Leto LXXV., št* 144
Spedbione te ____......_____
Poštnina plačana v gotovini.
URSUN-ITVO Ut CJPBJLV-L: IZKLJTJCNO ZJLSTOf-IlVO a_
UNK>N_C PT7BBLJCITA IT AIJ AN A a
OONCBBSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbiieKi dfl sate*: UNIONK PUBBUCITA ITALIANA &
Osno letalstvo zadaje udarce sovražni plovbi
Dnevne in noćne akcije proti sovražnim konvojem — En parcik torpediran, ena petrolejska ladja zažgana, devet
prevoznih ladij poškodovanih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 27. junija naslednje vojno poročilo st. 1128:
V Sicilskein prekopu so osna torpedna I tala in bombniki i/vedli ponovne dnevne in nočne akcije proti plujočim konvojem. Kn parnik je bil zadet s torpedom, ena petrolejska hulja zažgana, 10 drugih prevoznih parnikov pa je bilo poškodovanih.
Nočni napad sovražnika na predmestja in McOftoo v a pol i ja je povzročil omejeno -Uodo in malo ranjenih. Dve letali, zadeti od protiletalskega topništva, sta se zrušili, in -ieer eno pri C amaldoli di Torre del Greeo, <Jrugo pa v morje med Torre Annunziato in CasteUammare di Stabia. Naši lovci so >estrelili en«» iz\ idniško letalo na Sardiniji |»ri Capo Gonilno.
V borbah z našimi lovci, do katerih je prišlo nad Sicilijo na dan 25. t. ni., je sovražno 1» talstvo razen štirimotornikov, ki so bili omenjeni v včerajšnjem uradnem poročilu, »7jpibilo še tri štirimotornike, ki so padli v morje v okolici Stromhnlija.
Glavni   ste.n   itaS:> n>Uih   Oboroženih Sil
je objavil 26. Jurija naslednje 1127. vojno noročilo:
^fočni oddelki štirmiotornih letal so včeraj napadli mesto Messino ter povzročili žrtve inznatno škodo. Tudi na Reggio ralabrij4>, Sfcn Nieandro (Bari) jn Vizzln: (Catania) so bile vržene rušilne in zazidalne bomb.-, ki so zadele zasebna poslopja in povzročile nekaj izgub med civilnim prebivalstvom.
Nad Sicilijo, m<-d Messino in Oatanijo so italijanski lovci sestrelili 8 štiriniotornih letal, nemški lovci pa 4. Sest drugih letal so uničile obrambne baterije iz. Mfessine m Keggia.
I>ve naši letali se nfsta vrnil? V toporišeo.
Odbiti sovjetski napadi pri Velikih Lukah
Kna našu. podmornica *e ni \ rnila v oporišče.
»
Letalski, napad";, ki so omenjeni v današnjem poročilu, so povzroč'ii naslednje <l<>-slej ugotovljen« izgube: V Meas ni SI mrtvih in 85 ranjenih, v San Nieandru 10 mrtvih in 10 ranjenih ter v Vizzin[ju 2 mrtva in 1 ranjene.
Podtajnik Stranke v Plstoii
Pistoia, 27. jun. s. Dane? se Je nrmdil tu podtajnik Stranke Leonardc Gana. ki je prinesel pozdrave tajnika Stranke Eksc, Scorzo vsem vojnim ranjencem v teritorijalnih bolnišnicah pokrajine. Ob 10. je v slavnem mestu najprej počastil svetišče padlih za revolucijo in spomenik padlih v vojni, nakar je imel poročilo hie-rarhom pistojskega fašizma v Liktorskcm domu. Poročila <o se udeležili Eksc. prefekt, komandant armijskega zbora in vse hijerarhije pokrajine. Po pozdravu zvez- ; nega tajnika je podtajnik Stranke podal j hijerarhem smernice zn odpor in zmago. Nato se je hijerarh udeležil v raznih krajih pokrajine manifestacij toplega navdušenja, ki so jih priredi"i fašisti teh krajev vojnim ranjencem, katerim je nacionalni svetnik Gana prinesel pozdrave tajnika Stranke. Tudi v kraju Montecatini je fašistični hijerarh obiska] tamkajšnje vojaške bolnišnice, Zaključna manifestacija 56 je vršila v Pešci ji. kjer so bile tudi kole-sarsko-turistične dirke Dopolavora in je bil prirejen tudi koncert. Tudi tu je narod pozdravljal ranience. Besede, ki jih je nacionalni svetnik Gana spregovoril množici, so vzbudile manifestacije navdušenja za Duceja.
Podrobnosti o napadu na sovražni konvoj
Berlin, 28. jun. s. O napadih, ki so jih izvršile italijansko-nemške letalske sile na so\-ražrri konvoj na plovbi skozi Siciljski kanal, se iz pristojnega nemškega vira doznavalo še tele podrobnosti:
V popoldanskih urah dne 26. t. m. so prvi italijanski in nemški bombniki poleteli tik do Bizerte in takoj napadli z vidnimi učinki sovrržni konvoj, ki so ga prej letala zasledila. Tri bombe so zadele nek veiik trgovski parni k, tonaže 10 do 15 tisoč ton. ki ga je zajel dim s plameni. Neka na-daljna bomba je" v živo pogodil a lO.OOOton-ski trgovski pamik. Takoj po eksploziji bombe je bilo slišati silno eksplozijo v notranjosti ladje, nad katero se je dvignil visok steber dima. Neka tretja prevozna ladja, tvnože 4 do 5 tisoč ton. je bila prav
tako obdana z dimom, čim je bila zaiet^. Ob stranicah nekega četnega trgovskega parnika iste tonaže, st3. se razpočili dve bombi, ki sta povzročili vidna opustošenja, še pred noćio so letala zažgala še neko tretjo sovražno elinico. to pot neko petto-lejsko ladjo. Ponoči na 27. t. m. je bil sovražni konvoj še nadalje predmet novih napadov, ki so se nadaljevali brez prestanka. Prava toča. bomb je zadela sjvražne ladje. Letala Osi. ki so se med tem pomn- žila, so hudo poškodovala še dve nadaljnji la • ji. eno 6.000ton^ko in S.OOOtonsko. Nadaljnji zadetki so pogodili neki trgovski p mik tonaže 2 do 3 tisoč t. n in več prevoznih ladij, katerih tonaž ni bilo mogoče Ugotoviti. Razen tega sta bili peško tovanj dve sovražni izkrcevalni edinici.
Na drugih cđsekrh
Bombardiranje sovjetske
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. jun. Vrhovno poveljništvo-nemške vojske je oi>» javilo danes naslednje poročilo:
Pri Velikih Lukah je bilo več sovjetskih napadov, podprtih z oklopnimi vozovi, razbitih v strnjenem ognju vseh vrst orožja ali pa zavrnjenih v hudih borbah od moža do utor.a. Na ostali vzhodni fronti je dan potekel brez pi»ebnih dogodkov.
\ lagunah ol> Kuhanu ter oh murmanski obali je letalst\o potopilo večje število sovražnih čolnov za dovoz, dve obalni enoii in en čoln za čiščenje min. Preteklo noč so bili bombardirani iuuiislrijski eilji ob izlivu reke Volgi-.
V zapadnem Sredozemskem morju so nemške in italijanske letalske sile v večkratnih naletih napadi* sovražni konvoj. Po dozdaj prispelih vesteh je bilo 11 velikih prevoznih parnikov hudo zadetih, ena petrolejska ladja pa se je \žgala.
Pri dne\ nih napadih angleških in ameriških bombnikov ter lovskih oddelkov na zasedeno zapadno ozrmlje je sovražnik izgubil 14 letal. Kno nemško lovsko letalo se ni vrnilo. Posame/na sovražna letala so preteklo noč izvedla vznemirjevalne polete nad zapadno in severozapadno Nemčijo. Da bi bila metala bombe, dozdaj ni bilo ugotovljeno.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. jun. Vrhovno povcljnlSfl^p jc izdalo naslednje volno por:rilo:
«
Xa vzhodnem bojišču so izvedle nero&ke in rumun>ke čel« na različnih mestUl uspešne napadalna sunke. Več sovjetskih s tanki podprtih rapndov v odseku pri Orla je bilo krvavo odbitih.
Včcrrj popoldne -o poskušale močne skup:iu- severnonraeri-lcOi bojnih letal v zaščiti gostili ofciakov p»> tetetf severno nemško področje. NemSke lovske skupine so eh pravočasno napadle, razpršile in prisilile, da so ir.orj.li zmetati svoje borni*-na rt'prto morje in ra obafna področja. V hvt" h htitlskh bojih so našj lovci sestn-Idi   2.j   t»v.l; li   »ovi   -rili   bombnik.»v.
Zuščitn;' ladje neJke nemške spremljave so un.čtle še eno -'talo
Anglesk: letaJeJ so preteklo noč napatili zahodno nem&ko področje, zlasti mesto Bochnm. KaSUtte in zr.žigalne bombe so j>o\-zreč*le škodo na stanovanjskih okrajih ter izirub«' med prebivalstvcm. Po dosedanjih porocOih jc h h) srstre!;en:h 30 sovražnih bombnfliov.
Pri dnevnfib in t oče it napad-fa j«- bilo unip-4-n'h sknpno -"(> ^ovražrvh bombnikov ob :z';r^' S lastnih lOVCeV.
Kržl
■■vir !?." '■
Italija je vojaško in duhovco popolnoma pripravljena na sleherno preizkušnja
^fadrid, 27. jun. s. Listi pišejo o položaju j in opozarjajo na izredno hude izgube, ki I -h jc ILali;:a zadala anglesko-amer-škemu ietalst\nj in mornarici v preteklem tednu, j Italija je popolnoma pripravljena, vojaško ! in duhovno, da odgrovori na kakršenkcli poizkus nabada. Britanska propaganda, ki | je pričakovala, da bo ustvarila nerazpolo- | ienje v Italiji, je klavrno propadla. Laži | in predbacivanja Angležev in Američanov so Italija i prav tako zavrnili kakor sleherno prHizovanje. številke, ki jih je direktorij narodne fašistične Stranke predložil Duceju. dokazujejo, da sile fašistične Stranke stalno naraščajo in pričajo tudi o žrtvah pristašev ;n hijerarhov, ki so junaško padli v tej vojni. Te številke govore o žrtvah brez varčevanja ali negotovosti in o brezmejni ver., tako da je njihova vrednost popolna. Besna letalska ofenziva zaveznikov ni niti najmanj strla morale In odporne sposobnost- italijanskega naroda, ki je trdno odločen, da se bori do zmage.
rezna spoznanje
Uzb°na, 27. jun. s. List Mrinchc.iter Guardian* objavlja uvodnik pod naslovom »Italijanski odpor«. Lirt p še: Prav je, ako zavrnemo glasove, ki ti de. da bi se Italija ne borjladclgo, ako bi bil vanjo izvršen vdor. in da je tik pred notranjim zlomom. Vse. kar zaneslj'vo vemo. je, da se faš stični režim nad vsL trudi, da bi prebivalstvo pripravil do okrajnega odpora, pa da bi bili Italijani zares čuden narod, ako br vsaj do neke mere ae odgovorili na ta poziv Na drugi strani pa morr.mo vedeti, da je le malo ljudi in malo žena kjer koli na svetu, ki se ne bi borili z vso dušo. ko g*e za obrambo nj'h zemlje. V ostalem sc tudi poslednji boji v Severni Afilk; pokazali, da se Italijan: bore prav tako kakor Nemci. To. kar nedvomno Italijane podžiga k bcrb\ je njihova gotovost, da zavezniku ne gre več za uničen, e fašističnega sistema, temveč tudi za. uničenje Italije m njenega naroda.
Berlin. 27. jun. s. Iz pooblaščenega vira ?e doznava, da ?o nemške čete v pasu lagun na kubanskem mostišču sr>et vrg:e proti severu Sovjete po hudh bojih. Očiščevanje zasedenega ozemlja je še v teku. Vzhodno od Harkova so bili boljševiki, k; ?o včeraj poskušali vdreti v nemške postojanke, z naglim! udari povsod odbiti. Dva ofenzivna izpada južno Šlisselburga sta bila prav tako zavrnjena z velikim: izgubami za sovražnika. Sovjet:, katerih sile so znašale tu dober bataljon, so izsu-bili pri tem napadu 250 mrtvih. Nemška letalr ^o 26. junija uničila številne čolne za oskrbovanje na lagunskena področju kubanskega mostišča in so razen tega z uspehom napadla sovražna letališča na južnem odseku bojišča, pri čemer so izločila   'z   borbe, z  osredotočenimi napadi
brez posebnih dogodkov — industrije ob izlivu Volge
oskrbovalnih letal već sovražnih baterij na področju gornjega teka Donca. Razen tega so preteklo noč bombardirala industrijske cilje na področju izliva Volge. Doznava se sedaj, da so nemška brza letala na skrajnem severu vzhodnega bojišča potopila včeraj dve sovjetski obalni edinici m hudo poškodovala sovražni rr -t orni čoln.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 27. jun. s. Današnje uradno poročilo o vojnih operacijah poroča: V zadnjih 24 urah je sovjetska pehota na odseku pri Rukaiaerviju po nadvse siloviti ognjeni pripravi, med katero je sovražno topništvo izstrelilo 6000 srnnM, izvršila napad na neko finsko postojanko, ki so jo morali naši vojaki začasno zapustiti. Davi ob zori pa so finske čete v zaščiti topniškega ogniti izvršile prhtinapad in po nad-! vse srditi borbi strle trdovratni sovražni odpor in spet za\zele po-toianko. Rdeči so pustili na terenu nad 300 mrtvih in ranjenih. Sovjeti, ki so napadli z več kot dvema bataljonoma, so razen te^a izgubili številne metalce bomb in strojnice tor veliko število poljskih radijskih aparatov-.
Na bojiščih ob Karelijski ožini in ožini Aunus pa so bili zavrnjeni številni napadi, ki so jih izvršili majhni oddelki sovjetske pehote, pri čemer so utrpeli izgube. Na severnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji je bilo znbelež.iti živahno delovanje patrol na obeh straneh. Na vzhodnem odseku bojišča v Finskem zalivu pa so finske obalne baterije zadele veliko sovjetsko prevozno ladjo, jo poškodovale in jo prisilile, da se je vrnila na izhodišče.
Fiis«tk3 odlike vanje podpred-settaika romunske vi a ti e
Bukarešta. 27 jun. s. Finski minister I Palin ic izročil profesorju Antoncscu. pod-i predsedniku rumunske vlade, v imenu irfnršala Mannerheima odlikovanje reda križ-a fn.-ke svobode. Profesor Antoneseu je profil finskega ministra, naj izroči maršalu Mannerhe'mu izraze zahvale za visoko odlikovanje n občudovanje romunskega naroda za plemeniti in junaški finski nnrod.
Kass v sovjetski lustrlfi
stoekhoim, 26. jun. s. »Pravda« objavlja članek, v katerem" obžaluje da števim«« w -vjetske tovarne v električni industrij« ne delajo s polno paro in da bi motale oh'r-st: ;zvajcti glede tega nf?jstrož_p kontrol V zvezi s tem navaja list primer tovarne Uralmasczavod in tovarne za izdelnv.m'• t::bn. ki n*so izvrš le svojih načrtov. Pnv t~ko tudi tovarna za proizvodnjo bakra Zlat'ust in tovarna zn pridobivanje železa m Jekla Eaektrostai nista izvršili na»v>-'-r. nadomestnih delov, kar je imelo hude posledice zn nekatere važne električne naprave. Veliko površnost kaže v tej smeri tudi kr-misnr'jat za 'nrvasti mate.ijd. Ravnatelj neke tovarne za pridobivanje t?keg;a '"rt1-terijala se nit' ne :aveda velikega pomena svoje tovarne in se n ti najmanj ne Zanima za obratovanj?, .:i b' ga moral v;.diti.
Pravda naglasa predvsem, da ni dovolj, da se strogo nadzira izvršitev naroČil, temveč ;e tieba skrbet: tudi Za njihovo odpošilja tev ;z bovame do kraja potrošnje, ker se je že večkmt zgodilo, da so izdelani .i<~>-3i ostali neporabljeni v delavnicah, medtem ko so morale tovarne prav zaradi pomanjkanj?, takih delcv ustaviti obratovanje
Stavka rudarjev povzroča
vcan. večje in hujše težave
vladi
Počastitev spomina Itala Balba
B^rr;tra. 27. jun. s. Jutri bo fašistična Fenv ra slovesno počastila spomin slavnega letalskega maršala Itala Balba in njegovih tovarišev Nelle Quilicija, Enrica Calettija. Claudija Brunellija. Gina Florija. Ottava Farilicha. Gina Capanninija, Vittoria Ber-tija in Lina Balba. Potekla so namreč tri leta od onega usodnega dne, ko se je nepremagljivo krilo letalca Oceanov zdrobilo na kamenju vzhodne strme obale Tobruka. Osebnost moža. ki je poosebljal značilne vrline novega Italijana, moža, ki mu je bila vera zastava borbe in ki je na tako vzvišen način zaključil svoje na delu bogato življenje, ki ga je prevevala velika ljubezen do domovine, je vsem Se vedno pred očmi. Slovesne manifestacije, ki se bodo vršile jutri z vso resnostjo, ki jo zahteva sedanji trenutek, bodo še bolj poudarjene z udeležbo tajnika Stranke, obeh kvadrumvirov De Bona in De Vecchia. ministra Teruzzija v zastopstvu vlade. Eksc. Grandija. predsednika zbornice fašijev in korperacij, ministrov Cinija in Pareschija. državnega podtajnika za notranje zadeve Albinija. državnega podtajnika za letalstvo Fougiera. Navzrči bodo tudi številni višji oficirji vojske, mornarice, letalstva in Milice. Po raznih slovesnostih tega dne bo
minister, tajnik Stranke, imel ob 19.15 spominski govor.
Zadušnica
LJvorno, 27. jui* s. Davi je v kapelici na pokopališču livornski škof ob obletni« smrti imetnike zlate kolajne Costrjica Ci-sna bral mašo za mrtve. Razen o '.poslanstva Stranke, ki je prišlo iz Rima, so ce obreda udeležili Eksc. Galeazo Ciano. njegova soproga Edda in drugi sorolniki pokojnika, nadsjje podtajnik Stranke Cucco v zastopstvu Stranke, minister Teruzzi. podpredsednik senata, markiz Guglielmi in vse liv-mske oblasti. Častno stražo so tvorili oddelki Oboroženih sil.
Italijanski novinarji na Slovaškem
Rratisla\_'., 27. jun. s- Odposlanstvo ita-j lijansk*h novinarjev, ki ga vodi nac. svet- \ nik Gugliolmott: m ki je b'lo povabljeno od slovaške vlade, da obišče Slovaško, je prispelo v Bratislavo, kjer so ga sprejeli uradniki slovaškega propagandnega urada s funkcionarji italijanskega poslan'štva.
Ciragrad. 27. jun. s. Li>t Vakid piše. da je odmor štu h mesecev v stavkovnem gibanju ameriških rudarjev povzročil nove težave ameriški vladi. Te štiri mesece bod^ namreč rudniki ped nadzorstvom države, kar seveda ne bo \^eč njihovim lastnikom in bo imelo za po.-Iedico nove težave za Roosevelta in demokratsko stranko zlasti v z ?zi s prihodnjimi predsedniškimi volitvami. Ce bi se pa po pre-mirju snet preglasila stavka, bi rudnjki bili podržavljeni, kar bi imelo za posledico inflacijo v Zedinjenih državah. Pisec zaključuje, da zavlačevanje vojne ustvarja vedno nove gospodarske težave v Ameriki in da iz rešitve iz vsake teh težav nastajajo vedno nove težave.
Posfeftice delavskih nemirov v Ameriki
Burnos Aire*. 27. ;un. s. Iz VVashingtona poročajo, da je podpredsednik urada vojne proizvodnje v Zedinjenih državah Jcseph Kenan deja^: Smatramo, d v sta samo dva dnevs velikih nemirov v Detroitu veljala narod v pogledu proizvodnje detai. tankov, vojnega gradiva in druge opreme zn armado več kot vse tisto, kar ja naroi izgubil zaradi delovnih sporov na vsem področju Zedinjenih držav v pivih dveh mesecih tega leta. Med navedenimi nemiri je bilo izgubljenih na milijone delovnih ur.
SnSa uničuje žitnico Južne Afrike
Lorenzo Marquei. 27. jun. s. List -Star* objavlja, da že 20 let ne pomnijo takšne suše. ki uničuje pridelek v znani žitni pokrajin: S\vartland. ki jo smatrajo za žit-nico Južne Afrike. Računajo, da je že do-
slej šlo v izgubo približno en milijon sto-tov zrna. kar predstavlja nekako eno tretjino letnega pridelka. Suša ogroža razen tega že itak upadlo živinorejo, ker sta se pridelek ovsa in rži v primer: z lanskim letom zmanišala za polovico.
Volilna komedija v Siriji in Libanonu
Ankara, 27. jun. s. V Siriji in Libanonu pi ipravljajo parlamentarne volitve. Rseni listi kažejo precejšnjo skepso glede njih izida in dajejo razumeti, la bodo degolisti naposled postavili na pozoinico običajne polit'čne izkoriščevalce, ki jim pravi inte-i esi naroda ne bodo prav nič mar. List »Liva« pripominja, da bo rezultat volitev brez pomena glede na sedanji položaj. Dnevnik Bevruth pa piše. da niso važne volitve, temveč neodvisnost in težnje sirskega in libanonskega prebivalstva. Tudi list Vadaf pou larja, da se mnogi ks«ndi-dati skušajo uveljaviti s podporo degoli-stov. Potemtakem bo izid volitev pravo osmešenje sirskega in libanonskega prebi-vFilstva in bo le še bolj utrdil verige suž-nosti teh dveh držav.
Nacionalna vzgoja mladih Kitajcev
Nankin« 27. jun. s. Prvi oddelek mladih Kitajcev, ki so bili poklicani pod orožje, bo v kratkem začel svoje skupno poletno vežbanje, ki je sestavni del vzgojnega sistema nacionalne organizacije. Teh vaj se ne bodo udeležili le člani mladinskih organizacij, temveč tudi mlajši državni uradniki. Na tečaiih bodo poslušali razna predavanja, med njimi o zgodovini narodne revolucije in o kitajsko-japonskih odnosih.
Minister Biggini v Zagrebu
Zagreb. 27. jun. s. Prihajajoč iz Budimpešte je prispel semkaj fašistični minister za narodno vzgojo prof. Biggini v spremstvu ministra* De Chicca in senatorja prof. Gmliana. Na postaji so ga sprejeli Kraljevi minister Italije z osebjem polanLštva in Kraljevim generalnim konzulom in drug-'m; italijanskimi oblastmi, od Hrvatov pa minister narodne vzgojo, minister za zunanje zadeve in njegov državni podtajnik, generalni tajnik ustaškega pokreta in druee številne osebnosti. Častno službo so Vrt le skupine Crnih srajc in oddelki hrvatske vojske obenem z mladinskimi m ustnSkimi organizacijami.
Mjmster Biggini je kmalu po svo'e.m prihodu imel dolg. prisrčen ra:'govor s Poglavnikom, ki ga je pridržaJ na obedu, skupno z ministrom De Chiccom in senatorjem Giuliancm ter drug'mi osebam« spremstva. M njster Biggini bo imel važne razgovore med svojim bivanjem v Zagrebu z raznimi hrvatskimi osebnostmi^ a katerimi bo govoril o okrepitvi razSirjevanja italijanske ku'trrp na Hrvatskem.
Popoldne je senator Giol'ano v navzočnosti ministra  Biggini ja. predsednika italijanskega kulturnega zavoda y.\ Hrvatsk \ ministra Df Chicca   :i številnih italijanskih in hrvatskih oblasti in t seb-osti imel v za-I vodu za italijansko kulturo predavanje nM t naslovom: »Smeri jn zop.čnj italijanske tra-j dic je .    Predavsnle   je   naletelo   na velik ' odmev pri p- .<-iu."-' Y h   V n.v»m je obrazložil glfivn-* Crte 'talijanske zgodovine i p°-i litično-filozofskega vid ka m poudaril sla-I sti nepretrgano  nndaljevazije  idealov nm-I sko civilizacije, ni katere se navezuje tudi j fašistična revolucija. Predavatelj je oboie-j ž'l večni značal temeljnih načel te civili-! zacife   ki je prež vela najtemnejše in naj-bcij razgibane dobe.
Ustteh kijltiirnega dela
Zagreb. 27. iun. >. Zavod Italijanske kulture ie po uspehu, ki so doses1.: čaii italijanskega jezika in literature, obdaril s knjigami in diplomami udeleženec tečaja, ki so pohvalno položili izpit ob koncu, akademskega leta. Slovesnost se je vrš:la dane< v slove>ni obliki, v navzočnosti (a$isjtTČnega ministra za narodno \ 7<zo;o B:.ggin:ia. predsednika zavoda za italijansko kulturo, ministra AMilia de Cicca. direktorja Italijanov v inozemstvu, senatoria prof G:,t;';ana. Knlievega ministra Italije v Zagrebu Casrrtana. Kraljevega generalnega iconzula Canina in dru-gih italijanskih oblastev.
Od Hrvatov so se slovesnosti udeležili pro^vetr»; minister ŠtarCevič, Častni pod-oreel-ednik zavoda, razen tega pa okrog tiSOČ tečajnikov in članov zavoda. Profesor Alfredo Grillo ie v daljšem poročilu prikazal uspehe zavodovega delovanja. Vseh tečajev v Zagrebu in pokrajini je bilo V pravkar zaključenem letu 321. razen lesa pa je bilo-še •*> tečajev za voditelje, funkcionarje in vseučiliške dijakinje ustaškega pokreta, organiziranih po odposlancu narodne fašistične Stranke v sodelovanju z zavodom, poleg neštetih predavani :n kulturnih sestankov, koncertov italijanskih in domačih umetnikov, oddaj oo radiu, predavani na ljudski univerz: v Zagrebu, umetniških razstav in organiza-c;ie italijanskih lektoratov za višje šole v Zagrebu :fd. Profesor Grillo je opozoril tudi na sodelovanje profesorjev zavoda za hrvatsko enciklopedijo in na neštete prevode italijanskih in hrvatskih del. ki so jih ti profesorji izvršili, kakor tudi na sodelovanje pri hrvatskih dnevnikih in revijah ter končno na sodelovanje pri izpopolnit venih tečajih za hrvatske profesorje, ki lih je organiziralo hrvatsko prosvetno ministrstvo. Udeleženci vseh tečaiev zavoda ?o dosegli v tem letu 8500. Poročevalec je takole zaključil svoj pregled: V tem delu se zrcali obrambna zgradba kot pravi bojni jarek, ki je odprt na bokih Evrope in ki ga brani tisočletna italijanska civilizacija obenem s civilizacijsko in katoliško tradicijo hrvatskega naroda. To postojanko je treba držati in branili jo bomo proti slehernemu opustošenju po želji obeh voditeljev. Duceja in Poglavnika, ter za srečno duhovno bodočnost obeh prijateljskih in zavezniških narodov.
Po profesorju Grillu je spregovoril hrvatski orovetni minister Starčevič, ki se je Dredvsem zahvalil vsem. ki so sodelovali pri uspešnem delu zavoda, ki je odlično prispeval k medsebojnemu poznavanju Italijanov in Hrvatov ter je vse udeležence Dozval. naj to delo nadaljujejo, da bi italijanska in hrvatska mladina spoznali potrebo Po medsebojnem sodelovanju.
Naposled je spregovoril še minister Biggini. ki ie obrnjen i<- hrvatskemu prosvetnemu ministru dejal med drugim, da se na temelju obstoječih kulturnih vezi med obema prijateljskima narodoma razvija pravo razumevanje medsebojnih potreb in zanesljivo sodelovanje, kakršno bo potrebno v jutrišnji Evropi. To sodelovanje pa bo mogoče .samo med narodi, ki se poznajo in so si drug drugemu blizu tudi v duhovnem pogledu. Mi smo v tej borbi združeni in moramo iz nje iziti zmagoviti, da obranimo skunno rimsko, latinsko in evropsko tradicijo.
Minister Biggini in drugi italijanski gostje so nato obiskali italijansko šolo v fašističnem, domu. kjer ima svoj sedež tudi fasii »Arnaldo Mussolini« in kjer je sedež GIL-a. Oddelek Crnih srajc je počastil mmistra Bigginija in druge goste, ki so si nato v spremstvu ministra Starčevima ogledali akademijo znanosti in umetnosti in  Strosmrtavcrievo pinakoteke.
Sprememba pravil Falange
Madrid, 27. jun. s. Pod predsedstvom generala Franca se je sestala politična junta Falange v palači Pardo, da bi proučila spremembe pravil Falange in imenovala komisijo, ki naj bi nova pravila, uveljavila.
Str
►SL O VENSKI  KAK OD«, ggagdpjfcfc m. junr)# u4» xxl
Mev. 144
Dr. Antonio Ciatnpi
novi šef kabimta Vlsoktf« KomiMiifata
_ Ljubljana. 28. junija.
Ekac, komorama je imenoval ta ho ta kabineta, prt Vtookem Komisar! a tu Ljubljanske pokrajine dr. Antona ClatUpia, ki je te dni prevzel posle v svojem uradu v vladni palači.
*
Novi Sef kabineta, ki je bil šef tajništva Ekrc. Lombraaee od leta 1939., najprej pri komisarijatu za naseljevanje in .lotofdract^o pri predsedstvu Ministrskega sveta in potem pri državnem podtajništvu za korporacije, pozna obširno in temeljito administrativno poslovanje države in ima obsežne izkušnje v vodstvu državnih uradov.
Dr. Ciampi se je rodil v Luceri v Pugliah 10. novembra 1910, je diplomiran pravnik ter ima dinlcmo v političnih vedah, je državni pravdnik ter se je udejstvoval kot novinar in publicist. Trenutno je še glavni urednik italijansko-španske revije »Legio-ni e faiangi in sodeluje pri raznih dnevnikih in revijah. Dr. Ciampi je objavil delo o »socialni pravičnosti - in druge razprave juridičnega in političnega značaja.
Svojo javno kariero je začel leta 1032 v ministrstvu za javna dela. od koder je prešel pozneje v zunanje ministrstvo, in
sicer k državnemu podtajništvu aa albanske zadeve in nato v Albanijo pri tamkaj -j anjem glavnem poveljstvu. Bil je tiskovni i šef pri Kraljevi prefekturi v Rimu ter je imel tudi Kot uradnik ministrstva za ljudsko kulturo važna mesta pri javnih uradih in ustanovah.
Novi šef kabineta, ki je kapitan v vojski, se je prostovoljno boril v Vzhodni Afriki od februarja 1936 do januarja 1937
in ie bil odlikovan za voialko hrabrost.
Ob prevzemu nove službene funkc'je Sefa kabineta V-3okoga kemisarijata toplo pozdravljamo in mu žel'mo obilo uspehov, ki bodo koristili turi" ljudstvu Ljubljanske pokrajine. Conitn. Btoii. ki m je dve leti vešče trudil na te.n mestu, vel;'a naša zahvala. Za.iovclj:>: sme, da bo ostal v naši sredi ket nadzorni viceprefekt jn predsednik Pokr*\j:nskega koj-po: acijskea arveta in tako še v bodoče delal za. napredek nase pokra jine.
Pristojnost za sojenje kaznivih dejanj po naredbah Visokega komisarja v LJubljani
DUCE.   PRVI   MARŠAL cesarstva IHDVELJN'IK
Na podstavi členov 17. in 20. vojnega Vojaškega kazenskega zakonika odreja:
čl. 1. Razglas z dne 19. novembra 39t2-XXI o pristojnosti za sojenje kaznivih dejanj po naredbah Visokega komisarja se razveljavija.
Čl. 2. — V pristojnost vojnih sodišč spada sojenje kaznivih dejanj po naslednjih naredbah Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino:
1. narOdba z dne 5. julija 1941-XIX, Št. 64;
2. naredba z dno 9. marca 1942-XX. £t. 41, vendar le glede kaznivega dejanja iz 2. odstavka člena 5.;
3. naredba z dne 5. junija 1942-XX, flt, 106;
4. naredba, z dne 19. junija 1912-^*". št. 119;
5. naredba z dne 26. junija 1942-XX. št. 120;
6. naredba z dne S. julija 19t2-XX, št. 140:
7. naredba z dne 16. julija 1942-XX; Št. 146;
8. naredba z dne 10. julija 1942-XX. «t. 151;
9. naredba z dne 11. avgusta 1942-XX, št. 158;
10. naredba 2 dne 24. septembra 1942-
XX. št. 181;
11. naredba z dne  6. novembra 1942-
XXI. št. 201:
12. naredba z dne 4. decembra 1942-XXI. št. 226;
13. naredba z dne 11. decembra 1942-XXI. št. 226, vendar le za kazniva dejanja
po členih 20. in 21:
14. naredba z dne 9. decembra 1942-
XXI, št. 229;
15. naredba z dne 7. februarja 1943-XXI,
št. 15.
čl. 3. — V postopkih, spadajočlh v pristojnost Vojnih sodišč na ozemlju Ljubljanske pokrajine, se premičnine, zaplenjene cb ugotavljanju kaznivega dejanja zoper ureditev potrošnje, Če so lastnina obdolženca ali je njih zaplemba dopustna in če nimajo pomena za kazenski postopek ter jo Visoki komisar zahteva, lahko cele ma ali deloma vrnejo potrošnji in se sme odrediti njih izročitev ustanovam, določenim po Visokem komisarju.
Dobljena vsota se takoj odvede v neob-restovani peštni sodni polog.
Vrnitev potrošnji se lahko odredi tudi, če je bila odrejena zaplemba.
Vsote, dobljene od sedne prodaje ali od vrnitve potrošnji stvari, zaplenjenih s pravnrmcčno sodbo Vojaškega sodišča v postopkih, ki so mu dodeljeni s tem razglasom, se stekajo v blagajne Visokega komisariata.
Cl. 4. — Ta razglas se objavi z uvrstitvijo v uradni list ->Gazzetta L'fficiale del Repno d'Italia* in se peleg tejara uvrsti tudi v Službeni list za Ljubljansko pokrajino.
Iz Glavnega stana oboroženih sil, dne 12. junija 1943-XXI.
Mussolini.
NEDELJSKI SPORT
Še dve točki za SK Mars
ki je včeraj premagal Tobs£nu> tovarno —* Korotan je tesno paraz/1 Zabjak in ga v tabeli prehitel
Ljubljana, 28. junija Ali v primeru enakosti točk še odloča količnik o plasmaju ? To vprašanje je zanimalo včeraj po končani tekmi nekega gorečega Marsovca, ki je z novo razpre lelni-oo v reki tehtal položaj svojih ljubljencev po nizki zmagi nad Tobačno tovarno. Zadovoljivega odgovora mu nismo mogli dati. Po nekdanjih pravilih je bil količnik odločilen, po sedanjem itadijanskem sistemu, Kakor je v veljavi v kraljevini, pa ni. Kluba z enakim številom točk morata igrati odločilno medsebojna tekmo na nevtr.-lnem ijrrišču. To seveda le. če gre za zmago ali i^pad. V našem primeru je važno vprašanje nagrad.
će bo oiločal količnik, si Mars z včeraj-fttijo pičlo zmago ni ustvaril posebno rožnatega položaja. Sedaj lahko prehiti Her-mežane le. če jih premaga najmanj 4:0. To bo pa za vztrajne fante izza Kolinske tovarne nedvomno huda- naloga in je le malo verjetno, da bi se dali šiškarji odpraviti tako visoko. Tobačna tovarna je včeraj irpnistilu zadnjo priložnost. Sedaj je ne reši zadnjega mesta niti eventusfna zmaga nad Ljubljano. Tekma med obema, ki bo zaključila prvenstvo, bo samo prestižnega pomena t
Po včerajšnji tekmi je položaj v prvem razredu našle In ji:
Ljuttjanu 5   5   0   0   29:6 10
Hermes 5   3   0   2     9:12 6
Mrrs 5    2   0   3      9:16 4
Tobačna tovarna 5   0   0   5    3:16 0
V drugem    razredu je Korotan prehitel
Zabjak. Posebno navdušenje pa je še preuranjeno. Upoštevati moramo, da Igra Korotan zadnjo tekmo z Mladiko. Zabjak pa z Vičem. Tako je zelo mogoče, da bo na koncu ž>bjak zopet pred Koroianom. Razpredelnica nam to najlepše pokaže. Sedaj izgleda takole:
Mlalika 5  4   10   18:9 9
Korotan 5   3   0   2   11:10 6
Zabjak 5    2    1    2    14:8 5
Vič 5   0   0   5     6:22 0
V prelzadnjem kolu prihodnjo nedeljo bodo igrali: v prvem r?zredu Herme*-Mar», T drugem pa Mladika-Korotan.
Korotan — Žabjak 2:1 (0:0)
Odigrana v dopoldanskih urah na igrišču Korotana na Rakovniku včerajšnja drugorazredna prvenstvena tekma ni vzbudila posebne pozornosti. Igrišče je bilo zaradi dežja v slabem stanju, ponekod pa bi bilo potrebno kose. Tekma je bila za moštvi precej naporna. K sreči poteka dež ni motil.
2abjaku v dobro zapišemo, &a včeraj ni bil podrejeno moštvo. O kakšni možnosti ponovitve prve zmage Korotana (5:1) ni bilo niti govora. Moštvi sta si bili popolnoma enakovredni in bi bil neodločni reaultet pravičnejši. Korotan je zmagal po naklonjenosti sreče, kar se pri nogometu rado zgodi. Nihče ne bi bil posebno presenečen tudi. če bi bil Izid obraten.
Ć3be moštvi sta imeli najboljše moči v Obrambi in krilskih vrstah. Napada sla ttfla slaba, kot poedinec se je uveljavil edino znani Kumar. Igra je bila zelo raz-
trgana, ves čas odprta in je prevladovalo na hipe izmenoma sedaj to. nato pa drugo moštvo. Igralo se je zelo ostro in ie sodnik moral kaznovati številne favle. Do izpadov ni prišlo, kar ie treba poudariti in pohvaliti.
Prvi noičas je minil brez zgoditka. Nobeno moštvo si ni izdelalo položaja, iz katerega bi bila morala žoga po zakonu ne-odvrnljive nujnosti najti pot v mrežo. Sicer sta oba naoada zapravila nekaj lepih priložnosti, glede na njune igralske kakovosti pa so bile le še preveč znmotane in težke.
Živahnejši je bil drugi polčas. Po dvaj-selminutnem brezplodnem tekanju od vrat do vrat je Kumar prvi otvoril razmerje zgoditkov z žogo. ki bi io bil nekoliko pri-sebnejši vratar lahko ubranil. Tudi izenačenje gre v znatni meri na račun vratarja, iokrat seveda Korotanovega. V 20 min. je nastala pred vrati Korotana gneča, v kateri je hotel imeti besedo tudi vratar. Žogo pa so mu odnesli izpred nosa in valila se je pred orazna vrata. Za njo se je pognalo r>et Zabjačanov Dosegel io je desno krilo Doljak. ki jo ie usmeril v mrežo. Dve minuti zatem je bil zopet Kumar uspešen, sodnik pa zgoditka ni priznal. Podobno se je zgodilo kasneje Zabjaku. Zaključne minute so minevale v ogorčeni borbi. Zmago za Korotan ie odločila dee-na zveza Korotana Gabršek. ki je v 45. minuti plasiral žoso v desni kot.
Sodil je dobro Makovec.
Mars — Tob- tovarna 2:0 (0:0)
Popoldanska prvorazredna tekma med Marsom in Tobačno tovarno na igrišču SK Ljubljane je bila odigrana v lepem vremenu in na terenu, ki ga večurno deževje ni pokvarilo. Prisostvovalo ji je okoli 700 gledalcev.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Mars: Porenta — Piskar II. Klingenštajn — Potočnik. Slamič. Žigon — Piskar I, Fajon. Dobrlet, Zajic. Kocjan.
Tobačna tovarna: Oblak — Kisel Nagode — Bezlaj. JanuS. %^erianc — Žagar, Marn. Roth, Kostanjšek. Klemeftčič.
Mars je svojo enajstorico nekoliko pregrupira!, postavil na levo krilo mladega Kocjana in vodstvo napada ooveril Do-berletu. Ker je imela Tobačna tovarna najboljše moči v obrambi, je bila vrednostnemu preizkusu najbolj izpostavljena napadalna vrsta. V polju se le iztekel ie dokaj dobro in so nam Marsovci včeraj pokazali nekaj lepih kombinacij, zlasti preko desne strani. Slabše ie bilo s streljanjem na vrata. Ni se streljalo malo. zato pa tembolj netočno. Oba zgoditka sra padla bolj po zaslugi prisebnosti strelcev kakor po nujnosti igre. Res je zopet, da je zmaga za Marsovce zaslužena in da bi bila lahko razlika zgoditkov z nekoliko sreče večja. Kfilska Vrsta in obramba sta onravili svoje delo dobro, V nekaj primerih pa sta obupno plavali in je bila samo nerodnost nasprotnega napada kriva, da nI Tobačna tovarna dosegla niti častnega zgodit**.
Tobačna  tovarna  je postavila na Obe
krili dva novinca, ki izpita nista prestala
posebno uspešno. Napad je nekaj časa vodil Roth, nato pa se je umaknil v obrambo. V napadu ie zadovoljil »amo notranji trio. Obramba in krilska vrsta pa sta sto« rili vse. kar je bilo v njunih močeh. Izvrstni so bili zlasti Oblak, Nagode in JanuS«
mnogo pa niso zaostajali tudi vsi drugi, ki jih je dičila zlasti velika pozrtvovalnost.
Tekma se je končala brez težjega prestopka. Nekoliko po zaslugi sodnika Me-hleta, nekoliko zaradi discipliniranosti igralcev smo tako videli tekmo, ki nam je ponoven dokaz, da so grdi incidenti popolnoma nepotrebni in samo plod neuravnovešenih ljudi, ki ne znajo krotiti svojih
živcev in ne čutijo svojega športnega poslanstva.
Prvi polčas ni prinesel n^ene odločitve. Marsovci so si sicer priborili štiri kote, več pa niso zmogli. Prva je napadla nevarnejše Tob. tovarna. Porenta pa se je pogumno vrgel Kostanjšku pod noge in mu uplenil žogo. Kasneje se je uveljavil Mars. ki je v 4 in 6. minuti zapravil dve lepi priložnosti. Do 15. minute se je igralo večinoma v polovici Tob. tovarne, potem pa se ie igra zopet odprla. V 21. minuti je I Roth streljal ostro žego tik mimo desnega stebriča. V protinapadu je Piskar poslal dve idealni žogi čez vrata. V 25. minuti je streljal Kisel prosti strel v prečko, priskočil je Kostanjšek, ki je pa zgfešiL Do 43. minute, ko ie sodnik odžvižgal prvi polčas, ie bilo še na obeh straneh več možnosti.
V začetku drugega polčasa je bila v napadu Tob. tovarna, potem pa 5e zopet
pritisnil Mars. ki ie silil vedno bliže vrat. V 7. minuti je Roth poslal Kostanjška naprej, s premehkim startom pa je ta dovolil Marsovi obrambi, da je odvrnila nevarnost Nevaren je bil položaj v IS. minuti. Fajon je preigral branilca in se znašel sam pred Oblakom. Kratek hip oklevanja je ta izrabil in se mu vrgel pod noge ter tako rešil siguren zgoditek. Sledil je Kocjanov strel v roke Oblaka, in Fajonov zaključek lepe kombinacije s strelom čez vrata. V 23. minuti je imel žogo ponovno Kocjan, katerega strel je našel pot v vrata tik pod prečko. Oblaku je nekoliko nagajalo nizko sonce. Mars je še naprej napadal, večina žog pa je letela mimo vrat. Kmalu je tempo precej popustil. V 34. minuti je Oblak ubral splošno odobravanje, ko je v padu krasno branil Doberletovo žogo. Minuto zatem pogreška obrambe Tob. tovarne. Bezlaj se je poigral z žogo, ki jo je predložil Doberletu. Ta jo je krepko udaril in obledela je v desnem kotu. Rezultat je bil postavljen. Koti 6:2 za Mars.
Sodil je dobro Mehle s pomočjo Dorčeca in Zajca.
Izidi mladinskih in rezervnih tekem
V mladinskem prvenstvu je moštvo Tobačne tovarne premagalo Mladiko 2:1. moštvo Ljubljane pa mladino Marsa 5:0. Tretja tekma med Hermesom in 2abjakom bo odigrana na praznik.
Rezerva Mladike je porazila rezervo Viča 7:0. Korotan je odpravil Zabjak 3:1, rezerva Ljubljane pa rezervo Hermesa 2:1.
— S. K. žabjak. Rez. moštvo igra. na praznik 29. VI. ob 9. uri dopoldan z Ljub-Ijrno na Hermesu. Kurent, Stergl. Remic in vsi sigurno ob 8.30 v garderobi. Načelnik
Razdelitev nagrad ob razstavi športne umetnssti
Razsf.d'šće. določeno za dodelitev nagrad na razstavi športne umetnosti, sestavljeno if gg G. A. Kosa. B. kalina :n ini. S Bioudka-. jc izdalo naslednjo, oceno:
Odsek I.: slikarstvo: I. nagrada 1000 tir Edo Držaj (št. 18: Smučanje v planinah); I. nagrada 1000 iir Janez Trpin (Št. 28: Smučanje nizdol: II. nagrada 500 lir Matej Sterncn (št. 16: Tekači); II. nagrada 500 lir M tja Svigclj (št. 23: Nogomet); II. nagrada 500 lir Rudolf Gcrjup (št. 26: Proti cilju); II. nagrada 500 lif Josip Bcranck (št. 30: Spcpad); II. nagrada 500 lir Cril No\ak (št. 34: Tik pred odločitvijo).
Odsek II.: kiparstvo: I. nagrada 1000 lir France Gcrše (št. 1: Potapljaška)
Nagrade za tujsStc-prometne lepake
Sestalo se je razsodišče za dodelitev nagrad za dela. razstavljena na razstavi tuj-skoprometnih lepakov v Jakopičevem paviljonu. V razsodišču so bili: prof. dr. Fr. Štele, kipar Boris Kalin in slikar G. A. Kos. Nagrade so bile razdeljene takole:
t. nagrada 2500 lir za lepak št 57 »Sprejem«  od Trpina Janeza;
II. nagrada 1500 lir za lepak št. 54 »Ljubljana — Marijin trg< od Marjana Laha;
III. nagrada 1000 lir za lepak št. 60 »Srce« od Rudolfa Gorjupa.
Opozarjamo čitatelje, da je razstava odprta še v nedeljo, 27. junija, in da so vsa dela na prodaj.
Kazni zaradi prestopkov nastavitvenih predpisov
Zaradi kršitve zakona o nastavitvi je mestno pčg'avarstvo v Ljubljani kaznovalo naslednje osebe   :n rvrdke:
Beseničar Ivan. Debeljak Vlada. Eržen Ana,
Filipovič Pavla. Hribar Jovan. Jager Franc Kokalj B, Končan Ivana, Kune Ivana, Kvov-skv Josip. Lipnik Ivan, Mihciič Josip, M itćOC1 Josip. Mrak Franc, Nazor Vladimir, Nazor Vladimir, dr. Oblak Ivan. »Novobor«. Orher-zclj Vinccnc. Pokraj nska zveza s\obodnih poklicev, Pučnik Rudolf, Ravbar Viriccnc in dr. Vavpetič Lado.
Trnovsko iegnanje
Ljubljana. 28. junija.
Trnovsko žegnanje je dogodek, ki ga ne kaže prezreti; nekateri so mislili, da «o Trncvčani praznovali sVoje proSčenje že v četrtek, na praznik, ko je bil dan Jane-ra Kfstnika, toda tudi v tem se Trnbvčani drže starih izročil: žegnanje je vselej v nedeljo po dnevu Janeza Kfstnika. In žegnanje Je bilo včeraj. Za to so zvedeli tudi meščani iz drugih četrti, ki sicer zadnja leta radi obiskujejo Trnovo. Vendar bi se Trnovo včeraj nenavadno raz-živeio tudi brez gostov.
Najbrž v nobenem mestnem delu ne spoštujejo tako starih izročil kakor v Trnovem. »Avtohtonih« Tmovčanov je sicer zelo malo. V Trnovem so se naselili ljudje iz vseh delov Slovenije, ne le iz Ljubljane, a kdor je postal Trnovčan. je prevzel
tudi vse trnovske običaje ali vsaj spoštu-
i'e trnovsko žegnanje. S tem si torej laik o pojasnimo, zakaj je bilo včeraj tako Veselo v trnovskih gostilnah, kakor da za
Tmovftme ne velja koledar kakor za druge mefičane. Razen tega je pa v Trnovem.
v tem blagoslovljenem kraju (čeprav Prešeren poje o kraju nesrečnega imena), zelenjave, dišalo — ne le Po Mlati — temveč po pecivu. Kar se tiče zalivanja, so pa Trnovfiani  nepreko#ljivi.  — 3  tem  bi ollo
povedano skoraj vse o trnovskem žegna-nju. Kdor ga je zamudil, se bo lahko žel jutri tolažit v Sentpeter, kjer tudi znajo, kako se takšni reči streže.
Ljubljana, 28.*funija.
Dolgo, dolgo je trpel; sicer tiho. a trpljenje je bilo strašno. Imeli smo ga zelo radi. vedeli smo pa. da so njegovi dnevi šteti in da je pomenil vsak dan, ki mu ga ie še namenila usoda, le podaljšanje mučeništva; zato je ob bridki zavesti, da smo izgubili dragega tovariša, vsaj v tem — da več ne trpi — neka tolažbe. Včeraj zjutraj je tiho umrl, kakor je dolgo tiho in potrpežljivo trpel«
Delež novinarja je, da njegovo ime navadno zaide v časopisje šele ob njegovi smrti. Čitatelj pozna samo delo anonimnih piscev, pisca morda spozna kdaj po naključju; tako se zgodi, da novinar tudi umre anonimen kakor je živel ter delal, čeprav je pustil vse najboljše sile v poklicu 20 let. Tako se je tudi Otmar Frič udejstvoval kot novinar dve desetletii — kot reporter, športni poročevalec, stenograf itd. — in kdo bi preštel vrstice, ki jih je napisal ... Z mladostno vnemo ter ljubeznijo se je posvetil težkemu in odgovornemu poklicu, ki zahteva od človeka v pravem pomenu besede kri in živce: šele 18 let je bil star. ko je nastopil službo v našem uredništvu. Pisatelj Ivan Lah. ki je bil njegov profesor na realki, je spoznal n.iecovo žilico za pisanje in priporočil ie lastnikom lista. Frič se ie oprijel dela marljivo z vso vnemo in kmalu se ie izoblikoval v dobrega reporteria. kakršni so bili v tistih časih po prvi svetovni vojni, ko se je naše časopisje naglo usmerjalo Po svetovnih vzorih, zelo potrebni. Za to g*a ie usposabljalo tudi. da je bil dober poznavalec Ljubljane ter pravi Ljubljančan, čeprav je bil po rodu Čeh. Kot reporter je bil podjeten in iznajdljiv in ni tud i nikdar varčeval svojih sil, ko se je bilo treba vreči v delo tako rekoč z zavihanimi rokavi.
Ko je bil že resno bolan, je še dolgo precenjeval svoje sile. Nikdar ni tožil nad svojo boleznijo, preziral jo ie in tiho trpel. Prihaial ie delat še. ko je že pogosto lovil sapo, hlastal po zraku v zatohlih uredniških -obah. Pred leti se mu je zdravje naglo poslabševalo in bil ie nujno potreben zdravljenja. Odšel se ie zdravit na Golnik. Precej se je okrepil, a potrebna bi bila še precej tvegana operacija in tedaj jo ie še moral odložiti. Potem pa ni bilo več prilike, da bi se zopet intenzivno in redno zdravil. Se vedno ie delal. Poleti 1. 1941 je pa zapustil uredniško delo in Pokojninski zavod mu ie začel izplačevati skromno invalidnino kot neozdravljivemu bolnika. Bolezen ga je prisilila, da se je zatekel ponovno v bolnišnico, kjer mu pa seveda niso več mogli vrniti zdravja Zadnje ča=e ie bil priklenjen ns bolniško posteljo 8 mesecev.
Kljub hudemu trpljenju in čeprav se je zavedal, da ni več rešitve, je ostal čudovito veder kakor je bil vse življenje, poln humorja in nalezljivega smerra, da je tolažil Še druge, ko je bil sam najbolj potreben tolažbe. Vedel je, kako je z njim.
vendar je včasih Še govoril o okrevanju, a bolj zaradi drugih kakor zaradi sebe...
Še v soboto je dejal, da upa na okrevanje,
ko je najbrž že jasno slutil konec.
Vedno nam bo drag spomin nanj in ostal bo kot primer tihega, neznanega junaka, ki i zk rva v i anonimen z nasmehom na ustnicah; mučenika, ki ga je teplo vse življenje in ki umre še sorazmerno mlad — dočakal ni niti 40 let. Drag nam je bil kot dober tovariš in ljubezniv človek blagega srca. spoštovali smo ga pa tudi kot novinarja. Sestro, ki mu je med boleznijo z vzorno požrtvovalnostjo stregla, in sorodnike, ki jim izrekamo iskreno sožalje. naj tolaži zavest, da je imel številne prijatelje in nobenega sovražnika ter da smo sočustvovali z njim v njegovem velikem trpljenju.
£le/e£ff tet*
KOLEDAR Dane«: Ponedeljek. 28. junija: Irenej. Jutri: Torek, 2?. junija. Peter in Pavel.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ples na dvoru. Kino Sloja: Spredaj je prostor.
Kino lTn»<>n: Pomladne noči.
Č-etrt«   sklepna,   produkcija- GA ob  10 v
veliki Unionaki dvorani.
PRIREDITVE NA PRAZNIK Kfnernatografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE
Ponedeljek: Dr. Piccoli, Blehveisova cesta 6; Hočevar, Celovška, ceata, 62; Gartus. Moste, Zaloška cesta. 47.
Torek; Dr. Kmet, Blei\veisova cesta 43; Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; Ustar, selen-burgova ulica T.
Praznično dežurno zdravniško službo bo opravljala, od ponedeljka od 20. (io srede d<> 8. zjrutraj mestna zdravnica dr, Jožica 2 i t k o , Pleter Sni Ko\a ulioai 13, telefon 47-64.
Iz Hrvatske
— Razsrtava hrvatske fotografije v Bukarešti. V Bukarešti je bila 16. t. m. v dvorani ministrstva za propagando pod pokroviteljstvom podpredsednika rumun-ske vlade prof. Mihajla Antonesca in hrvatskega poslanika dr. Branka Benzon« svečano otvor jena razstava hrvatske umetniške fotografije. Otvoril jo je minister za propagando prof. Alck5;*nder Marcu. Svečani Otvoritvi je prisostvovalo več dostojanstvenikov, med njimi tudi italijanski poslanik Bova Scoppa in italijanski odpravnik poslov Gerbore.
— Stoletnica Maksimirja. Društvo Zagrebčanov proslavi na dan Malega šmarna 100-letnico obstoja Maksimirja. Proslava bo pod pokroviteljstvom hrvatskega metropol i * a, k? jo impnoval za svojpga namestnika kanonika Kamila Dočkala.
Radio Ljubljana
TOREK. 20. JLNIJA 1943-NNI.
7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved Čaša. — Poročila v italijanščini. — 10.30: Prenos pete maše t/. Bazilike Sv. Petra v Rimu. — 12.20: Piešče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.49: Pisana glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12; Klasični orkester vodj dirigent Manno. — 13.45: Komorna glasba. — 14.00: Poronla v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Zija ne C — Lahka g'asba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10; Pet minut gospoda X. — 17.15: Dr. Koren Janko: Živalske bolezni, ki se zdravijo z operacijo — predavanje v slovenščini. — 17.35; Koncert tria »Emona«. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 2(1.00: Poročila v italiian-pčirik — 20.20: V deželi operet — orkester vodi dirigent Gailino. — 21.35: Orkester »Armdfiia« vodi dirigent Segurini. — 22.00: Predavanje v slovenščini. — 22.15: Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45; Poročila v italijanščini.
			
•			t
Ste v. 144
»S L O V E V S K T   KARO D*, pon-deljck. 28. Junija 1943-xx
Stran 3
Nakazovanje bolniških dodatkov
Bolnikom, ki So Po predloženih zdrav-»i«Kih spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke radoniranih živil bo b >1-niski odsek ljubljanskega mestnega pre-skrbovaine«a urada meseca julija dehi bolniška nakazila vsako dopoldne od 8 do 11.4.J samo v pritličju Turjaško pa'aćc v Križankah. Gosposka ulica 15. p^ naslednjem razporedu:
od i. do s. julija samo bolnikom, ki
imAjo pravico tudi ca meso, tako da pridejo na vrsto v četrtek. 1. julija bolni'.; z začetnicami A do D; v petek 2 Stittifl z zafetnnami E do J; V soboto'. 3. julija! z začetnico K; v ponedeljek. 5 ju'ija z začetnicami L do N; v torek. 6 iulija', Z zače'nicama O in P; v sredo. 7. julija z začetnicami R do T in v četrtek, 8. julija, z začetnicami TJ do Z.
Od 9. do 18. julija drugim bolnikom, ta ko da pridejo na vrsto v petek 9. julija, bolniki I začetnicami A do D; v soboto, 10. julija, i začetnicami E do J; v ponedeljek.   12.  julija,  z  začetnico  K:  v torek.
13. julija, z začetnicami I_ do N; v sredo,
14. julija, z začetnicama O :n P: v četrtek,
15. julija, z začetnicami R do T in v petek.
16. julija, bolniki /. začetnicami U do Z. Od 1". do 24. julija bo bolniški odsek
delil nakazila £2 zladkor xa  dojenčke in
bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto, 17. julija, upravičene: z začetnicami priimka A d0 D; v ponedeljek. 19. ju ija, i začetnicami E do J: v torek 30. julija, z začetnico K; v sredo, dne 21. julija, z začetnicami L do N; v četrtek. 22- jul ija. z začetnicama O in P. v petek. 23 julija, z začetnicami R do T in v soboto, 24 iulija. upravičenci z začetnicami U do Z
TAl*vi*Mll zavedi, fci bo upravičeni dobi - + t" posebne bolniške dodatke, nai po-sljoio bo nakazila cd 1. do 10. julija jamo popodne.
Boiniki. ki dobivajo dodatek mesa. naj - «eboj prineso živilsko nakaznico za n-.c-^ec julij z odrezki za meso. Vsem onim. i teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso.
Opozarjamo da sprejema mestni fizikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu.
Reklamacij zamudnikov zaradi ve'ikeca navala ne bo mosoče uocštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se nai unra-
vičenci do njem natanko ravnajo ter Sa naj zato izrežejo in shranijo.
DNEVNE VESTI
Jutri, na praznit sv. Petra ftt Pavla, „Slovenski Narad" ne 'z'de.
m
— Min'ster Bonomi v Milanu. V četrtek 5e obi?kal Milan minister za izmenjavo in valute Sonorni. Prisostvoval je važnemu sestanku uvoznikov in izvoznikov, na katerem se je razpravljalo 0 vprašanjih italijanske mednarodne trgovine. Sestanku iOPfiSOštVOVali Številni zastopniki milanskih oblasti. Zaključil ga je minister Bo-»omi. ki je orisal smernice za bodoče delo.
— Patriotična gesta nagrajenega slikarja. Slikar Primo Conti iz Firenc je bil nagrajen na umetniški kvadrienalj v Rimu. Znaten del nagrade je podaril v korist enega izmed otrok, ki so osiroteli v sedanji vojni.
— Razstava   dalmazijske arhitekture v
Rimu. V sredo je bila otvorjena v Rimu razstava dalmazijske arhitekture, ki io je organizirala Kr. akademija. v San Luci. Otvoritve so se udeležili državni podtajnik y ministrstvu za ljudsko kulturo Ri naldini kot zastopnik vlade, predstavniki stranke in zbornice fašijev in korporac.i. rimski guverner. zastopnik Italijanske akademije in številni drugi predst a v n i k t pre?tolničnega kulturnega in političnega življenja. Na razstavi je zbran obilen fotografski »n plastični material, ki dokazuje najčistejše italijanstvo beneške in rimske Dalmazie.
— Javna dela v Italiji. Ministrstvo za javna dela je objavilo zanimive Številke o svojem de', ovan ju. Po vsej Italiji je v "teku 1582 javnih del. Med nje niso prišteta popravila vojne škode. Proračuni za ta javna dela znašajo nad 1.100.000 Lir. 71! javnih del se je začelo že v prejšnjih letih. 871 pa letos. Za letos začeta javna dela bo potrošenih 400.000.000 Lir. Na severno Italijo odpade 3ti9 javnih del za 34 milijonov, na južno Italijo 542 za 233 milijonov in na oteke 303 za 306 milijonov Lir. . .
— Žensko osebje v službi na rimski postaji Termini. Te dni so na rimski posta H Termini ženske zamenjale večino moškega osebja. V kratkem bodo ženske zaposlili kot sprevodnice na vlakih, in sicer najprej v 1. in 2. razredu, kasneje tudi v 3. razredu.
— Žrtve mareličnih koščic. Časopisje je že večkrat opozorilo na nevarnost zastrvp-Ijenja z raznimi jedrci iz sodnih koščic. Kljub temu se ji posveča še vedno pre-ma'o pozornosti. Te dni je v Napoliju umrl 9-letni Salvatore Perni. 2 uri potem, ko je pcužil nekaj mareličnih semenskih jedrc. V napolijsko bolnišnico so pripeljali tudi 6 otrok in njihovega očeta, nekega ,To=ipa Zoppa, ki so kaza'i znake zastrupijertja iz istih vzrokov. Njihovo stanje pa ni življenjsko nevarno.
— Avtobus je padel v prek°p. Avtobus, ki vozi na progi Moden b—Povtilo je padel v četrtek v prekop Cerca v okolici Mode-ne. Bi: je noln potnikov. Šofer se je hotel z naglim zavojem izogniti trčenju z nekim neprevidnim kolesarjem in je zavo-zil na rob prekopa.
— Podtajnik Pcverelli na Siciliji in v Kalabriji. Državni podtajnik v železniškem ministrstvu Peverelli je obiskal v spremstvu generalov Raffaldija in Ber-tocehija nekatere kraje v Kalabriji in na Siciliji. Ogledal si je železniške in pristaniške naprave, ki so bile prizadete po sovražnikovem bombardiranju.
— sestanek odbora mednarodnega sa-voda za kmetijstvo. V Rimu zboruje te dni odbor mednarodnega zavoda za kmetijstvo, ki mu predseduje baron Acerlpo. Razprav se udeležujejo uradni zastopniki , Argentine. Birme, Bolgarije. Danske. Fin- 4 ske, Francije. Japonske. Hrvatske, Irana,
Ir?ke. Italije. Nemčije. Paragvaja, Portugalske. Romunije. Španije. Švedske. Sv:-ce. Turčije in Madžarske.
— Iz »Službenega lista«. >Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 51. z dna 26. junija 1943-XXI objavlja razg as Du ceja z dne 12. junija 1943-XXI. Pri>* nost za sojenje kaznivih dejanj po nared-bah Visokega komisarja v Ljubljani n popravek v naredbi o novi razvrstit'' i v i a
— Iz trgovinskega registra. Na pod ,
naredbe Visokega komisarja za Ljubl.an-sko pokrajino št. 62 z dne 29. mai.i i:'il o odpravi moratorija Ljubljanski kreditni banki (Si. št. 44. z dne 2. junija 1943» se odreja izbris zaznambe pod zap. št. 7 76 z dne 31. avgusta 1935 o odložitvi plačil za šest let. provedbi valorizacije nepremičnin, znižanju obrestne mere zn Stare vloge, emisiji prioritetne glavnice po Din 20 milijonov ter finančnih olajšavah v smis'u čl. 15. in 68. uredbe o zaščiti zavodov in njihovih upnikov z dne 22 novembra 1934. — Zadružna tiskarna, družba z o. z.: izbriše se zaradi izstopa poslovodja Ceč Karel, vpiše se poslovodja Ko-šiček Joža. generalni tajnik Ljudske tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Semeni-ška ul. 2. ljubljanska ^rarlbera dTUži , z o. z. v likvidaciji je bila zaradi končane likvidacije 10. iunijn lf>43 izbrisana i/ trgovinskega registra.
— Z« mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se preglasi za mrtvega Bizjak Anton. roj. 24. novembra 1882 v Ljubljani, sin Antona in Lu<-ije roj. R»brtikar. rk. vere. BtUli-ski trgovski pomočnik, stanujoč v lijuo-Ijani. Bohoričeva 16. pristojen v Ljub'}.•>-no. ki je odšel 1902 na Dunaj za delom. Kje se je ustavil, ni znano in ni potem bratu več nisal. Domneva se. da je mrtev Po 1. juliju 1944 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Novem mestu ie pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega delavec Martin Mm inč. roj. 30 marca 1879, v Brsniku pristojen v občino Fara. okraj Kočevje, ki ie prišel 1 l!H2 za delom v Ameriko, od koder j? baje 1 1919 zadnjič pisal.
— Spomenik Ba'bu v Ferrari. Di.ce 'e odredil v zvezi z obletnico ? na rt i Itala i ba. naj se pred "oži prihodnji <eji min i M r-skraa sveta načrt zakona za postavitev velikega spomenika kvadrumviru in letni skemu maršalu Italu Balbu v njegovem rojstnem   mestu Ferrari.
— Porast hranilnih vlog v italijanski poštni hrani'nici. Konec 1 1941 je italijanska poštna hranilnica upravljala 26.000 000 hranilnih vlog z okoli 47 milijardami Lir. Lani se je znesek prihrankov zvišal n:i 57 milijard, pri čemer niso v to vsoto vi nane obresti.
— Obtok bankovcev. Po podatkih finančnega ministrstva ie bilo konec marca leta 1942 v obtoku bankovcev za 4.534.000 U00 Lir. Kasneje je bila v juliju odobrena izdaja 10-lirskih bankovcev za 500.000 000 Lir. v oktobru 5-lirskih bankovcev prav tako za 500.000.000 Lir. v decembru 10 lirskih bankovcev za 500.000 000 Lir in aprila letos 10 in 5-lirskih bankovcev, vsak h za 500.000.000 Lir. Tako je bilo' v aprilu v obtoku bankovcev za okoli 7 Milijard Lir.
— Razvoj trgovine med Italijo in Švedsko. V začetku letošnjega leta je bil dosežen v okviru posebnega mešanega odbora nov trgovinski sporazum med Italijo in Švedsko. Med obema državama je v sedanji vojni znatno porasla izmenjava blaga. L. 1936. na primer je italijanski izvoz na Švedsko dosegel le 0.5° <» švedski nakupov v tujini. V 1. 1941—1942 se je zviš ll na 9°'n. V še večji meri se je poveč d uvoz. Italija je glavni kupec za švedsko celulozo (okoli % vsega švedskega izvoza).
Ki
MATOGRAR
KINO SLOGA Foaeo Ciliuhetti  in Laura Solarl v
njunem najnovejšem rimu pretrea-aljive vseb'ne
Živa slika
Film je bil sneman tudi v Triestu Drugi soigralci ( ajnilo Pilotto, Lauro Oaizolo
I*oleg Že ciokumentarij; STRAŽA NA NEBU Radi veliko dolžine filma predstave ob 11.. 16.15 in 1S.C0
KINO MATICA
Priljubljena Marinka Ko*-k v duhoviti komediji Iz avstrijskega dvora. Petje, ples. sijajna glasba
Ples na dvoru
Soigralci:  Wo!f Albaoh Rrtti, Lucle EngliMch
Predstave ob: 13., 17. in 10.15 url Predstave ob 15., 17. in 19.15: ob nedeljah in praznikih matineja ob 10.30
t
Globoko potrti javljamo tužno vest, da je davi preminul po
dolgem trpljenju naš brat, stric in svak, gospod
OTMAR JFRIĆ
NOVINAR
pogreb bo v torek, dne 29. junija ob 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 27. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
K1>0 IMON
Odličen Švedski film ;z modernega družabnega življenja
Fcmlaftne noči
V glavnih vlogah:   Ingrid Bergmnn, Lnrs Hanson  in drugi  odlični švedski igralei I*oJ»g tpgft kot dodatek najnovejši risan film Predstave ob 15.30, 17.30 In 19.30 uri
IZ LJUBLJANE
—lj NezencsJjivo vrrm«\ V soboto se ni motil, kdor je verjel barometiu; vreme M je v resnici zopet pos abšalo. Vendar zračni tlak ni bil posebno nizek. V soboto je : Mano *i*.o in Vteraj je se rosiio dopoldn« ter ni bilo nobenih izgledov, da se bo z:i če o jasnii i. ZveCer je pa bilo nebo že povsem jasno in sprehajalci <o še ujeli nekaj prijetnega sonca. Ker je pa bilo obla čno skorai ve< dan in je pihal hladen veter, je maksimalna temperatura včeraj dosegla samo 18 H". Poncei se je zače'a vla-Odi incuia. ki ic bila davi zelo gosta. Zdelo se n?m je pre.-rj hladno; minimalna temOGratUra je znašala 10". Zračni tak je znaša! 764 mm.
—lj nole?nico rojstva bo praznoval Jutri g. Hinko Chr:stcff izvršilni referent Pokojninskega zrvoda za nameščence v Ljubljani. Rojen kot sin Josipa Chri?tof-a, šrlskega ravnatelja v pok., dne 20. junija 1803 v Kostanjevici na Krki. je s iižb5val DO gimnazijskih šn:dijah od .*»ta 1911 do leta 1919 kot ravnatelj cdv. pisarne g. dr. IVana Fcrmevca v P'uju. Leta 1920 je pa prestopil v lavno službo Pokojninske^ zavod:« v L^:ub. jan:.- kjer je še dane?. .T.i-bilant. ki ima za seboj že nad 32" let pi°3r-nlškfe službe, je znan kot prijazen, strpljiv in miren uindnik. s čimer si j« pridobil nešteto prijateljev, ki mu žete : b srečanju z Abrahamom še mnogo zdravih in srečnih let'
— 1 i Igl'tJim v 1. r«»7red   drž. Vadnirc.
Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani S] 91       Btaftam, ki 9o prie asjii svoje otn-
ke za sprejem v 1. l-azred tukajinje der:o in dekliSke vadnice. da bo zdravniški pregled  v Higijen.-kem zavedu  (prjj Spiska
poliklinika). AlkerCtva ic.-ta. v mesacu ju-
liiu in sicer za dečke dne 5. juli, i in 28 deklice dne fi jd ija. obakrat od 3. ure dalje. Starši, ki želijo tvdjg otfCkd se prijaviti Kfl snrciem v 1 r.i/i^d f';;-a;irje vadnice. naj to rtere dne 2. milja dopn;-flne v ni-nrni UftftOliišAa. Itnn^te] j >t vo pripominja, da je dečkov že kar dovoli pii-jsvljenih, ir-.č pa je bfotftlb še Ittltaj me.-f
i dc      ' Ravnatelj.
Znani slikar MHcš ftušt<*ršič, ki je ljubiteljem dcmsče upodabljajoče umetnn-Si i dobro znan že od prvega SStribstOlriegS nastopa, ko ie v Obeisne cvi galeriji nri-ifcdij razstavo > Slovenske vasi«, je pofld' vvr opozoril nase. V Kosovom lalofltl |fl oos'.^\ il na ogle l zbirko pcto^Jst'h izb-L-nih olj. ki jo ie imenoval M'^ja pom'ad <. Učirkovilo je obdela] neka i motivov iz Velikih Lašč. Lepa olja bodo razstavljena le nekaj dni.
—lj Ce iztiri voz elekt»-«čne res!ne lcznice. Oni dan so ljudje, ki radi postavio pred glavno pošto in tam okrog, z' I* sli na širekem pločniku pred pa'ačo »Bu-te«, in potnJkj cestne železnice, imeli priliko videti, kako iztiri tramvaj, kar se V p.-išcm me<du redko pripeti. Na izredno OStfenl ov#iku pred glavno pošto ie namreč skočil iz tira odprti priklopni voz. ki ie vlekel motorni voz štev. 2 v smeri Ajdrvščina—magistrat. Ker ?e tramvaji na tem ovinku zelo pečasi in previdno premikajo sta se cba voza takoj po iztirjen.; li ustavila« potniki v prikolici pa so =e očividno prestrašili, ker so jadrno po-skakali na cesto. Čeprav «o že čez pet minut priklopni voz spet spravili v tir. Fe je pred glavno poŠto nabralo kakih deset tramvajev, ker je bil zaprt promet v obe sme* i proge Vič—Ajdovščina in proga smer Ajdovščina—magistrat. Iztirjeno prikolico, ki je silila v Selenburgovo ulico, je potegnil spet na progo motorni voz.
— i De'a v Pražakovi ulici lepo napre-dujrfo. Dela za obnovitev betenskegn cestišča v Pražakovi ulici lepo napredujejo. Kakor smo že poročali, je cesta zaprta na odseku od Miklošičeve do Trdinove ulice Lep del tega odseka je že cbnovlj?n. Novi betonski tlak je glade^ in nekoliko dvie-nien proti sredini, kjer je razpolovi;?n. Delajo seveda samo ob suhem vremenu.
—lj Hodniki za pešce v Šubičevi ulici so že obrobljeni. Hodniki za pešce na novem cdseku Subičeve ulice so že v ce eti obrobljeni s kamnitimi robniki. Zaenkrat so posuti z gramozem. v b'ižnji prihodnosti pa bodo seveda prmerno tlakovani. Novi Plečniki so široki, tako da bodo ko3 še tako živahnemu osebnemu prometu.
—lj Ravnateljstvo I. moške reanle gimnazije v Ljubljeni javlja, da se 9 1. julijem t. 1. preseli v lastno šolsko poslopje v Vegovi ul. št. 4. Od tega dne se bodo vsi izpiti in vse šolsko delo opravljali tam* Vsi razglasi ravnateljstva bodo nabiti na glavni deski v avli ali pa pred ravnate!ievo pisarno.
—lj četrta sklepna produkcija Glasbene akademije. Izredno zanimanje, ki ga kaže glasboijubeče    občinstvo   za produkcije
Glasbeae akademije, je najboljši dokaz aa
vise k, lahko rečemo konceitni značaj vsakega nastopa. Tudi spored četrte sklepne produkcije dosega koncertno raven, fte le
po izvajanih skladbah, ampak tudi po kakovosti izvajanja. Nastcpili t>odo učenci prof. Trostove. Vcgclnikove. Pfelferja. Li-pov£ka. Skerjanca. Betetta. Launa. Trosta. A. Ravnika in ALaisa s skladbami za petje, klavir v:lo!tno. klarinet in klavirski trlo :n pcdaini kvartet. Pester spored obsega skladbe Schumanna, Oriega. Oreča-ninova. Paganinija. Beethovna. Bohma. Franza. Gurlftta. Bortkiev:cza. 9auerja. ^k/jnbLna. čajkovskega. Vit. Novaka m dom"" avtorje LAjovlca. Pahorja tn Pe-trča Nnatop b^ v ponedeljek 29 t. m. ob 19 v veliki un.onskt dvorani. Sporedi pO 3 in 1 liro se dobe v knj garnl Glasbene Matice
—lj 2egoza-Mali gospodar obveščata svoje č'.ane. da bo organizacija razdelila t* teden v sredo, četrtek m petek, dopoldne in popoldne s?mo nakazi a za junijski obrok krmil. Vrstni 1 cd je sledeč: Sred^ 10. junija dopoldne čike A. B. C. C. D. popoldne E. F. G. H. I. J: četrtek 1. julija dopoldne črke K. U B4V N< popoldne O. P, R; petek 2. julija dopo dne Črke S. S. T. U. pcoc'dne* V. Z. Ž. Kdor zamudi, mu zarade junijski obrok kuni. B'.ago samo se bo delilo sele s 5. julijem po že določenem redu. ki je objavljen V okrni društvenega lokala. Radi izrednega izdajanja nakazil odpade ta petek sprejem volne ;n kož ter v?a ostala prodaji.
—lj Oaofcnj ^    I - 0*00-
ne izkaznice beda vse pcsJo. .1 v ^ sprejemale tud. na p:azn;k sv. Petra in Pavki 29. t. m. cA 3. do 12. ure. PoaiOvClnlca s*. 2. ki je dr eoaj uredovala v Turjaški palači v Gof.oski ulici 15, sc prešel] v fcoio na tirabmi. Zol*ova <-e?«ta, kjor bo poslovala od 20. Junija dalje. Sprt opozarjamo vse moške od 15. do 50. leta. da morajo do 1. jlDtja vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice.
_lj peL iklBpaa produkc ]a 0Pef>e*t
akademije 00 30 r. m. ob 19. v mali fit-harnioniCnl dvoiani. Nastopili betlo ućcr.cl Sef-rcž scija pref. C. Debevca z recitacijami klasično dobe. Na tn nastop gojencev oddelka za igralsko umetnoal že zdaj opozarjamo občinstvo. Prodaja sporedov se bo vršila v Matični knjigarni po običajnih cenah
—lj  Nova knjiga za  mladina z napeto
vsebino ie »Tarzan«, kralj džungle, ki je \zš a v Knjigarni Tiskovne zadruge, še-ienburgova ul. 3.
_!j   Odseki   mest ne Rn i»re*krb<«v»liv*ga
ur«da. ki imajo svr.jr prostore v II nadstropju Mestnega doma ln V Milu ovi h:*:, v ponedeljek 28. !n v ?i *do 30. junija zaradi snaženja ne bodo poalovali ter bOdO uradovali   samo  v   nninuln^j^lb primerih.
v«i drugi odsek' pfeskrbovalttega urada, kj so na s t.vn jen' po drugih poalopjth, bodd pn navedene dni uradovali v polnem obsegu.
D ¥3 S!tifftni žrtvi sobotne nevihte
Na travniku ab Cesti v Zcteni leg Je strela ui\!a Janeza AvSIča Iz Sneberi] in dijaka Jattxza »keriia
Ljubljana. 28. junija.
Z začetkom poletja so sc začele tudi ne-vihv. Z-A^rijC dni prejšnjega tedna sc je vsako popoldne poslabšalo k po vieme. Okiog: Ljubljane in čez njo so divjale nevihte, ki so pcsebtho nagajale sušllcem sena, aaj jo za košnjo in spravljanje sena že skrajni čas.
Tiuii v soboto je bilo na barjanskih travnikih vse polno suš icev. ki so marljivo vihteli grabije in vile v upanju, da bedo d:> večera srečno naložili in speljali domov že posušeno seno. Precej travnikov je last kmetov s Posavja. ki so se pripeljali nn delo že na VM zg:daj. Med nj mi so bili tudi A v £ I C e v i iz Sncbeiij, ki ima,o ob Cesti v Zeleni log okoli 11 ha velik travnik. Cecta v Zelmi log se odcepi od Ceste dVah Cesarjev na levo med Cesto na Rakovo jelčo m znanj stanovanjsko kolonijo Sibirijo;.
Travnik, ki imata v njegovi bližini svoji hišici posestnika C a mernik in stolar Sever, je last Avšičcv h žc nad 40 let in ga je kosil že oče sedanjega gespedar-ja. V soboti so se piipcljali na delo na dveh vozovih trije bintjo* in s.stra. Med njimi sta bila lastnik Jakob in 471etni Jane/. Ta je bil že štiri lota vdovec in je do '2ottrne snrtrti "žiVM na 'eottinCah. KO je ovdovel, se je preselil nazaj na ečetev dom in pcmagal bratu, ki je bil prevzel domačijo. Bil je zelo delaven in vesten mož. Med brati in sestro je vladala zgledna sloga in z združenimi mečmi so delali za napredek domačije.
Na travUlku so jim pri cbračanju sena
in kasneje pri nakladanju na vož pomagali re drugi ljudje iz bližnjih h:$. Marljivo se je n:e 1 njimi SUkAJ zlasti llletni dijak Janez S k e r 1, ki je letos dovršil peti •i,: - 1 osnovne aole in ga je oče. ključavnici r v gaturnusuhote! jeseni vpisati v gimnaziju. Ljudsko šolo jo dovršil s prav dobrim uspehom in je bil s svojo ma. hivosljo. ubogi ji vost jo in razumnostjo staiš^m v največje veselje. BI je njihov SOml .«;n polog dveh sester, katerih ena rbiikuje že učiteljišče. Hud udarec za škoilovo je bil, ko jim je predlanskim umiln ena izmed hčerk.
S'<u.pno jo bilo na travniku zaposlenh 10 ljudi, ki so delali z veliko vnemo, posebne, ko so ckoli 11. ure opazili, da so
zagrnili nebo nad KamnlAklml planinami temni oblaki in da M bllts nevihta. V sa* četku je kazalo, da ne bo piinrumela nad Ljubljano, cini oblaki so se pom kali proti litijskim hribom. Okoli p 1 dveh pa so izpremenlli smrt in se naglo 11 fcali Ljubljani. Avsičevi so imolt en eoz y.c naložen in nakladah so drugega, Oo prvem nalivu
so so vsi DOsKrHi: ntkateii pod nai.»ženi voz. drug: pa ■ dlkORI p id bližnja drevesa. PfVi naliv je minil brtl nr.-iefe tn nihče ni slutil, kaj se pripravlja.
Po krrtkem odmoru s« je Vlila nova pl^-
im.   Lilo je v euikih. vmei Je p i padila
tuli toča. Večina ■UillOOV M Je zopet zatekla pod naloženi v<»r.. Janez Avsio in Ja-nez ftkerl sta pa Stopila ve<hit }>o 1 Štednja visoko jolSo. kkdišnlh je tam ok li vrč titn-la sta px»<l iKlpitiin dežnikom in je.ila. V nepomotlni bližini je Stal VOS t vpiežpnirna konjema, feledja ni bilo v bližini nnbi-negj-v razen verig. Kr^n sploh nis-> imeli i j
Posestnik Jf kob Avšic prlpove<luje. da je okrog treh nenadoma pooilo1 kakor da. bi nekdO v bližini u.nvel;!. Malo prej jo hotel pokriti konja I plahto. pa si je k sreči v z;/Injem hipu premislil. Ne «la bi čutili zračni pritisk, so ljudje pod naloženim vozom opazili, k?iko je en kemj padel ln podrl še drugega.
Nihče se pivi hip ni zavedel, za kaj gre. Ko pa so priskočili, da bi pomagali konje* ma na noge. s*» opazili, da te&fti nopiomić-no na. tleh tudi Janez Avšič in lijak fckerl. Na jelši 5»e je poznalo, kol je šinila strela, ki je bila preskočila. n?\ mokrega konja, g-a ubili ter smrtno oplazila tu-li poleg stoječega moža in dečka.
Ko sta se polegla pi-vi strah in prseSltJ čenje. so skušali Av^iču 111 .<»k*niu pomaga ti z umetnim dihanjem. Ves trud pi jo bil že zaman. Bila sta že mrtva in tudi reailnt avto. ki te takoj prisnel na Kraj nesrečo, ni oiil več p'treben. I*o pi ihrwlu kniablnjer-jev je trupli odpeljal voz pf.giebneg.i zavoda na 2ale. Konja, ki so mu t kOj izpustili kri. jo pa o-Jpeljal men r
Vest o tragični nesreči se je naglo mz-širlla po Trnovem. Ljudje px>b">>no sočustvujejo s 8 ker lovim i, ki j»m jo bil s smrtjo sinp. - edinca za lan hud udarec. Njegov pogreb bo danes ob ln..'»0 iz kaprb sv. Janeza na Žalah. Janez-a Avšu'a pa SO prepeljali na tkan v Sneberje ln ga bodo pokopali n«. pckopallščij v Dpv. Mariji v Polji.
GLEDALIŠČE
D K A M A
pon -»^eJiek. 28. junija. Zaprto.
Torek. 29. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Torek
Sre la. 30. Hmija, ob 18.30: Stari in mladi. R-d Sreda.
OPERA
Fon?deJick. 28. junija. Zaprto.
Torek. 29. junija, ob 18: Trav>ata. Izven.
Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda. 30   junija: Zaprto.
Abonente reda Torek obvešča uprava Državnega gledališča, da je zaradi bližnjega znkliučka sezone potrebna predstava za njihov abonma na praznik, 29. junija. Onim abonentom, ki bi ta dan ne želeli prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj sedež na podlagi abonentske izkaznice pri blagajni odpovedo in j!m bo n Zx doknaden.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik Stev. 9. ki velja pO naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno it všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 230 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1000 g 2 20 lire; testenine t z enotne moke 390 ure zs kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rit navadni 2.70 dre: fižol 6 Ur za Kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure aa liter; *urovo maslo 2840 Ure za kg: slanina so-t jena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg.
a. Kis. 4% vinski 6.35 lira za liter.
S Mleko 2.50 dre aa liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 Ure za dozo. v dozah po 385 g 7 55 Ure za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg. v kockah 8 35 Ure.
d. Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 38 90 lire za atot; mehki mblanci < tarnanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za atot: trda razaagana drva 40 Ur za atot: enotno tnlio. ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
DARMOL
II miglior lassativo aijboljle odvajalno sredstvo
POŠILJKE IZ ITALIJE
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCHESI LOMBARDA S. AM MILANO,
VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko ibirnl vagon Milanu • Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo v LJubljani:
BAJKO T U a K,
VILHARJEVA CESTA ŠTEV. SS
Stran
»S*L OVENSKI   NARO D«, ponedeljek. 28. Junija r943-XXL
Štev. m
Pokrajinska delavska zveza lani
Ivi podatki o njiutm defcrvanfu v preteklem letu
Ljubljana. 28. junija. Pokrajinska delavska zveza je pravkar izdala podrobno poročilo o svojem delovanju ter o splošnih delavskih razmerah v Ljubljanski pokrajini lani. Ker delovanje zveze sega globoko v socialno življenje, bodo podatki zanimivi tudi za šiišo javnost. Poročilo, ki obsega 47 tipkanih strani, se deli v glavnem v tri dele: poslovno poročilo zveze; poslovna poročila o.! del kov in finančno poslovanje zveze in oddelkov. V prvem delu govorijo o zaščiti delojemalcev: o gospodarskem položaju v pokrajini glede na cene, mezde in zaposlitev; o kolektivnih pogodbah: o posredovanju pri zavodih socialnega zavarovanja; o prosvetnem delu zveze in o delu organov zveze.
Zaščita delojemalec
Iz prvega poglavju, poslovnega poročila poanemamo naslelnje podatke. — Po-iru .o;. dobitev za delojemalce Ljubljanske p :jine je priznanje organizacij m s tem nadaljevanje strokovnega, udej-atvovajija. Načelo, da je treba omogočiti slovenskim delaivcem in nameščencem so-Odlov anje pri reševanju gospodarskih in aocii-th vpi-ašctnj po s?' i .-'atih. je otlpra-viio irmoge nejasnost: -Lale po državno pravnih ^.-emembeh jiji tem ozemlju, še pomembnejša je bila o lločitev nadzorne oblaeti gielo enotnosti organizacije ob udeležbi prejšnjih #tix>kovnih delavcev, in sicer po nai-edbi Vis. komisarja, izdani 8. juliji 1941, št. 61. šele ob koncu avgusta lani je prenehal poslovati prejšnji" upravni odbor PDZ t Pokrajinske delavske zveze), sestavljen iz prevt&ediiikor bivših strokovnih združenj. Zaščita delojemalskih interesov je bOa poverjena enotni zvezi, ne da bi pri tem delali kakršne koli razlike med pripadniki raznih naziranj; zajamčeni sta bili nepristranost m neprekinjenost udejstvo-vanja.
Ustroj PDZ
PDZ se deli na štiri oddelke. Oddelki so razdeljeni rta, pokrajinske in občinske sin-<Bfca£e in na strokovne skupine. Oddelki ustrezajo štirim glavnim strokam proizvodnje: industrijski, poljedelski, trgovinski in bančno z*a\\arovalni. Ta organizacija se razlikuje od on«1 v drugih poki-ajinah, kjer so giavne proizvajalne panoge dejansko in pravno povsem samostojne in sestavljajo 4 ločene p<»krajinske zveze. Razdelitev po panogah je višja in bolj zamotana oblika, ki zahteva znatno već prilagoditvenih anoeno^ii in strokovnih izkušenj. Formalna i m lili ii je v tem. da so v rta si pokra^ni na ecan zveze, oddelkov in sindikatov pred-aadniki. med tem ko je po italijanski ureditvi vodstvo delojemalskih orgatiizacij pridržano tajnikom. Verje«tno je, da je to f| ■Jri rim naših tradicij. ki priznava.jo psedaedniku vodilno vlogo, med tem ko je ^a^ifr namaščen ali voljen za uprajvne po-ala> — Posebno značilno je imenovanje strokovnih svetovalcev pn zvem in oddel-Zvezin svetovalec ima posebne pravi-pospešuje. preklicuje ali spreminja zveznih organov, s čimer je poučfcBr-Jan nerx>sreclni \"pliv nactz* >rne ahLasU na organizacijo v znatno večji men kakor v pokrajinah. Svetovalce imemije Vi-kaoimisstr. Osnovna stanica delojemal-stroko\mega zastopstva je sindikat. Po zveznih pravilih je zajamčeno svobodno LBCuavl ja ji • i vpis je svoboden), pravno prt-ainerikata^ enotnost priznanega sinile eden za p\»st?mezno stroko) in zastopstvo vse stroke (izključna edinki zaščitna korist pripadnikov priza_ stroke). Sindikatu ni prizrrana pravna onebnost, ki je pi J~žana zvezi. Za obstoj pokrajinskih sindikatov pravila ne določajo nobenih pogojev glede števila članov, pač pa je potrebno za ustanovitev občinskih fltođikatov vsaj 30 delojemalcev v občini Strokovne skupine opravljajo posle p o krt.-jtoakih sindikatov z omejitvijo da pomembne zadeve sorodnih strok rešuje jo v skupnem odboru (sindikatu). Zvezna pravila ne vaebujejo nobenih predpisov za skupine, ki ao določene v organizacijskem načrtu na ljubljansko pokrajino in so bile tu<U že ustanovljene.
Reorganizacija delavskih strokovnih organizacij
PDZ je organiziralo do aprila letos v stilih omenjenih oddelkih (industrijskem, poljedelskem, trgovinskem in bančno zavarovalnem) naslednje sindikate in strokovne skupine.
Oddelki: prve številke pomenijo Pokraj, sindikate, druge Strokovne skupine, tretje Občin, sindikate in četrte Člane industrijski 13     23      6 3.736
poljedelski 5     —     15 675
trgovinski 5 —
bančno zavstro-.^alni    3 —
719
282
Skupaj 1     23     21 5.412
Pokrajinska zveza delodajalcev je bila ustanovljena z naredbo izdano 15. novembra 1941. št. 151, Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov pa z naredbo št. 29 19. februarja 1942. s čimer je bila dopolnjena strokovna preureditev pokrajine. Dalje je bilo ustanovljeno Združenje javnih uslužbencev z naredbo št. 162 2. maja 1942 in hkrati z isto naredbo je bilo ustanovljeno Združenje pripadnikov državnih industrijskih podjetij. — Sindikalne organizacije, delodajalci, delojemalci in pripadniki svobodnih poklicev, ter zadružni zavod so združeni v Pokrajinskem korporacijske m svetu, čigar naloga je. da zastopa koristi gospodarskih strok in da pospešuje njih vzporeditev v skladu z državnimi korist m i.
Vpliv na delovno pravno zakonodajo
Nova ureditev strokovnih organizacij je delno vplivala na delovno pravno zakonodajo v naši pokrajini kljub načelu, da ostanejo prejšnji zakoni zdaj še neizpre-menjeni. Delno se je spremenilo izvajanje obstoječih zakonov; nekatera določila so bila prilagođena novim razmeram in potrebam. Pravno osnovo spremembe je treba iskati predvsem v Delovni ustavi (Carta del lavoro). ki je bila razširjena na Ljubljansko pokrajino s kraljevim ukazom z dne 26. decembra 1941. št. 1583: s tem so bila uveljavljena v naših krajih osnovna načela korporacijske in sindikalne ureditve. Do največje spremembe je prišlo pri kolektivnem urejanju delovnih odnosov. — Združitev Delavske zbornice in stre kovnih organizacij v Pokrajinski delavski zvezi je odpravila vse težave zaradi izločitve prisilnih organizacij kot strank pri sklepanju kolektivnih pogodb, kakor so določali prejšnji predpisi, ki se je po njih morala Delavska zbornica omejevati samo na posredovanje. Tako so bili delojemalci izenačeni z delodajalci: za delodajalce je bilo že z naredbo o določitvi ntinimalnih mezd in sklepanju kolektivnih pogodb 1. 1937 razveljavljeno načelo obrtnega zakona. Enotno in izključno zastopstvo delojemalcev je omogočilo sklepanje kolektivnih pogodb za posamezne stroke kot celoto brez oblastT -<.nega posega po naredbi iz 1. 1937: tista naredba je določala razširitev kolektivne pogodbe na vsa podjetja iste stroke z banovo Gdločbo ob izpopolnitvi nekaterih pogojev glede števila podjetij tn delojemalcev.
Sklepanje kolektivnih pogodb
Sindikati so se torej lahko uspešno lotih deia. Opravili so naslednje delO: V Industrijskem oddelku je balo sklenjenih 26 popolnih koietlvnm pogodb in ena nepopolna in dosežem so bin" trije menim spo-raromf. V poijteđetakem oddelka Je bil do-
l sežen en mezdni sporazum. V trgovinskem odd. sta bili sklenjeni dve popolni kolektivni pogodbi in ena nepopolna. V bančno zavarovalnem oddelku so bjfe sklenjene 3 nepopolne kolektivne pogodbe. Skupaj je bilo torej sklenjenih 28 popolnih kolektivnih pogodb. 5 nepopolnih in 4 mezdni sporazumi. — V območju zakonite ureditve minimalnih mezd je dejansko izločena možnost oblastvenega neposrednega posega. Prepuščeno je sindikatom reševanje teh vprašanj s pomočjo kolektivnih pogodb.
Prilagoditev zavodov socialnega . zavarovanja
Do organizacijske prilagoditve zavodov socialnega zavarovanja novim razmeram je prišlo sorazmerno hitro: ni pa prišlo do bistvenih sprememb glede pravic in dolžnosti zavarovancev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev se je z naredbo št, 8S z dne 16. avg. 1941 osamosvoji od zagrebške centrale ter je bil preimenovan v Zavod za socialno zava ■ rvanje Ljubljanske pokrajine. Zaradi tega sta postali tuci Ro'mš"L.a blagajna TP^^ in Bolniška blagajna >Merkurja« Krajevni Organizaciji tega zavoda. Spremenjeni so bili samoupravni organi Pokojninskega zaveda za nameščence, in sicer z naredbo št. 155 z dne 29. julija 1942. Odpravljen ;,e bil delegatski zbor in njegove pravice in dolžnosti so bile prenesene na Visoki komi-safiat. Za imenovanje upravnih oiganov — razen predsednika zavoda in zavodove-ga razsodišča — je bil predpisan predlog sindikalnih- zvez. Ko je minila funkcijska doba, so bili samoupravni organi Zavoda za socialno zavarovanje in njegovega krajevnega organa TBPD zamenjani z drugimi, predlaganimi po zvezah delodajalcev in delojemalcev. — V pokojninskem zavarovanju je prišlo do nekaterih pomembnih sprememb, ki pomenijo predvsem prilagoditev prispevkov in dajatev novim gospodarskim razmeram. Z naredbo št. 150 z dne 16. julija 1942 je bila znižana starostna meja za vpokojitev, dalje določeno začasno zvišanje rent, spremenjena je bila draginjska doklada, zmanjšano število plačilnih razredov ob zvišanju zavarovanega letnega zaslužka itd. Pri drugih zavodih socialnega zavarovanja se zavarovalno pravni predpisi niso spremenili. — Pomembna je preureditev Borze dela. Prvotno je bil ustanovljen Pokrajinski namestitveni urad predlanskim, lani je pa pršlo do preureditve Borze dela same: odprava ravnateljstva: Borza izplačuje podpore za nezaposlene ter namešča delavce in nameščence; določeni so bili novi organi, imenovan strokovni svetovalec itd. Materialno pravni predpisi o nezaposlenem zavarovanju so ostali še neizpremenjeni. — Socialno zavarovanje je bilo lani izpopoi-. njeno z uvedbo družinskih do klad in z naredbo z dne 13. januarja 1942 je bOa usta-2 novi jena Blagajna za izplačevanje dražim-;f škfh dcMad. Ta blagajna 5e v Trpravnem ^ pogleda priključena Zatvodrz za socialno \ zavarovanje In vodi jo posebni odbor.
Zgodovina vojn v Številkah
Mnogi ljudje mislijo, da število ženih spopadov med evropskimi državami v novejšem času pojema. V resnici pa ni tako. V 19. stoletju je bdo v Evi upi vec oboroženih spopadov kakor v prejšnjih dveh stoletjih skupaj. Število relativno kratkih vojn se je zelo povečalo. Dočira so trajal od 1. 1600 do 1700 točno polovica vseh vojn, od 1700 do 1800 pa nekoliko nj od polovice nad pet let, je bilo daljših vojn v 19. stoletju samo pičlih VS%. Nekaj je b^o pa tudi daljših, tako angle-ško-francoska vojna, ki je trajala od leta 1803 do 1815. vojna na Iberskem polotoka od 1807 do 1814. gi^ko-turška vojna od 1822 do 1829 in vojna med Francijo in Mehiko od 1862 do 1867. Najkrajša vojna, kar jih pozna zgodovina, je bila ona med Sardinijo in Avstrijo, ko je trajalo vojno stanje samo sest dni. in sicer od 20. do 26. marca 1849.
Najealjša vojna, kar jih pozna novejša doba, je trajala 55 let V njo sta bili zapleteni v prvi vrsti na morju republika Venezija in Turčija. Ta vojna je trajala od 1644 do 1699. Tridesetletna vojna od 1618 do 1648 je bila kak^r vse druge dolge vojne prav za prav cela vrsta vojn. ki se jih je udeleževala večina evropskih držav. Špansko-portugalska vojna od 1640 do 1668 je bila tretja najdaljša vojna, kar jih po-
je- »ostajala k* malo xa rrjo vop^a med Francijo In Španijo od 1635 do 1650, M je zaključila 150 let trajajoči konflikt med obema .sosednima državama z zmago Francije m Pirenejskim mirom.
Dočzm so bOe v IT. stoAetjo štiri vojne, ki so trajate nad 20 let, Je bflac v 18. stoletja samo ena daljša vojna, in sicer nordijska od 1700 do 1721 med švedskim kraljem Kerlom XII. na eni ter Rusijo, Dansko in Poljsko na drugi strani za nadvlado nad Vzhodnim morjem. V to vojno so posegle še Anglija, Hannover in Pruska. Nad 10 let je trajala tudi velika turška vojna z brezuspešnim obleganjem Dunaja od 1682 do 1699 in 13 letna španska nasled-stvena vojna od 1701 do 1713 med Francijo in cesarjem Leopoldom I., ki je šla vzporedno *z nordijsko vojno in privedla do zveze pomorskih velesil Anglije in Ho-landske z Nemčijo in Portugalsko proti Ludviku XIV. Druga vojna Ludvika XIV. je trajala od 1688 do 1697. Vojna za avstrijsko nasledstvo je bila končana šele čez 8 let (1740—1748), Turška vojna od 1657 do 1664, druga vojna Ludvika XIV. proti Nemčiji od 1672 do 1679 in brezuspešna vojna Friedricha Veli :3ga prota nadmoćni koaliciji najmočnejših evropskih držav od 1756 do 1763 so trajale po 7 let. Okrog pet
Rim: Japonski vojaški atašeji izkazujejo kot gostje prestolnice čast spominu Neznanega vojaka pred nje p ovi m spomenikom
let je trajala v Evropi še vsaka izmed petih vojn 18. stoletja, nordijska od 1655 do 1660. poljsko-turška od 1673 do 1678. vojna za poljsko nasledstvo prestola od 1733 do 1738. rusko-turška vojna od 1769 do 1774 in končno še proti koncu stoletja koalicijska vojna proti francoski revoluciji od 1792 do 1799.
V vseh teh dolgih in mnogih vojnah je bilo od 1618 do 1905 okrog 1700 večjih bitk. obleganj in kapitulacij. Dve tretjini vseh bitk so bile francoske vojske, skoraj polovico pa vojske stare avstro-ogrsko monarhije. Anglija je bila zapletena v 12 velikih in dolgih koalicijskih vojn na evropskem kontinentu, toda njena vojska je posegla na kopnem in na morju v spopade samo v 20''. Ruska voiska je posegla v 19'- vseh evropskih oboroženih spopadov, Prusija v 18. Španija v 10. Turčija v 12, Nizozemska pa v 10^. Pričujoče številke se pu nanašajo samo na bitke na evropskih tleh. kjer je trajala najdaljša vojna 55 let, najkrajša pa samo šest dni.
Marsikateri učenjak ve za oddaljenost zvezd, za višino gora in globino morja, izračuna sekundo sončnega in luninega mrka. ne ve pa za hišno številko svojega doma.
Moški ovratniki
Moških se ziaj skoraj no momno misliti brez ovratnikov zlasti če so praznično oblečeni* in če ni preveč vročo. 0\TMltnikd nosijo moški že iz srednjega veka, ko so se pojavilo prve srajce. Prvotno so bile srajce tako drage, da se jih niso mogli piivoščiti vsi moški, bile so znak bogastva*, in vis»»-kega stanu. Zato so bili moški tudi ponosni na nje. in radi so jih razkazovali svojim bližnjim. Tako so jv< kmalu udomačila navada, da so nosili moški ovratnike in rokave zavihane čez obleko in čez suknjiče, da bi bili vsem vidni. Končno so pa ]v>-staili ovratniki in mnnšoti samostojni deli moške obleko, ki so jim povečali bog-ati moški posebno pozornost, Ovr tnik je postajal vedno višji m sletnjie trdo polikan. V starih časih so nosili moški tako visoke ovratnike, da so se kar duši!i v njih. Šele v novejšem času nosijo nt* ški zopet nizke ovratnike in morda se razvija tako, da utegnejo ovratniki zlasti čez poletje zopot izgiThti.
v
Sovraštvo strelja z za.-truplicno puščico, ljubezen z osla j eno.
Inseriraj v w5Iav. NrsoDriu"!
Križanka št. 90
11	
	
	
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. necivilizirani, nekulturni narodi; 7. zanimivost za geologa in mineraloga; li), plačilo, ki še ne obvezuje k izpolnitvi kupčije; 16. ojačevalec glasu; 18. svetopisemski vzklik^20. svetopisemski prerok; 22. zelo star; 24. evropska poročevalska agencija; 25. politična zveza; 26. nevestin ponos; 29. obmejni državni uradnik; 30. podredni veznik; 31. je bil Adam v raju; 33. deli rastline (Ij je ena črka); 34. patriarh, dobro ohranjen starček; 35. otok v Adriatiku; 36. začinjeni; 38. deli celine; 40. predlog;- 41. kazalni zaimek (množ.); 43. iridij; 44. začetnici psevdonima slovensk. pisatelja. Jurčičevega učenca; 46. podaljšanje roka izpolnitve; 49. igralna karta fsrbhrv.); 51. francoski revolucionar; 54. pritoka Visle oziroma Dnje-pra; 56. evropski narod: 58. ogrski kraljevski namestnik: 59. vrsta kopeli.
Navpično: 1. orožje, ki Je dobilo ime Po francoskem mestu; 2. letovišče v Švici; 3. zgoden; 4. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika in dramatika; 5. resničen, dejanski; 6. moško ime; 7. vojaški poveljnik, častnik; 8. planinsko zavetišče: 9. barometer; 10. medmet: 11. rimska provinca med Donavo in Innom: 12. svetopisemska oseb>. 13. predlog; 14. elektroda;
17. arabski koni: 19. Aziiat; 21. začetnici imena in priimka enega naj.' h slo-
venskih slovničariev: 23. ni niti malo; 27. delovni pripomoček; 29. dolžnost, opravek; 32. začetnici priimka in imena .->lc\ cn^k«.■-ga pesnika: 35. razdobje, termin; 37. valutna enota: 39. rimljansko oblačila; 42 žensko ime; 45. glej 21. n: • »; 47 p čilff (v dialektu); 48. pripadnik evropskega naroda: 50. Adamovo rebro (množi: 52. veznik (pesniška oblika); 53. osebni zaimek; 55. hrepenenje, optimistično razpoloženje; 57. italijanski osebni zaimek.
REŠITEV   KRIŽANKE  ST. 89
Vodoravno: 1. Paka; 5. skobec; 10. zabela; 15. Emona: 16. ulema: 18 Orel: 19. rasa; 20. trobilo; 22. agava; 23. ol; 24. terapija; 26. vratar; 27. ironiki; 30, ato; 31. ujemati se; 33. upori: 34. uk; 35. rak; 36. ro; 37. Ineni: 39. Anam: 41. Atene; 42. A!^-mut: 43 sir.
Navpično: 1. pero; 2. Amalija; 3. kos; 4. anatom; G koraki; 7. bubi; 8. Elija; 9. cela: 10. za: 11. Bogatin, 12. F.: 13. leva: 14. Alarik: 17. mo; 20. Triton; 21. opisi; 22. Ararat: 25. Enare; 28. reka: 20. spim; 31. ura: 32. ena: 33. Una; 34. mu; 38. el: 40. as.
I P, G. WODEHOUSEn
10
Tacala pepita
Humorističen roman
»Seveda! Tako mil je! Nič me ne bi moglo pripraviti, da bi se mu odrekla. Rada ga imam, svojega starega Petra. Vse, kar sem ti rekla o njem, sem rekla sama zato, da ti pokažem njegovo srčno dobroto. Vse bi storil zame. Ali torej hočeš, da mu pre-tipljem obisti zastran te istorije z Ogdenom?«
Ta čarobna beseda je odvrnila misli gospe Fordove od zakonske prihodnosi gospoda Burnsa in ji ga pokazala v podobi blodnega viteza. Srečen smehljaj ji je zaigral na obličju. Pogled na gospoda Burnsa v oklepu blodnega viteza je blažil grenkobo poraza. Pripetljaj z gospodom Mennickom je dobival značaj navadne praske ne pa odločilne bitke.
»Sapo mi jemlješ, dragica!« je vzkliknila nato. »Jh kako meniš, da naj bi nama gospod Burns pomagal?«
»Oh, stvar je preprosta! Si slišala gospoda Men-nteka, ko je čital brzojavko? Ogdena bodo poslali na kako zasebno šolo. Nu, in Peter pojde z njim.«
»A kako? Tega ne razumem. Saj niti ne vem,jca katero šolo se bo odločil gospod Mennick.«
»Takoj bova zvedeli.«
»In kako naj gre gospod Burns z njim?«
»Nič ni lažjega, povem ti. Predstavil se bo kot mlad človek, ki ima nekaj pod palcem in bi rad sam ustanovil tak zavod. Ravnatelju Ogdenove šole bo i ponudil, naj ga proti plačilu zmernega zneska za nekaj časa nastavi kot pomožnega učitelja, da se priuči poslu. Ravnatelj bo to z veseljem sprejel, misleč, da gre za lahak zaslužek. Peter v Oxfordu sicer ni dosegel Bog si ga vedi kakih stopenj, mislim pa, da se je v sportu zelo odlikoval. Z vidika zasebne šole bo torej pomenil nad vse dragoceno pridobitev.«
»Toda... ali bo hotel?«
»Upam, da se mi ga posreči pregovoriti.«
Gospa Fordova je poljubila prijateljico z navdušenjem, kakršnega je kazala do tistega trenutka samo nasproti Ogdenu.
»Drago, drago detece!« je vzkliknila. »Ne veš, kako srečno si me storila!«
»Pa res,« je potrdila Cintija, »In zdaj lahko storiš ti zame isto.«
»Vse storim, vse! Ali morda potrebuješ še kak klobuček?«
»Ne, klobučkov ne potrebujem več; pač pa bi se rada s teboj vred na jahti lorda Mountrvja udeležila vožnje ob francoski rivieri.«
»Da? A glej, draga,« je po kratkem molku odgovorila gospa Fordova, »saj nisem jaz tisti, ki vabi...«
»Res je, da ne; lahko pa dosežeš, da bom povabljena tudi jaz.«
»Družba je majhna, aelo majhna, in jako mirna.«
»Tem bolje. Mir imam rada, in v veliki družbi se nič dobro ne počutim.« Gospa Fordova se je vdala.
»Nu, zdi se, da je usluga, ki mi jo obetaš, vredna vsake cene. Zanesi se torej, da pojdeš z nami na riviero.«
»Jaz pa naročim Petru, naj pride neutegoma semkaj,« je preprosto odgovorila Cintija. In je stopila k telefonu.
DRUGI DEL Zgodba Petra Burnsa
V kateri snujejo drugi zanimanci, zlasti pa neki Buck Mac Ginr.is in njegov tekmec Smooth Sam Hsher, nadaljne načrte za Pepitino prihodnost. Mimo tega je govora o burnih dogodkih na neki zasebni šoli za mlade ljudi iz dobrih rodbin ter o vojnih zvijačah, odpravah, nočnih* poplahih, bojih in potovanjih, ki se končajo z ljubezenskim snidenjem.
Vse to pripoveduje gospod Peter Burns, premožen gentleman, ki se odpoveduje svojemu blaženemu brezdelju, da more planiti v boj za dobro stvar.
I
Trdno sem prepričan, da ne sme biti človek, kadar je pustil enaindvajseto leto za seboj, ob štirih zjutraj nikjer drugje kakor v postelji in da niti ni dobro, če je ob tem času zbujen. To je ura, ki prinaša s seboj premišljevanje. Z enaindvajsetimi leti se lahko brez kazni razgleduješ po življenju, ki je zgolj prihodnost; s tridesetimi pa, ko je postalo že nepri-
jetna mešanica preteklosti in bodočnosti, je življenje stvar, ki si jo moraš ogledovati takrat, kadar je solnce visoko na nebu in svet poln toplote in optimizma.
Tako sem ugibal, ko sem se s plesa pri Fletcher-jevih vračal domov. Ko sem prišel na stanovanje, se je svit^o. Zrak vse na okrog je bil prepojen s tistim brezupjem, ki je značilno za londonska zimska jutra. Hiše so bile videti zapuščene in mrtve. V daljavi si slišal drdranje voza, in umazana črna mačka, ki se je kradoma plazila ob plorniku sivkaste ulice, je dopolnjevala otožno in zapuščeno sliko prizora.
Izpreletelo me je. Truden sem bil, lačen kakor volk in reakcija po razburjenjih minule noči me je delala čudno potrtega.
Zaročil sem se bil. Pred eno uro sem bil poprosil Cintijo Drassilisovo, naj mi postane žena; z vso odkritosrčnostjo lahko rečem, da je bilo to zame samega veliko presenečenje.
Le zakaj Sem bil to storil? Ali sem jo mar ljubil? O ljubezni si je tako težko dajati račun! Morda je bil že sam poskus takega računa odgovor na vprašan jejfeki sem si ga zadajal. Pet let poprej, ko sem bil zaljubljen v Audrevo Blakovo, seveda nisem mislil na take reči. Predajal sem se vetru, iz dneva v dan, v nekakšnem blaženem zanosu, zadovoljen, da sem tako silno srečen, in ne vprašujoč se, v čem moja sreča obstoji. A takrat mi je bilo pet let manj, in Audrev je bila ... Audrev.
Zdaj moram razložiti Audreyo, kajti ta je po svoji strani razlaga Cintije. .
Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani