18. številka. V Trstu, v soboto 3. marcija 1888. Tečaj XHI. Jt •MS ■ „E D I N O S T" ■ zbaja (lviikrat nit reden, vaako sredo n soboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vae leto gl. <>. - ; izven A vat. 9.— gl. za polil leta n 3.—; B „ 4.50 „ za četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 B Poaamične Atevilke ae dobivajo v proda, jalnicah tobaka v Trittt po «• nov., V aorici in v Ajdovićini po 4 nov. Na naročile brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST3 ■■■■i MB Hi ^^^^ ■■ Odprte rek Glasilo (slovenskega političnega družtva za Primorsko. Vai dopiii se poiiljajo uredništvu v ulici Torrente it. 12. Vaako pismo mora biti frankovnno, ker nefrankovana ne nt- sprejemajo. Kokopiai ae ne vračajo. Oglasi in oznanila ae račune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami ao plačuje prostor, kolikor bi pa obneslo iiavudnili vratic. Poslana, jame zahvale, osmrtnice itd. ae račune po pogodbi. Naročnino, reklnmncije in inaerate prejema Upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije ao proste poatnine. • V •liuotli j. rr.ofi«. Česa nedostaje avstrijskim Slovanom ? Slovani predstavljajo polovico vsega prebivalstva v avatro-ogerskej državi; mlad, krepek, kulturen in duhovit narod so, zatorej se mora čuditi vsakdo, zakaj ne dosežejo na političnem polji ničesar? Nekateri pravijo, da jim nedostaje omike; drugi inisle, da jim manjka srčnosti ali odločnosti. Mi pa nismo tega mnenja. Na-obraženih Ijudij v Slovanih ni pomanjkanja, in tudi preprosti narod ve vsaj toliko o politiki, kakor madjarski ali gornještajerski kmet. I)a je Slovanom dovolj poguma in odločnosti, pričajo vse bitke, v katerih je zmagovala avstrijska vojska. Več nego polovica vseh avstro-oger-akih vojakov je slovanskega rodu, in baš slovanski polki obično odločujejo v vseh bitkah. Nikdar se se ni čulo, da bi slovenskemu, češkemu ali poljskemu vojaku ^nedostalo srčnosti in vztrajnosti v vročem boji , v katerem smrtna kosa na tla podira cvet mladeničev in najpogumnejši mož obludi. Kakor iskreni orli dirjajo naši mladeniči v boj in smrt za širjo domovino svojo. Od kod pa prihaja ona nezmožnost in večni porazi Slovanov v političnih bojih? Nam se zdi, da nam v političnih bojih manjka prave organizacije in ž njo združene stroge discipline, kakeršno imajo naši najbližji sosedje Vlahi. Vojak vć, kaj mu je storiti in koga ima ubogati. Kar mu poveljnik ukaže, to izvrši in mora izvršiti. Slovanu je treba mogočnega občega voditelja, katerega mora slušati brez pogojno; potem je nepremagljiv. Ruski preprosti Slovani so primerno menj omikani, nego avstrijski, vender so močni, ker imajo strogo narodno disciplino. Enemu samemu odločnemu poveljniku se vse zadovoljno pokori. Milijoni se vzdignejo na njegov migljaj in gredo v smrt na njegovo povelje. Avstrijski Slovani pa nemajo^ nobene prave organizacije in discipline. Če pravi dr. y Rieger „belo", reče dr. Gregr „črno B; Čehi zahtevajo deželno, Slovonci pa narodno samoupravo; kar Poljak trdi, to gališki Rus zanikava; kar Hrvat ljubi, to Srb črti. Celo posamična plemena nemajo obče priznanih voditeljev, katerih beseda bi kaj izdala. „Kaj bode ta in ta ukazoval?" pravijo; „kdo ga je postavil za voditelja?" in res ni voditeljev, kateri bi se ukvarjali edino le z javnimi stvarmi, in katerim bi bila blaginja naro- PODLISTEK. O človeških dolžnostih. Ital. apiB.l S.lvij Pellico, prel. Jos. K~i?. XXII. O spoštovanji deklic in tujili žen. (Dalje.) Enako oprezen bodi tudi s poročenimi ženami, kajti v tem slučaji bi to brezumna ljubezen lehko unesrećila ali jako osramotila. Ti bi ne izgubil toliko, kolikor ona; ali oziraje se bas na to, da žena izgubi več, da s tem zasluži preziranje od strani avojega moža, bodi blagodušen, boj se za njeno nevarnost, pusti jo in pretrgaj vez, katero ti zabranjuje Bog in postava. O ločitvi bo krvavelo tvoje in njeno srco; a to naj te no žali. Krepost stane mnogo žrtev; kdor jih ne žrtvuje, malovreden je. Med ženo in med človekom, ki jej ni mož, ne more biti druzega brezgrešnega razmerja nego opravičeno medsobno spoštovanje »a podlagi poznanih krepostij. Oba morata namreč dobro vedeti, da je pred vsako drugo ljubeznijo prva — ljubezen do lastnih dol/nostij. dova edina skrb, V to je treba imovitih J mož; a Slovani takšnih nemamo. Naši za-stopniki morajo skrbeti tudi za potrebe svojega vsakdanjega življenja, morajo ljudi zdraviti, duše pasti ali utroke učiti, da se prežive; zato jim je narodna politika le postranska stvar, katerej se posvečujo samo v svobodnih urah, in se tedaj le s tistim strahom, kateri spremlja vsaccga menj ali več zavisnega in v svojoj eksistenci nestalnega človeka. To je kvarno! Vojskovodje, kralji in voditelji narodov morajo biti vzvišeni nad skrbjo za vsakdanji kruh, da morejo vse svoje moči posvetiti javnej blaginji. Da smo brez obče priznanih voditeljev in da v politiki vsak dela, kar in kakor mu drago, in tudi nič, to imenujejo politično „svobodo"; v resnici je pa za Slovane to le politična anarhija. To politično bezvladje obstoji v tem, da kdor koli nasvetuje kaj koristnega, spodbijajo mu drugi besedo, in kdor koli začne kaj koristnega, mečejo mu drugi polena pod noge. Nikomur no smo nič obveljati, da bi se ne povzdignol nad ostale. Res je diktatura nasprotna osebnej svobodi, toda o nevarnih časih so še Rimci, ki so toliko čislali svojo svobodno ustavo, imenovali diktatorja. Ako pa uže nećemo cd ne mu možu izročati vse oblasti, pridajmo mu nekatere svetovalce, katere sami izvolimo. V ta namon bilo bi dobro in potreb.io, da se v Ljubljani ustanovi politično družtvo za vse Slo vence. Odbor ni k o izvolimo rodoljubi iz vseh pokrajin in ne samih Ljubljančanov, Kogar si ti odborniki izvolijo za svojega prvosednika, bode naj občo priznani voditelj Slovencev. Vsa narodna stranka po slovenskih pokrajinah naj so strogo uredi, in vsak ud političnega družtva mora delati v tem smislu, kar mu ukazuje prvosodnik političnega družtva v soglasji z odborom. Členom pa naj se nalaga tolika letnina, da bode v*aj predsednik političnega družtva osvobojen vseh stanovskih opravil in skrbij in da bodo mogel posvetiti vse svoje moči samo političnim naporom našega naroda in njegovemu gmotnemu napredku. Najprej se moramo Slovenci tako or-ganizovati, potem pa moramo delati na to, da se enako strogo organizujo še ostali avstro-ogerski Slovani. Osnujejo naj si potem enoten program in izvolijo s k u p-nega voditelja. Ako bodo vsi avstrijski Slovani delali po ednetn programu in po ukazih ednega voditelja, ako bode masa slovanskega naroda tega voditelja Pomisli dobro, kako gnusno in nepošteno je krasti možu ljubezen njegove žene! Ako je mož vreden ljubezni svoje žene, tedaj je tvoje izdajstvo grd zločin ; če je pa mož nepošten, njegova nepoštenost te ne pooblaščuje še poniževati njegovo nesrečno družico. Žena, slabega moža si ne more več izbirati: udati se mori. potrpeti z njim in ohraniti mu zvestobo. Krvoločen sebičnež bi bil on. ki bi jo pod kurelcem ali krinko tolažbe hotel zavesti v pregrešno ljubezen. Akoprav bi morebiti imel blago misel, bila bi ta misel tožna obmana. Z ljubeznijo do tebe pomnožila bi si ona lastno nesrečo, kajti njeno tugovanje, da ima neljubega moža, pro' menil bi ti v črt, ki bi bil tim večji, kolikor večja je njena ljubezen do tebe. Vrhu tega jej lahko prouzrokuješ še novo muke, to je ljubosuranjo od moževe strani, in neudušljivo notranje očitanje lastne krivice. Poročena žena no more imeti drugače miru, nego da živi dostojno. Kdor jej obeta drugačnega miru, laže, in jej napravlja novih bolečin. Pazi v svojem občevanji s krepostnimi ženami in deklicami, da ne vzbudiš neopravičeno sumnjo so svojim prijateljstvom. Govori previdno o njih vzlasti onim, ki so nagneni slabim sodbam. Oni sodijo vedno tako, kakor jih jo naučilo njih popačeno podpirala z vso duševno in gmotno silo ter se pokorila njegovim ukazom, potem je upati, da postanejo mogočen in nepremagljiv faktor v državi in da se bode ta vladala po njih željah in potrebah. V to Bog pomozi! Obravnava dr. Živnega. Da ispolnimo obljubo, prinašamo nastopno porotno obravnavo proti dr. Živnemu, lastniku in odgovornemu uredniku dunajskega lista „Parlamentiirja.u Razpravi je predsedoval dež. sodišča svetnik Holzinger, javtr tožitelj je bil državni pravdnik pl. Soos, obtoženčev branitelj dr. Marktbrei-ter. Obtožba slove: Državno odvetništvo na Dunaji toži 29letnega dra. Karla Živnega, rojenega v Lo-šici na Moravskem, pravoslavno vere, doslej še nekaznovanega, oženjenega, izdajatelja in odgovornega urednika listu „Parlamentiir," da je od srede julija meseca do 24. decembra 1887. na Dunaji učinil hudodelstvo veleizdajo s tem. da je objavil v listu „Parlamentarjiu devet člankov, katere je bil sam spisal in deset dru-gih člankov, katere je kakor odgovorni urednik čital in ponatisnol ter s temi po-, žival, nagovarjal ali hotel zavajati s tiskovinami k dejanjem, katerim namen je prouzročiti ali povečati katerokoli državi pretečo nevarnost, brez da bi bil ta upliv v zvezi s kakšnim drugim zločinskim podjetjem ter je ostal brezuspešen. Ta obtožba se utemeljuje s tem, da so je Zivny v svojem listu potozal za ruščino, da je s tem pripravljal pot bodo-čej velikoj slovanskoj, vso Slovanstvo ob- j aezajočoj državi, da jo zatorej dr. Živny bil panslavističen agitator. Očita sc mu, da je občeval z inostranci, od njih dobival svote, presezajoče navadno naročnino, da je se svojo rodbino in svojim svakom Vladimir jem Skrejšovskim 1886. I. prestopil k pravoslavnoj veri, da jo na svojo troško isto leto poslal svaka Vladimirja Skrej-šovkega na Rusko in da je dopisoval raznim slovanskim časnikarjem in politikom. Državni pravdnik priznava sicer, da je baš v teh člankih Živny večkrat poudarjal avstrijsko lojalnost in domoljubje, to pa je kurelec ali krinka, ki bi imela zakrivati prave njegove nazore. Obtoženi dr. Kari Zivnv jo bil promoviran za doktorja na krakovskem vseučilišči leta 1883. Kmalu zatem se je po- srče. Krivo tolmače mnenje vsacega, podtikajo najpreprostejšemu govoru, najne-dolžncjsim činom slab zmisel; sanjarijo o skrivnostih tam, kjer jih ni. Vedno moramo skrbeti, da ohranimo ženo na dobrem glasu. Dober glas je za osebno vred-nostijo ženo njena najlepša krasota. Kdor no skrbi, da ga jej ohrani, kdor je tako plitek, da vedno sumniči o njenih slabostih, no zasluži druzega, nego da ga izključimo iz vsacega poštenega družtva. XXIII. O zeiiitvi. Ako te srčni nagibi in druge okolnosti na to priprave, da so oženiš, pojdi se svetimi mislimi k žrtveniku ali oltarju, s trdnim sklepom osrečiti ono, ki ti je izročila srečo svojih dnij. Vodi, da je ostavila ime svojih dedov, da se oklene tvojega; kajti ona ceni tebe više od vsega, kar jej je bilo dražega do sedaj, in upa po tebi dati življenje novim razumnim stvorom, poklicanim, da se zedinijo z Bogom. O nosročena izkušnja človeško nestalnosti! Večina zakonov so sklepa v ljubezni, obdajejo jo svečano misli, potrjujejo je nad oje, da bodo blaženi do smrti — in dve leti za tem, in včasih so poprej, razruši se ta zveza; mož in žena se glu- ročil z Marto, hčerjo Ivana Skrejšovskega, izdajatelja bivšega lista „Tribfine" in tedanjega „Parlamentarja." Po smrti svojega tasta, t. j. meseca oktobra 1883. je prevzel Živny izdajateljstvo in uredništvo „Parlamentarja," a ni imel nikakršnega imetja, ampak živil se je o tem, kar mu je donašal list. Sam priznava, da je pisat 9 člankov in čital drugih 10; priznava tudi, da mu je zedinjenje avstrijskih Slovanov vedno pred očmi, a tudi, da politično stanje podpolno loči od narodnostnega vprašanja in da nikoli ni gojil veleizdaj-skih idej. Ako se pa pomisli, pravi obtožba dalje, da se tiska „ Parlamentiirja" samo 500 iztisov, da ima samo okolo 300 naročnikov in ako se računijo troški za list s 3270 gl. na leto, dohodki pa iznašajo povprečno samo 3000 gl., razvidno jo, da se Zivny ni mogel hraniti z dohodki svojega lista. Po preči tanji obši rne obtožbo začne izpraševanje Živnega. Živny poudarja, da je podpolno ne kri v ter razlaga v dve uri trajajočem govoru svoja politična načela. Avstrija jo dinastična država; interesi dinastijo so ob enem tudi interesi Avstrije ter jo vzdržujo proti notranjej in zunanjej sili. Vedno se je potezal za prijateljsko razmere z Rusijo in Nemčijo in za državno edinost, ker je nasproten. du-valizmu; protivil se je pa tudi vsakej drugoj državnoj zvezi, Boril se jo tudi za nemščino kot državni jezik. Govori nadalje o narodnostnej enakopravnosti v Avstriji ter poudarja, da 10. drž. tem. zak. ni izveden, zatorej no more obstati sedanje politično stanje v Avstriji. Glavni razlog narodnim nasprotstvom v Avstriji jo deželna avtonomija; zaradi tega je nasproten avtonomiji in je za enotno upravo. Bil je vedno za vlado, „celo* za ministra Gauča, ker je prepričan, da namerava vlada pravično izvesti narodno enakopravnost. Slovanski narodi morajo dospeti do ono stopinje naobraženja, na katerej nahajamo Nemce. Zato ao je mej Slovani oživila in podkrepila misel skupnega pismenega jezika, kakeršnega imajo tudi Nemci. Ako pa Nemci vedno trde, da so njih kulturni napori slični onim njih bratov na Nemškem, mora se to dozvoliti tudi Slovanom. Želeti bi bilo, da bi postopali neavstrijski Slovani liki Nemci, ki so v Berolinu osnovali „Schulverein.* Osnutev slovanskega šolskega družtva ne bi bila veleizdaja, kajti poslanca Ivnotza so ne toži zaradi tega hudodelstva, čeprav vedno poudarja svojo nemško zavest. Živny data grdo, žalita se, in naposled opuščata vsako medsebojno udvornost. Od kod vender to? Prvi razlog temu je, da sta so zaročenca pred zaroko preslabo in premalo poznala. Bodi zatorej previden ob izbiranji; osvodoči se o dobrih lastnostih svoje izvoljene, inače bo lahko pogubiš. Nesloga izhaja večkrat tudi iz lastne nestalnosti; zato moramo paziti ter vsak dan si ponavljati : „Sklep, ki sem ga storil, je potreben, hočem ga zategadelj neomahljivo ispolnjevati.* Kakor v vsakej drugej okolnosti življenja zabrede se tudi v tej lehko na krivo pot. Všo, kar sramoti človeka, je lo nedostatnost trdno volje; nestalnost značaja je ona, ki kvari in spravlja v nesrečo človeško družbo. Srečen v zakonu je le on, ki si šteje v vsakdanjo dolžnost pričujočo odloko: „Ved no hočem častiti ono srce, kateremu sem izročil gospodarstvo svojega." Ako si izbral dobro, ne bodo se dogajalo ispremetnbe, ako ni bilo vsaj eno srce užo pred pokvarjeno. Katero srce moro biti nehvaležno, ako ga drugo blaži so sladko udvornostijo in blagodušuo ljubeznijo? Nismo se videli moža surovega se ženo, da bi jej no bil drag, ako jej jo bil pred poroko. (Dalje prih.) pobija misel, da j^p kulturno zedinjenje enako pofitičnemu in dokazuje, da isto delajo tudi Nemci ter navaja zgodovinske podatke, iz katerih je razvidno, da so uže davno želeli Slovani zediniti se kulturno. Ne sme se tudi reči, da je veleizdaja, ako avatr. Slovan prestopi k pravoslavnej cerkvi, ker bi bil v istem /mislu vsak Nemec veleizdajnik, ako prestopi k luteranskej, ker je cesar Viljem luteran. Slovanski učenjaki so imeli vedno smer, uvesti ruski jezik za skupno slovansko narečje, ker je JI i s i j a dvakrat večja od vseh ostalih slovanskih držav. Manjšina se za tega delj mora udati večini, lvako važna pa je den-denes ruska književnost, priznati mora vsakdo. Nikakor ne more biti veleizdajstvo, ako se kdo uči ruščini, to je i no stranskemu jeziku, kajti tudi francoščina je inostranski jezik in venderseje Bluže celo diplomatje. Posamičnih slovanskih narečij pa nečemo potisnoti v kot z ruščino. (Hede njegovega prestopa k pravoslavnej cerkvi mu se tudi ne more očitati vele-izdajstva, ker je vsakemu državljanu svobodno prestopiti po svojem prepričanji h katerej koli veri. Podporo je dobival od nekega bivšega avstrijskega ministra. Svoj govor je končal Zivny z izjavo: „Nikoli se nisem trudil za politično zedinjenje Slovanov; ne more se zatorej govoriti o političnem panslavizmu. Delal sem za narodno zedinjenje Slovanov; to je bila moja dolžnost, ker sem Slovan, kakor sem se boril kot politik tudi za avstrijsko edinost. Za tega delj se me nikakor ne more smatrati za veleizdajnika.tt Zatem sta izpraševala obtoženca predsednik in državni pravdnik o raznih podrobnostih. Zivnv je odgovarjal podpolno v zmislu svojega govora. Drugi dan dne 25. februvarja je či-tal predsednik inkriminirane članke. Državni pravdnik se je sicer temu ustavljal, trdeč, da porotniki uže poznajo vsebino, kajti ista se more kratko povedati z besedami: „Učite se ruščini, zedinite se!" Branitelj pa je zahteval, naj se čitajo članki. Mej čitanjem so se stavila Živ-nemu razna vprašanja, na katera je točno odgovarjal. Sodišče je stavilo porotnikom samo edno glavno vprašanje o zločinu veleiz-dajstva. Javni tožitelj je v svojem govoru poudarjal, da pred dunajskim porotnim sodiščem še ni bilo tako važne razprave, kakor jo bas ta. Obtoženec priznava, da je objavil dotične članke, tedaj se prvi del vprašanja nikakor ne more zanikati. Glavni del obtožbe pa so Zivnega pansla-vistične agitacije. Neverjetno je, da bi gojil obtoženec prijateljske čute za Nemce. Po izjavi učenjakov etnografov pa ni so-rodja mej ruskim narodom in avstrijskimi Slovani. Ta izrek se rabi za razne agitacije prav tako, kakor jo slavljenje «t. Cirila in Metoda uzrok pan-slavističnim agitacijam. Zivnv je pobijal potem napade državnega pravdnika, trdeč, da se nikdar ni boril za panslavistične ideje. Branitelj dr. Markbreiter odgovarja javnemu tožitelju, da ni dokazal krivde Živncga. Čita razne odstavke Živnega člankov, r katerih poudarja svojo udanost Avstriji, posebno oni odstavek članka, v katerom razpravlja o poslednjem Bismar-kovom govoru in o razmerah med Avstrijo in Nemško. Vpraša tožitelja, je li mogoče, da ta državnik ne bi bil opazil nevarnosti, ki je žugala vsemu svetu s članki razglašenimi v „Parlamentiirji ?u Bismark se boji samo Boga, državni pravdnik pa uže — „Parlamentiirja." Pripoveduje, da je bil pred 40. leti obsojen imeniten mož zaradi veleizdajstva in 20 let pozneje je bil baš isti najzvestejši svetnik krone. Proporoča porotnikom, naj Zivnega proglase nekrivega, ker je bil vedno zvest državljan. Porotniki so se posvetovali preko 2 uri in konečno je razglasil njih načelnik Sommor, da je spoznalo 7 porotnikov obtoženca krivega, 5 pa n o k r i-vega. Zivnv je bil vsled tega oproščen. Deželni zbor kranjski. XIII. seja dne 13. januvarja. (Konec.) 9., 10., 11., 12., 18., 14., 15. in 10. ho bili sprejeti brez premembe in brez ugovora. Sprejeti ste bili tudi se naslednji resoluciji : „1. Deželnemu odboru se naroča, da službeno navodilo za okrožne zdravnike, katero bode po $ 13. tega zakona izdal dogovorno z deželno vlado, predloži deželnemu zboru v prihodnjej sesiji. 2. Deželnemu odboru se naroča, da za službene pote (§ 12.) podstavi pridobljenih skušenj z ozirom na ležo in raz-teznost zdravstvenega okoliša, kakor tudi na število in opravila stanovnikov po zaslišanji «kladovnih občin, dogovorno z deželno vlado, določi okrožnim zdravnikom primerno odškodnino v povprečnem znesku." Ravno tako je obveljala od dr. Blei-weisa nasvetovana resolucija. S tem zakonom je rešena tudi prošnja zdravnikov za sprejem tega zakona. Pred sklepom seje izročili so bar. Apfaltrern in tovariši naslednjo interpelacijo do slavne deželne vlade: Kar pazljiva c. kr. deželna vlada gotovo ni prezrla, imajo osepnice v Ljubljani in okolici sedaj uže epideinijski značaj, in slučnji te bolezni so se v zadnjih !4 dneh zelo pomnožili. V interesu vznemirjenih duhov je jako želeti pojasnil, in zato vprašamo visoko c. kr. deželno vlado: Kaj je storila v ta namen mestna občina, da omeji daljno razširjenje epidemije ? Navzoči zdravstveni poročevalec deželne vlade odgovoril je na to interpelacijo nemudoma, da se je vse zgodilo, kar je bilo mogoče. Deželna vlada je mestnemu magistratu naročila, da ji mora od 8 do 8 dnij naznaniti vse obolele. To izkazovanje se je pričelo 20. novembra. Po izkazu prvega tedna jih je za kozami bolnih ležalo 8, drugi teden 9, tretji teden 16, četrti teden 15, peti teden 9, sesti teden 32, sedmi teden 45. Do 10. januva-rja jih je po teh izkazih za kozami vseh skupaj zbolelo 92, ined njimi jih je 28, ki so v bolnišnici. Drugi čin deželne vlade je bil, da se je magistratu naročalo, naj se povsod pridno desinfiscira, in ljudem preporoča, da naj si dado vnovič koze staviti. Dalje je višja šolska oblast šolskim vodstvom razposlala preporočila, da naj se šolskim otrokom in dijakom zopet stavijo koze, magistratu pa je naročila, da naj strogo čuva nad perilom in pericami, ker se bolezen po perilu kaj lehko zatrosi. V zdravstvenem oziru bi bilo po mnenji g. dr. Keesbacherja nemara prav, da hi se v Ljubljani napravile dve ali tri perilnice, namesto da se perilo daje pericam v okolici, ki ž njim lahko bolezen razneso in raztrosijo. Ker je bolezen v Kozarjah prej razsajala, kakor v Ljubljani, je jako verjetno, da so bile koze iz Kožarjev zanesene v mesto. Vv okolici so okužene naslednje vasi: Stepana vas, Dobrujne, Šmartno, Moste, Kožarje in Dobrova. Mesto je poskrbelo bolnišnico za silo in v ta namen najelo Zupančičevo hišo. Izmed vojakov sta zbolela samo dva. Misli se tudi na to, da se bode proglasila sedanja bolezen za epidemiČuo. Po tem odgovoru je gosp. deželni glavar ob uri sklenoi sejo in prihodnjo sejo napovedal za vtorek, 17. januvarja. Politični pregled. Natranje dežele. V 15. svojej štev. smo uže opomnili, da je 20. februvarja bil na dnevnem redu državnega zbora predlog o promeni zakona o hišnem davku in da je tedaj se bil oglasil tudi naš poslanec g. N a-b e r g o j. Ker nam je pa žal stoprav zdaj bil poslan dotični stenografićni zapisnik, prinašamo denes g. Nabergoja preporočilo, ki slove : Visoka zbornica! Iste razmere, ka-keršne so nam tako spretno opisali čestiti gospodje predgovorniki o hišnem in hišno-razrednem davku, nahajajo se tudi v T r s tu z njega okolico, ki jo bil po novem zakonu še innogo bolj zadet od ostalih dežel. Ker jo bila poslana v tem obziru iz Trsta visokej zbornici peticija in sicer od tamošnjega deželnega zastopstva, pre-poročal bi davčnemu odseku, ne da bi se spuščal v motorično stvarno razpravo, naj se kolikor moči ozira v posvetovanji o razmerah tržaških na imenovano prošnjo tržaškega zastopstva. (Dobro! dobro! na desnici.) V zadnjej seji državnega zbora je bila debata o postavnem načrtu, po katerem ne bode v prihodnje več treba v zemljiško-knjižnih zadevah zasobne listine do vrednosti 100 gld. legalizovati ali poveriti, ampak bodeti zadostovali dve možki priči. Poslanec Tiirk predlaga, naj to velja za listine do vrednosti 500 gld. S tem predlogom se strinjajo tudi razni drugi govorniki ter ga krepko podpirajo. Minister Pražak govoril je za postavni načrt, pa s tem pogojem, d.i posilna legalizacija od- pade le pri zneskih do 100 gld. Podrobna debata 0 tej stvari prenešena je za prihodnjo sejo. Predno je državni zbor začel razpravo ob imenovanem načrtu, interpe-loval je poslanec Steinwender zborniškega predsednika dr. Smolko, kaj misli ukre-noti, da obvaruje svobodo govora v zboru ter poslance ohrani pred surovimi napadi, kakeršnega je trpel te dni poslanec Per-nerstofer. (Poslednjega so namreč izven zbornice napadli zaradi njegovih govorov v državnem zboru). Predsednik odgovori, da je bil poslanec Pernerstofer napaden izven zbornice, kamor ne sega več predsedniška njegova moč. Sicer pa on, kakor tudi cela visoka zbornica, obžaluje surovi napad. Poslanec Pernerstorfer pa si mora sodnijskim potom iskati zadoščenja za žalitev. V ogerskem državnem zboru jena dnevnem redu predlog ob urejenji oger-sko-rumunske meje. Ko je bil 1791. 1. v Sistovi sklenen mir, niso meje mej Ru-munsko in Ogersko natanko določili; to je bil povod vednim prepirom, ki so izvrgli mnogokrat v krvave pretepe. Da se ta stvar reši, sestavljena je bila mešana mej-narodna komisija, ki je imela natanko določiti mejo. Sedaj predlaga komisija državnemu zboru sad svojega dveletnega truda ter se nadeje, da bode za naprej konec vsem prepirom. V dotičnej pogodbi je sicer mnogo izrazov, ki ne odgovarjajo podpolno sedaj veljavnemu državnemu pravu in jemljejo ogerske državne samostalnosti dovolj v poštev. Ker je pa ogerska država po mnenji poročevalca Latkoczyja dovolj trdna, da je ne omaja eden ali dva neprimerna izraza v pogodbi, ker je rumunska zbornica pogodbo uže sprejela in ker bi znova voljena zbornica rumunska preme-njene pogodbe morebiti nikakor ne sprejela, predlaga govornik, naj ogerska zbornica sprejme pogodbo, da bode prepirov konec in bode stvar kmalu dognana. Debata o tem predlogu je bila precej živahna. Udeležil se je je tudi ministerski predsednik Tisza. Debata še ni izvršena., Po-slanskej zbornici je poslal rumunski zastopnik Mihajl Popoviciu pismo, v katerem pravi, da se kakor njegov prednik Trojan Doda ne more nikakor udeleževati Bej ogerskega državnega zbora, kije sestavljen izključljivo iz zastopnikov madjarskega naroda, ki je v deželi v manjini. Vsa državna politika madjarska dela edino v to svrho, da spoji državno korist s koristjo madjarskega naroda ne ozirajoč se prav nič na druge narodnosti, ki žive na Oger-ikem. V dolgem pismu našteva Madjarom vse njih grehe, vso njih krivičnost proti drugim narodom, katere bi radi zatrli, samo da pomagajo sebi, ki so v manjini v državi. Proti koncu svoje izjave, katera je prav za prav protest vsega rumunskega naroda, pravi, da tudi on držeč se načela, po katerem v poslanskej zbornici, v katerej ni mesta romanskemu narodu, ni mesta tudi njegovemu edinemu zastopniku, zato nemore sodelovati ne pri razpravah te zbornice, ne odreči se svojemu mandatu. Mogoče, da se zbornica postavi na formalno stališče, a naj premisli, da ona sama zapletajoč se v formalnosti, ros lahko prezira resnico, a s tem ne popravi zlega, niti ga ne zakrije očem vsega sveta. To izjavo Madjari menda ne bodo vzeli tako ravnodušno na znanje, kakor jemljejo na znanje vse pritožbe raznih narodnostij, ki trpe pod njih nasilstvom. Vnanje dežele. Ruski poslanik v Carigradu g. Nc-lidov je predal te dni visokej porti noto, ki poudarja nepostavnost Koburžanove vlade na Bolgarskem ter zahteva, da porta odpravi te nerede. Isto tako sta storila tudi nemški in francozki poslanik. A porta neče storiti nobenega koraka, da bi ustregla navedenim željam, kajti avstrijski, italijanski in angležki poslanik niso jej storili nikakih predlogov, češ, da nimajo nobenih instrukcij od svojih vlad. To je, te tri države ne marajo, da bi se stanje na Balkanu ni za pičico spremenilo, kajti sedanji nered je njim le v korist. Sedaj širijo in utrjajo v balkanskih državah svoj upliv na kvaro Rusiji in kakor bodo dotični narodi pozneje sprevideli, na kvaro narodom samim. Kakor poročajo iz Varšave, nakupila jo ruska vlada 150 tisoč četvrt žita. Polovico tega bode hranila v trdnjavah Luck, Rovno in Dubno, drugo pa v garnizi'ah zapadnih dopartementov. V srbskem glavnem mestu v Belom-gradu je volilno gibanje neizmerno živahno ; kor imajo tukaj liberalci večino, glasovali bodo naprednjaci z radikalci. Na deželi je zmaga vladnej radikalnoj stranki zajamčena. Naprednjaci niso postavili kandidatov. To pač dobro vedo, zakaj se ne upajo kandidirati na deželi, a tudi radikalceui se počasi odpirajo oči in vedno bolj spoznavajo, kako nevarni so jim novi njih naprednjaški zavezniki. Voditelji radikalne stranke, Rista Popovič, Stanko Tajšič in Demeter Kati«; nečejo kandidirati, ker se boje. da bi v narodu izgubili svojo popularnost in ker ne marajo glasovati proti vladnemu predlogu. Na shodu radikalne stranke sta bila sprejeta za kandidate v Belemgradu Bankovič in Milenkovič. Te dni praznoval je Koburg v Sofiji svoj rojstni dan tako veselo in zadovoljno, kakor da bi ne bilo najmanjše nevarnosti za njegovo kronico. Knežji listi prelivajo črnilo v njegovo obrambo. Kakor javljajo iz Sofije, vojska ni Bog ve kako udana knezu; v Starej Zagori se baje da tudi niso spuntali samo Črnogorci, Vsled ukaza vojnega ministerstva je postavljen na zatožno klop major Popov, ki je bil vpleten v omenjeni upor. Dolže ga, da je hotel zanetiti punt mej vojaki 12 peš-polka. Isto tako je obdolžen tudi poročnik Dimov in obema preti smrtna kazen. Dočirn Nemčija podpira rusko diplomacijo v bolgarskem vprašanji, prizadeva si na vso moč Rusijo uničiti v gospodarskem oziru. Vrednost ruskega rublja manjšajo dan na dan, in ljudje, ki imajo ruske vrednostne papirje, boje se. da ne bode mogla ta država izplačati svojih dolgov, katere ima na zapadu. Bati se je, da se skoro uresniči Disraelijeva izjava, da bode par rokavic stalo sto rubljev. Ruskemu žitu zapirajo pot v Nemčijo in malo upanja je, da se obrne ta gospodarska kriza skoro na bolje. Sploh se je udomačila v evropskih državah strast, da edna država skuša drugo materijalno uničiti. Vodijo se najljutejŠe gospodarske vojske, in da bi ta ali ona država ne segla po meč in šiloma storila konec tem bojem, oboro-žavajo države svoje vojske ter delajo tako na dvojen način krivico narodom, ki ječe pod silnimi neznosnimi bremeni. Med Italijo in Francijo bod« trgovinska zveza skoro sklenena. Italija se je udala franćozkim zahtevam. Dokler nova pogodba ni še od obeh vlad sprejeta, velja še stara, ki je podaljšuna v sporazumljenji obeh vlad do konca tega meseca. DOPISI. Prošek, I. marcija. — Pred nedolgim časom čitalo se je v cenjenem listu „Edinosti", da je bilo proseško bralno družtvo slovesno pokopano. A dopisnik ni omenil ta čas vsega na tanko; zato je treba meni danes to na kratko opisati. Najpoprej mi je opomniti, da družtvo ni umrlo, temveč umorjeno je bilo zavratno, kajti o razpadu katerega koli si bodi druž-tva morali bi se udje pred vsem točno o tem poučiti, na srce jim polagati pomen in korist družtva. Če se prvi krat ne udeleži dovoljno število udov občnega zbora, sklicati bi se ga moralo v drugo in šo le v tretje bi bilo določevati z vsakim številom udov. Tu pa sta le gg. predsednik in de-narničar storila, kar jima je bilo drago. Bilo je, kakor je dopisnik omenil, poslednjo nedeljo prosinca meseca. Občni zbor je bil po g. predsedniku „ustno" sklican, (poslal je namreč nekoga do udov; ta pa je hodil, kamor se mu je morebiti ljubilo), a tako, da mnogi udje niso bili niti povabljeni, tim manje pa opozorjeni, o čem se ima zborovati. Zjutraj mulo pred mašo pride nekoliko udov, a ker ni nobenega druzega tu, tudi g. predsednika ne, odidejo za nekoliko časa. Med tem pa prideta gg. tajnik in denarničar in pozneje še le g. predsednik. Tu je bilo sedaj morebiti še nekoliko drugih udov, a izvestno ne „dve tretjini", kakor se navadno zahteva v občnih družtvenih zborih. No, meni nič, tebi nič, prične se prodajati ali „kantirati". Ta je kupil to, drugi ono, kakor ho je komu poljubilo. Bila je tudi škrabica, katero je mislim družtvo bilo dobilo od odbora „Narodnega domau, v katero se je za minolih let nabiralo novčičuv za „Narodni domi". Ta škrabica je tudi zginola, čeravno ni bila lastnina družtva, kakor se mi pozdeva. Morda jo spet v kratkem kje zagledamo, da bode zopet pošteno upravljala svojo službo zbirajoča novcev za Narodni dom; morebiti jo kmalu vidimo v kakšnej krčmi in to menim, bi no bilo slabo. Zadnja točka družtvenih pravil govori nekako tuko-le: Če družtvo preneha, ima občni zbor sklepati, kaj naj se stori t družtvenim premoženjem. Tu sta bila občni zbor gg. predsednik in denarničar. Ta dva gospoda sta menim sklenola, da se vso proda. S kom pa sta se posvetovala ona gospoda? Menim da z nikom; kur na svojo roko sta to storilu. Umrlo družtvo ima Se oni dve podobi, kateri je omenil Vaš dopisnik in tudi oder, katerega namerava kupiti „pevsko družtvo Hajdrih". O tem mi je pregovoriti še nekaj besedic. Pevsko družtvo „Hajdrih" šteje jedva % leta in je imelo uže dve veselici, zato v resnici potrebuje odra. Mari bi ne bilo umestno, ko bi se udje umrlega bralnega družtva dogovorili ter poklonili oder in oni dve podobi bratskemu družtvu? Mislim, da; kajti, ako bi se oder in podobi tudi prodalo, nobeden no obogati s tem in ne postane bogat Krez; vsak bi lehko živel tudi brez onih desetič, katere bi skupil zato. Prevskemu družtvu bi se pa s tem zelo pomoglo. Iz Podgrada, 29. febr. (Uzor pošte.) Bog ve, kake namene ima si. c. k. poštno ravnateljstvo z nami, ker nam ne privošči rednega poštnega prometa? Znana je interpelacija našega poslanca g. Slavoja Jenka ▼ deželnem zboru isterskem decembra meseca. Zdela se nam je preobširna, a zdaj vidimo, da jo bila taka natančnost prepo-trebna. kajti jedva je nekoliko vzdraraila si. ravnateljstvo. Izdal se je v poštnem službenem listu opomin uradnikom, naj bolje pazijo na pošiljatve, namenjene v „Castelnuovo". Precej smo uganoli, da bode brez uspešen ta opomin. In res, kakor da bi ga ne bilo; škoda za trud. Po-ciljatve plavajo zdaj, kakor poprej, v Erceg novi in po 14. dneh so vračajo iz Dalmacije. Pravo sredstvo, navedeno v interpelaciji, se prezira. Zakaj se ne da pošti pravega imena: Podgrad? Vsaj zaradi slovenskega imena no bi prišla v deželo nesreča. Kuga, lakota in vojska ne bi nastala, ako se odstrani italijanski Castel-nuovo, ki dela samo zmešnjavo. Ne, slovensko pa uže ne, rajše na) trpi promet! In še druge muko nas tarejo. Pošta prihaja tu-sčm iz Kozine pol ure pred polu-dne in odhaja zopet pred 2. uro popolu dne. Došle pošiljatve dobivamo pa po 2. uri, zatorej po odhodu pošte! Odgovarjaj tedaj — drugi dan! Pošiljatve iz Ljubljane dobivali smo nekdaj v 18. urah; zdaj potrebujejo 48 ur! Z Dunaja so nam dohajali časniki in drugo v ednem dnevu, zdaj, ako gre po sreči, v dveh! O blažena polževa hitrost na durih dvajsetega veka, ko se učenjaki uže trudijo, vid brzojaviti! — Zveza z Bistrico bi odpomogla, a to bi bil menda prevelik „luksus". Trpi rajše promet! Škoda, da ni „Edinost" svetoven list. Morebiti bi po tem dopisu uredili po vsem širnem svetu poštne zveze na enak „kun-. šten" način. Domače vesti. Monsignorju dr. Ivan Šustu, stolnemu proštu tržaškemu je podelil papež čast apostolskega protonotarija. Srčno čestitamo na tem odlikovanji vrlemu domorodcu! Občinski svet tržaški je imel v sredo dno 29. febr. zvečer javno sejo. Župan dr. Bazzoni, vladni zastopnik okrajni glavar Conrad, navzočih 30 svčtnikov. Mej ostalim se je sprejel prodlog mestne delegacije ter dovolilo so je za zgradbo učilnice v Barkovljah pozneje posojilo (»70 gl. Denar so ima izplačati iz ustanove barona Josipa Maronzija. — Odobri se račun mestne uprave za leto 1886., po katerem je bilo prebitka 26.953 gld. 47 kr. in 39.037 gl. 87 kr., za kateri znesek jo prekoračilo do konca maja meseca 1887. mestno knjigovodstvo dovoljene troske. O poročilu pravnega odseka o vlogah A. Vi-gollc in tržaškega družtva tramway se vname živahna razprava, v katerej so govorih župan, poročevalec dr. d'Angeli, ase-sor dr. Pimpach ter svčtniki Combi, dr. Consoio, Cesare, A. Raskovič, dr. M. Luz-zatto in Ventura. Sprejel se jo Combijev predlog, naj so izročite obe vlogi trgovinskemu odseku, ki ima razsoditi, bi bil primernejši iz Trsta v Barkovlje tramway na par ali pa tramway s konji. Seja je trajal;; do 8V4. Delalsko podporno družtvo v Trstu bodo imelo v nedeljo 25. t. m. svoj redni občni zbor. Kraj, čas in dnevni red objavimo pozneje. Dohodki in troški velikega plesa delalskega podpornega družtva v gledališči „Fonice" dne 4. februvarja so sledeči: dohodki gld. 962.47, troški gld, 443.03; čistega dohodka je zatorej bilo gold. 519.44. Od tega določil je odbor gl. 400 blagajni možkega in gld. 119.44 blagajni ženskega oddelka. Prestolonaslednik Rudolf se je včeraj podal n brzovlakom t Dunaja v Opatijo. Šolska vest. Naučni minister je pre- stavil profesorja na c. k. drž. gimnaziji pazinskem, Ivan Krajnca na e. k. državno gimnazijo v Gorico. Tržaško podporno in bralno družtvo je brzojavno čestitalo dne 15. febr. svojemu častnemu članu, vladiki I. I. Stross-mayerju, k njegovej zlatej maši. Vladika je odgovoril tako-le: Slavnomu tržaČkomu podpornomu in bralnomu družtvu izporućujem oviem najtopliju svoju hvalu na priposlanoj mi prijateljskoj čestitci prigodom moje zlatne mise. Bog dragi blagoslovio i svakim dobrom obilno nadario slavno to družtvo ! Preporučujem se i nadalje prijateljstvu i molitvi slavnoga družtva. Sa odličnim štovanjem i bratskom Ijubavju Strossmayer. U Djakovu dne 23. veljače 1888. „Slovensko bralno in podporno družtvo V Gorici" napravi v spomin šeste svoje obletnice v nedeljo dne 4. marca 1888. ob 728. uri zvečer v dvorani slov. goriške čitalnice veliko veselico z nastopnim razporedom : 1. Godba. 2. „Seja občinskega starešinstva". Komična opereta za možke glasove so spremljevanjcm orkestra; uglasbil Roman Nejedly. Orkester vodi g. Pahor. 3. Godba. 4. „Nezakonska mati", bes. dr. Fr. Preširna; uglasbil F. S. Vilhar; sopran-solo; poje g.čna Pehani se spremljevanjem orkestra. 5. „Po jezeru", bes. Mir. Vil-harja; uglasbil F. S. Vilhar; poje mešani zbor se spremljevanjem orkestra. 6. „Fran-kopanska", Karambašič; uglasbil Iv. pl. Zajec: poje možkizhorse spremljevanjem godbe. 8. Godba. 9. „Loterist", veseloigra v ednem dejanji. Spisal A. Zavertanek. 10. Domača zabava v prostorih Marzini-jeve gostilne. Ustopnina za družtvenike 20 kr., za neude 30 kr., sedež na sofah 10 kr. Ustop je dovoljen udom družtva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih družtev, katera so vabljena. Neudom imenovanih družtev ni dovoljen uhod brez vabila; oglasijo naj se zarad vabila o pravem času pri odboru. Sedeži dobivali se bodo v nedeljo od 11—12. ure dopoludne v družtveni bralnici. K prav obilni udeležitvi [vabi Odbor. Imenovanja. Za okrajne šolske nadzornike na Goriško-Gradiškem so imenovani: gimnazijski profesor v Gorici Josip Culot za mestni šolski okraj goriški; učitelj na vadnici koperske pripravnice Josip Pich za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom v gradiškem šolskem okraji; učitelj na c. kr. deškej vadnici v Trstu Martin Sin k o vi č za sežanski šolski okraj; profesor na ženskoj pripravnici goriškej Fran Vodopivec za šolski okraj goriške okolice in za ljudske šolo se slovenskim učnim jezikom v šolskem okraji gradiškem in ravnatelj ljudske šole ter c. kr. pri-pravljalnice v Kobaridu. Franjo D o min ko za šolski okraj tolminski. Mesečna statistika tržaška. Meseca januvarja t. 1. se je rodilo v Trstu 512 otrok (279 možkih in 233 ženskih); bilo je 433 zakonskih in 79 nezakonskih. Umrlo je 513 oseb (269 možkih in 244 ženskih). Največ mrtvih je bilo dne 25. (24), najmanj dne 3. (8). Povprečno je umrlo vsak dan po 16 oseb. Poročilo se je 89 parov. V bolnici je bilo 1077 oseb in sicer v občej bolnici 953, v porodilnici 8 ženskih, v sirošnici 2 otroka in v blaznici 144 oseb. V mestnim zavetišči je bilo 656 oseb. — Zaklanih je bilo 6792 glav živine: 1723 volov, 3 biki, 309 krav, 33 konj, 2349 telet, 29 koštrunov, 925 jagnjet in 1421 prašičev. — Najtoplejši dan je bil 25. (9-7° celz.), najmrzlejši 1. (4° celz.). Deževalo je 7., snežilo 28. in 31.; meglo smo imeli 19 dnij. Statistika umrlih. Od 19. do 25. februvarja jo umrlo v Trstu 95 oseb in sicer 51 možkih in 44 ženskih. Po starosti jih je bilo 19 do 1. leta, 16 do 5., 10 do 20., 5 do 30., 8 do 40., 12 do 60., 15 do 80. in 10 preko 80 let. Lani je umrlo v istem času 18 oseb več. Za stradajoče prebivalstvo v grofiji Goriško-gradiškej je nabral dotični odbor uže 16. 249 gl. 37 kr. in 40 frankov v zlatu. Mej darovatelji so nekateri gospodje, ki so žrtvovali izdatnejše svote, n. pr. baron Karol Reinelt v Trstu 208 gl., tvrdka G. D. Economo v Trstu 100 gl., pešpolk št. 49 v Solnogradu prebitek koncerta v znesku 136 gl., in baron F. Lei-tenberger na Dunaji 280. gl. Odbor razdelil je do zdaj 14.000 gld. mej občine, kjer je najhujša reva; podpore dobile so tudi nekatere občino na Krasu, v Goriškej okolici in na Bolškem, Milodare vsprejema deželna blagajnica v Gorici. Državnemu zboru predložila je vlada načrt zakona, da se za pomoč revnim prebivalcem na Goriškem in za odpravo „pellagre" dovoli 50.000 gld. Tramway na par. Trgovinski minister je dovolil z dekretom št. 1311 od 15: februarja Evgenu Ritterju Zahonvju v Gorici za dobo 9. mesecev, da dela prvotne in potrebni' studije o zgradbi nastopnih prog tramwaya na par: 1. iz Červinjana preko Skodovake* Ville Vicentine, Paperiana, Pierisa in Beljana v Ronke; 2. iz Ogleja preko Ville Vicentine, Rude, Perteol, Cavenzana, Campolonga, Topoljana, Verae, Romansa, Brume, Fare, Villanove in Podgore v Stražišče-Gorico, (južna postaja); 3 iz Romansa preko Frate in Marijana v Kormin in odnosno 4. iz Verse a) naravnost preko Frate v Kormin ali pa b) preko .Chiatte ob južnem kraji mosta preko Soče v Gorico: (južna postaja). V Oprtlju so bile 22. februvarja občinske volitve, in zmagali so v vseh treh razredih narodnjaki. Izbrano je bilo 21 vunanjih gospodarjev in trije mirni meščani. Slava vse.ii onim, ki se niso bali žrtev za sveto domovinsko stvar ! •r Prva slovenska stalna učilska razstava. Šolstvo inih narodov napreduje iz raznih uzrokov boljo od slovenskega. Po-leg drugih prednostij imajo nemške in češke šole tudi več učil nego slovenske. Po večjih mestih, n. pr. v Gradci, na Dunaji, napravljajo celo učitelji cele muzeje učnih pomočkov ali tako zvane permanentne razstave učil. Ednako učilsko razstavo namerava ustanoviti „Pedagogiško družtvo" v Krškem za slovenske šole in učitelje. Nabiralo bode po našej ožji in širji domovini in v obče pri založnikih po svetu raznovrstnih učil: knjige za šolo in učitelje, karte, slike, kalupe, aparate, prirodnine in drugo, vse pač, kar šola rabi in kar šoli koristi. Vse nabrano predmete zbiralo bode „Pedagogiško družtvo" v Krškem v lepih prostorih tukajšnje ljudske in meščanske učilnice, kjer bodo stalno razstavljeni vsem slovenskim učiteljem in šolskim prijateljem na ogled. Došla darovana učna sredstva se bodo razglaševala in opisovala v družtvenej knjigi v „Pedagogiškem letniku" in v šolskih listih: v „Učiteljskem Tovariši" (v Ljubljani) i v „Popotniku„ (v Mariboru). S tem si dovoljujemo zatorej na to novo važno podjetje opozoriti slovensko občinstvo, osobito učiteljstvo slovensko; založnike šolskega blaga in šolske prijatolje pa prositi, da bi blagovolili brezplačno in franko pošiljati primernih predmetov v „prvo slovensko stalno učilsko razstavo". Odbor „Pedagogiškega družtva" v Krškem. Vremensko prorokovanje. Mathieu do la Drome prorokuje za mesec marcij to-le vreme: Od 1. do 5. mraz; veter in dež o zadnj cm luninem krajci, ki začne 5. in konča 12. Lepo vreme o mlaji od 12. do 20. na južnem Francozkero in sredozemskem morji. Močni vetrovi od 18. do 20. na oceanu in sredozemskem morji. Biskajski, Lionski in Genovski zalivi jako razburjeni. Jadransko morje nemirno. Slabo vremo ob obalih pokrajin Konstantine, Tuniza in Tripolisa v severnej Afriki. Hud veter in dež o prvem luninem krajci od 20. do 27. Toplota jako premenljiva. Nestalni in pogosti vetrovi od 20. do 22. in od 25. do 26. na severnem morji, na mor-skej ožini la Manche in na atlantskem morji. Brodarjenjo po la Manche težavno. Slabo vrerno v Gaskonskem zalivu, jako' nestanovitno na' Algirskem in v Tunizi. Lijouski zaliv zelo nemiren. Bati so je brodolomov posebno na vzhodnem delu sredozemskega morja in ob Gibraltarskoj ožini. Jadransko morje na severnem delu nemirno. Nestanovitno vreme o ščipu od 27. marca do 3. aprila; llazmorno lepo ob obalih sredozemskega morja. Notranja morja mirna, ocean nemiren v Gaskonskem zalivu. Na severnem morji vetriči, veter na jutlandskem obrežji. Izneverjenje. Krušar Anton Šurk je imol v ednej svojih krušarnic poslovodjo 26 letnega Matijo Rejca iz Kobarida. Pri računu se jo pokazal nedostatek 3000 gl., 0 katerihv trdi Rejec, da ne ve, kam so izginoli. Surk je dal zapreti nezvestega 1 slugo. Brezsrčen Oče. Vratar Simon U. je šel ob 5 V® uri zjutraj iz hiše ter zaprl v sobo svojega 5 letnega sinka. Vmol se je še-lo ob 6. uri zvečer. Ves ta čas jo bil ubogi otrok brez hrano in vode. Brez-srčneža so javili policiji. Strašna nesreča. Silna burja je podrla vtorek zvečer čuvarja hrpeljske železnice Ivana Steidererja na tla, baš ko je pregledoval svojo progo od svojo do bližnje stražnico. V tem trenotku se približa vlak in nesrečni čuvar pade naravnost pod stroj ter ostano takoj mrtev. Ostavil je ženo in šestero nedoraslih otrok v najvočjej( bedi. Nadejamo se, da bodo razven železniške uprave tudi milosrčni ljudjo ubogi?j udovi priskočili v pomoč. Nezgodi. Delalcu Andreju Lipiccrju blizu Gorice doma, padel je mej delom v Sestijanu kamen na desno nogo in mu,jo zlomil. Odnesli so ^a takoj v tržaško bolnico. — Kočijaž Ksaverij Verus j«> zadel z vozom ob zid na oglu ulice Tiziano in della Pieta ter padel raz voz. Zelo se je pobil po glavi. Policijsko. Pisar Anton Velnšio jo ukradel svojemu gospodarju Josipu Fibnerju 25 gld. in pobegnol. — Tatje so ulomili v proda jalnico Giosija in Vianellija ter pokradli raznih vonjav in glavnikov. — Bivšega finančnega stražnika Franja Fleisch-hackerja iz Št. Vida na Koroškem je iskalo okrajno sodišče v Korminu; Fleisch-hacker pa se je nedavno sam zglasil pri tržaškej policiji. ' ' Književnost. „Vrtec". Stev. 3. ima vsebino: 1. Prezgodnjej cvetici. 2. Skušnjava. 3. Narodne basni. 4. Mladinoljub. 5. Debrccin. 6. Mraz beži. 7. Kako je znal vejevati grof Rudolf Habsburški. 8. Salomonova sestra. 0. Prirodopinno-natoroznansko polje. 10. Listje in cvetje. U. Nove knjige in listi. „Slovenski Pravnik'' prinaša v 3. štev. to vsebino: 1. Razsoja o odškodnini v kazenskej pravdi. 2. Nekoliko besed o mojem novem prevodu občnega grajanskega zakonika. 3. O novein ustnem skrajšanem postopku. 4. Pravniški razgovori III. 5. /akonodajstvo. 6. Pravosodje: a) Od prič potrjene okolnosti, katerih stranka ni trdila, ne uplivajo na razsojff. b) Pritožba zoper odločbo nadsodiščevo v malotnem postopku ni dopuščena, c) K razlaganju žj. 109. lit. ti. k. z. 7. Zanimi-veje razsodbe v obrano zakona. I., II. 8. Listek. 0. Književnost. 10. Drobne voRti. „Ljubljanskega Zvona" & zvezek ima nastopno vsebino: 1. Gorazd: „Stara pravda". Venec balad. 2. Josip Stare: vanda. Povest. 3. Ivan Zeleznikar: Osapska dolina. 4. Janez Trdina: Bajko in povesti o Gorjancih. 39. Razodetje. 5. Y.: Misli. 6. Fr. Gestrin: Pri nftrodniti pevcih. Pesen. 7. Volimir: Gospodična. Slika iz življenja. 8. A. Fekouja: Vila Slovinska. 9. Dr. Kari vitez Bleiweis-Trste-niški: Kaj imenujemo bolezen uma? 10. Ivan Vrbovec: Iz domače zgodovine. Jakob Bchell pl. Schellenburg. II. 11. Književna poročila: III. V. Oblak: Sravniteljnaja morfologija slavjanskih jezikov, Sočinenije Franca Miklošiča, perevel Nikolaj Šljakov pod redakcijej Romana Brandta. Vipusk 11. Jaziki slovenskij, bolgarskij i serbskij. IV. Fr. \Viosthaler: Jezični k. 12. Listek: Bibliografija slovenska. — Nove knjige za slovensko mladino. — Šolske drobtinice. — Pedagogiški letnik. — Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. — O pegamih. Prva slovenska stalna razstava učil. — Frančišek Ksaver Zajec f. — Poziv slovenskim skladateljem. — Izjava „Glasbeno Matice". — Levstikova slika. -- F. R. Millitz f. — Anton Bonač f. — Ivan Antunovič f. 13. J. Kalan: Šah. Stric Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodno severne Amerike. Angleški spisala llenrieta B. Sto\ve. Iz nemškega poslovenil Fr. Malavašič. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini 1888. Stranij ima knjiga 228 in stani* 70 novč,, po pošti 75 novč. Kdo izmej č. bralcev se no spomina, s kakšmm veseljem in zanimanjem je čital pred tolikimi leti knjigo, katere drugo izdanje razglašamo tu? Zatorej smo prepričani, da jo rad naroČi svojej razvijujo-čej bo in tečne duševne hrane potrebnej mladini. Pjesnička I) j e la Fra Grge M a r t i e a. Prejeli smo 2. in 3. vezek. Izdavateljica je Milena Mrazovič, Sarajevo". Tisk in založba tiskarne „Bosanske Pošte." Cena vsakemu vezku je 30 novč. — Svojim čitateljem vroče preporočamo ta pesniška dela, ki delajo čast hrvatskej književnosti toliko z ozirom na obliko, kolikor na vsebino. Glasba. Velikonočne pesmi zložil in preČastitemu gospodu Adolfu (larme lu župniku v Šcbroljah hvaležno poklonil Janez Laharnar organist na St. Viški gori. V Ljubljani. Založil skladatelj. Na-tisnoli J. Bla/nikovi nasledniki 1888. Cona 40 novč. — Pesmi so dobivajo pri g. skla- datelji Da St. Viikej gori, posta Sv. Lucija in t katoliskej bukvami v Ljubljani. Pri omenjenih se dobiva tudi „Slovenska maša1* po znižanej ceni 40 nove.; kdor vzame pa obe deli pri g. skladatelji, dobi jih za 70 nove. V kratkem hočemo oceniti „Velikonočne pesmi14 v svojem listu. O tej priliki prosimo vseh gospodov skladateljev in pisateljev, naj nam blagoizvole pošiljati Bvoje duševne proizvode, ako žele, da izpregovorimo kaj o njih. Listnica upravništva C družtvo godbe »Istru« Dekani: Oni dv»» Številki nam je pošta vrnola z oponinjo: re-tour. Izvolite povprašat1 pri domačem poštnem ufadu, kako ae je to zgodilo. Tržno poročilo. (Cene se rizumo kakor ae prodaje na debelo blago za gotov denar). Cena od lor. do for. Sava Mocca....... 100 K. 124 — l-,>0.— Kio bUer jako fina . » 102.- 104— Jara „ „ , . n 100.- 107— Santo« lina ..... n 9L\ — 91.— „ srednja . . . n 85— Ouatemala..... D 100.— 102— Portorioco..... IV 110.- 112— San Jago de Cuba . J) 130,— 135— Cevlon plant. fina . . TI 122.- 124— Java Miilang. zelena . n - 98— Campinas . . . . . 94.- 96— Rio oprnna .... 108.- 110- n fina...... n 1)0.- „ srednja . . . . 82.- H+.— Cassia-lignea v zabojih . . n 38.— Macisov cvet...... 430.- 450— Ingber Bengal...... it 21.— 23— Poper 8ingapore ..... » 94.- 95— Penang . ..... n 75.— 77 — Bataria...... * 88— 89-- Fiment Jamaika..... 32.— 33— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 8.75 —,— n v zabojih . » 10— —, _ Olje bombažno amerik. . . n 36.— —.— Lecco jedilno j. f. gar. . n 42— 43— didmat. s certifikat. . n 44— 45— namizno M.S.A.j.f. gar. 60— 62. - Aix Vierge .... n 71.— 73— , fino..... n 07 - 68.- Božiči puljeSki ..... n 5.50 5.75 dalmat. s cert. . . n 7— 7.25 Smokve puljeSke v sodih . n —.— —— , v vencih . * 13.— 1350 Limoni Mesina...... zaboj 3.5» 4 50 Pomeranće sicilijanske . . » 4.50 5.— Sandlji Bari I.a..... 100 K. 72— 74— dalm I.a, s cert. » 75— 76— Pignolli . . ....... n 74— 76,— Siž italij. najlineji .... n 19.50 20.50 „ srednji . . . . n 17.50 18.50 Rangoon extra . . . . n 14.^5 —— • I.»..... n 12.50 —. - It a . . . . n 11.50 •-. — Sultanine dobre vrsti . . n 33.- 35— Suho grozdje (opasa) . . . n 25— 20.- Cibebe ......... lf^— 20.- Slaniki Yarmouth I.a . . . sod 13.- 13 50 Polenovke s rudno velikosti n 30. - 3 velike..... n 31.— 35— Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . 100 K. 33. 33.25 Fižsl Coks ....... n 14.25 14.50 Mandoloni..... 12— 12.25 svetlorudeči . . . , 1050 10.75 temnorudeći . . . . » 9.75 10. - bohinjski...... 12.:"HJ 13— kanarček ..... n 10.50 10.75 beli, veliki..... n 12— 1-.25 zeleni, dolgi . . . . n 11 11.50 „ okrogli . . . n 10,50 10.75 mešani, štajerski . . n 9.— 9.25 Maslo.......... n 00— i)0— Seno konjsko....... 3.21 3.75 volovako...... JI 4.DI 4.S2 Slama ......... n 3.03 3.75 Les........... —.— _.— * 28— 34— Oglje.......... 2.80 —— TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemne denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak d»n v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3°i0 Plačuje vsak dan od 9—12 ure opoludne. Zneske od f>0 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni in fiez 1000 pa 5 dni poprej. Eakomptuje menji.-e dornicilirane na tržaš- k*-m trgu po . ... ... 3S/« Posojuje na državne papirje avstro-ogrske d <> 1000 glJ. po........5% višje zneske v tekočem računu po . 4V»°/o Daje denar proti vknjlŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 2-24 si lehko prislužiti na leto najmanje 1200 gld. s prodajo raznovrstnih postavnih ir sreček na obroke Vprašanja naj ae pošiljajo pod naslovom : "VVechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9. 1—00 Štv. II *. Razglas Podpisano županstvo naznanja, da je visoko c. k. namestništvo v Trstu dovolilo občni rihemberški vsako leto 4 (Štiri) semnje (trpe) za živino kakor tudi /.a razno drugo blago. Tem semnjem (trgom) so določeni naslednji dnevi : 1. semenj (trg) bode na veliki torek, 2. „ B t, * dne 4. julija 3. „ „ „ „nakvatrno so- boto v jeseni in 4. „ „ „ dne 21. decemhm. Ako pa pride kateri teh dn: na nedeljo ali praznik, prenese se semenj (trg) na sledeči dan. V tekočem letu se ne bode plačevala tržnina za živino. Županstvo v Rilienberku dne 20. svečana 1888. Varovati se je ponarejenja. Brazay-a francosko žganje j« Izvrs tno sred *tvo proti gUvobolu, migreni, bol-znlm v všeslh, na očeh in zobeh, proti ranam, trganju, nahodu, izpahom in madežem nuj koži in pegam; tudi je jako dobro kot vod«! za iipiranje ust in ohranjenje zobov, posebno pa ne priporoča za umivanje glave,j okrepčunje tasti los. in odstranjenje printe. Gena z popisom porabe : mala steklenički 40 nS., velika 80 nč. 4 -12 Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cill a. Steklenice ima)o vlito tvrdko Brazaya. PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecehia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 O Z =) Co — K 72 '5 a —. a ® l. O N © •O U ► S-S O _ C _ N c 58 t» 5 « o Z « 5 E mo aj O S N f> * 2 •> Cu •m o OB 9 « 8< d © ^ J£ ©1 S3 «2 £1.1 I I g ® o cc cC o £ f ( « r t r . a> O >* M • O d ji s e * a a;. j: •=» * — < .^-5 »3 s ' 3 o ^ O z. P t- f- f ® ® »T S * > u. * a) _ > C Ž . © i- E o. o j* c r * -a O O O O O o U « M W «N M K p UJ^" T3 t- c ® s i« §rl = a g s c £ Jpk -o Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja scuien in cvetlic Jakopa Fonda Trst, Lloydova palača 3—10 LINIKA: za ipoloe in ielod-čeve bolesti, nastope -okuženja i oslabenj« moZke slabosti, polucfje, igečo vode, močenje postelje, puAČanje krvi, zabirje v de, in za vae bolezni mehurja, uroba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi aredstvl. 49-99-104 C. Strsstiel, specijalni zdravnik Lindan ase Badease«. Najbuljil papir z,a cigarete je pristni 13-2K LE HOUBLON francozki fabnkut Cavvlevev in Ht;uryev v Parizu. Svari se pred ponarejenjem. Ta papir g-»rko priporočajo gospod)« drl. J. J. Pobi, E. Ludwig, K. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove na »luijge kakovo-ti. radi njegove čisiote in »uto, ker v njem ni nlkake druge zdravju škodljive ivonne. Pozor: Va»U naj pasi na naslednji podpis: VAo-tiMiu DR l'žtkjubttm 17, rit Urufir, i PAUB 10.000 parov hlač za gospode je bilo prpravlji nih za ; izvoŽnjo ali morali so zaostati vsled nove višje! curine. Dobil sem toraj ukaz, da jih prcclnm na drobno ali na debelo za vsako ceno Zato otdam par takih i spomladnih hlač za gospode za samo 2 gl. 20 novč. i Hlače ho izdelane jako dobro po najnovejttaj dunajskej noši. Z t>-iii denarjem jn plačano samo šivanje in da ne bi kdo dvomil, izrečem, da so >e hlače elegantne, trajne in tople gornje hlače ter j h sprejmem naznj. ako to ni resnica. — Ker se te hlače strašno hitro prodajajo, nuj se vsakdor požuri jih naroČiti, Prosimo, da se naznani pri naročbi širokost koraka. — Pošilja ne samo p poštnem povzetju. — Naslov j«; 3-1 M. Apfel, Wien, I., Bezirk, Wollzeile Nr. 29/XI. MtOtMMMSOM •f Proti hemoroidaml ^ Kdor hofie čuvati svoje zdravje naj rabi, v prove ^ MENIŠKE KROGLJICE O O (Pllole dei Frati.) kri čisteče ni proti hemoroidam koje izdeluje P. Fonda. farraacista v Piranu Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroldah, zabadanju, breztežnosti, glavoboiji, t^r sploh veliko sedi, one čistijo kri In dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena i podukom za porabo vsakej Škatljlci v »lovanskern, nemškem in itulijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvč katljicu v vsili lekarnah Trsti Beke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta. 47-54 „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi. poli. „Kmetovalec' prinaša poljedelske, zivinarske, vinarske in dnif]e članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete, „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih Sol pa le l <]ld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistega tetnika. ETOVALE Hum« |*HnU Uit i pnlifo .Inssr to iM'^h 4mt. 1 il!~t T Ijtlgra IS janiMji JU L u , . irW]U i Umi., m* bu^H") — " —* 'i^,—" ' k. j -...» um • ; ."S .T —! t e" r." r „ Vrtnar" je list s podobami, ki prinaša sadjarske in splok vrtnarske Članke, „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj. ■ I Kar komu ne ugaja sprejme se brez prigovora franko nazaj. Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dolg 7a kompletno •blnko f. S Ostanek PALMERST0N, 2.10 met d >lg. za popolno zimsko suknn f. & KO Ostanek štajersk. I 25 m za celo lovsko »uktiio f £» TRGOVSKA TVRDKA Bernhard Ticho Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : Deset met. kariranega blaga za OBLEKE G0 ct.m širok gu za celo obb ko f. « (vO 10—10—4 Uzorci in ceniki zastoj in franko. Ostanek blaga za vrhm suknjo snma volna 2.10 m. dolga za celo vrhno suknjo f. ft.SO Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m dolg za c-lo zimsko sukno f, O Deset metrov Terno eloure sama volna 00 etm ši roko v vseh modernib b.irv!«h f -1 Deset met. Kalmuka ČrteŽ po tiifxli se da oT»rnii flOctm. f. 9. ?0 Deset do dvanajs met. ost nkov Holandskih tapelov Z'-lo trpt-Žnih 1' 3 SO Kos Chiffona Nr. C lt-0 komolcev popol 'miiui f. 3 GO Nr CG In thrdj«* l. -> ■ f « r>A edna garnitura RIPSA za dve ogrinjali za postelja in jeden ni'zni prt f '4 SO Kil a konjska PLAHTA 190 . tm dolga 13U •t.m š roku p'iiv dobr l-a* f I SO Deset metrov sukna za gospe sama volna v ' seh mo.ie nih barvah dvojna S'roko»t. f Deset met 'alarijna flanele ki ae du op rut, na pol volna p«, najnovejših ris rij ah 00 etm f 4 Deset metrov Baršena za ob'ek- ki s- d«, oprati, krasni vorci «0 ctm širok f 4.= Deset metrov Nigerskega valjanega sukna sama volna, linjnovej^e blag > za jesenske in zimske ohlnke dvojne 5 r ko«ti f 4 Kos ItuiulnirAkcga OKSFORDA ki se da opriiti. dobre bnže 29 komolcev popolnoma t 4 KO Kos zefira imjboljo m najbolj ntndernega b'aga za moške košulje in - bi 20 komolcev f tt.t»0| Kos domačega PLATNA «/4 20 komolc. i 1 so »/, ao komole f. S SO za gosp. klatavsk > bliiao, bele ali barvane I f- I 80 II f. i.«o Jedna garnitura Jute zii dve ogrinjali za postelj 111 j deti mi?ni nn f 3 SO Jopica za gospe iz ovčje volne (Jersey), v vsidi !»• r-vi,h ki se leno podnje Kanevas */i širok, 30 kun »le lila f 4 NO, pltituen tfo komolc lila rudeč r o Zimski OGRTAČ I so £11 kos MtŠOLINE % širok, 30 komolcev] popolnoma, bolji ko oblino f, <1 S< Kosu je za GOSPE iz cbilTona, vezene S košulje f % SO Zaveza OD JUTE po turšk m u »ceu popolna f. 3 SO Dvoiata ruta o