ognjišč. Pri onih pacijentih, ki imajo terhpeutski pneumotoreks ni influenca vplivala na tega na nikak način. Po naših izkušnjah pri tej epidemiji nagibamo k mišljenju onih, ki pravijo, da nima influenca nikakega posebno slabega vpliva na nadaljni potek pljučnega procesa, Ni pa vedno tako. Vsakemu zdravniku je znano, kako ogromne razlike obstojajo med epidemijami raznih let. Te diference obstojajo, dasi ni jasno ali bazirajo na razliki v virulenci prozročitelja ali na metereoloških ali kakih drugih do
sedaj še neznanih faktorjih. Slično malo endemijo kot letos smo doživeli v našem zavodu v letu 1926; tudi takrat brez posebnih posledic za prizadete tuberkulozne bolnike. Leta 1931. pa smo opazili influenco pri nekaterih tuberkuloznih bolnikih, ki so se nahajali deloma v zdravilišču, deloma v njegovi privatni oskrbi v neposredni bližini zavoda. Pri tej seriji bolnikov je šlo za pet slučajev, od katerih so imeli štirje parcijelni pneumotorax, 1 pa oteothorax. Vsi ti bolniki so danes že mrtvi in trditi smemo, da je obolenje za gripo v treh slučajih direktno povzročilo, v dveh pa pospešilo letalni konec. Pri treh od teh bolnikov je prišlo do rupture pljuč vsled silnega kašlja povzročenega po gripi, potem ko so svoj tbc. kašelj že davno izgubili. Isto se je zgodilo bolniku z oleothoraxom. Le*ta je umrl leto nato za kroničnim, inficiran im* empijemom. Prvi trije pa so podlegli svoji komplikaciji v teku 6 tednov. Te žalostne izkušnje so bile tudi povod,, da smo se ob prvem pojavu gripe v zdravilišču odločili za najstrožje profilaktične mere. Čeprav se torej v splošnem pridružujemo mnenju Puder Sandorja, da gripa ni za tuberkuloznega bolnika običajno tako nevarna komplikacija, kot se pogostoma trdi in kot bi bilo teoretično razumljivo*, moramo vendar priznati, da so dane možnosti prav resnih komplikacij vsled gripe.
Nesporno igra „gripa“ pri tuberkuloznih bolnikih zelo važno ulogo.. Tako vidimo, da so „gripe“ v anamnezah naših pacijentov zelo pogoste. Vendar ne predstavljajo te „gripe“ ničesar drugega kot reaktivacijo že obstoječe, mirujoče, kronične navadno fibrokazeozne tuberkuloze. Največkrat pa pomenijo sploh samo prvi začetek prave fibrokazeozne ftize, ki ima v obliki znanega ranega infiltrata (Redeker-Assmann) vse simptome akutne gripi zelo podobne infekcijske bolezni.
Tudi R. Bihler prinaša tozadevno interesantno statistiko in pravi, da je od 635 pljučnobolnih obiskalo zdravnika radi domnevane influence 96 bolnikov. Če bomo torej vpoštevali ta izkustva bomo pri vsakem gripoznem obolenju, posebno pri mladem bolniku, vsaj mislili ali se morda vendarle ne skriva pod to dozdevno „gripo“ začetek prave tuberkuloze. Prav posebno nujna je ta dolžnost v vseh onih slučajih, kjer se „gripa“ večkrat ponavlja. Razumljivo je, da bomo mislili na tbc. predvsem pri onih „gripah“, ki nastopajo v času, ko ni gripoznih epidemij. Pri vseh teh slučajih je nujno, da najprvo izključimo, na podlagi klinične, predvsem pa roentgenološke in bakteriološke preiskave, obstoj tnberkuloze. Ce bomo vedno na to mislili bomo lahko dijagnosticirali marsikatero skrito tuberkulozo še v pravem času in ji bomo z današnjimi sredstvi, lahko preprečili nadaljni razvoj in jo privedli do ozdravljenja, za kar bi bilo lahko pozneje prepozno.
Zusammenfassung.
Avlor bespricht ausführlich die Beziehungen zwischen Grippe und Tuberkulose und kommt auf Grund eingehenden Litteraturstudiums, sowie eigener Beobachtungen zu dem Schluss, dass die Influenza gewöhnlich keinen so schlimmen Einfluss auf den Verlanf einer offenen Tuberkulose, nimmt, wie man dies gewöhnlich meint. Besonders instruktiv
war in dieser Beziehung die Beobachtung einer kleisen Grippehausepidemie in der Lungenheilstätte Golnik. Es erkrankten 9 Patienten, fast alle mit mehr oder weniger schwerer offener Tuberkulose, daneben mehrere Schwestern, Wärter und Ärzie. Die Epidemie nahm ihren Ausgang von einem von auswärts kommenden Friseur. Es war besonders instruktiv, den Beginn der Grippeerkrankung in Bezug auf Latenz-und Prodromalstadium zu beobachten, da die Infektionsquelle, sowie auch der Zeitpunkt der Infeküon genau bekannt waren. Autor betont, dass keiner der Kranken dauernden Schaden nahm, die Erscheinungen waren bei allen flüchtiger Natur. Nur bei einem Patienten mit besonde s schwerer Tuberkulose kam es zu einer ca. einen Monat dauernden Verschlimmerung de$ Zustandes, die aber dann auch ohne Folgen abklang.
Autor hebt aber hervor, dass einige wenige Erfahrungen aus früheren Jahren doch dafür sprechen, dass hie und da auch schwerere Folgen der grippösen Erkrankung nicht ausbleiben (Ventilpneumothorax, Kavernenruptur unter dem Einfluss des starken grippösen Hustens) doch gehört dies bestimmt zu den Ausnahmen.
Zum Schluss wird die Bedeutung der Grippe als Maske der beginnenden Tcber-kulose besprochen.
Literatura:
Georg Jürgsen: Spezielle Pathologie und Therapie innerer Krankheiten.
Haldane: Britisch medical Journal.
Krause: Aetiologie und Klinik der Influenza D. med. Wochenschrift Nr. 23. 1929.
O r t n c r : Iniluenza (Deutsche med. Klinik).
Mondolfi: Minerva medica 1928—1929.
Puder Sandor: Einfluss der Grippe auf die Tuberkulose.
„	„ Gyögyäsgat 1930, I. 182—186.
Schwalm: Grippe u. Tbc. (Dtsch. med. Wochenschrift 1929, I. 97—98.
Wälder: Grippe oder nicht aktivierende Tbc. (Sanat. Schönberg) Med. Klin. Jg. 22. No. 39. (S. 1490—1491) 1926.
B a m m : Über die Prädilektionstellen der Infi, bei latenter Lungentbc. und ihre röntgenologische Darstellung. (Beitr. z. Klinik d. Tuberkulose Bd. 69, H 1, S 117-123, iiL8.)
Burgess: Influenz u. ihre Lungenkomplikationen. Eine Studie über Verlauf u Charakter der Märzepidemie 1926 in Providence u. der Brown Univerz. (Americ. jouin. of The med. Sciences Bd. 173. Nr. 6 S. 818—824 1927.)
Krause, Allen K.: Grippeepidemie und Tbc. — Sterblichkeit in USA.
Lord Fr. T.: Die Wirkung von Bronchitis, Influenze und Pneumonie auf die Lungentbc. (Massachusetts med. soc. sect of Tbc Boston, 10. VI. 1929. New England J. med. 201, 410-413 1929).
Lindhagen: Grippe und Lungentbc. mortalitätsstatistische Ergebnisse — (Zeitschrift für Tbc. Bd. 46, H 4, S 321—337, 1926.)
Bihler R.: Ein Beitrag zu der Frage Grippe, und Lungentbc. (Zeitschrift für Tbc. 59, 334-338 1931).
Al es s io Fr.: Osservazioni cliniche sul decorso delte complicanze bronco-polmonari da influenza nell’ inverno del 1929. (Giornate med. alto etdige 2, 38-71 1930).
Koncentrirana hrana pri habituelnem bljuvanju dojenčkov.
Dr. V. Stacul, pedijater (Ljubljana)
V patologiji dojenčkove prehrane je dobroznan in zaokrožen pojem habituelnega bljuvanja. Pojavlja se pri živahnejših ali celo nervoznih dojenčkih, ki izbljuvajo hrano, in sicer materino mleko ravnotako kakor ume no
hrano. So to v ostalem fizično normalni dojenčki, pri katerih je tek trajno dober, čim pa nekaj zaužijejo, izbruhajo hrano ali takoj ali čez nekaj ur brez vidnega povoda.
Kot posledica tega se dojenčki ne redijo, ter so navadno zaprti, včasih je pa tudi stolica redna in normalna ali celo mehka in driskasla. Mora se diferencijalno-dijagnostično seveda izključiti vsako akutno obolenje, katero lahko povzroča pri dojenčku intestinalne simptome, in končno pylorospasmus, ki je jako sličen, toda pri njem obstoja vidna želodčna peristaltika in tipljiv tumor pylorusa. Zanimivo je, a ne dolgo znano, da ne reagirajo takšni dojenčki na spazmolitično sredstvo kot atropin, pač pa na visokokoncentrirano hrano kakor Dubo (polnomastno mleko s 17% sladkorja.) Czerny-Klein-schmidt-ova hrana (Buttermchlnahrung) ali Moro-jeva hrana (Buttermehlvoll-milch) in sicer tako redno s takojšnjim dvigom teže, da bi se jo lahko imenovalo specifično sredstvo za tovrstno motnjo.
Ako pa dajemo to hrano iz druge nego gori omenjene indikacije, n. pr. pri atrofiji ali distrofiji, kjer ni vzrok bruhanje, temveč neugodni konsti-tucijonalni ali prehranjevalni faktorji, doživimo prompten neuspeh.
Najbolj priporočljiva od omenjenih hran je Moro-jeva, ker je njena priprava zelo enostavna: polnomastno mleko se kuha z dodatkom 5% presn. masla, 3% pšenične moke in 7% sladkorje, ne da bi se moka pri tem prežgala; 100 g take hrane vsebuje 150 kalorij, torej več kot 2 krat toliko kakor polnomastno mleko.
Najbolje osvetljujejo tele trditve sledeči 4 primeri, ki zadevajo slučajno dojenčke najrazličnejše starosti i. s. 11 tednov (1. trimenon), 5 mesecev (2. tromesečje), 8% mesecev (3. tromesečje) in 11 mesecev (4. tromesečja). Dočim so padli prva 2 primera in 4. primer v hladni letni čas, je bil tretji zdravljen poleti, kar je vpričo občutljivosti dojenčkov za koncentrirane hrane v vročem poletju vsekakor vredno, da se posebno omeni.
S.N. Otrok ženskega spola, star 10 tednov, porodna teža: 2900 g. dobiva dvovrstno 3 krat prsi in 3 krat mlečno mešanico (sprva
V = pričetek hranitve s koncentrirano hrano po Moro-ju SL 1.
ko) nazadnje za vsako drugo kosilce 100 g V* mleka — vode z 50% sladkorja:
•otrok bruha od poroda sem večkrat na dan do 8 krat dnevno, neodvisno od kakovosti hrane in v različnem intervalu po uživanju in ne v curku; otrok se je od poroda sem le neznatno zredil, je jako nemiren, ima tem-norjavo sluzasto stolico, 1 krat na dan, včasih je obstipiran, tako da so ga že neštetokrat klistirali, seveda brez trajnega uspeha, ker je obstipacija v tem slučaju le simptom stradanja. Poskušalo se je na različne načine ustaviti bruhanje i. s. z atropinom in z dodatkom Nestle-ja, polmomastnega mleka a vse dosedaj brezuspešno.
Izvid 10. X. 1927 :
Sedanja teža: 3050 g (normdna teža bi znašala 5250 g), dojenček nudi sliko izrazite atrofije; ker ni skoro nobene podkožne maščobe, se da koža lahko dvigniti v visokih gubah, obraz je upadel, podoben siarcu (Grei-sengesicht); razpoloženje je še dobro, pije vsako mu ponujeno hrano hlastno; organično ne kaže nobenih posebnosti, osobito ni simptomov pylorospasmusa.
Ordinacija: 3 krat prsi (ca 80 g) in 3 krat 100 g koncentrirane hrane po Moro-ju (skupno 618 kalorij).
Prehranjevalni kvocijent znaša na kilo dejanske teže 200, na kilo teže, ki bi jo dojenček moral v tej starosti imeti (Sollgevvicht) pa 117. 15. X. teža: 3250 g, otrok ne bruha več tako pogosto, kvečjem 1 krat na dan, stolica je mazilasta 1 do 3 krat ra dan, otrok je še vedno lačen.
21. X. teža: 3470 g, bruha le redkokdaj.
11.	XI. teža: 3930 g, bruha le včasih.
1. XII. teža: 4230 g, bruha le včasih.
19.	XII. teža: 4830 g, bruhanje prenehalo.
19. I. 1928: teža 5380 g, sedai star 5l/2 mesecev.
28. VII. teža: 8800 g v starosti 1 leta.
Epikriza:	bruhajoči
dojenček je pridobil na tež •ob koncentrirani hrani poleg dojenja v 13 tednih za 2330 g, torej za 180 g na teden povprečno.
Primer štev. 2. S. S., deček, star 5 mesecev, porodna teža neznana 11 dni po porodu tehtal 3630 g; otrok je dojen; ker je od prvih dni po porodu bruhal, je mati brezuspešno skušala z različnimi sredstvi, da bi bruhanje usta-
i * i					
		m |i®		f-r;	Si5 ;liE : -
//*		Ul		iiispi ;	. i * 	n.'i7
	: - ,		IS	Silil	
'	ilirhžr	iti		r	■ rji::*; fcalfai
4 i		4 "*		3 ■U 1	M-.--
mam.				;	rmpS'
vila. Otrok bruha med pitjem in po pitju v velikem loku, kolca se mu mnogokrat, joka mnogo, spi malo, tek vedno dober.
Stolica mehka, brez sluza, zadnje dni zaprt.
Izvid 30. XI. 1928.
Teža: 5420 g (normalna teža: 7300 g) bledoličen otrok z znaki kroničnega neuspevanja, panniculus adiposus je slabo razvit, koža po životu in bedrih se lahko dviga v visokih gubah. Otrok je prijazen, se smeje, se zanima za okolico in skuša sedeti, rahitičnih simptomov, ni. Organično ne pokaže nobenih patoloških sprememb, Pylorus neg.
Dijeta: 6 krat po dnevi, 1 krat po noči prsa
4	krat pred dojenjem 80 g koncentrirane hrane p. M.; koncem prvega tedna: teža 6010 g, bruha že mnogo manj, blato* mazilasto,
koncem 2. tedna: teža 6410, bruha le sem in tja malo, koncem 6. tedna: teža 7450 g, ne bruha več,
„	8.	„	: „	7700 g,	ne	biuha več,
„	11.	„	:	„	8180 g,	ne	bruha več,
Otrok je ob	koncentrirani hrani	pridobil na teži	že	1.	teden	za	590 g*,
pozneje manje,	v	11	tednih	skupno	za	2760 g ali	231	g	na	leden	kljub-
temu, da je zbolel 3. teden za interkurentno angino in v 7. tednu za lahko drisko, poznejši prehod na normalno prehrano je prenesel brez incidenta in se zadovoljivo zredil. Koncem opaiovelne dobe je dosegel težo 8180 g (normalna teža: 8200 g) v starosti 8 mesecev.
Primer štev. 3. K. J., deček, star 8V2 mesecev, porodna teža 4000 g;.
3 mesece dojila, nato dolivala kravje mleko v običajnih-mesecu imel hripo, od tedaj baje izbruha hrano kar v
loku, pogosto in mnogo i. s. 1 uro po jedi. Nazadnje je dobival 4 krat 300 g Nestle -j- 1 krat. kosilo,, kar pa je bilo brez upliva na njegovo stanje. Tek je dober..
Sedanji izvid: 22. VI. 1929:: Teža: 7680 g (normalna teža: 9000 g) živahen, suh dojenček, mehčava za ®/*. prste od-
mati ga je skozi razredčinah; v 4
prta, tibije nekoliko skrivljene, lahko zadebeljene epifize kosti, naznačen „ro-ženvenec“ ; sedi še ne. Simptomov pylorospasmusa ni. Diagn. Rahitis lahke stopnje, dystrofija vsled kron, bljuvanja.
Terapija: 3 x 200 g koncentr. hrane p. M.
2 x zdrob
1 x kompletno kosilo.
Po preteku 11 dni, torej 3. VII. tehta otrok 8470 g, torej znaša prirastek 890 g (!)
Otroka sem nato šele čez 4 mesece videl, ker mi ga niso preje pripeljali; otrok je bil vedno rad užival to gosto hrano in se je očividno zredil, bruhal je le malokdaj in le po kosilu ali mlečnem zdrobu, nikdar po Morojevi hrani. Deček je obolel z 13 mesecem za visokofebrilno Iym-fadenitido na vratu, ki je trajala 3 tedne. Otrok je od 22. VI. naprej, torej v poletnem času vsak dan jemal koncentrirano hrano, celo med boleznijo brez težkoč in incidenta in tako dobro uspeval, da je dosegel 12. XII. t. j. po 5 mesečnem režimu ob koncentrirani hrani težo 12.500 g; fantek se nahaja v jako dobrem prehranjevalnem stanju brez rahitičnih simptomov, stoji sam in ima že 16 zobov.
Primer štev. 4.
S.	M., 11 mesecev star, otrok moškega spola, se je rodil z normalno težo 3300 g, je bil dojen samo 3 tedne, nato dobil polovično mleko, pozneje še juho in običajne prikuhe, od 3. meseca bruha otrok čimdalje hujše in ruminira (prežvekuje); ker je od tedaj vedno obstipiran, ga je mati morala vsak drug dan klistirati; otrok ima trajno dober tek, celo hlastno pije in v loku izbruha lakoj ali čez 1/2 — 3 ur.
Od 3. meseca do 11. meseca se drži otrok na isti teži.
Sedanji izvid: 3. III. 1831:
Teža:5330 g (normalna teža 11 mesečnega zdravega dečka:
9900!). Obraz je upadel in bled, kakor od starčka, v celem je koža gubasta in
nima nobene pod	Sl. 4.
kožne maščobe, irebuh je razmeroma velik (Froschbauch); skozi mehko trebušno steno so tipljiva trda sgibala. Toda o kakem tumorju pilora ni ničesar najti, niti želodčne peristaltike ni opažati.
Na licah lahek ekcem, rahitičnih simptomov ni. Tek dober, razpoloženje slabo.
Diagn. Atrophia najvišje stopnje vsled habituelnega bruhanja.
Terapija: 4 X P° 100 g mleka z 1 kocko sladkorja, 4 X 100 g; Moro jeve koncentrirane hrane (944 kalorij).
Prehranjevalni kvocijent znaša na dejansko težo 178, na težo ki bi jo moral imeti, skoro 100.
10. III. teža: 5870 g, bruha manj in redkejše, po koncentrirani hrani redkejše kakor po samem mleku; iztreblje se redno 1—2 X na dan. Spi malo, kriči mnogo.
Terapija: 4 X 150 g mleka z 1V2 kocko sladkorja 4 X 120 g Moro-jeve hrane; sadni sok.
17. III. 6430 g bruha malo, zelo lačen
24. III. 6880 g bruha zopet več, se poti silno po glavi
1. IV. 7280 g bruha le redkodaj
10. IV. 7850 g prežvekuje manje
18.	IV. 8230 g ne prežvekuje in ne bruha več
25.	IV. 8550 g bruhanje popolnoma prenehalo, silen tek
3.	V. 8940 g
27. V. 10440 g sedi
21. X. 14400 g: 18V2 mescev star, stoji in hodi sam.	Iri
Epi kr iz a: 11 mesecev star bruhajoči deček s težo 5330 g je pridobil ob koncentrirani hrani v 3 mesecih za 5110 g v nadaljnih 5 mesecih še 3960 g, skupno torej 9070 g v 8 mesecih; tedenski povprečni porast znaša v prvih 3 mesecih zdravljenja 444 g, v nadaljnih 5 mesecih 195 g; ako zračunamo povprečni porast v celih 8 mesecih, znaša še vedno visoko število 283 g. Najbolj nazorno ilustrira te številke seveda krivulja.
Mehanizem delovanja koncentriranih hran obstoja baje v tem, da ojača peristolo t. j. koncentrično skrčenje želodčne stene okoli želodčne vsebine in s tem prepreči stagnacijo hrane; Veliko verjetneje se pa meni dozdeva, da je visokokaloričnost hrane odločilna; kljub bruhanju ostane vendar toliko hrane v želodcu, da more dete pridobiti na teži vsled uspevanja torej bruhanja polagoma ponehava.
Zusammenfassung.
Der Autor führt an 4 Säuglingen mit habituellem Erbrechen an Hand von Kurven die Wirksamkeit der Buttermehlvollmilch nach Moro vor; dabei ist das prompte Einsetzen der Zunahme bei noch weiterwährendem und nur allmählich schwindendem Erbrechen die Regel, mehrmals kommen hochgradige Zunahmen vor, so im Falle 3 eine solche von 890 g (!) in 10 Tagen, im Falle 4 durch 3 Monate hindurch eine gleichmässige Wochenzunahme von 444 g (!) so dass sich das Körpergewicht des urspiünglich 11 Monate
alten, schwer atrophiscchen Säuglings in 5 Monaten ven 5.330 g auf 10.440 g erhöhte. Promptes Versagen der konz. Nahrung bei Anwendung aus anderer als der angeführten Indikation.
Iz internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani.
Predstojnik : šef-primarij dr. I. Jenko.
Pet let zdravljenja z aktoprotinom.
Dr. Ljudevit Merčun, asistent oddeika.
Teorija proteinske terapije je še danes negotova in njeno delovanje nepoznano. Zato mi ni do tega, da bi razpravljal teoretično o njenih problemih. V literaturi najdemo danes toliko nasprotujočih si mnenj, da je težko kritično presoditi taka raziskav* nja. Bolj znani so nam prav za prav praktični poizkusi proteinske terapije. In res, uporabljajo danes terapijo pretvorbe telesa (Umstimmungstherapie), kakor jo imenujejo bolj praktični zdravniki kakor po klinikah.
Tudi največji sovražniki proteinske terapije, o kateri vsi priznavajo, da je nespecifična, do gotove meje priznavajo njene uspehe, opozarjajo pa pri tem na nevarnost, ki je v negotovosti te terapije: če zdravimo namreč celice telesa, tedaj nikdar ne vemo, da-li jo zdražimo v pozitivnem ali pa v negativnem smislu.
Zaradi nespecifičnosti proteinske terapije ne najdemo posebne razlike v kakovosti preparatov, ki jih danes nudijo kemične tvornice, temveč vpo-števamo lahko le kvantiteto vbrizgane tekočine. A priori pa moramo danes — kakor nas izkustva uče — odklanjati sredstva, ki provzročajo močne vročinske reakcije, oziroma pri katerih je reakcija v telesu tako močna, da se poslabša subjektivno stanje bolnikovo. Ni vseeno, ako dobi bolnik, ki je že sam po svoji bolezni težko bolan, še močne bolečine, močno lokalno in močno vročinsko reakcijo.
Na razpolago imamo danes za proteinsko terapijo mnogo sredstev tujega in domačega izvora. Najvažnejše navajam tukaj:
Serum	n	Cibalbumin
Caseosan	Novoprotin
Mleko	Aktoprotin
Aolan	Yatrencasein
Collargol	Hyperprotein
Dyspargen	Omnadin in sl.
Na našem oddelku smo od početka uporabljali zaradi stalnih denarnih težkoč najceneje sredstvo, to je mleko in sicer v velikih množinah 10—20 ccm intramuskularno; reakcija take, skoraj bi rekel konjske terapije, ni izostala: močne vročinske reakcije (39°—41° C) so povzročale kolapse pri bolnikih, obenem so velike množine vbrizgane tekočine bolniku povzročale bolečine, tu in tam so nastali—povečini—sterilni ebscesi itd. Bolniki so se stalno pritoževali in pogosti kolapsi so nas opozarjali na nevarnost. Nehote
smo si morali postaviti vprašanje: Ali ne bi mogli dobiti kako učinkovito sredstvo, ki bi bilo poceni—in tako v skladu z našim proračunom — in bi tudi imelo iste proteinske lastnosti, vendar pa ne bi povzročilo tako močnih reakcij, kot smo jih dobili z mlekom. Preizkusili smo navedena sredstva in ustavili smo se končno pri aktoprotinu, ki ga izdeluje tvrdka „Kaštel, d. d.“ v Zagrebu.
Aktoprotin je sterilna 4c/o raztopina kemijsko čistega caseina. Obenem je kazein dobro očiščen vsake maščobe in raznih drugih toksinov oziroma tomainov. Tekočina nekoliko opalescira ter jo prodajajo v sterilnih ampulah po 1, 2 in 5 ccm. Običajna aplikacija tega preparata je intramuskularna. Mogoče je pa tudi aktoprotin vbrizgati intravenozno, ker je preparat brez masti in se nam ni treba bati eventualnih maščobnih embolij. Na našem oddelku smo se navadili dajati aktoprotin intramuskularno zato, ker je ta uporaba vendar manj nevarna kakor intravenozna in ker je proteinska reakcija itak vezana na tkivo ne pa na krvni sistem. Beljakovine, ki jih dajemo intravenozno, se, predno se razkrajajo oziroma prebavljajo, odlagajo v tkivo in tam šele povzročajo reakcijo. Prednost aktoprotina je ta, da
			S	t	a r o		s	t					u	s p	e	h
	10-201.		20-301.		30-401.		40-501.		50-601.		Skup. št.		ozdrav.		zboljš.	
	-a: xn O E	ženske	X/J O £	V V c	-iC Xfl J £	ženske	meški I	ženske	moški !	ženske	X/) O	ženske |	mož ki |	U C 1)	moški	ženske
Ulcus ventr. el duodeni simplex et complicat.	11	5	90	26	206	43	156	68	1.87	43	| 650 195		12	2	638	193
Polyarlh rh. ac. et. subac.	52	36	67	59	20	32	12	20	12	16	153	163	114	123	39	40
Polyarth. rh. chr. prim, el sec.	3	3	10	2	7	10	5	13	11	27	36	65	4	7	32	58
Coxitis rheum, ac.	2	3	1	3	—	2	2	—	—	—	0	8	5	6	—	2
Coxitis rheum, chron.	1	—	—	1	—	1	—	—	—	-	1	2		1	1	1
Lumbago	—	3	2	5	8	3	3	4	3	*1	16	13	7	6	9	7
Neuralgia, ischias, neuralgia n. trigemini	2	3	9	10	6	14	12	10	5	8	34	45	17	21	17	24
Herpes zoster	—	—	—	—	—		-	—	1	3	1	3	—		1	3
Tonsillitis, adnexitis	—	—	—	5	-	3	—	—	—	.		—	8	—	3	—	5
Malaria (provocatio)	—	—	10		1	:r-	—	—	—	—	11	—	11	—	—	—
Stomatitis aphthosa	—	--	1	-	-	—	—	.		—	—	i: . i		1		—	—
Pneumonia	—	—	—	-	1		—	-	-	—	1 7 i 1	-	•	—	—	—
injekcija le zelo malo boli. Lokalna reakcija je minimalna: skoraj bi trdil, da je sploh ni. Tudi vročinska reakcija ne nastopi pri manjših dozah. Le tam kjer je bila ta zaželjena, smo z uporabo velikih doz po 5 ccm, oziroma še več dosegli, da je nastopila.
Aktoprotin ima vse indikacije proteinske terapije. Na našem oddelku smo v zadnjih petih letih uporabljali izključno samo ta preparat in sicer, kakor tabela kaže, v zelo veliki meri.
Ko sta Schmidt — Pribran in Grotte inaugurirala proteinsko terapijo z novoprotinom pri vseh želodčnih ozir. duodenalnih tvorih, smo poskušali tudi mi uporabljati sorodno sredstvo, to je aktoprotin. Pri vseh primerih, ki smo jih zdravili z akropotinom, smo našli v tej terapiji res dobro pomoč pri zdravljenju kljub temu, da potem nikdar nismo pustili v nemar običajne dijetične in alkalične terapije. Kmalu smo sprevideli v primerih, ki smo jih zdravili samo dijetično, da ima aktoprotinska terapija eminentno prednost, ker reši bolnika najhitreje neprijetnih krčevitih spastičnih napadov. Tudi splošno subjektivno stanje in apetit sta se pri teh bolnikih kaj hitro zboljšala. V bolnici, kjer morajo bolniki ležati zaradi želodčnega tvora dalj časa, smo naleteli ob sami dijetetični terapiji na odpor bolnikov, ki so mislili, da jih sploh ne zdravimo. Zaradi tega so bile aktoprotinske injekcije nepoučenemu bolniku tudi psihično velika uteha, saj je imel dojm, da ga zdravimo po vseh pravilih. Aktoprotin smo seveda uporabljali le pri absolutno gotovi diagnozi, prav posebno pažnjo pa smo obračali pri bolnikih, ki bolu-jejo na čiru, na eventualno tuberkulozne spremembe na pljučih oziroma na drugih mestih telesa. Ker pride pri tuberkuloznih procesih ponavadi zaradi proteinske terapije do aktiviranja procesa, je v vseh takih primerih, ki bolehajo na specifičnem procesu, proteinska terapija kontraindicirana. V bolnici, kjer bolnika na podlagi fizikalnih rentgenoloških preiskav vsestransko preiščejo, ni taka preiskava delala nobenih težav. Ne oporekam pa, da bo praktičen zdravnik večkrat ravno pri želodčnih bolečinah v dvomu, da li nima «praviti z eventualno začetno tuberkulozo, ki — kakor vemo — pogostoma pričenja z želodčnimi težavami.
Vbrizgali smo aktoprotin previdno tipaje in stopnjevaje v manjših dozah tako, da nismo nikdar izzvali vročinske reakcije, in kakor se v bolnici polagoma vse šematizira, tako se je razvila tudi pri tej terapiji navada, ki jo danes še uporabljamo. Dajemo prve 3 dni po 2 ccm aktoprotina intramuskularno, naslednje 3 dni po 4 ccm aktoprotina intramuskularno in zadnje 4 dni po 5 ccm aktoprotina intramuskularno.
Ne morem trditi, da bi bilo zdravljenje z aktoprotinom bistveno za ozdravitev želodčnih tvorov, vendar nam daje aktoprotin možnost, da v najhitrejšem času ublažimo subjektivne težave bolnika. Za popolno ozdravljenje te bolezni bo pa dijetetični režim najboljša garancija, ki se ga bo bolnik tem raje oprijel, ker ne bo več imel težav.
Naibolj razširjena in najbolj znana je proteinska terapija pri revmatičnih boleznih bodisi akutnega bodisi kroničnega izvora. Naši primeri
ki smo jih zdravili z aktoprotinom, so z ozirom na razširjenost revmatičnih, obolenj v naših krajih prav za prav zelo maloštevilni. To pa zato, ker smo si v začetku preveč obetali o efektih mlečnih injekcij, šele kolapsi in pa močne lokalne reakcije po takih injekcijah so nas pripravile do tega,, da smo postali previdnejši, tako da v zadnjem času nismo dajali več mlečnih injekcij pri revmatičnih obolenjih, ki jih komplicirajo srčne napake. Vzrok za to so bile številne dekompenzacije srca zaradi hudih vročin, ki so jih povzročile mlečne injekcije. Tudi v svetovni literateri so se kaj kmalu oglasili nasprotniki premočne proteinske terapije. Ravno dejstvo, da aktoprotin ne dela vročinske ne lokalne reakcije, nas je privedlo do tega, da smo pričeli posegati po tem preparatu. Razumljivo je, da smo poleg proteinske terapije z aktoprotinom pri vseh revmatičnih boleznih izvajali tudi drugo antirevmatično terapijo in sicer v prvih lelih velike doze salicilovih preparatov (Aspirin, Natr. salic. v dozah 6—10 gr pro die). Splošno fizikalna terapijo : vroče kopeli, vroč 2rak, faradizacija itd. V zadnjih 3 letih prevladuje na našem oddelku zdravljenje z piramidonom po Schottler ju in sicer v dozah, ki daleko presegajo maksimalno, to je 3—6 gr pro die. Zadnja terapija nas je šele osvobodila uporabe morfija, ki nam je bil preje edino sredstvo zoper hude bolečine pri sklepnem revmatizmu. Takozvanega hiper-piretičnega sklepnega revmatizma, to je sklepnega revmatizma z visoko vročino (39°—40'1 C) danes sploh ne poznamo več. Najboljše uspehe s piramidonom pa smo opazili pri takozvani septični polyarihritis. Akoravno srna v zadnjih letih temeljito spremenili naše mnenje o terapiji revmatizma in sicer, da se ne zadovoljujemo več s simptomatičnim zdravljenjem kot prej, temveč da skušamo doseči res kavzalno etijološko zdravljenje s tem, da skušamo najti septična ognjišča (tonzilarni ebsces, zobni granulomi itd.) in jih končno odstraniti, smo vendar prej ko slej v že navedenih primerih zdravili najprej simptomatično s piramidonom, proteinsko in fizikalno terapijo. In v teh primerih nam je aktoprotin kot proteinsko zdravilo pomagalo v dozah 5—10 ccm do zboljšanja procesa tako hitro, da trpi pri nas bolnik le redkokdaj več nego 4 dni ha akutnem procesu sklepnega revmatizma. Seveda nam je jasno, da tako simptomatično zdravljenje ne ozdravlja bolnika popolnoma, ker ga reši samo subjektivnih in objektivnih težav, ne vpliva pa na izvor bolezni. Zaradi tega ga tako zdravljenje ne osvobodi recidiv. Le z odstranitvijo tipičnega latenčnega septičnega ognjišča nam je mogoče bolnika popolnoma ozdraviti.
Najboljši uspeh aktoprotina smo zabeležili pri akutni poliartritis, morda še bolj smo pa bili iznenađeni s terapevtičnim uspehom aktoprotina pri revmatični koksitis.
Težje smo dosegli uspehe pri kroničnih obolenjih, vendar smo bili tudi tu včasih uverjeni o uspehu. Dozdevalo se nam je. da prav posebno pri že skoraj ankilotičnih procesih dobro vpliva aktoprotin, seveda smo pa pri takih močnih muskularnih atrofijah vezali proteinsko in antirevmatično terapijo (masaža, faradizacija, fiksne obveze). Nevralgije in nevritis smo-
Panihesin Balsam
odpravi bolečine in vnetja
pri solnčnem eri-temu, revmi, nev-ralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd.
CPanthesin-balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgnitij.
SANDOZ
Chemische Fabrik vorm. Sandoz, Basel, Švica
Pri kolapsu najrazličnejše etijologije iujicira se rajpreje
C O RAMIN
INTRAVENOZNO
SUBKUTANO
Pri kroničnih motnjah dihanja in krvotoka naj se vzame trikrat na dan po 30
C OR A MIN-kapljic
Gesellschaft für Chemische Industrie
v Basel-u (Švica)
Zastopnik za Jugoslavijo:
Rave	Br. 584
VENUS
antikoncipiens in vaginalni desinficiens.
V vseh slučajih, kjer zdravnik ugotovi, da žena ne sme priti v drugi stan, bodo Venus-tablete najbolje in najsigurnejše odgovarjale.
Venus-tablete se odlikujejo po čistosti vsebine tako, da niti najmanje ne dražijo sluznice in niso škodljive za zdravje niti pri vsakodnevni rabi.
Učinek tablet temelji na jako izdatnem in hitrem, vprav burnem razvoju aktivnega kisika, čigar lastnosti so nam dobro znane.
Cena za bolnike: 6 tablet Din 15-—, 12 tablet Din 20'—
Vzorce pošiljamo na zahtevo brezplačno:
Rave kemijsko-farmaceutsko d. d. Zagreb.
Najnovejše in naj večje medicinsko znanstveno delo v slovenskem jeziku.
Docent Dr. Ivan Matko:
PERKUSIJ1 in IVSKlILTiCIJA
I. Del: Perkusija ali poklep. 268 slik, 2 razpredelnici. Cena Din 150'— Obširna ocena v prihodnji številki Z. V.
Glavno mesto, kj deluje
se nahaja v tkivu. Zato je diureza tako močna in toleranca izvrstna.
ORIGINALNO P AKO VAN}E : škatljica s 5 in 10 ampul, po 1 oziroma 2 ccm.
BAYER
dominantni preparat za leeenje hipertonije in spastičnih motenj v krvnih žilah, krvnih žil, tok krvi skozi regulira krvni tlak. žuje očitno hitro trajno subj ektivne zave.
ORIGINALNO PAKOV. NJF: Cevi z 20 tablet, po 0,33 gr.
foao&izrffei&t&tJCuciud
Leverkusen ob Ranu
Zastopstvo : ,JUQEFA‘ k. d. Zagreb, Gajeva ul. 32.
V vseh slučajih asomnije, tudi v onih radi bolečin po operacijah, v stadiju bolezni ter v rekonvalescenci prinaša
QUADRO-NOX
okrepčujoče, normalno spanje, ki je po trajanju in globini slično fiziološkemu. — Posamezna doza '/j — 1 tabl., v težkih slučajih do l1/,-Uspešno sredstvo tudi v psihijatriji (sedativum). Radi sestave je nevarnost škodljivih posledic in navade, kise jih sicer bojimo, v veliki meri odstranjena. — Tablete po 0,6 gr. v cevčicah po 10 in 20 ter klinični omot. Za ljudje, ki se rano zbudijo kapsule od 0,25 gr. v škalljah po 10 in kliničnih omotih. Učinek nastoni tu ca. 4 ure potem, ko je bolnik prašek vzel.
Vzorci in literatura po želji. Zdravilo je po u p o r a b i in po ceni jako ekonomično.
„ISIS“ A. G. Z a g r e b 169
^JIIJilllllillillllilllillill'llíTíllilHItlIiilillllli'iVXlMiVi'iVíilViVjiVMViVíAyiVnVi'VAMVíiViAitViATi i'V'V.k UVm.Omm¡!VYI¡ Mil lil! ¡ 11 ¡ ¡ I Milju
•*r• • —
Bolni na želodcu, ledvicah, črevesju in preosnovi
dosežejo pri zdravljenju izredne uspehe, ako pijejo redno in dosledno slovito Radensko zdravilno vodo. Uživanje Ra* -denske zdravilne vode pa je priporočljivo tudi zdravim f: ljudem, ker jih telesno in duševno osvežuje in krepi, istočasno pa pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa.
Zdravilišče Slatina-Radenci
ima 8 glasovitih vrelcev in edinstvene naravne ogljikovo-kisle mineralne in železne kopelji. — Sezona od 15. maja do 10. oktobra. Prospekte in pojasnila dobite pri vseh pisarnah Putnika in pri z ravnateljstvu zdravilišča.
III 1111 Milil II11111111111111 III 111II IM 111 Mj MII lili lililí! ¡IIII11
MII
lili
zdravili v splošnem vedno s proteinsko terapijo, najprej z aktoprotinom v dozah, ki ravno izzovejo še malo vročinske reakcije. Opažali smo ponavadi močno bolečinsko reakcijo, torej poslabšanje procesa, malo za tem pa trajno zboljšanje nevritičnih bolečin. Vse te uspehe smo videli le pri revmatični oziroma idiopatski etiologiji. Iluzorno bi bilo zdraviti simptomatično nevritis in nevralgijo (nevralgija po tumorju oziroma mrzel absces itd.) s proteinsko terapijo; zdravljenje take nevritide je možno samo z odstranitvijo primarnega procesa.
Nevritidam in nevralgijam soroden herpes zoster, katerega etiologije še ne poznamo popolnoma, tvori tudi indikacijo za proteinsko terapijo. Žal imamo le malo primerov na razpolago. Zdravili smo vse štiri slučaje z aktoprotinom (5 ccm intramuskularno) in s salicilovimi preparati (največ aspirin 6—8 gr pro die). Omenjeni 4 slučaji so bili izraziti primeri herpes zoster. V kolikor je pa nastopil herpes zoster kot simptomatičen pri drugih boleznih in smo ga zdravili z aktoprotinom, tega nisem posebej navedel. Dobili smo vtis, da so bolečine po injekcijah večinoma takoj preminile, ravno tako tudi, da mehurčki (vesiculae) kaj hitro usahnejo. Morda najboljši efekt aktoprotina pa smo videli pri stomatitis aphtosa, kjer so eflo* rescence (afte) po aplikaciji aktoprotina (5 ccm intramuskularno) čez noč izginile.
V državi kot pri nas, kjer se stalno meša južni živelj s severnim, ter maše vojaštvo preživlja svojo službo v krajih, ki so malarični, imamo tudi precej slučajev, ki jih malarija privede v bolnico. Ker je danes specifična terapija s kininom že precej znana, bolniki ponavadi že sami poskušajo to terapijo doma. i> tem dosežejo to, da napadi za nekaj časa prenehajo, kljub temu, da niso ozdraveli. Sele sekundarne bolezni po kronični malariji (anaemija, neurasthenia, neuiitis, neuralgia) jih pripeljejo v bolnico. Takrat pa ponavadi ne najdemo več plazmodijev v krvi. Ce hočemo vršiti specifično antimalarično terapijo, moramo tudi najti v krvnem razmazu plazmodije, da identificiramo malarično bolezen. Zato rabimo provokatorna sredstva, kakor: mrzle prhe posebno v lienalni regiji, obsevanje vranice z višinskim solncem oziroma rentgenom, injekcije strihnina, plasmochin v dozah 0,01 in pa eventuelno proteinsko terapijo. Z aktoprotinom 5—10 ccm intramuskularno smo le včasih dosegli uspeh, ko so ostala druga provokatorna sredstva brez uspeha.
Večkrat kriza pri pneumoniji zakasni. Tu in tam obstoja nevarnost karnifikacije pljučnega tkiva, posebno pri primerih v bolnici, ki so itak težki. Nedavno smo rabili za aktivacijo takih oslabljenih reakcij telesa om-nadin. Vzporedno z omnadinom smo zadnji čas poskušali aktoprotinske injekcije. Nekega res očividnega uspeha nismo videli ne pri eni ne pri drugi injekciji.
Ce na kratko naštejem še enkrat bolezni, v katerih smo uspešno rabili aktoprotin, moram ugotoviti, da so to v prvi vrsti ulcerozna obolenja želodčnega in črevesnega trakta, pri katerih aktoprotin znatno omili sub-
jektivne bolečine, revmatična obolenja bodisi sklepov, bodisi živcev in muskulature, kjer tudi objektivno vidimo zboljšanje lokalnega procesa na podlagi proteinske terapije.
Zbrali smo tiste primere, kjer je bil rabljen izključno aktoprotin. Veliko število teh primerov nam daje dovolj garancije, da se v mejah indikacije lahko pohvalno izrečemo o uspehih. Ostane pa vendar še vprašanje : post hoc propter hoc? Ako sploh priznavamo uspeh proteinske terapije, potem moramo seveda priznati tudi uspeh aktoprotina, ki ima pred drugimi preparati še to prednost, da ne dela večjih lokalnih oziroma splošnih reakcij. Nikdar tudi nismo videli, da bi se kakšna injekcija ognojila. V sedanji denarni krizi je ta preparat, ki se v naši državi proizvaja, tudi radi svoje nizke cene zelo priporočljiv.
Zusammenfassung:
Der Verfasser berichiet über gute Erfahrungen mit dem Präparate Akropotin der Firma Kaštel in Zagreb. Angewandt wurde das Präparat bei zirka 1000 Fällen. (Siche Tabelle!)«
Primer ozdravljenega notranjega hydrocephala.
Dr. D. Bassin, vodja očesnega oddelka drž. šolske poliklinike v Ljubljani.
Ped dijagnozo „hydrocephalus internus“ razumemo prekomerno ire pod zvišanim pritiskom stoječe zbiranje tekočine v možganskih ventriklih. V prejšnjih časih so razlikovali prirojen in pridobljen hydrocephalus. Vendar ne moremo striktno ločiti enega od drugega; možno je, da se razvije pridobljen hydrocephalus na podlagi kongenitalne dispozicije.
O. Foerster razločuje sledeče oblike hydrocephala:
1)	Hydrocephalus ocelusus v primerih, kjer ne obstoja nikaka komunikacija med ventrikli in subarahnoidalnim prostorom.
2)	Hydrocephalus aresorptorius kot posledica pomankljive resorpcije likvorja po venoznem sistemu. Tu leži krivda na obolelih Pachionovih granulacijah.
Ti dve vrsti imata v glavnem svoj vzrok v meningealnih zarastlinah, in obliteracijah, oziroma atrezijah resorbirajočih aparatov.
3)	Hydrocephalus hypersecretorius. Njegov postanek nam razodeva» že ime. Običajno je v zvezi z atrofijo žleze epifize, ki je antagonist hipofizi. Epifiza ovira produkcijo likvorja, dočim jo hipofiza pospešuje.
4)	Hydrocephalus concomitans ex vacuo, ki se razvije pri kongenitalni atrofiji možgan.
5)	Hydrocephalus ex vacuo reaetorius nastopa pri skrčenju možganskega tkiva v zvezi s patološkim procesom (encephalitis, cirkulacijske motnje itd.). Odgovarjajoči Ventrikel se pri tem vedno poveča v smeri.« možganske brazgotine.
Za diferencijalno dijagnostično ugotovitev teh vrst hydrocephala nam«, služi encefalogram in pa jodov poizkus. Encefalogram sam nam pokaže;
tipično sliko hydrocephala z razširjenimi ventrikli. Potek resorbcije likvorja kontroliramo z jodovim poizkusom, ki ga priporoča Foerster. Uporabljamo ga v splošnem za študij komunikacijskih prilik v možganih. Pri tem uvedemo 2 cmm 10% razstopine jodnatrija v ventrikel. V normalnih prilikah se pojavi po 15 minutah v duralnem mešičku; tekom % do % ure pa ga že zasledimo v seči.
Diferencijalno dijagnostično pridejo v poštev sledeče bolezni, ki povzročajo zvišan intrakranijalni pritisk: Hydrocephalus, tumorji, pseudo-tumorji, guma, abscesi, parasiti, cirkumskripine serozne meningitide in ciste. Glavna komponenta sindroma možganskega pritiska je glavobol ki ga povzroča natezanje dure. Bolečina eksacerbira od časa do časa. Pri globoki legi patološkega procesa v možganih je glavobol difuzen, pri površni se pa lokalizira dostikrat na mestu procesa.
Bolečina se stopnjuje pri gibih glave, pri bljuvanju in kašlju. Glavobol je torej eden prvih simptomov zvišanega možganskega pritiska; izjeme so pa kot povsod tudi tu. Drugi simptom je bljuvanje. Cerebralni značaj bljuvanja je tipičen, ker nastopa brez slabosti, na prazen želodec zjutraj v zvezi z glavobolom. Bljuvanje kot tako je pa izzvano po draženju bulbernih centrov in labirinta. Tretji, za okulista važen simptom, ki spopol-njuje dijagnozo, nastopa na vidnem živcu. Dolžnost vsakega zdravnika je, da pregleda očesno ozadje v vsakem primeru glavobola z bljuvanjem. Poslabšanje vida običajno ne nastopa ob početku obolenja, temveč šele z razvijajočo se boleznijo. Oftalmoskopsko ugotovimo zastojno papilo, ki se razvije razmeroma zgoraj pri lokalizaciji procesa v zadnji lobanjski duplini. Navadno je bolj izrazita na strani afekcije. Pri dalj časa trajajoči zastojni papili pride do atrofije vidnega živca; posledica je propadanje vida. Ne zadostuje samo oftalmoskopski prpgled ozadja. Neša dolžnost je, da natančno preiščemo tudi vidno polje. Slednje je običajno splošno zoženo s povečano slepo pego. Bolnik sam navaja zdravnika k očesni preizkavi z navedbami o perijodičnem zameglenju vida.
V zvezi z neuroretinitičnimi pojavi nastopa često metamorfopsija. Bolnik toži, da vidi predmete zverižene in poševno ležeče. V neposredni bližini optika nastali tumor vodi direktno do atrofije vidnega živca, brez prehodnega stanja zastojne papile. Predvsem pridejo tu v poštev tumorji sellae turcicae. Pri procesih v območju senc nastopajo razven navedenih simptomov še epileptični krči.
Za lokalizacijo procesa v možganih nam služi rentgenska slika. Na radiogramu lobanje opažamo zadebeline ali pa absorbcije lobanjskih kosti, poglobljene impressiones digitatae. itd. Radiogram izpopolnimo še potom encefalografije, ki jo je uvedel Dandy. V ta namen napolnimo še pred slikanjem ventrikle in arahnoidalne prostore z zrakom. Na podlagi takega encefalograma lahko ločimo tumor od hydrocephala.
Interesantni so diferencijalno dijagnostični rezultati zastojnih papil, ugotovljeni na različnih klinikah. Tako navaja Uhthoff med 220 primeri
zastojne papile tumor cerebri v 72.2% ia hydrocephalus v 3.3%. Cords je našel med 73 zastojnimi papilarni 34 tumorjev in 5 hydrocephalov. Iz tega sledi, da moramo pri zastojnih papilah vedno misliti tudi na hydrocephalus.
Pri terapiji ima okulist radi nevarnosti oslepitve važno besedo. V slučajih, kjer se bolnik protivi operaciji, dosežemo trenutno zboljšanje z ži-vosrebrno kuro. Marburg priporoča globoko obsevanje horioidalnega pleksusa z rentgenovimi žarki. Sgalitzer je mnenja, da se potom obsevanja z rentgenovimi žarki zmanjša tvorba likvorja in zboljša hydrocephalus. Živčna klinika v Berlinu zavrača s kliničnega vidika Sgalitzerjevo mnenje; vendar ga moj primer v celoti potrjuje.
P. Ljudmila stara 11 let.
10. XI. 1932 Anamneza: Oče izpove, da ima hčerka že tri leta močan glavobol. Par mesecev po nastopu glavobola se je pojavilo bljuvanje, predvsem zjutraj na tešče. V kasnejših mesecih je bilo bljuvanje pogostejše. Temu se je še pridružilo šumenje v ušesih. Zadnji čas opaža pacijentka poslabšanje in zameglenje vida. Družinska anmneza bres posebnosti.
Status praesens: Desno oko: vnanji deli so normalni. Reakcija zenice promptna. Leča in steklovina sta čisti. Na ozadju je papila rdečkaste barve radij,arno progasta. Močan edem papile se razširja na okolico mrežnice. Posledica je, da je papila nejasno omejena in izbočena. Vrh Vzbokline znaša tri dioptrije. Vene so močno razširjene in potekajo vijugasto iz sredine papile. Arterije so v hiperemičnem tkivu komaj vidne. Na papili in njeni okolici so raztresene male knavitve z radijarno lego. Vidno polje desnega očesa je v splošnem nekoliko zoženo. Slepa pega je razširjena. Vid desnega očesa znaša % (št. 4).
Levo oko: Vnanji deli normalni. Reakcija zenice nekoliko počasnejša. Na ozadju je zastojna papila bolj izrazita od desne. Vrh vzbokline na papili znaša štiri dioptrije. Radijarno razmeščene krvavitve so obsežnejše in
številnejše kakor na desnem očesu. Slepa pega je močno povečana. Vidno polje je v splošnem zoženo od 10 do 15 stopinj. Vid levega očesa znaša 5/7.5.
Na levem očesu obstoje relativni centralni skotomi za rdečo in zeleno ¡barvo. Ker je anamneza na lues bila negativna, izvid urina istotako, prihaja v glavnem v poštev tumor ali hydrocephalus. Radi natančnejše ugotovitve sem poslal bolnico na zagrebško kliniko. Prvi neurološki klinični izvid je pokazal le lahko naznačen Kernig. Iz radiograma je razviden znatno povečan intrakranijalni pritisk. Radi natančnejše ugotovitve je bila napravljena encefalografija, ki je pokazala hydrocephalus aperius. S pomočjo jodovega poizkusa so ugotovili močno hipersekrecijo likvorja. Uvedeno je bilo globoko obsevanje z rentgenovimi žarki po navedbah Sgalitzerja na obeh sencih. Deklica je bila obsevana z rentgenom šest dni zaporedoma in sicer izmenoma desno in levo sence. Prva posledica teh zaporednih obsevanj je bila, da so pacijentki izpadli lasje po vsej glavi razen na temenu. Dva dni po končanem obsevanju sta ponehala glavobol in bljuvanje. Sledil pa je močan rentgenski šok, ki je trajal z malimi presledki od srede decembra do začetka februarja letošnjega leta. V tem času je še večkrat nastopilo bljuvanje. Med drugim in tretjim februarjem je bilo stanje najbolj kritično. Po 4. februarju sta glavobol in bljuvanje popolnoma ponehala in se nista do danes več pojavila. Pacijentka se je rapidno opomogla, dobila je apetit ter se telesno dobro okrepila. Oče je izpovedal, da je otrok sedaj normalen tudi v vseh drugih ozirih.
Izvid z dne 15. marca 1933:
Desno in levo oko: Reakcija zenice promptna. Na ozadju je zastojna papila popolnoma izginila brez sledov.
Vid na obeh očeh znaša: 5/5 do 5/i (št. 3). Centralnih skotomov nima. Vidno polje je normalno.
Iz gornjega je razvidno, da je bil uspeh obsevanja popoln. Efekt zdravljenja je bila restitutio ad integrant. Želim samo, da ostane rezultat trajen.
Zusammenfassung:
Dr. R. Bassin, Augenspezialist, Ljubljana. Bericht über einen geheilten Fall von Hydrocephalus hypersecretorius mit beiderseitiger Staungspapille. Der Fall erfuhr in sechs aufeinanderfolgenden Sitzungen tiefe Röntgenbestrahlung. Nach einigen Monaten der Bestrahlung vollkommen negativer Augenbefund mit aufgehobenen Erscheinungen des erhöhten intrakraniellen Druckes.
Literatura:
Kroll, M.: Die neuropathologischen Syndrome 1929.
Sgalitzer, M.: lieber die Art der Einwirkung der Röntgenstrahlen bei Hirntumoren. Z. Augenheilk. 64.
Schieck, F. und Brückner, A.: Kurzes Handbuch der Oflhalmologie. Band VI. 1932.
Slučaj spontane rupture simfize med
porodom.
Dr- Albert Trtnik, Ljubljana,
Rupture simfise pri normalnih porodih so dovolj redke. Zato hočem tu poročati o slučaju spontane rupture, ki se je kot taka ugotovila šele dva meseca po porodu.
19. VI. 1930 se je javila v ordinaciji ga. M. F., 25 let stara. Rodila je pred 2 mesecema pravočasno. Prihaja k zdravniku, ker težko hodi, ima bolečine v križu in kolkih ter v celem spodnjem delu života.
Anamneza: Je 4. otrok v rodbini, poleg nje je še 7 drugih otrok, ki so vsi zdravi; oče in mati živa. Shodila je s 13. mesecem, prebolela ošpice,, sicer ni bila bolna, tudi v šolski dobi je bila vedno zdrava. Prve menses s 14, letom, redno na 4 tedne, brez bolečin. L. 1929 je zanosila, nosečnost je potekla normalno, ne spominja se, da bi v nosečnosti imela kake bolečine; 1 teden pred porodom je baje padla na kolena. Dne 18. IV. 1930 ob 14. uri je odtekla plodna voda, okoli polnoči je dobila večje popadke, ob V2I je bil porod. Babico je klicala ob V218 h. Ko je nastopila zadnja faza poroda, je babica položila porodnico v stransko lego ter dala desno nogo porodnice sebi za vrat. Tako je nastal nekak viseči položaj, da se kolki porodnice niso dotikali ležišča. Ko je prešla glavica skozi spodnjo medenično odprtino, je bolnica takoj začutila silne bolečine v desni nogi-Po porodu je niso smeli popolnoma nič obrniti. V predelu sramnega stika je nastal otek. Prenašanje in premikanje porodnice je bilo združeno vsakokrat z velikanskimi bolečinami, ki so bile najhujše prvih 10 dni. Poskus vstati se radi silnih bolečin po 8 dneh ni posrečil. Na 4. dan poklicani zdravnik je konstatiral, da so bolečine od vnetja živcev; tekom 3. tedna poklicani medicus je bil mnenja, da gre za nevralgijo v sacroiliacalnem sklepu. Porodnica je polagoma vstala s postelje. Njena hoja pa je postala zibajoča (racajoča), ter je bila v začetku mogoča le s upiranjem na kale predmet, največ tako, da se je oprijemala stola ali se držala za voziček-Sedaj, po 2 mesecih, se premika sama toda z veliko težavo in čuti bolečine v obeh nogah.
Status praesens. Pacijentka je srednje velika, primerno rejena, z dobra razvitim mišičevjem; okostje je brez deformitet; zobje so dobri, nikjer nobenih znakov kake prestane rahitide. Notranji organi ne kažejo nobenih patoloških znakov. Hoja je očitno racajoča.
Pri preiskavi medenice sem opazil, da je dotiklaj zlasti v sredini ob simfizi boleč, posebno občutljivo je stisnjenje medenice od strani, ali poskus, medenico razširiti. Pri otipanju simfize je roka našla razo.
Iz tega sem sklepal na rupturo medeničnega obroča v sramnem stiku.
Preiskava z rentgenom je mojo diagnozo potrdila. Rentgenfilm kaže:, diastaza simfize za 4 cm.
Ker je prešlo od poroda že 60 dni, ni bilo od kake konservativne terapije pričakovati uspeha, kot bi bilo to mogoče pri pravočasnem diagnosticiranju. Napravil bi se bil cingulum z leukoplastom okoli kolkov ali kaka slična fiksna obveza. V danem primeru je ostal na razpolago edino operativni poseg, ki se je pa z ozirom na to, da je mati otroka dojila, odložil do jeseni. Da se zagotovi stabilnost medenice, ki je sedaj bila kot prelomljen obroč, smo se morali zateči k operativnem fiksiranju. Operacijo je izvršil po zelo originalni svoji metodi (Bolzung) 28. X. 1930 g. primarij dr. Minar v Sploš. bolnici v Ljubljani, o čemer bo sledil poseben referat.
Operacija je popolnoma uspela; bolnica hodi povsem normalno in lahko opravlja vsa svoja domača dela.
Ako pogledamo na ta v porodniški praksi precej redek pojav spontane fracture a intra partum, se nam je ozreti na te posebne okolnosti, ki tako fracturo lahko pospešijo.
Babice imajo navado, da prevržejo porodnice v zadnji fazi poroda v stransko lego, da bi se na ta način razširil izhod medenice za V2—1 cm. Pri tem si dajo navadno desno nogo porodnice na vrat. Ako je slučajno postelja nizka, babica pa večja od porodnice, visi pri tej nekoliko nenavadni legi vsa teža porodnice takorekoč v zraku. Če se tedaj v zadnjem trenutku še zahteva od porodnice močan pritisk, se dobi na koncu v paralelogramu sil glavni pritisk proti simfizi in je ruptura simfize na ta ¡način mogoča. Iz pregleda otroka je bilo posneti, da so bile mere glavice normalne.
Iz navedenega slučaja bi bilo konkretno povzeti to-le: Po vsakem porodu, ki je sicer normalno potekel, kjer pa čuti porodnica bolečine v kolkih in v sramnem stiku in zlasti pri hoji, ozir. pri poskusih obračanja, je treba natanko pregledati simfizo in opredeliti vrsto bolečin in njihov izvor. Zlasti se to lahko ugotovi s poskusom stisnjenja ali razširjenja medenice. Na ta način ugotovimo, če ni mogoče na katerem mestu prekinjen medenični obroč, ozir. če je nastal v njegovem obsegu v občutljivih mestih, kakor so simfiza ali sacroiliacalni sklepi, kakšen večji hematom. Najbolj pa nam bo naš sum pojasnila rentgenova slika.
Babice bi se morale opozoriti na neumestnost zgoraj opisanega postopka ter naj ne bi spravljale porodnic v tako nevarnost s tem, da si ;v svoje olajšanje polagajo porodnično okončino na ramena.
Zusammenfassung.
Bericht über einenFall einer Spontanruptur der Symphyse tntra partum. 25 jährige, gesunde Primipara, ohne vorherige Krankheiten, gebärt am normalen Schwangerschaftsende, mit Hebammenassistenz. Spürte beim Durchtritt des Kopfes sofort grosse Schmerzen in der Schamfuge und im rechten Bein. Gehen war nicht möglich vor 2 Monaten und dann nur mit fremder Hilfe. Stellt sich nach 2 Monaten dem Arzte vor, der einen typischen Entengang bemerkt und eine 4 cm breite Spalte in der Symphyse konstatiert. Operative Befestigung des unterbrochenen Beckengüstels durch Bolzung mit Tibiaspan. »Guter Erfolg. Erklärung der Fraktur der Symphyse, welche wahrscheinlich dadurch •entstanden ist, dass die Hebamme den rehten Fuss den Kreissenden sich um den Hals
legte, um bequemer zu asistieren, als sie den Damm schützte; dabei kam das ganze Becken; in eine Schwebelage, wobei noch der Druck des Bauchpresse eine Verschiebung im Kräpfieparallelogram bewirkte. Autor lenkt die Aufmerksamkeit darauf hin, dass in jedem Falle grosser Schmerzen nach der Geburt, die Symphyse genau — ev. mit Rtg. , zu kontrollieren ist.
Na-Evipan-narkoza.*
J.	Ka!lay - Ljubljana.
V št. 6—7 Z. v. piše dr. Červinka o pomenu Na-evipan narkoze, kakor da bi bila brez nevarnosti.
Veliko je autorjev, ki so tudi tako optimistični kakor Červinka in priporočajo omenjeno sredstvo za ambulantno prakso kot popolnoma nenevarno. Medtem imajo drugi autorji zopet slabe ¡skušnje. Naj omenim samo naslednjem
Moerl (Zeitschr. f. Chir. 1933/15) je imel v enem slučaju po 3 minutah smrt vsled slabosti srca; v 14. štev. istega časopisa je opisan slučaj težke in nevarne motnje dihanja. Anschuetz (D. m. W. 1933/20.) je našel pri različnih autorjih 8 (oseml) smrtnih slučajev, 7 motenj dihanja in 5 tromboz. Dosedaj je znanih že čez 25.000 Evipan-natrium-narkoz. Obnesle so se v kirurgiji, ginekologiji, porodništvu in zobozdravilstvu. Kljub temu sredstvo še ni za ambulantno porabo, kakor je razvidno iz predstojećega. Po mojem mnenju bo dobro še malo počakati.
IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV
5.	sestanek Mariborskih bolniških zdravnikov dne 16. VI. 1933.
1.	Dr. Radšel predstavi 13-letno ciganko, ki se je zdravila na medic. odd. radi malarije tercijane. Par dni po odpustu iz bolnice so nastopili pri mladenki epileptoidni napadi, katerim je sledila monoplegija leve zgornje ekstremitete, ki pa se je kmalu povsem popravila. Ta monoplegija se je ponovno vračala in izginjala. Dasi poznamo pri malariji slične cerebralne forme, je vendar verjetno, da je monoplegija posledica epileptičnega stanja.
2.	Dr. Lutman demonstrira slučaj traumatične epilepsije (Jackson)-pri 40-Ietnem šolskemu slugi. Trauma se je dogodila leta 1914 po granatnem drobcu. Takrat je imel epileptične napade, od tedaj pa do danes je bil popolnoma zdrav. Sedaj je po 18-letih dobil ponoven epileptični napad. Lokalizacija defekta na lobanji; desna precentralna vijuga. Monoplegia fa-cialis. Vzrok napadom je brazgotina in event. sekvestri. Radi redkih napadov se operacija za sedaj odklanja in bi sledila le v slučaju pogostejših napadov.
3.	Doc. Dr; Matko prikazuje slučaj akutno nastopivše motorične, deloma tudi senzorične afazije pri 64-letnem bolniku. Vaskularna hipertonija
* Da je samo tiskarski škrat kriv, če smo napravili iz ženske bolnice v Novem mesta kliniko, je bilo — upam — vsem kolegom jasno. Opomba uredništva.
(RR-230/II0) Nikakih znakov hemiplegije. Predavatelj zaključuje, da gre tu za krvavenje in vsled tega delno prekinjenje kortikalnih in subkortikalnih prog, predno zavijejo v notranjo vrzel. (caps, interna).
4.	Dr. Radšel prikazuje bolnico z retropharygealnim abscesom. Lahek cervikalni gibbus. Napadi težke dispnoe. Absces se izpraznuje postopoma in se vanj injicira 2—3 ccm Hamburgerjeve mešavine. Sledi debata o učinku in vrednosti imenovane mešavine, ki sestoji iz tinkt. jodi in tekočega parafina.
5.	Dr. Houška demonstrira slučaj medijastinalnega empijema na desni strani, ki je per necessitatem predrl na sprednji steni oprsnika v višini 7. rebra v prednji pazdušni črti. Prvotno je bolnica ki je stara 9 let, imela eksudativno pleurito na desni strani. Ta je po poldrugem mesecu izginila in zapustila bazalno močne adhezije. 3 tedne pozneje je nastal em-pijem. Subfreničen absces se izključuje, ravno tako tudi caries reber in hrbtenice. Gnoj sterilen.
6.	Asist. Dr. Vrbnjak opisuje slučaj tumor testisa, ki je prvotno im-ponirel kod hidrokela. Pri operaciji je našel cističen tumor, ki je razmeroma redek pojav. Gre za takozv. Theratoblastoma cysticum chorioepithelioides.
7.	isti: abdominalni tumor desno ob popku, ki je impóniral kot tumor colonis transveisi. Pijelografija: ren v normalnem položaju. Cholecy-stografija: pozitivna t. j. žolčni mehur se ni napolnil s kontrastom, torej je verjetno duet. cysticus obstruirán. Pacijentica ni imela nikdar nobenih na padov (kolik). Pri operaciji se je našel velik podolgovat žolčni mehur, ki je segal v trebuhu skoro do popka. V mehurju je bilo kakih pol tucata kamnov v velikosti oreha, manjših pa več.
8.	Prim. Dr. Lavrič poroča o kaznjencu, ki je priznal, da je pojedel v teku dveh mesecev več kosov železa. Pri operaciji je našel v želodcu 11 komadov 10—15 cm dolgega železja 1—2 cm debelega, med tem tudi kos litega železa debel kakor večji svinčnik. To železje je ležalo torej 8 tednov v želodcu brez posebnega kvarnega upliva.
9.	isti: slučaj Lymphogranulome z infaustno prognozo. V svojem
kratkem pregledu teh tumorjev omenja tudi slučaj iz Radoničičeve klinike v Zagrebu, kjer opazujejo pacijentko z operiranim Lymphogranalonom že enajsto leto. Pod stalno kontrolo se vsaka novoponavljajoča žleza ekstir-pira in preišče. Sledi živahna diskusija.	St. L.
6.	sestanek mariborskih bolniških zdravnikov dne 30. VI 1933.
Sestanek otvarja gosp. doc. Dr. Matko z demonstracijo bolnice s tipično mitralno insuficijenco, nakar sledi kratko predavanje o srčni diagnostiki, predvsem pregled različnih oblik insuficijence. Nato predstavlja Dr. Houška slučaj tipične aortne insuficijence z pozit. War. Srce je nekoliko razširjeno, zlasti v levo, z glasnim sistoličnim in diastoličnim šumom decrescendo karakterja. Prvi zvok je trd z lahkim pre-sistoličnim šumom. Durozierov fenomen je pozitiven. Puls ima značaj celer, altus.
Bolnica je v kompenziranem stadiju. Postoji tudi sum tkzv. Flintove stenoze, vendar je ta redka in se s sigurnostjo ne da določiti. Gosp. docent replicira ra to razpoznavo aortne insuficijence z njenimi kardinalnimi simptomi. Ker ima bolnica tudi lahko golšo, je jod kot autiluetieum kontra-indiciran. V poštev pa pride antiluetična kura z bizmutom in neosalvarsa-nom v malih dozah in z velikimi intervali radi event. nastopa prejakih re-
akcij, predvsem radi nevarnosti zatvora venčastega ožilja (koronark) in s tem do težkih anginozoih napadov.
Prim. Dr. Lavrič: 1. Slučaj neurofibromatoze Recklinghausen (izide in extenso v Zdravn. Vestniku).
2.	Slučaj nephrolithiasis, pri kateri je že normalni renlgeno-gram pokazal senco konkrementa. Diagnoza je bila še bolj sigurna po retrogradni pijelografiji, ki je pokazala, da leži kamen v pelvisu. Napravljena je pijelotomija in konkrement ekstrahiran, nato primarni šiv pelvisa. Bolnica je zdrava odšle.
3.	Slučaj čholedocholithiasis z obstrukcij skim ikteru-som in cholangitisom. Radi visoke starosti operacija ni prišla v poštev, zlasti še, ker je ikterus že po par dneh izginil, temperatura pa padla na normalo. Intravenozne injekcije glukoze in insulina. Ko se je stanje že precej popravilo je naenkrat nastopil coma hepaticum. V tem slučaju intrav. injekcije 10% otopine acidi lactici. Eksitus. Pri obdukciji: velik kamen v choleduchusu. Fistula cholecystoduodenalis, cholangitis, abscesus multiplex hepatis.
Živahna diskusija, v kateri sodelujeta predvsem doc. Dr. Matko in Dr. Lavrič.
Kot zaključek sledi demonstracija patol. anat. preparatov prosekture.
a)	Cholecystit. gangraenoza (žolčni mehur perforiral v duodenum.) supurativna cholangitis.
b)	Echinokokus jeter, kot postranska najdba pri dekompenzirani napaki srca.	St. L.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 10.: Katera je najboljša novodobna metoda za določevanje krvnega sladkorja, ki bi prišla v poštev za praktičnega zdravnika?
Odgovor: Metoda, ki je dovolj precizna in ki bi se vendar mogla uporabiti brez večjih laboratorijskih instalacij, je določevanje krvnega sladkorja po Hagedorn-Jessenu. Metodo bi mogel vsestransko priporočati. Potrebne reakcije se povsod dobe.
Docent dr. D. Borić, Beograd.
¡¡[j IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV ¡¡¡¡gg
Liječnički vjestnik
April 1933 — Dr. IvoStipičić — Sisak — Profilaksa in zdravljenje endemične golše. — Pri označki endemična golša opo/arja autor na dejstvo, da nam to ime označi samo teritorijalni faktor problema, ne upošteva pa vzroke in formo, posebno pa ne funkcijonalne razlike golše. Nimamo pravice imenovati golšo že vsako povečanje ščitnice. „Golša“ naj bi služila samo za one slučaje povečane ščitnice, kjer imamo tudi patološke spremembe ščitnice. Golša, ki je potrebna zdravljenja ima poleg spremenjenega delovanja v smislu prevelikega ali pomanjkljivega delovanja, tudi zelo spremenjeno anatomsko makro — in mikroskopično strukturo. Glede profilakse in zdravljenja golše moramo najprvo ločiti, s kakšno vrsto obolenja imamo opraviti. Pisec loči po Wagner Jaureggu:
1.	alpsko ali hipoiireotično golšo, ki se javlja v planinskih krajih in katero -30 v prejšnjih časih imenovali endemično golšo. Ona je združena s pomanjšano sekrecijo Jčitnice (endemični kretinizem, endemično glušnostjo in miksedemom). Te vrste golš so povečini parenhimatozne golše, ki ne kažejo nikake preobčutljivosti in prenašajo dobro jod.
2.	ravninsko golšo tipa Gdansko (Liek, Feldmann) ali hipertireotično, ki nastopa običajno v krajih, ki so bogati na jodu v bližini morja ali dolinah rek. Ona je bogata na koloidu in se ne javlja v parenhimotozni formi; tudi ne nastopa pri novorojenčkih in se nikoli ne javlja kot endemični kretinizem, zato pa ima izrazili tip Basedowa. Ta forma golše je zelo občutljiva na iod in je raditega nujno, točno nadzorovati količine joda, ki jih jemlje bolnik, drugače lahko nastopi jodov Basedow. Precej na dolgo se bavi pisec z vlogo joda pri delovanju ščitnice, istotako proučuje tudi možnosti upliva prisotnosti ali pomanjkanja joda v zemlji, prehrani, vodi in zraku. Na podlagi bogate literature prihaja do zaključka: Jod je brez dvoma nujno potreben za normalno delovanje ščitnice ki je tudi glavni sedež vseh patoloških sprememb pri „endemični golši*. Gre za jako male količine, ki se gibljejo v višini od 0.0001 gr. ali 1008 dnevno, ki jih dobiva organizem iz hrane, zraka, vode. Pomanjkanje teh, četudi komeopatskih količin joda je eden od direktnih ali indirektnih vzrokov nastopanja golše. Radi tega je logično, da bomo v -lakih slučajih dajali te minimalne količine joda v profilaktične in zdravilne svrhe.
Pisec opisuje tudi upliv joda na duševni in telesni razvoj otrok. Prehaja nato na opisovanje današnjega stališča pri zdravljenju in profilaksi golše in kako se ta praksa izvaja v raznih deželah. Končno se bavi tudi s škodljivimi posledicami joda, ki jim ne prepisuje posebne važnosti in katerim se s strogim individualiziranjem lahko izognemo. Autor izraža upanje da smo na pravem potu v borbi proti temu zlu.
Dr. Roman Mohylnyckyj — Poznan — priobčuje slučaj klinično diagnosticiranega morbus Gaucher.
Dr. Jo s. Breitenfeld — Zagreb — Doprinos k poznavanju t. zv. perijodične oftalmoplegije. V tem obširnem spisu se bavi z problemom perijodične oftalmoplepije na podlagi slučajev, ki jih je imel priliko zasledovati dalj časa. .En slučaj natančno opiše. Zadeva namreč 10 letno deklico, herediterno obremenjeno, ki že 4 leta trpi na hudi migreni. Bolečine se lokalizirajo deloma levo, deloma desno. Par -dni po nastopu bolečin se pojavi (paraliza) omrtvelost abducensa boleče strani. Ta paraliza izgine v nekaj dneh oziroma tednih. Pri enem slučaju, kjer so bile bolečine obojestranske» je opazil motnje obeh abducensov.
Natančna neurološka preiskava ni nudila nobenih posebnosti razen lahke kon-genitalne atrofije desne noge. Tudi farmakološke preizkušnje so izpadle negativno; ravnotako rentgenogram možgan. Lues skoro gotovo izključena.
Autor prišteva ta slučaj v od Charcots in Oppenheims opisane grupe oftolmople--gične migrene. Pisatelj je mnenja, da nastopijo oftolmoplegični simptomi vsled motenj v krvnem obtoku baze možganja. Opisani slučaj alternirujoče, perijodične paralize abdu-cenza je v strokovni literaturi osamljen in gotovo zelo redek.
Dr. Božidar Lavrič prinaša „slučaj parci jelne hondrodistrofije* „pri katerem so lepo izraženi mala rast, mikromelija zgornjih okončin, jaka apozicija kostnega tkiva na onih mestih, kjer imamo normalno a v ne toliki meri, ukrivljenje in zadebeljenje diafue nadlaktnih kosti in destrukcija ter deformiranost nekih epifiz. Lepo pisani članek pojasnjujejo lepi in prepričevalni rentgenogrami.
Prof. L. Bologa iz Bukurešta opisuje zgodovino in razvoj naravoslovnih ved in medicine v rumunskih šolah.
Dr. Ivan Višnjovski v članku „Moderna terapija lupus vulgaris“ prinaša praktičen slučaj, ki naj potrdi, da je edina pravilna terapija vulgarnega kupusa splošna terapija, ki naj dvigne oslabele imunobijološke sile. To se najložje doseže s kombiniranim zdravljenjem s Hermannsdorfeijevo dijeto, obsevanjem z ultravijoletnimi žarki in starim Kochovim tuberkulinom.
Maj 1933. — Prof. dr. M. Jagić — O srčnih bolečinah in angine* pectoris. — Besedo .angina“ pecioris rabimo splošno v medicini za celo vrsto različnih boleslnih občutkov v okolišu srca. Potrebno je pa da ločimo te različne vrste bolečin ne samo iz leoretskih ampak tudi iz praktičnih prognostičnih in ierapeuiskih razlogov. Različna stanja, ki nam nudijo sliko angine pecioris lahko razdelimo na :
1.	afekcije koronarnega ožilja; tu pridejo v poštev anatomske in funkcijonalne motnje ter njihove mogoče kombinacije.
2.	aorlalgija, to so tipične bolečine okoli aorle, ki so neuralgičnega porekla vsled razširjenja obolele aorte.
3.	akutno prekomerno razširjenje srca vsled nagle insuficijence.
4.	mijokaditis vsled direkinega razdraženja srčnih živcev.
5.	bolezni oerikarda.
Klinična diferencijalna dijagnoza teh posameznih grup včasih ni enostavna in lahka, Tu ram bo pomagala lokalizacija, način izžarevanja, intenziteta in dolgotrajnost bolečin; gotovi drugi s'mptcmi nam bodo tudi dobro služili. Včasih bomo mogli postaviti točnejšo dijagnozo le ex iuvaniibus. Tako nam bo ponehanje bolečin po zauživanju anlineuralgikov kot so piramidon, sntipirin, in dr., govorilo za aortolgijo. Tako nam bodo nitriti dobro služili pri krču koronarnega ož Ija. Pri slučajih prekomernega razširjanja srca vsled insuficijence nam bo dobro služil digitalis in njega preparali. Auior imenuje .angina pectoris“ one bolečine ki nastopijo vsled sprememb v koronarnem ožilju in v krvnem obtoku srčnega mišičja. Bolečina |e v teh slučajih povzročena od ishemije myokarda. To ishemijo lahko povzroči krč koronarij (angina pectoris simplex) ali tromboza koronarije in tedaj imamo Myocardinfarkt. Važna je diferencijalna dijagnoza teh dveh oblik. Tako imamo pri angina pectoris simplex opraviti s pacijenti, ki radi bolujejo na migrenah, so zelo občutljivi na nikotin in so sploh podvrženi vasomoforičnim motnjam. Napadi nastopijo posebno pri gibanju, pri psihičnih razburjenjih in vsled uplivov mraza. Trajajo pa zelo malo časa in imajo izrazito nagnenje do ponavljanja ter se umirijo čim neha dražljaj, ki jih je izzval. Bolečine se lokalizirajo v gornjem delu prsnice in izžarevajo proti levem, ramenu. Zelo promplno odgovarjajo na nitrite.
Nasprotno se dogaja pri trombozi koronarnih žil. Tu se napadi javljajo pri polnem mirovanju in irajaio dolgo časa (status enginosus) ter izredno bole. Tu se ne more pomagati niti z morfijem. Lokalizirajo se v spodnjem delu prsnice in izžarevanja v obe rami. Pogosto nastopa med napadom bljuvanje. Nitriti ne pomagajo. Puls je mali, obstoja tahikardija, v leh slučajih pride do močne srčne insuficijence, ki se navacno ne da umiriti z običajnimi kardijotoniki. Imamo tudi karakteristične elekfrokordijografske spremembe, ki trajajo lahko po več tednov. Na koncu prinaša in opisuje avtor detajle teh elektrokordiiogramov, ki se opažajo pri poizkusih na živalih kalerim so podvezali koronarne arlerije, in na kliniki pri obeh oblikah anginae pectoris.
Dr. M. Kamin — Ljubljana prinaša zelo interesantno študijo o „reakcijskih oblikah meskalinovega opoja pri duševno nedifirenciranih“ in prihaja do zaključka, da vidimo pri duševno nediferenciranih meskaliniziranih v bistvu vse tiste elemente doživljanja, ki pritičejo tej umeini psihozi.
Dr. Miroslav Delič: Principi zdravljenja kostne in sklepne tuberkuloze v državnem zdravilišču v Kraljevici. Autor članka je proti prenaglemu in izključno operativnem zdravljenju, zavzema se bolj za klasično konservativno zdravljenje a polaga pri tem veliko važnost ne samo na morebitno imobilizacijo in operacijo ampak ludi na klimalično terapijo katere se v Kraljevici zelo veliko poslužujejo.
Dr. VI. Bazala prinaša članek; Josip Lalič v borbi proti pasji steklini. Lalič (1796—1862) je bil učitelj v Vrbovskom in se je bavil z zdravljenjem pasje stekline. To zdravljenje je obstojalo v uživanju gentianae cruciatae in v lokalnem mezenju in obliži iz rožmarinovega cveta poleg posebne diete in čistil. To metodo je. baje Lalič povzel od ljudstva v Boeni 1808 in jo je izpopolnil.
Juni 1933. — Dr. Stj. Vidakovič. — Zagreb: Me d i k a m e n i o z n o zdravljenje med porodom. — Preparati hipofize delujejo na maternico in dovedejo do spasiičnih konirakcij že pri minimalnih dozah. Raditega je potrebna največja pažnja pri aplikaciji teh preparatov, isto velja tudi za pituitrin, pituglandol in druge preparate hipofize. Kamm je napravil velik napredek s tem, da mu je uspelo ločiti preparat v dve snovi z različnim delovanjem. Na ta način je dobil pitocin z izključnim delovanjem na maternico in pitresin, ki deluje hipertonično. Tem preparatom odgovarjata Bayer-jev orasthin in fonephin. Izgleda, da ni točno, kar pišejo o thymophisinu, kateremu pripisujejo velike prednosti nad ostalimi hipofizernimi preparati, češ, da draži in povzroča rilmične konlrakcije in da ne povečava krvni pritisk ter da ne pride do asfiksije otrok. On ima v resnici večjo prednost ali le tedaj, če se ga da po pravilnem predhodnem obdelovanju s kininom. Razni drugi amerikanski preparati, kot je na pr. thy t nitary nam dajo iste učinke in so enakovredni thymophysinu. V tretji periiodi poroda pridejo šele v poštev preparali Segale cornut. (Gynergen). V slučajih le, kjer hočemo pospešiti porod, injiciramo lahno hypofizerne preparate intravenozno. Pisec odklanja preparate hipofize v dijagnostične svrhe.
Po-pešenje poroda po metodi Walson-Sieina se je obneslo pri gotovih indikacijah.
Pri spastičnih popadkih, pri katerih ne sodeluje cervikalni kanal, se je dobro obneslo uporabljenje spasmalgina v injekcijah in kombinacije papaverina, pantopona in atropina, ki delujejo bolje kot morfij. V slučajih, kjer se cervix ne odpre, uporablja lumbalno anestezijo, in nato odpre in razširi cervix z roko. To so po večini nujni slučaji. Uspehi nebolečega poroda potom različnih analgetikov, hipnotikov in narkotikov niso še zadovoljivi in se morajo še preizkusiti. Dobre uspehe imajo na kliniki v Zagrebu s per-noctonom pri Eklamps ji.
Dr. VI. Čavka— Zagreb:	Pomen in dosedanji uspehi rent-
genskega obsevanja v področju oftalmologije. — Že pred 30. leti so obsevali z rentgenovimi žarki slučaje v oftalmologiji. V teku zadnjih 8.—9. let je ta način terapije zavzel večji obseg. Glavna zapreka je bila ravno v tem, da niso imeli še točnih predpisov glede dozacije. Sele v zadnjem času so premagali tudi io točko in s tem je bila dana možnost večje delavnosti na tem polju. Pisec opisuje slučaj blefaritide, ki je bil že brezuspešno zdravljen z vsemi mogočimi sredstvi, pri katerem je pomagala le rentgensko obsevanje. Pri zdravljenju irahoma so si vsi autorji edini, da so imeli z rentgensko terapijo lepe uspehe. Ravno tako se je pokazala koristno r. o. pri vnetjih sklere in korneje. Pisatelj nam opisuje dva slučaja episkleritide ozdravljena na kliniki. Dobre uspehe r. o. so dali tudi slučaji keratitis parenhim., ekcematoze ter posto-perativno preventivno r. o. pri pterigiumu.	Pri treh	slučajih horioitide je	prišlo	po
obsevanju do takojšnje resorbcije infiifratov.	Izmed 4.	slučajev glaukoma sla	dva ostala
nespremenjena ; v 2. slučajih s hemoragičnem eksudatom v camera anterior je po obsevanju izginil eksudat, tudi bolečine so popustile in je pritisk postal pravilen. Obsevali so iudi 3 slučaje ca. orbitae in 3 ca. corneae in to po operaciji z zelo dobrim uspehom, ki do sedaj niso še pokazali znakov recidiva.	Najbolje	reagirajo kankroidi. V vseh	teh
slučajih so uporabljali dozo od 150—200%	HED. Ravnotak upliv so tudi	videli	pri
sarkomih. Pri glijomih se r. o. ni pokazalo uspešno.
Knapp je imel več sreče s kombinirano terapijo rentgena in radiuma, Fleischer z močnimi dozami rentgena rd 260% HED. Pri novotvorbah hipofize posebno pri onih z izraženo akromegalijo so dosegli lepe uspehe z r. o. Posebno lepe uspehe beležijo Heinisman, Czerny, Jusefow osobito pri adenomatoznih med tem ko ne pridejo v poštev cistični, ker spadajo v delokrog operativne terapije. Toda rentgensko obsevanje ima lahko tudi slabe posledice, ki so včasih zelo neprijetne. Potrebno je povdariti, da poleg raznih vnetij lahko večkrat nastopi glaukom kot posledica rentgenskega obsevanja. Ta terapija zahteva veliko spretnosti v doziranju, ker ni indiferentna za bolnika.
Dr. J. Kailay— Ljubljana: Prolomi dolnje čeljusti. — Dr. K. prinaša lep članek, v katerem se bavi v prvem delu z načinom nastopa teh prelomov..
Bsvi se še z dijagnostiko, komplikacijami in terapijo. V ilustracijo mu služijo lepe slike. Na koncu še obdela 3 lastne slučaje, ki jih je zdravil z inira in ekstroralnimi posegi s pozitivnim uspehom.
Hahn in Lušicky, Zagreb: H y pohloremična sianja in dijela brez soli. Najprvo si slavila avtorja vprašanje, kaiera je najmanjša količina kuhinjske soli, ki je potrebna za normalno funkcioniranje odraslega organizma, nato v kakšni obliki in kje mora biti la kuhinjska sol in slednjič, kako delujejo na organske in anorganske snovi organizma spremembe kuhinjske soli. Za pravilno delovanje organizma mora biti točno odrejen odnos med Na, C1 in HC03. Ni znano točno kolika je dnevna po reba kuhinjske soli, ali se misli da je 2'3 gr. dnevno. Veil misli, da je višina hlorida v krvi pri kulturnih ljudeh že na gornji meji znosljivosti. Resorbcija hloridov se vrši v tankem črevju in to pri koncentraciji 0'8°/0 Na Cl. V 24 h izloči želodec v normalnem stanju 3-5 litrov želodčnega soka. A ker je koncentracija Na Cl. v krvi ista kot v želodčnem soku, pomeni da se v 24 h izloči skozi siene želodca vsa količina hloridov krvi in krvne tekočine. Resorbirani hloridi se deponirajo v ikiva in kožo in koncentracija krvi je vedno ista. Samo za časa obeda (1 7a—2 h) se koncentracija v krvi zmanjša. Pri patoloških stanjih (driski, bljuvanja, močnem potenju) zelo pade in lahko dovede do hipohloremičke krize. Isti je slučaj pri težkih dijabefikih, toda tu je vzrok v potvorjenem endokrinem delovanju. V prvem slučaju pomaga nadoknada NaCl v drugem insulin, ker se tu poveča istočasno RN v krvi.
Pri dekompenziranih srčnih boleznih je indicirana dijeta brez soli, samo dokler obstoja edem. Nevarno je v teh slučajih podaljšati dijeto brez soli če so prenehali edemi. Pri boleznih ledvic je vprašanje neslane dijete zelo komplicirano. Pri nefrozeh je stanje slično kot pri kardijalnih deKompenzacijeh z edemom toda bolj komplicirano je pri nefri-tidah. Tu je oškodovano delovanje ledvic v tem, da imamo retencijo hloridov in dušikovih spojin in zato je potrebno, da se ne daje hrano bogato na soli in R. N. Vse akutne bolezni, akutne ekzacerbacije kroničnih obolenj, nato z kompliciranimi kardijalnimi dekom-penzacijami zahtevajo strogo dijeto. Nasprotno pa v slučajih, kjer imamo omejene leiije ledvic ni potrebna tako stroga dijeta, zadostuje če držimo dnevno dozo kuhinjske soli Pri 2—3 gr. Naravno je, da komplikacije, ki lako nastopijo, kot močno in opetovano !bljuvanje in driska spremenijo sliko. Tedaj je priporočljiva hrana, bogata na soli. Vsled pomanjkanja kuhinjske soli lahko nastopijo pseudouremična stanja.
Dr. Albert Hudok iz Beograda prinaša eksperimentalno radiološko študijo duodenifisa z lepmi radiogrami.
Dr. Milan Berger — Zagreb: Metastatični absces ovarija po prebolelem tifusu kot komplikacija nošečnosti.
Dr. Marija Richtmann-Scbon — Zagreb piše o Oralni holeci-s t o g r a f i j i.	A. S.
Medicinski pregled.
(April 1933). Dr. U r o š S. R u ž i č i ć, d o c e n t (sveučilišna otroška klinika): Konvulzije u ranom detinjstvu. — Dolgo je bila etiologija krčev, ki prav pogosto nastopajo v zgodnji otroški dobi, docela neiasna. Pre.ladovalo je mišljenje, da otroški organizem na vsak dražljaj reagira z konvulzijami. Šele moderna pediatrija je krče po njihovi genezi razdelila v krče a) organskega, b) infektivnega in toksičnega izvora, c) epilepsijo (ki ie pa v zgodnji dobi pri otroku zelo redka) in d) funkcijonalne konvulzije — tetanija. Za diferencijalno dijagnozo, ki je često prav težavna, priporoča pisec Schwarzovo tabelo. Tetanija je pri otroku jako česta. Danes vemo, daje poleg aktivne tetanije tudi 'atentna. Aktivno zelo lahko diagnosticiramo po treh glavnih znakih: karpopedalni spazem, laringealni spazem ter konvulzije. Klinična opazovanja in laboratorijska raziskovanja so našla prav ozko vezo med tetanijo in rahitisom. Ostane pa še vedno odprto vprašanje, kakšen upliv je pripisovati hormonu paratiresidne žleze.
Dr. Čedom il Plavšič, asistent int. propedevt. klinike v Beogradu: Studija o žuči i njenim sastojcima. (Sastav žuči i njena uloga u
organizmu). — Mnogo farmakoterapevtskih in eksperimentalno farmakoloških po-iskusov je pokazalo in dokazalo, kako važen faktor je žolč za organizem. Avtor si je zastavil nalogo, da v naslednjih publikacijah zajame vse, kar se je zadnja leta doznalo o žolču in njegovih sestavinah v pogledu kem je, normalne in patoioške fiziologije ter farmakoterapije. Kot uvod za omenjen pregled pa obravnava normalno fiziologijo žolča.
Dr. M i h a e 1 K a m i n (iz oddelka za živčne in duševne bolezni obče drž. bolnice v Ljubljani): Donos k problemu desintegrirane telesnosti. Vse pozornosti vreden članek, prava ocena njegove vrednosti pa pripada zato bolj poklicanim.
(M a j 1933). Prof. dr. Dim. Antič i dr. R, Rubenovič (int. klinika med. fakultete v Beogradu): Klinički opiti sa vrnjačkom vodom kod h o 1 e-litiaze. Poskusi z vrnjaško vodo, ki je slična mineralni vodi v Wkhy-u in Royat-u, so se vršili na kliniki, ne na izvoru. Vodo so dajali kot toplo, segreto na 36°C in kod hladno od 17°C. Število bolnikov je iznašalo 6, pri 5 je bila pred in po anilizi izvršena točna leukocitarna formula, vzeta kri za sedimentacijo, žolč A in B ter provociran hipeiglikemični poskus.
Autora sta dognala na podlagi svojih poizkusov, da ima vrnjačka voda antiin-fekciozno in antitoksično delovanje. Zmanjšana je bilirubinemija, icterus je izginil. Pitje mineralne vrnjaške vode poveča alkalije krvi. Vrnjačka voda ima holecistokinetično delovanje (po vbrizganju vode skozi Einhornovo sondo so nastopile kontrakcije žolčnega mehurja). V kliničnemu pogledu so našli po uporabi vrnjačke mineralne vode sledeče rezultate: jetra so se po kuri znatno zmanjšala, postala so manj ali celo neobčutljiva na pritisk; lahke hepatične krize so vedno izginile; apetit se je zboljšal, subicterus izginil.
Iz vsega sledi, da je priporočljiva uporaba vrnjačke mineralne vode zlasti pri ho-lelitizaciji z lahkimi vnetjem žolčnega mehurja.
Dr. tedomil Plavšič, asistent interne propedevtične klinike v Beogradu: Studija o žuči i njenim sastojcima. 2. saopštenje: toksična dejstva žuči. Že davno so toksične pojave pri icterusu in težki holemiji pripisovali žolčnim sestavinam. Avtor na podlagi poiskusov in mišljenj zaklučuje, da je parente-ralno aplicirana žolč strup. Efekt pa zavisi od mesta aplikacije, od čistoče in koncentracije sestavin. Toksične so samo žolčne kisline, ne vse v enaki meri. Posebno toksično delovanje kažejo žolčne kisline, ako po perforaciji žolčnega mehurja (večkrat tudi brez) dospejo v peritonealno votlino. One zmanjšajo krvni pritisk, preprečujejo koagulacijo krvi, povzročajo hemolizo, in vivo zmanjšajo število rdečih krvnih telesc.
Dr. Mileta Magaraševič (interna propedevtična klinika v Beogradu): O glikogenu u srcu. L. 1857 je Claude Bernard našel glikogen v jetrih. Sele približno 40 let kasneje ga je našel Cramer v srcu novorojenčkov. Po navedbi različnih piscev glikogen v srcu ni enakomerno porazdelien, atriji ga vsebujejo več nego mio-kard, tudi Hisov snopič ga ima precej, Keith-Fiock ga je našel mnogo v sinusovem čvoru. Za časa gladovanja ostane količina glikogena v nasprotju z ostalimi organi v srcu nespremenjena, pri diabetičnih psih celo več kot normalno. Pri tireotoksikozi je glikogena v srcu znatno manj in se ne poveča, dokler tireotoksikoza traja. Pri kompenziranih srčnih napakah je glikogen normalen.
Dognano je, da je glikogen za delovanje srca neobhodno potreben. Metabolizem srčnega glikogena se pa bistveno razlikuje od onega v jetrih in mišičju. Regularimo glikogen v srcu medikamentozno, s prehrano (masti in beljakovine) in vitamini iz vrste B.
P. C.
iiBBiBBBifi'	NOVE KNJIGE	BBHhh		1 illif m
S p o m e n-k n j i g a o p e d e s e t g o d i š n j i c i banovinske bolnice u Šibeniku 1883—1933. Sastavio odbor. Izdala uprava banov, bolnice u Šibeniku. 194 strani: mnogo slik.
V	nizu 5 in 10-letnic, ki jih dan za dnevom praznujemo, nam že dejstvo častitljivega polstoletnega jubileja vzbuja pozornost. In tako smo s posebnim veseljem vzeli v roke knjigo, ki že po svoji zunanjosti, opremi, papirju in tisku ter po števinih slikah dostojno reprezentira zavod, ki po vsej pravici velja za enega najboliših in najbolj urejenih v naši državi, o čemur se je mogel vsakdo prepričati, ki je imel, kakor referent— priliko bolnico v vseh podrobnostih videti.
Pa tudi vsebinsko reprezentira knjiga prav dostojno znanstveni nivo, na katerem se nahaja ta važni zavod.
Uvodoma poroča dolgoletni ravnatelj dr. Jerko Machiedo o zgodovini bolnice. Z zanimanjem čitamo o izrednih težkočah, ki so spremljali ustanovitev in nadaljni razvoj tega zavoda. Z veseljem pa tudi ugotovimo, da je bolnica že od prvih začetkov delavna na znanstvenem polju, vzor tudi v tem oziru marsikateremu sličnemu zavodu v naši ožji in širši domovini.
Posebnost šibeniške bolmce je vsekakor, da se nahaja v njenem okvirju tudi blaznica, ki je imela nekaj časa svojega lastnega ravnatelja, je pa vedno tvorila integralni del same bolnice.
Bolnica, ki je tekom 50 let oskrbovala skoraj 100.000 bolnikov, gotovo lahko o sebi trdi, „da je, iako provincijska bolnica, pored mnogih poteškoća, ipak ispunila zadaću i svojim radom pokazala da je dosegla neku visinu“.
Kdor se zanima za organizatorna vprašanja bolniške uprave bo našel obilo gradiva v članku ekonoma bolnice Mate Benkoviča: Bolnička uprava — administracija i ekonomija.
V	spominskem članku: „Kao mlad ljekar u šibenskoj bolnici* od d". B. Peričića, ki je bil asistent bolnice v letih 1889—1897, dobimo lep vpogled v splošne življenjske in materijelne prilike zdravnikov tedanjega časa. Avtor pa tu tudi obravnava vprašanje tkzv. „škrljeva“, čudne bolezni, ki je v prvih letih napolnila celo bolnico. Pokazalo pa se je, da so se pod tem imenom skrivale lues in razne nejasne kožne bolezni.
Sledi zanimiv članek profesorja brnske univerze dr. Vaclava Neuman-a v češkem jeziku: „Zvlaštni pripad perianalniho papilom u“. Članku je priključen obsežen rezime v hrvaščini, iz katerega posnemamo, da gre za izredno redko komplikacijo amebne disenterije. (3 histol. slike).
Prof. dr. Ivan Botteri — Zagreb, ki je bil sam dolga leta direktor bolnice, je prispeval obsežen članek o „K a 1 a - A z a r“-ju. Slučaj, eden izmed‘20 primerov te bolezni ki so jih dosedaj našli v Dalmaciji, je posebno zanimiv, ker je edini, ki so ga dosedaj odkrili pri bolniku, mlademu dečku, iz zaledja, ki ni bil nikdar na morju.
Ostalo bogato gradivo knjige sestavljajo sledeči članki, ki so skoraj brez izjeme vredni, da jih pazno pročitamo: Dr. F. Smolčič: Radiološka kazuistika;, dr. G. Bogić: Kretanje vetrova u Jaša To miču 1930 - 32; dr. B. Lavrič: Terapija ehinokoka; dr. J. Pasini: Komplikacije amebne dizenterije; dr. Vj. Rismondo: Kožne i venerične bolesti za50 godina bolnice! dr. F. Dražančič :Jedan slučaj primarnog abdominalnoggraviditet a; dr. J. Marcelič: O dušičnom ostatku u krvi; dr. M. Žepič — dr. J. Marcelič: Nekoliko podataka o krvnom šečeru; dr. J. Lalič: Diphteria kod nas (1928—1932); dr. J. Glaser: Konstitucija i duševne bolesti na p s i-
lii j a tri j s kom odjelu bolnice u S i b e n i k u (prilog komparativnoj psihijatriji dinarske rase); dr. N. Ćosić: Prilog diskusiji liječenja ulkus ser-pensa obzirom na njegovu etiologiu; dr. K. Lalić — dr. M. Škarica: Plod domaće višnje (cerasus maraš c a) k a o srestvo protiv amebne dizenterije: dr. M. Škarica: Naše iskustvo s malarijom; dr. B. Kurajica .‘Promjene psihe i karaktera te mogućnost njihovog liječenja kod plućno t-u b e rk-u 1 o zn i h; (članek je delo iz zdravilišča na Golniku, kjer je avtor prebival dalje časa) ter končno dr. N. Ćosić: Diabetesi oko.
Knjiga je gotovo ena najzanimivejših publikacij na področju jugoslovanske medicine iz zadnjega časa že zaradi tega, ker nam podaja verno sliko specifično dalmatinskih zdravstvenih prilik v kolikor se zrcalijo na materijalu bolnice.
Odlični naši zdravstveni ustanovi čestitamo še enkrat k 50 — letnici, njenemu vodstvu pa k uspeli znanstveni publikaciji, ki ji je samo v čast.	R. N.
S. H a m m e r s c h 1 a g, Lehrbuch der praktischen Geburtshilfe für Studierende und Ärzte. Mit 101 teils farbigen Abbildungen. Verlag Ferdinand Enke, Stuttgart, 1933. Sfr. 290. Cena br. 12-R.M, rez. 13'60 R.M.
Avtor knjige „Lehrbuch der operativen Geburtshilfe“ je čutil potrebo, da izda novo porodniško učno knjigo; za razliko od tolikih drugih si je postavil nalogo, da .zbere iz dosedanjih znanstvenih naziranj in raziskavanj predvsem le one rezultate, ki imajo po njegovih dolgoletnih izkušnjah vrednost za praktičnega porodničarja. — Zato • menim, da se knjiga z označbo „Lehrbuch“ malo preveč pobaha.
Slike so vse povzete iz drugih učnih knjig in so razmeroma maloštevilne — znak današnjega neugodnega gospodarskega položaja. Če je pa izdajatelj z njimi že toliko skoparil, bi tudi še od teh marsikatero brez škode zavrgel ali pa zamenjal z vrednejšo.
Avtor se ogiblje teorij, izpustil je tudi anatomijo porodnih potov. Operativni del podaja samo v odlomku, opisuje pa natančno tehniko in indikacije posegov, ki pridejo v poštev za praktičnega zdravnika. Tvarina je vzorno in pregledno razdeljena, izražanje je koncentrirano, a jasno; to velja zlasti za poglavja o patologiji nosečnosti, poroda in puerperija. Držeč se zastavljenega cilja vpošteva avtor poglav tno indikacije in ravnanja v različnih porodniških situacijah — drži se obče priznane in preizkušene smeri — in najdemo v knjigi res dobre praktične nasvete. — Škoda je, da mnogokrat poleg nemških, ne citira tudi latinskih terminov.
Knjiga ima format učnih knjig, pisana je v lahko razumljivem slogu in se čita prijetno. Za učno knjigo ne bi ustrezala, ker je snov preveč stesnjena, pač pa je jako pripravna za praktičnega zdravnika.	Dr. Pehani.
Faul Mulzer —Lehrbuch der G es c h 1 e c h t s k r a n k h e i te n. 3 predelana izdaja. Vlg. F. Enke — Stuttgart. 700 strani (6 barv. tabel). Cena: br. RM. 36, vez. RM. 38.70.
Obsežno knjigo o spolnih boleznih znanega hamburškega dermatologa lahko toplo priporočamo. Knjiga tvori prvi del velikega dela o kožnih in spolnih boleznih za dijake in zdravnike.
Prof. Dr. C. H. Stratz: „Die Schönheit des weiblichen Körpers“ 4L izdaja. Vlg. Ferd. Enke-Sttuttgart. Bogato ilustrirana, 500 strani. Cena vez. RM 20.20
Tudi to knjigo znane nemške, znanstvene založbe, ki nam je bila poslana v oceno, lahko priporočamo.
Rudolf Leskovar (Maribor) — Sport und Konstitution. (2. Chirurg. Klinik in Berlin.) Samozaložba. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru. 1933.
Disertacijska razprava našega rojaka, odobrena po medicinski fakulteti univerze v Berlinu, prinaša na malem prostoru 65 strani obilo gradiva, ki bo v prvi vrsti za-
nimalo športne zdravnike in vse one, ki se bavijo s telesno vzgojo. Gradivo je pregledno razdeljeno v posebna poglavja, ki so posvečena uplivu sporta na posamezne organe. Tako n. pr. na gibalni aparat, na srce in ožilje, pljuča in končno na kri s posebnim ozirom na spremembo krvne slike.
Lapidarno je v predgovoru očrtan pojem konstitucije, pričenši pri Mendel-u pa do najnovejših hormonalnih in antropoloških izsledkov. Zaključek pa tvori kratko a zanimivo poglavje o „vagotoniji“ športnikov, ki je pa žal prekratko obdelano.
Pregledno sestavljen seznam uporabljene literature (in te je precej!) bo s pridom uporabljal vsak, ki se peča z sličnimi vprašanji, pred vsem predavatelji.
Pri nas je sportno-medicihska literatura redka, zato moramo biti hvaležni tudi za. najmanjši poskus.	S t . L.
Dubrovački liječnik — Izdalo dubrovačko liječničko udruženje „Dulind“ — Dubrovnik Str. 88. Cena 10 Din.
Dubrovačko liječničko udruženje osnovano je još 1923 god. sa ciljem da gaji medicinsku nauku i propagira snošljivost i društvenost medju liječnicima sa teritorije ranije repubiike sv. Vlaha. Pored toga cilj je društvu da smanji po mogućnosti ogromnir navalu tuberkuloznih stranaca i na taj način sačuva lijepu dubrovačku rivijeru onima, koji uistinu trebaju.
Ovih je dana društvo slavilo 10 godišnjicu svog uspješnog rada i tom prilikom izdalo izvrsno sastavljenu i opremljenu spomenicu pod gornjim naslovom.
Spomenica služi na čast društvu i njegovim članovima i lijep je doprinos kulturnoj historiji Dubrovnika uopće, a medicinskoj napose. Nije ispunjena suhoparnim medicinskim člancima nego kratkim, zanimljivim crticama iz medicinskog života starog Dubrovnika. Pisana je čistim jezikom, lakim stilom razumljivim ne samo ljekaru nego-i laiku.
Život slavnog Malpiglijeva djaka Djordja Baglivija opisuje nam d r. Filip S m o 1 č i ć (Giorgio Baglivi i njegovo doba). Baglivi je bio toliko poznat, da mu papa Inocentije XII. već u 28 god. povjerava katedru anatomije i fiziologije na rimskom arhi-liceju „Sapientia“. Već u prvom njegovom djelu „De praxi medica“ ističe se njegovo veliko poznavanje čovječjeg tijela i duboki smisao za opisivanje bolesti i postavljanje diagnoze. Jedan od prvih uvodi vivisekciju. Drži se u svemu ovih Hypokratovih uslova potrebitih za uspjeh jednog ljekara: „in medico esse debet, pecuniae contemptus, pudor, modestia in vestitu, judicium, urbanitas, mundities, recta elocutio, superstitionis odiunv praestantia summa“.
Drugi članak dr. Filipa Smolčića (Pučka medicina u dubrovačkoj okolici> isto je tako vrlo interesantan.
Sa velikim marom sakupljeno je u ovome članku ogromno jezično narodno blago-i stari narodni vidarski običaji.
O naporima koje je činila stara republika da stane na put vrlo čestim epidemijama kuge i gube, koji su u ono vrijeme upravo desetkovali narod — priča nam lijepo i zanimljivo dr. Marko Bibiča (Guba i kuga u Dubrovniku).
Iz članka dr. Riste Jeremića (Dubrovački lekari i susedni vladari) vidimo kako je veliku ulogu igrao u ono vrijeme mali Dubrovnik i kakovo povjerenje su u njega i njegove ljekare imala sva balkanska (srpska i turska) vlastela.
Kadgod je nekome na Balkanu trebalo ljekarske pomoći, on bi se obraćao republici sa molbom da mu ona pošalje svoje ljekare.
Najbolje ilustruje kulturnu visinu starog Dubrovnika velika skrb oko nezakonite novorodjenčadi — članak dr. Bal da Marinovića (Jedna važna socijalna ustanova starog Dubrovnika).
U glasovitom manastiru sv. Klare još od njegovog postanka,1 od 1290 godiner primaju se nezbrinuta i napuštena djeca na čuvanje i odgoj.
Ne samo ovoj privaino-religioznoj ustanovi, nego C samoj državnoj vlasti leži toplo na srcu sudbina te nevoljne djece.	'
Dok su se novorodjena djeca po velikom djelu Evrope, onoga a i mnogokasnijeg, vremena, često izlagala svojoj sudbini, Veliko Viječe republike svojom odlukom od 9. II. 1432 stvara bolnicu milosrdja, u svrhu „da se zaštite mala ljudska stvorenja!1. U tu su bolnicu primana nahočad i besplatno njegovana do 6 godine, a poslije toga bi se predala čestitim obiteljima u gradu ili na selu na daljnu skrb i odgoj. Ako bi dostajalo novaca, predvidjali su statuti bolnice, mora se dati 50 i više perpera kao miraz ženskoj djeci u ovome zavodu odgojenoj kada dodju do udaje.
Bolnica je imala 2 drvena kola (ruóte) za tajno primanje djece. Strogo je bio kažnjen onaj koji bi se usudio da zaustavi ili identifikuje ženu koja je, obično noću; žurila da u „kolo“ ostavi svoj „sramni“ teret!
Eto takove zakone imala je država sv. Vlaha još pred pola vijeka!!
I ostali članci spomenice jednako su dobri i interesantni. Kratak je prostor da se o svakom može duže govoriti.
D r. V1 a d o Poljanic (Dr. Luka Sinlić-Stulli) opisuje starog Stulića) koji prvi u Dubrovniku uvodi cijepljenje protiv boginja.
Dr. Risto Jeremić (Lekarsko veštačenje na sudu u Dubrovniku) govori nam o prvim lekarskim sudskim veštačenjima. Prva veštačenja u jugoslavenskim zemljama, veštačenja u današnjem smislu, vršila su se u Dubrovniku još 1600 godine, kod Nemaca oko 1689 a Francuza 1723.
Privlači pažnju članak dr. Mite Katića (Boškovićevo pismo, kako je izliječio nogu) i članek Oca Urbana Talije (Pharmacopolion) o prvoj apoteci u našim krajevima, osnovanoj još početkom XIV. stoljeća u samostanu Male Braće u Dubrovniku.
Za klimatologiju i balneologiju Dubrovnika i okoline, od osobite vrednosti su članci dr. Djure Orlića (o klimi Dubrovnika) i (Iz dubrovačkog planinarstva).
Članak dr. Marija Krmpotića (The climate of Dubrovnik as a therapentie* factor). Pisan je nažalost samo na engleskom. Moje se mišljenje ipak u nekoliko ra zilazi sa mišljenjem gosp. pisca u onom članku.
On kaže: „lakšim formama s prolif. cirotičr.om tendencom može biti od koristi bivanje na moru, ako veće visine nisu dale zadovoljivih rezultata.“
Ja sam naprotiv mišljenja da nijednom ftizičaru, bez obzira na formu njegove bolesti, ne bi trebalo savjetovati Dubrovnik kao mesto boravka ili oporavka.
I prof. dr. Bieli Karlo dodao je spomenici svoj članak (Der Aufenthalt am Meere und seine Wirkung auf das kranke Ohr).
Svatko, tko se interesira i malo za istoriju medicine U našim krajevima; svatko tko i malo voli Dubrovnik, taj pulcherrima et nobilis Jugoslaviae urbs, pročitaće ovu interesantnu knjižicu i neće se sigurno pokajali.	Dr. Branko B. Kurajica
C. v. Noorden-Wien: Iz prakse za prakso zdravljenja diabetesa z insulinom. Ther. d. Ggw. 3/33.
Kljub temu, da )e insulinska terapiia sedaj že 7—8 let znana vsem zdravnikom, se vendar vsaki dan še polavljajo vprašanja glede njene praktične uporabe. Avtor daje zato kratek pregled o osnovnih točkah. 1. V slučajih acidoze, bodisi da je nastala radi pretežno mastne hrane ali da je resnejšega značaja, je insubn vedno potreben vsaj v začetku zdravljenja. 2. Zdravljenje diabetičnega kome brez insulina je huda napaka, pa-
ziti je, da ne pride do hipoglikemičnega kome. 3. Pri neacidotičnih slučajih insulin ni vedno potreben. Na vsak način naj se skuša z omejitvijo maščobe v hrani stopnjevati toleranco za ogljikove hidrate. V isti namen naj služi tkzv. „Wechselkost“. 4. Ce na ta način ne pridemo kmalu do urina brez sladkorja, tedaj moramo seči po insulin. Minimalna množina oglj. hidratov, ki jih mora prejemati bolnik je ekvivalent 100—120 gr kruha. 5. Brezpomemben je insulin v slučajih trajne hyperglykaemije pri aglikozuričnem urinu. 6. Prav gotovo je velika napaka, če vbrizgamo vsakemu bolniku, pri katerem smo ravnokar odkrili diabetes, takoj insulin. To je isto, kakor če bi vsakemu bolniku, ki pride k nam radi nekih bolečin, takoj dali morfin. 7. Tudi pri ranah in operacijah ni insulin brezpogojno potreben, potrebno pa je zboljšati preosnovo. 8. Radi insulina dijetično zdravljenje ni postalo nepotrebno, nasprotno zahteva vsako zdravljenje z insulinom tudi popolno obvladanje dijetetike. 9. Insulin sé ne more nadomestiti z ni-kakimi „antidlabetiki“. 10. Insulin sam na sebi ni nobeno redilno sredstvo. R. N.
F.	M. Meyer, Berlin: Kdaj je morfinski recept z zdravniškega stališča upravičen. Then d. ;Ggw, 3/33.
Zdravniška indikacija za dajanje morfina mora biti jako stroga. V vsakem slučaju je že pri prvi kapljici morfina na mestu največja opreznost. Previdnost je potrebna tudi napram vsem drugim morfinskim preparatom (Codein Acedicon itd.). Samo zdravnik sme dajati morfin, nikdar kak pomočnik ali pomočnica. Najbolje bi bilo, da se v bolnicah pridrži dovoljenje predpisovanja morfina samo gotovim, posebno izbranim zdravnikom. Pod temi kavteli je morfin gotovo indiciran pri bolnikih, ki težko umirajo (tuberkulozni), mnogo redkeje pa je potreben n. pr. pri holelitiatičnem ali asmatičnem napadu. Ti bolniki so, kakor znano, prav posebno izpostavljeni nevarnosti, da postanejo morfinisti.
P. Rosenstein — Berlin: Globinska antisepsavrokah prak-tičnega zdravnika pri kirurških infekcijah. Ther. d. gw. 4/33.
Avlor ponovno najtopleje priporoča globinsko antisepso s kininskimi derivati, od katerih priporoča predvsem Rivanol. Abscesi naj se punkiirajo ter na to napolnijo z 0.2"/o sol. Rivanoli. Tako se zdravi tudi pleura-empyem. V slučajih, kjer je potrebna anestezija, meša avtor enake dele rivanolove raztopine (0‘l°/o) z novocainom (0,5%). Na ta način baje ne pride do infekcije vbodnega kanala. Difuzna gnojenja (n. pr. mastitis) se infiltrirajo z rivanolom (1: 2000).
W. Ben thin — Königsberg:	Zdravljenje pruritus-a. Th. d.
Ggw. 4/33.
Etijološko igrata najvažnejšo vlogo fluor in diabetes. Pri zadnjem preneha pruritus skoraj istočasno, ko izgine sladkor iz urina. Težje je pri slučajih fluor albus-a. Paziti moramo tudi na male količine fluora, če iudi pacijentka izjavi, da nima belega perila. V teh slučajih je potrebno lokalno zdravljenje. Avtor priporoča v prvi vrsti argent, niir., event, tudi tumenol i sl. Paziti na oxyurel Pri pruritus-u med nosečnostjo injekcije seruma noseče žene. Pri nervoznih event, sprememba podnebja. Kot zadnje sredstvo obsevanje z rentgenom.
L.	H. Strauss — Köln: K zdravljenju bronhiektazij. Th. d. Ggw. 5/33.
Avtor priporoča zdravljenje bronhiektazij z ribjim oljem, najbolje v obliki „Vigantol-Lebertran-a“ ali „Ossin-Lebertran-a*. Potrebna doza 2-3 velike žlice dnevno skozi mesece. Poroča o prav znatnih uspehih. To zdravljenje nikdar ne škoduje.
A. Laque ur — Berlin: O histamin-iontoforezi. Th. d. Ggw. 9/33.
To zdravljenje — v principu nekaj jako starega — se s pomočjo galvaničnega aparata jako lahko vporabi. Služijo nam v ta namen „Katexon-folije“ tvrdke „Schering-
Rahlbaum*. Natančna navodila so priložena. Zdravljenje daje najbolje rezultate pri mljal-gijah, sem pa tja vidimo uspehe tudi pri raznih nevralgijah. Dobro vpliva terapija tudi na motnje perifernega krvotoka (ozebline, paresfezije, Raynauldova gangrena). R.N.
DROBNE NOVICE
Osebne vesti: Ravnateljstvo spl. bolnice ljubljanske je prevzel dr. Radin a n, biv. ravnatelj umobolnice v Kovinu v Banatu.
Umrl je pred kratkim Dr. Kornelij Stankovič — Szentekely, občinski zdravnik v Starem Sivcu v Bački. Z njim je šla od nas plemenita duša, mož tako redke srčne kulture in nežnosti, da „ni bil za ta svet*, kakor mi je rekel skupni prijatelj. Težko tuberkulozen in svest si svoje usode, je pokojnik mnogo deloval na literarnem polju. Bil je urednik literarne revije v madžarskem jeziku, v kateri je vedno skušal približati srbski in madžarski narod. Prevajal je najboljše srbske pisatelje v madžarščino in tudi sam mnogo pisal.
Vsi, ki so ga poznali, mu bodo ohranili prijateljski spomini	R. N.
Dne 9. junija 1.1. so v Zagrebu otvorili novi paviljon za tuberkulozo v Rockfellerjevi ulici. Gradilo je ta paviljon „Društvo za suzbijanje tuberkuloze v Zagrebu*, za njega si je pridobil največ zaslug prof. VI. Cepulič. Novi paviljon ima 60 postelj. O njegovi nujni potrebi najbolj priča, da je bil že za časa slovesne otvoritve prenapolnjen.
Paviljon bo občudoval vsak, ki ve, koliko težje pa tudi zaslužnejše in koristneje je, z malimi sredstvi doseči veliko, kot z velikimi sredstvi postaviti luksuzno poslopje, ki se potem radi pomanjkanje nadaljnih sredstev ne more izpopolniti in uporabiti v polni meri. Obenem pa je nova ustanova dokaz, da celo v današnjih težkih časih ni vedno zastonj, če trkaš na usmiljena srca. Paviljon je bil namreč zgrajen brez vsake državne pomoči, skoraj izključno iz denarnih in naturalnih prispevkov raznih dobrotnikov, predvsem velikih trgovcev itd. Pa celo bolniki sami so pomagali pri raznih delih. Tako delo je vsega posnemanja vredno.
Eno prvih — če ne prvo zdravilišče za bolne na pljučih v stari Avstriji sploh Alland pri Dunaju stoji pred financijelnim polomom. Zavod je last nekega društva, ki ga je oddalo v najem bolniškim blagajnam. Te pa so odpovedale pogodbo češ, da današnje težke gospodarske prilike ne dovoljujejo vzdrževanje tega zdravilišča. Društvo se sedaj na moč trudi, da bi našlo možnost nadaljnega obratovanja priznanega zavoda.
Čehoslovaško ministrstvo pravde je predložilo skupščini osnutek zakona o prekinjenju nosečnosti. Novo v tem osnutku je priznanje socijalne in evgenične indikacije. Umetni abortus pa mora izvršiti zdravnik v javnem zdravstvenem zavodu in s privoljenjem noseče žene.
V Pragi bodo v kratkem začeli z gradnjo nove bolnice za lupus, ki naj šteje 100 postelj.
Razširjenje luesa: Orszagh trdi, da ima 10% vsega prebivalstva Madžarske lues. V Madžarski umre letno 8.000 ljudi na luesu, t. j. ca. '/3 vseh smrtnih slučajev za tuberkulozo v tej deželi.
Uprava nemških univerz bo popolnoma preurejena na ta način, da bo dobila svojevrstno ustavo, odgovarjajočo sedanjim političnim nazoromj nemškega
■ e <o n a
C/j S
fv. TD CM N
I <°
I C
(O
£ e
« ° • c B
ftarođa. Rektor univerze bo imenovan od ministra prosvete ter bo imei vse pravice, ki jih je dosedaj imel univerzitet-ni senat. Rektor imenuje dekane in senatorje ter jih lahko po poljubnem času odstavlja, kakor tudi njegova službena doba konča po volji ministra. To se imenuje „Fiihrerprinzip*.
V	Charlottenburgu in Miinchenu so ustanovili državno - medicinske akademije. Vsak državni zdravnik (naši sreski in banovinshi zdravniki) bo moral dokazati, da je absolviral tromesečni kurs na eni teh akademij.
Prošnja za oprostitev v znanem Liibeškem procesn obsojenih zdrav nikoy prpf. Deycke-a in dr. Altstaedta je bila te dni končno odklonjena.
Iz socijalnega stališča zelo umestno naredbo je izdala braunschvceiska vlada. V bodoče bo internirala hišne posestnike, ki strankam z otroci nočejo oddajati stanovanj.
Nemški državni zdravstveni nrad je odredil komisijo za preiskavo učinka Friedmannovega sredstva. Dosedanje delo le komisije je podalo popolnoma negativni rezultat, kar ne bo presenetilo nikogar, ki zasleduje vso umetno silno napihnjeno borbo za in proti temu sredstvu.
V	Milanu bodo v kratkem praznovali 300 letnico rojstva Bernardina
Ramazzina, ki je 1. 1700 izdal prvo knjigo o obrtni higijeni.
Najstarejša zdravnica Nemčije dr. Maihilde Theyssen je praznovala te dni svoj 95, rojstni dan.
Prebivalstvo Japonske je tekom leta 1932 naraslo za več kot en milijon duš, kar je za ca. 150.0000 več kot tekom leta 1931.
Po neki ameriški statistiki potroši ta država letno 20 milijonov dol. za nego duševno bolnih ter 22'/2 milij. dol. za zdravilišča za bolne na pljučih.
Iz severne Amerike javijo, da je v državah, skozi katere teče Missisipi, nastopila epidemija Encephalitis letfaargica. V St. Louisu je baje zbolelo 600 oseb. Tam štejejo dosedaj 75 smrtnih slučajev
Tomarkineva ustanova, ki služi mednarodnemu sporazumu med zdravniki vsega sveta ter v ta namen vsako leto prireja kurze v Švici, bo odslej izdajala medicinski časopis v več jezikih.
Ppkret proti cepljenju zoper koze, ki je obstojal v Nemčiji že od lennerjevih časov dalje je našel sedaj svoj neslavni konec. Vsa društva protivnikov cepljenja so prepovedana, ravnotako vsaka agitacija proti cepljenju sploh. S tem je končana huda borba, ki pač ni bila v čast nemškemu narodu.
Mednarodna komisija za prvo pomoč, ki je imela meseca avgusta t. 1. svoj letošnji kongres v Parizu, je predlagala, da bi dobili avtomobili zdravnikov svoj posebni znak, namreč rdečo eskulapovo palico na belem polju. Avtomobili s tem znakom naj bi imeli na celem svetu pravico voziti z večjo kot običajno brzino.
Sovjetska vlada je baje uvidela, da za vodstvo znanstvenih zavodov ni zadostna strankarska kvalifikacija. Radi tega je sklenila, vse te zavode na odločilen način preoblikovati v prave znanstvene zavode pod vodstvom prvovrstnih slrokovnjakov.
Iz tujih univerz: Slavna Bierova kirurška klinika v Berlinu, ki je bila pred nedavnim' odpravljena, se bo v kratkem zopet otvorila. Kot predstojniki klinike so bili predlagani : Kirschner-Tubir gen, Schmieden-Frankfurt ter Haberer-Koln. Stara Chvostekova
klinika na Dunaju, na kateri so delovali Škoda, Duckek, Nothnagel in nekaj časa tudi v. Noorden, se sedaj definitivno likvidira. Njeni prostori bodo dodeljeni drugi kliniki. — Prof. Nissen, učenec prof. Sauerbrucha-Berlin, je bil imenovan za profesorja kirurgije v Stambulu. — Svoj 75. rojstni dan sta praznovala na Dunaju prof. C. H. v. Noorden, v Miinchenu prof. Fr. Müller.
Umrli: V Leidenu znani raziskovalec alergičnih bolezni Prof. W. Storm van Leeuwen — V Pragi prof. Artur Biedl, slavni raziskovalec notranje sekrecije, patolog na nemški univerzi v Pragi. — V Grazu znani higijenik prof. W. Prausnitz.
Opozarjamo na seznam zdravniških tečajev v študijskem letu 1933/34 ki jih prireja kakor vsako leto medicinska fakulteta dunajske univerze. Vse podrobnosti pri: Kursbüro d. Wiener Medizinischen Fakultät — Wien IX., Alserstr. 4.
¡lili	«Hill		lllllill!	«1
ni	«1111	lili	lililí	«
1 HUI	lililí	IIII	lililí	ii!
IZ UREDNIŠTVA
Za tiskovni sklad Z. v. so prispevali: Udeleženci 6. zdravniškega tečaja na Golniku Din 1850-—; dr. St. De Gleria, Kranj Din 150*— ; dr. Medic St., Šoštanj Din 10O—; dr. Černe Jernej, Sl. Bistrica Din 30-—; Higijenski zavod, Ljubljana Din 300’— Prisrčna hvala!
Gg. kolege, ki še niso plačali dr. Matkove „Stigmatizacije“ najvljudneje prosim, da bi to storili čimpreje, ker bo treba zaključiti račune.
Tovariši, prosim javite vsako spremembo naslova takoj. Zlasti pa prosim gg. bolniške zdravnike, da mi javijo svoj točen naslov, ker se je izkazalo, da se mnogo Vestnikov zgubi radi netočnega naslova. Kdor Z. v. redno ne sprejema, naj to javi upravi lista.
Kolegi, ki hočejo kupiti ali prodati knjige, instrumente i, sl. naj se poslužujejo inseratnega dela Z. v. Računali jim bomo samo minimalne, dejanske režijske stroške.
ZA ZABAVO
Nesramen.
—	No, no, dragi moj, korajža, zaupanje in dobra volja! — pravi zdravnik pacijentu po preiskavi — Jaz sem bil ravnofako bolan kot ste vi.
— Seveda — odgovori bolnik zamišljen in zaskrbljen, — toda vi niste imeli takega zdravnika.
težka odločitev.
Mlad zdravnik sedi pred kavarno in se živahno razgovarja z prijateljem lekarnarjem. Mimo pride zelo elegantna mlada dama, ki je tudi ena izmed najbogatejših v trgu.
—	Poglej, — pravi zdravnik, — to je edina žena v katero sem jaz bil kedaj zaljubljen.
—	Tako? — odgovori prijatelj — zakaj je torej ne poročiš?
—	Ne morem, prijatelj. Ta je moja najboljša klijentinja.
Starejši gospod, ki boleha na kronični bronhitidi konzultira priznanega zdravnika. Ta ga preišče in mu predpiše način zdravljenja ki ga bo gotovo rešil te nadloge v najkrajšem času.
—	V resnici, gospod doktor? — vzklikne bolnik vzhičen.
—	Seveda 1 Pomislite, da sem tudi jaz bolehal na vaši bronhitidi celih petnajst let!
GOSPOD TOVARIŠ,
tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, ko kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu.
Iz zapuščine kolege dr. Hohn-a je na razpolago veliko število izvrstno ohranjenih instrumentov za kirurgijo, preiskovalni stol in druga oprema za ordinacijsko sobo, poleg tega pa cela medicinska knjižnica iz vseh področij medicine. Tudi knjige so izborno ohranjene, med njimi se nahaja nekaj redkih izdaj.
Gg. tovariše opozarjamo na to redko priliko. Natančne infor-
macije pri gej. dr. Hohn-ovi —Slatina-Radenci,
Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Odgovoren: Nikola Stokanovic, Kranj.
ZEISS-ov
krožni polarimeter.
Specijalen instrument na stebriču za bolnice in lekarne za določanje sladkorne koncentracije v diabetskem urinu (določa tudi količino beljaka) ter sučnega kota, odn. koncentracije vseh oficinelnih optično aktivnih snovi. Trodelno, izredno občutljivo vidno polje. Bistveno zvišana svetloba optične opreme tako da je poleg električne svetlobe uporabna tudi natrijska celo v slučajih, kadar je bilo to doslej nemogoče. Nova uravnava okularja in leč, s katerim čitamo rezultate* Obseg merjenja do 360°, točnost pri merjenju do 0.05°, ozir. 0’05°/o- .
brezplačno pri Carl Zeiss, jena ali M. Pavlovič, zastop. za Jugoslavijo, Beograd
II
potem vse kar spada k fotografiji v
, Sremska 9
;mŽEiss]
JE.NA
vse znamke vse velikosti
(tudi male 3x4 in 4x5 cm)
vse kemikalije
Drogeriji Gregorič, Ijiilljana, Prešernova Ul. 5
JUGOSLAVENSKO SIEMENS D. D. % oddelek za šibki tok
LJUBLJANA, Tyrševa cesta la/Il - Palača Ljub. kred. banke ©
Tuio- terapijske naprave, Tuto-Multivoll aparat za globoko terapijo, popolnoma za- vA varovan proti visoki napetosti in žarkom, s prigrajeno pripravo za obsevanje z učin- x kom 8 mA pri 200 kV pulzirajoče istosmerne napetosti. Tuto-Stabilivoll, popolnoma m zavarovani aparat za globoko terapijo proti visoki napetosti in žarkom, s prigrajeno pripravo za obsevanje in z učinkom 6 mA pri 200 kV konstantne istosmerne napetosti.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE ODN. OSEBNI OBISK SPECIJALISTA.
iS£5&9S5539GIS5S9£
Desinfekcijska sredstva:
SANITOL medicínale,	SANEOLIIÍ industríale,
SANITOL pro	desinfektione,	KARBOLNE KISLINE,
SANOFORM,	FORMALIN,
lo ub lo ana SANEOLIN,	MAZAVO MILO itd.
„Chcmolechna družba se o. z. Ljubljana, Mestni trg lO.
Gospod kolega!
Vi še niste član Pokojninskega
sklada za zdravniške vdove in
sirote ?
Kdo nam bo pomagal, če si sami ne pomagam o?
Zato javite takoj svoj pristop in naslov
Dr. E. D E R
LJUBLJANA, KONGRESNI in priložite krstni, odn. poročni list
I KOLEGI!	I
jj	Vaša dolžnost je, da agitirate	J
■	za protituberkolozno ligo, da	|
m11	sami pristopite in da ji pridobite	čim	■
več članov. Organizirajmo borbo zoper J to ljudsko kugo, ki je pri nas najbolj |j ■	razširjena in najbolj zavratna	bolezen.	|
	SANABO-CHINOIN Fabrik chemisch - pharm. Produkte, Ges m. b. H. Wien, I., Johannesgasse 2 0 Telefonska štev. R 22-4-37	
	H O GIV A L zelo zmožen, v vodi topljiv seksualni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zrelega folikla, biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. INJEKCIJE 100 mišjih jednet po Alien Doisy-ju v vodeni raztopini TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta Mayer-ia, Berlin Indikacije : Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso-menoreja, poliprotomenoreja metroragije, klimaks, menopavza po histerektomiji, težkoče po spontano nastopivši menopavzi). Vzorci in literatura na zahtevo. Zaloga pri „KHŠTEL“ d. d. Zagreb, Cankarova 28.	
■	i|||§|l||lllllil|llll!lllillM	lis
TRIJE „Kaštelovi preparati sigurno zdravijo LUES
NEO-PEMTABI
PEMTABI V POPOLNOMA BISTREM VESIHLIJ
NAJIDEALNEJŠI BISMUSTSKI ANTILUET1KUM.
DOZIRANJE IN OPREMA KAKOR PRI PENTABI.
NIZKA CENA!
PENTABI
ORGANSKI BISMUTSKI ANTILUETIKUM STABILNA RJAVA RAZTOPINA. ZA ENO ZDRAVLJENJE 10—12 ccm STEKL. z 15 IN 30 ccm.
ŠKATLJICE Z 10X1 ccm.
A L J O D A N
ORGANSKI LIP0TR0PN1 JOD ¥ TABLETAH
3X1—2 labl. na dan. Orig. fiole z 10 in 20 tabl.
„KAŠTEL45 tovarna kemijskofarmacevtskih proizvodov d. d. ZAGREB
Zdravilišče Golnik
za bolne na pljučih.
ke (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še
A7/lpflvlin70Tn
3 oskrbni razredi
Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avrolerapija, pneumathorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, lakobausova operacija.
Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik.
Pošta — telefon — brzojav: Golnik. Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.