poštnina piatana v gotovini Leto LV, V Ljubljani, v sredo, dne 5. oktobra 1927 St. 225. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdaja ta državo SHS meietno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo ooaCno 33 Din nedeljska Izdaja celole>no vJugo-slavili SO Din, u Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petli-vrslo mali oglasi po 130 ln 2 D, veC|l oglasi nad 43 mm vlUne po Din 2-30, veliki po "i In 4 Din. V uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri vcčiem □ norocthj popuaf Izide ob 4 zjutraj rožen pondolJKo m dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »t. 6/Hi HoUoplsl sa ne vratafo, net raniti rana pisma ae ne apretemu/o * Uredništva telefon »t. 2030. upravnlštva št. 2328 Političen lisi sca slovenski narod Uprava /e vKopltarlevu ul.it. O - Čekovni račun: C/ubltana štev. 10.S30 ln 10.341 za Inserate, Šara/evošt. 7363. Zagreb it. 39.011. Praga ln Duna/ št. 24.797 Quousque tandem Hungaria? Prav za prav so občudovanja vredni Ma-žari. Vsak dan nove akcije, kakor da Evropa nima drugega interesa kot iti na roke njihovim magnatom, veleposestnikom in tipičnim fevdalcem. Takoj po vojni so hoteli svet prepričati, da se krivda osrednjih velesil Nemčije in Avstrije njih ne tiče. Nato so z isto politično tendenco presenetili svet s ponarejanjem frankov. Angažirali so habsburškega princa, ki naj bi kar z brzino letala izvedel restavracijo dežel >Krone sv. Štefana«. Ze leta sem se vtikajo v agrarne zakone sosednjih držav in skušajo dokazati, da kakor pri njih doma tudi drugod ne eme biti govora o agrarni reformi. Pridobili so angleškega časnikarskega podjetnika lorda Rothermera, ki naj bi mažarskim lordom pomagal do bivšega posestnega stanja. Romunsko agrarno reformo so spravili celo pred Društvo narodov, a so propadli. Njihova najnovejša akcija obstoja v obelodanjenju diplomatskih not iz 1.1920, združenih z imenom takratnega načelnika v francoskem zunanjem ministrstvu, Paleologueja in ministra Mille-randa, ki da sta vabila Mažare na pomoč proti boljševikom, ki so prodirali proti Varšavi, kot nagrado pa bi dobili Mažari del ozemlja sedanje Jugoslavije, Romimije in Češkoslovaške. Spuščati se v debato o avtentičnosti te note, je spričo znane mažarske zgodovine težko. Saj je znan slučaj hrvatsko-ogrskih pogodb v 60. letih, ko si je ogrski ministrski predsednik drzaiil enostavno besedilo prelepiti z drugim, čemur se imamo v bistvu zahvaliti, da smo na mirovni konferenci izgubili Reko. In ni treba poudarjati stoletnega uradnega zatajevanja narodov, ki so ječali pod Budimpešto. Afera s ponarejevanjem frankov, najbolj dehteča cvetka iz tega političnega močvirja, je mogla vzklili zopet le na Mažarskem. Paleologuejeva nota nam je z vsebino, kot nam jo servirajo Ma-žturi, vsaj sumljiva. Uradna Francija jo demen-tira; grof Andor Semsey, ki naj bi bil to noto desavurirati Francijo pred državami male an-nikomur izjavil. Pa recimo, da je taka nota res obstojala. Objavljanje spominov je za nas kvečjemu žur-naMstična atrakcija Drugo je politika. Hočejo desauvrirati Francijo pred državami male an-iante? Dati duška jezi, 1«) je počil obroč italijanske obkroževalne politike okrog naše države, ko sta se, v kolikor od Italije oddaljili, v toliko Jugoslaviji približali državi Bolgarija in Romunija? Ko je vobče začel na Balkanu pihati prijaznejši veter? Teh in podobnih akcij smo že siti. Pustite jih pri miru! Mirnim potom ne dobite niti ped i zemlje, vojne pa nikdo ne mara. Kateremu snujočemu ee bloku se pa hoče Mažarska priključiti, kje hoče iskati zaveznike, je sicer njona notranja zadeva. Nauk bi lahko imela že sama, da za enkrat še vsa evropska politika gre za ohranitvijo sedanjega posestnega stanja in miru, ki se ne bo kali! ua ljubo srednjeveškega mišljenja mažarske aristokratske kaste. Ta mig ji je bil dan tudi od zapadnih demokracij. Vendar moramo biti in bomo glede Mažarske stalno na straži. Dočim je težnja Avstrije za tem, da se združi z Nemčijo in ne odvzame ničesar od sosednjih držav, je mažarska izključno restavracijska! Nič ne de, če se po političnem položaju zaganja zdaj bolj v Romunijo, zdaj v Češkoslovaško in se ne oddaljuje od Jugoslavije, Za nas je gotovo: Kakor hitro bi se začelo rušiti posestno stanje na eni, bi bilo na vrsti ono i iz druge strani. Zato tvorijo Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija v tem oziru eno nernzdeljivo celoto, ki jo bo znala braniti tako vsaka zase kol vse skupaj zase. Zato mislimo, da je v najvlialnejSem interesu Mažarske, da začne prijateljsko politiko z vsemi sosedi, k čemer pa vse to pustolovske akcije gotovo ne bodo ničesar pripomogle. Macdonald za zmernost v politiki v London, 4. okt. (Izv.) Na državnem zborovanju delavske stranke v Blackpooru namerava Macdonald s pomočjo zmernih voditeljev strokovnih organizacij, ki so zmagali v Edinburgu, usmeriti stranko in strokovne organizacije na zmerni program davčne reforme v smislu razdelitve prevelikih posestev, gospodarske reforme v smislu večje državne kontrole produkcije in napredne ureditve državne reforme. Akcijski program delavske stranke za nove volitve je proračunan na pritok volivcev iz meščanskih slojev in na parlamentarno sodelovanje liberalcev. Konferenca med Vukičevičem in dr. Korošcem. Konstituiranje Jugoslovanskega kluba. - Dr. Barič vstopil v Jugoslov. klub. Radič se poklonil Pribičeviču - potem je obiskal Davidoviča. Brezuspešni napori samostojnih demokratov ustvariti protivladen blok. Opozicijo bosta tvorila Pribičevič iz Radič. Vlada bo šla oprta na zaupanje parlamenta in krone neomajno svojo pot naprej. Demokratski klub edin z Marinkovičem. Konstituiranje radikalnega kluba. - Mesti prvega podpredsednika in ta]mka rezervirani za Jugoslovanski klub. r Belgrad, 4. okt. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik vlade g. Vukičevič povabil načelnika SLS g. Korošca k sebi na posvetovanje. Poročal mu je o zadnjih dogodkih v naši notranji politiki, posebno v radikalnem klubu. Ker se razmere razvijajo povsem v smislu la-kozvanega blejskega pakta, je bil g. Korošec s tem povsem zadovoljen. r Belgrad, 4. okt. (Izv.) Popoldne so se zbrali v prostorih Jugoslovanskega kluba poslanci SLS in HPS na konstituiranju svojega parlamentarnega kluba. Za načelnika je bil z velikim navdušenjem izvoljen g. dr. Korošec, za podnačelnlka g. Sušnik in g. Barič, za tajnika g. Skulj in g. Hodžar. Nato se je predsednik kluba g. Korošec zahvalil poslancem za njihovo iskreno sodelovanje za časa volitev, posebej je pozdravil podnačelnika kluba g. Bariča, ki je kot zastopnik bratske HPS zopet vstopil v krop svojih tovarišev, s katerimi se je za interese slovenskega in hrvatskega ljudstva boril že v ustavotvorni skupščini. Sodelovanje med SLS in HPS, ki se je ponovno dokumentiralo z vstopom g. Bariča v Jugoslovanski klub, najjasnejše kaže, kako naša misel počasi, toda vztrajno prodira med hrvatskim ljudstvom. G. Korošec je nato podal sliko razvoja političnega življenja do ta-kozvanega blejskega pakta. V podrobnostih je obvestil poslanc-o o takozvanem blejskem paktu in natančno orisal današnji poliiični položaj. Jugoslovanski klub se bo držal političnih smernic, kakor sta jih zavzela SLS, oziroma HPS v volivni borbi. Vse nasprotne trditve so neutemeljene in neresnične. G. Korošec je obvestil Jugoslovanski slub o svojem današnjem razgovoru z g. Vukičevičem, s katerim sta se razgovarjala tudi o tem, kako naj se izvede blejski pakt tudi v tistih točkah, ki so postale sedaj aktualne. Nato se je določilo stališče Jugosl. kluba glede volitev začasnega predsednika narodne skupščine. Za člane verifikacijskoga odbora je Jugoslovanski klub določil dr. Hodžarja in dr. nohnjcca. Jutri ob 8. bo pred otvoritvijo narodne skupščine poslanec Škulj bral sv. mašo, katere se bodo udeležili poslanci Jugosl. kluba. r Belgrad, 4. okt. (Izv.) Zabavna senzacija današnjega dne je bil dogodek, da se je šel g. Radič davi poklonit g. Pribičeviču, ki ga jc 1. 1924. pregnal v luknjo in ki mu je prorokoval, da bo postal manjši od makovega zrna. Radičeva poklonitev je vzbudila več smeha kakor resnih političnih pomentar-jev. G. Radič je videl, da mu v sedanjem položaju preostaja samo opozicija. Da bi v tej opoziciji ne ostal sam, si je poiskal tovariša v osebi g. Pribičeviča. To je prvi pravi smisel današnjega obiska g. Stjepana Radiča g. Pribičeviču. Edini stvarni rezultat njunega sestanka je bil, da bosta skupno jedla trdi kruh opozicije, Sam sestanek se je vršil takole: Klub g. Radiča se nahaja nasproti Pribičevičevemu klubu. G. Radič se je prijavil in je bil takoj spuščen v Pribičevičevo sobo. G. Pribičevič mu je stopil nasproti in mu prvi podal roko. Nato ga je potrepljal po rami. G. Radič ga je pozdravil: »Dobar dan, Svetozare!« Pribičevič: »0 zdravo, kako si ti, Stjepane?«, nakar sta se vsedla v fotelje in se dolgo časa razgovarjala. Pot cm je g. Radič nadaljeval romanje in obiskal tudi g. Davidoviča, katerega je leta 1924. tako sramotno izdal. Ta sestanek je bil precej kratek in je imel bolj značaj Radičevih poskušenj, približati se ljudem, katerih kariero je on s svojo politiko uničil. Popoldne je dal g. Radič dolge, dolge izjave, v katerih je govoril na vse strani, da sc je v«e ie končalo, da se on, g. Pribičevič in g. Davidovič strinjajo v vseh vprašanjih in da ima g. Davidovič od njega in g. Pribičeviča dejansko že polnomočje, da ju zastopa. To bo po njegovem mnenju prišlo predvsem v po-štev med verifikacijsko debato. Tako izjavlja g. Radič, g. Davidovič pa ne mara o tem ničesar govoriti, ker najbrž tudi sam uvideva, da so vse to samo Radičeve in Pribičevičeve kombinacije, katere ne bodo imele nobenega drugega rezultata, kakor da bosta g. Radič in g. Pribičevič morala uživati trdi opozicijonalni kruh. r Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Tekom današnjega dneva so se sestali samostojni demokratje dr. Kramer, dr. Žerjav, Popovič in Vil-der v skupščinski knjižnici z nekaterimi demokrati. Med drugimi so bili prisotni Ribar, Timotijevič, znani bivši upravnik TPD in Grol. Na tem sestanku naj bi se bil določil program za združitev obeh demokratskih strank. Kakor se vidi, so predvsem slovenski samostojni demokrati izredno živalmi in delajo z vsemi silami na to, da bi prišlo vsaj do nekakega bližjega slika med obema parlamentarnima kluboma, če že ne do popolnega zbližani a. Zasedaj je upanje za zbližanje in združitev obeh demokratskih klubov kar najmanjše. Položaj je še vedno takšen, kakor smo poudarjali. 0 kakem bloku ne more in ni govora. Pač pa je lahko mogoče, da bo ta ali oni poslanec iz Pribičevičevega kluba sprejet v klub in stranko matico. Gosp. Pribičevič, ki to sam dobro uvideva, je radi tega pri konstituiranju svojega kluba dal slovenskim samostojnim demokratom dve mesti, in sicer mesto prvega podpredsednika dr. Žerjavu, tajniško mesto pa dr. Pivku. Na ta način je hotel slovenske samostojne demokrate, ki se mu niso zdeli dovolj zanesljivi, privezati nase. Slovenski samostojni demokrati, ki se boje osamljenosti, pa kljub temu nadaljujejo svojo akcijo v smislu dr. Sagadinovih že davnih pogajanj. V demokratskem klubu ni prav nobenega razpoloženja, da o navdušenju sploh no govorimo. Zato je smatrati sedanja pogajanja samo za slik med. novoizvoljenimi poslanci. Ta stik je samo znak parlamentarne idjudnosti. r Belgrad, 4. oktolyra. (Izv.) Noben resen človek ne pričakuje, da bi prišlo do fuzije Davidovičeve in Pribičevičeve stranke v en klub. Kar se tiče samega bloka demokracije z Davidovičem, Pribičevičem in Radičem na čelu, ponovno ugotavljamo, da do njega ne sme in ne more priti. Četudi bi prišlo do tega, bi se v tem slučaju spremenili temelji današnjega položaja in prišlo bi do novih kriz, v katerih Pribičevič in Radič gotovo ne bi bila gospodarja položaja. Zato se misli, da bo pač prišlo do bloka med Radičem iu Pribičevičem, ki bosta na takšno sodelovanje primonana po razmerah samih na ta način, da se bosta v opoziciji dogovarjala o svoji taktiki. — Na to se vlada najmanj ne ozira in ne bo ozirala, marveč se bo opirala na zaupanje obeh suverenih činiteljev in nadaljevala svojo začrtano pot in izvajala svoj program. r Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji demokratskega kluba je g. Davidovič obsodil v kratkih besedah izmišljeno in v javnost vižono tendenciozno vest o nesporazumu posameznih članov kluba, ki da baje ne odobravajo sedanje strankine politike. n,u gre predvsem za nezadovoljstvo poslancev g. Voje Veljkoviča in g. dr. Peciča. 0 teh dveh se zatrjuje, da sta nastopila na včerajšnji seji demokratskega kluba z ogorčenimi protesti proti Marinkovičevi politiki. Z ozirom na to je izdal demokratski klub energičen demanti vseh teh vesli, v katerem se zatrjuje, da demokratski poslanci ohsojajo vse takšne vesti in da je odslej smatrati m resnično samo tisto, kar se o sejali oficielno razglasi. Ravnotak demanti sta izdala oba zainteresirana poslanca, ki te vesti demanti rata. Nato se je klub konstituiral. Za predsednika je bil z vzklikom izvoljen fe. Davidovič, za podpredsednika g. Andra Radovič. g. dr. Ivan Ribar, g. Acko Trajkovič, za tajnike g. Božidar Vlaič, g. Vladimir Rivlovič, g. Gjorgje Petkovič, in g. Muhamed Hasinbego-vič, za blagajnika g. Izidor Novakovič. r Belgrad, 4. okt. (Izv.) Popoldne ob 5 se je vršila seja radikalnega kluba, na kateri se je izvršilo nadaljnje konstituiranje kluba. Z izjemo prvega podpredsednika in prvega tajnika so se izvolili vsi ostali člani predsedstva. Predsednik kluba g. Velja Vukičevič je imel kratek govor, v katerem je klub predvsem obvestil o svojem razgovoru z g. Korošcem o skupnem sodelovanju obeh klubov. Izjavil je, da smatra, da so v tein oziru pogajanja toliko dozorela, da se prvi podpredsednik in prvi tajnik nc volita, kar se je, kakor poročamo na drugem mestu, tudi zgodilo. Pač pa so se izvolili drugi člani predsedstva radikalnega kluba. Vukičevič je izjavil, da sta ti dve mesti za poslance SLS, ki bi jutri vstopili v radikalni klub in tekom jutrišnjega dneva določiti kandidate za ti mesfi. Pri volitvah v verifikacijski odbor bosta oba kluba, radikalni in Jugoslovanski klub nastopala s svojimi listami z ozirom na razdelitev mandatov v verifikacijskem odboru. Na predlog predsednika g. Vukičeviča so bili izvoljeni: za podpredsednika g. dr. Joca Lalošcvič, g. Stevan Jankovič, g. dr. Drago-ljub Kujundžič, za tajnike g. Bora Jovčič, g. Stanko Nikolič, za blagajnika g. Ljuba Hadži-patrnogič. Za začasnega predsednika narodne skupščine, ki se sestane jutri, je bil predlagan bivši minister g. Ninko Perič. Kandidati za verifikacijski odbor so sledeči: bivši podpredsednik narodne skupščine Nikola Subotič, Vasa Jovanovič, Mihajlo Rankovič, Vasa Trbič, Bogdan Miloševič, Lalošcvič, Čeda Radovič, Stjepan Kobasica, dr. Todor Jarmič, Milan Kostič in drugi. Radikalni klub je tc kandidate soglasno sprejel. Prihodnja seja ie jutri opoldne. Vprašanje redukcije sisunaiiK r Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Prosvetni minister g. dr. Kosta Kumanudi je danes izjavil časnikarjem, da se je danes pri njem oglasilo več poslancev, ki so se zanimali za odlok o ukinitvi gimnazij. Prosvetni minister je izjavil, da se ne bo ukinila nobena gimnazija, razen v tistih mestih, kjer je več gimnazij. Tozadevno je pripravil predlog in se ho o njem razpravljalo na prvi seji ministrskega sveta. Stanje pogajanj med Prago in Rimom. v Praga, 4. okt. (Izv.) Stanje dosedanjih pogajanj med Prago in Rimoin je po poročilu korespondence Ippa sledeče: Suvereniteta države v zadevi kongrue in državnega nadzorstva v cerkvenih šolah se ohrani v polni meri. Pri imenovanju škofov naj ima vlada samo pravico predlaganja. Važna točka pogodbe bo razdelitev diecez; v tem vprašanju še ni pri-šlo do končnega sporazuma. Obenem bo vlada vprašanje dvojnih praznikov nn ta način na novo rešila, da se bodo na najvažnejše take praznike razširile določbe o nedeljskem počitku. v Pariz, 4. okt. (Izv.) Italijanski poslanik v Parizu uc-mantira poročila listov, po katerih naj bi imeli italijanski fašisti namen ustanoviti v Grški organizacijo za podporo diktatorja Pangatosa. Prvi obračun. šele po devetih letih uaše državne uprave se je leto« prvič posrečilo sestaviti državni obračun za leto 1924-25. Prvi obračun je znamenje velikega notranjega napredka, velike konsolidacije države. V prvih letih res ni bilo pričakovati obračuna, čeprav ga ustava zahteva. Veliko dela in sposobnosti namreč zahteva obračun in veliko reda v upravi. Vsega tega pa je manjkalo. Glavni krivec, da doslej nismo dobili obračunskih številk, pa je naša nestalna notranja politika in pri nekaterih režimih, ki so obračun naravnost ovirali, tudi korupcija. Prvi obračun je znamenje, da se vendar urejujemo in da počasi prihajajo v življenje tudi tiste določbe ustave, ki jamčijo kontrolo javnosti nad državnim gospodarstvom. Obračun je najučinkovitejše sredstvo, s katerim se široka javnost informira, kaj se dela z ljudskim denarjem. Proračun je namreč le nekak okvir, v katerem mora država upravljati svoje finance, a obračun pokaže, kaj se je dejansko delalo. Samo na podlagi obračuna se more ugotoviti, koliko se je vlada držala odobrenega proračuna in kje jo je mogoče pozvati na odgovor. Ce se pokaže med obračunom in proračunom velika razlika, je narodna skupščina dolžna, da točno pregleda vse vzroke in da kaznuje vsako zlorabo. Kajti vlada je dolžna, da se drži proračuna in ga ne prekorači in menja. Podrobni podatki prvega proračuna za leto 1924-25 — za prejšnja leta sploh ne bomo nikoli zvedeli, kako se je delalo z državnim denarjem — bodo znani šele, ko obračun pride pred skupščino. Le nekatere zaključne številke že sedaj lahko navajamo. Proračun, kakor ga je za leto 1924-25 odobrila narodna skupščina, maša 10.405,000.000 dinarjev. Uradni podatki o računskem uspehu so kazali doslej, da je bilo stroškov 11.420,434 tisoč 47 Din, dohodkov pa le 11.190,452.182 dinarjev. Tako izkazujejo prejšnji podatki za to leto 229,981.865 Din primanjkljaja. Obračun pa kaže dohodkov 10.838,448.358 Din, izdatkov pa le 10.540,"96.620 Din, torej Din 298,152.155 prebitka. Če torej primerjamo prejšnje podatke z obračunom, najdemo pri dohodkih razliko 352 milijonov dinarjev, pri stroških pa 880 milijonov dinarjev. Skupno torej 1 milijardo 232 milijonov dinarjev. Kako se je porabil ljudski denar v tem letu, kažejo sledeče številke: ministrstvo za promet 22.31 odstotkov, ministrstvo za vojno in mornarico 18.57 odstotkov, ministrstvo za finance 12.51 odstotkov, vrhovna državna uprava 3.74 odstotkov, ministrstvo za prosveto 7.31 odstotkov, ministrstvo notranjih zadev 5.09 odstotkov, ministrstvo za šume in rude 3.75 odstotkov, ministrstvo za javna dela 3.74 odstotkov, ministrstvo za pošto 3.74 odstotkov, ministrstvo za socialno politiko 3.38 odstotkov, ostalo pa vse 10.96 odstotkov. Dohodki pa prihajajo v državno blagajno v sledečem razmerju: monopol 4.79 odstotkov, promet 20.38, trošarina in takse 18.05, carina 12.79, neposredni davki 4.16, prometni davki 1.94, izredni dohodki pa 20.09 odstotkov. Pri vsem tem je treba upoštevati, da je bilo leto 1924-25 gospodarsko eno najmočnejših let po vojni. Paleolocujeva nota ie sleparija v Praga, 4. okt. (Izv.) Posebnemu poročevalcu lista »Prager Tagblatt« so izjavili na Quai d'Orsayu, da je tako zvana Paleologue-ova nota sleparija, kateri hočejo dati videz resničnosti s tem, da se vpletajo pogajanja, ki so se res vršila. Namen tega dokumenta, ki že na zunaj ni odgovarjal francoskim, pač pa madjarskim oblikam, je bilo očitno ojačenje Rothemerove akcije, češ, da se je že tudi prej razpravljalo o madjarskih mejah. V dokumentu imenovani Parker je v Parizu ne- Ostra kritika Hindenbursove proslave. v Pariz, 4. okt. (Izv.) Kritika pariških listov o proslavi Hindenburgove 80letnice v Berlinu je danes ostrejša. »Journal« piše, da je res zelo čudno opazovati popolno spojitev obeh armad pod egido feldmaršala. Združitev je tako popolna, da je težko najti razloček med novim in starim režimom .., »Populair« apelira na dr. Stresemanna, naj pove državnemu predsedniku, da ima inozemstvo nedvomen vtis, da v Nemčiji prevladujte nacionalistični element in da se prisotnost nemških nacionalistov v kabinetu v inozemstvu motri z največjim nezaupanjem. RAKOVSKI BO VODIL KOMUNIZEM V FRANCIJI. v Pariz, 4. okt, (Izv.) Kakor poroča ko-danjski poročevalec lista »Intrasigcant«, bo Rakovski po odpoklicu iz Pariza prevzel vodstvo komunistične propagandne službe za Francijo. Ravno zato in ker hočejo izrabiti intimno znanje Rakovskega v vseh francoskih zadevah, so smatrali v Moskvi za bolje, da ga ne zamenjajo z berlinskim poslanikom Kre-stinskim. v Newyork, 4. okt. (Izv.) šesta igra med Capablanco in Aljehinom je bila po 21. potezi v končni igri s kmetj prekinjena. Stanje je približno enako, verjeten je remie. Leon Daudet napoveduje revolucijo. VPISANIH ROJALISTOV JE 180.000, PARIŠKA GARDA SAMA PA IMA 80.000 MOŽ. DAUDET VIDI V ITALIJANSKEM FAŠIZMU IDEALNO REŠITEV. r Ilaag, 4. okt. (Izv.) Leon Daudet, vodja francoske rojalistične stranke, je iz Bruslja, kamor je zbežal iz Francije, dospel v Haag. Po rasnih glavnih mestih bo imel literarična predavanja. Izjavil je, da se ne bo prej vrnil v Francijo, dokler se tam ne okliče kraljevina. Revolucija se bo izvršila v krajšem času, kakor mnogi mislijo. Pretendent prestola je v bližini Bruslja bivajoči vojvoda de Guise, potomec dobrega kralja Filipa. Število vpisanih članov francoske rojalistične -stranke znaša 180.(XX). V Parizu samem razpolagajo z dobro organizirano telesno gardo preko 30.000 mož. Vsi mornariški častniki mislijo monarhistično in se priznavajo k prevratnemu programu Ac-ton Francaise. Ne želi se srednjeveška monarhija, pač pa decentralizirana državna ustava. Italijanski fašizem predstavlja idealno rešitev. Daudet bo šel iz Holandske v Italijo, da stepi v stike z Mussolinijem. Grški zimami minister o svoii državi. NE VERUJE V MOŽNOST BALKANSKEGA PAKTA. MARINKOVIČEM? KAJ STA SE DOMENILA Z v Pariz, 4. okt. (Izv.) V Parizu bivajoči grški zunanji minister Mihalokopulos je dal poročevalcu lista »Information« daljšo izjavo o notranji in zunanji politiki Grške. Rekel je: Zunanja politika njegove vlade je mirovna politika napram vsem sosedom. Z Romunijo so odnošaji posebno dobri. Tudi z Bolgarsko so vsak dan bolj normalni. Z Albanijo ima Grška odnošaje dobrega sosedstva. Tiranski pakt po mnenju Grške na sebi ni nevaren diplomatski instrument. Grška je vsekakor prepričana, da Italija nima nobenih nevarnih namenov z Albanijo. Glede Jugoslavije se je minister izjavil obširneje. Med belgrajsko vlado in med diktatorjem Pangalosom sklenjene pogodbe je parlament moral odkloniti, ker so imele klavzule, ki bi bile za Grško poniže- | valne. V Ženevi je imel priliko razgovarjati se z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem ter sta se dogovorila, da se Jugoslaviji dovolijo trgovinske olajšave upravnotehnične narave v solunskem pristanišču. Minister upa, da bo prišlo do dobrih rezulatov. Grška je pripravljena podvreči se razsodišču Društva narodov v tranzitnih in prometnih vprašanjih. Dalje je izjavil Mihalokopulos, da ne veruje v možnost balkanskega pakta, ker so interesi balkanskih držav preveč različni. K temu cilju bodo prišle potom delnih pogodb, ki se bodo medseboj dale spravili v soglasje. Obsedno stanje v Mehiki. v New York, 4. oktobra. (Izv.) O najnovejši mehikanski revoluciji ni nobenih poročil, ker so vse zveze od nedelje ponoči prekinjene. Edino poročilo, ki je dospelo preko meje, je izjava Ob rog ona, da je vstaja popolnoma pogrešena. Po privatnih poročilih z meje je Calles v mestu Mehiko razglasil obsedno stanje. Vstaške čete so krenile proti Pueblu; letala jih zasledujejo in bombardirajo. Po drugih poročilih je Calles poslal za vstaši 4000 mož. Iz Veracraza se poroča, da je železniški promet z mestom Mehiko ustavljen, ker so progo prekinili vstaši. Tudi v drugih krajih so baje izbruhnili upori. Posadka v Veracruzu jc mobilizirana. Proti generaloma Gomezu in Serranu in njunim pri- stašem so bila izdana zaporna povelja. Zgoraj zjutraj iz mesta Mehiko dospele vesti poročajo, da imajo vstaši tri središča: 1. 800 vsta-šev iz mesta Mehiko, ki so zbrani pri Tehcoco in katerih uničenje je napovedano za torek. Njihov voditelj je dosedanji komandant mesta Mehiko. 2. Dva vstaška polka pod vodstvom Gomeza v Veracruzu, katerih razorožitev se obeta tekom 48 ur. 3. Neznano število vstašev pod vodstvom Serrana v Torconu v državi Coahuila, ki so že po triurnem boju bili premagani. Obregon se je vladi stavil popolnoma na razpolago. S Callesom se je pogajal vso noč in bo po potrebi opustil volivno kampanjo, da prevzame poveljstvo nad četami. Koroški Slovenci in Gradiščanski Hrvati. i. V Avstriji imamo dvoje važnih narodnih manjšin: Slovence na Koroškem, nekaj malega na ostankih nekdanje Štajerske, v Gradcu in na Dunaju, — Hrvate pa Burgenlandu ali po naše Gradišču in na Dunaju. — Usoda naših koroških bratov je pri nas prav dobro znana, a o gradiščanskih Hrvatih sem poročal pred kratkim tudi v »Slovencu«, tako da je položaj tudi te naše manjšine dosti dobro znan našim širšim krogom v Jugoslaviji. O Hrvatih v Avstriji, o njihovem kulturnem in političnem življenju bom poročal v enem prihodnjih dopisov, kajti vidim potrebo, da posebno mi Slovenci dobro poznamo to pozabljeno vejo našega naroda, ker je usoda naših Korošcev in teh Hrvatov ozko vezana in je zato treba posvečati obojim vso pozornost. Za danes naj se omejim na nekatere okol-nosti, ki se enako tičejo prvih in drugih, kar je neobhodno potrebno, da imamo v strogi evidenci, ako nočemo zakriviti narodnega greha ... Kako je stvar s tako zvano kulturno avtonomijo na Koroškem, je čitateljem dobro v spominu. Slovenski narod je z. malo izjemo osvojil stališče koroških voditeljev in je v glavnem odklonil narodni kataster. Razlogi so tako tehtni in naravni, da o tem ni treba dalje izgubljati besed. — Nemci pa seveda kar unisono pojejo glorijo tej nakani koroških spletkarjev, ki hočejo v motnem ribariti. Vse nemško časopisje poveličuje v deveta nebesa koroški načrt narodne avtonomije, hvalisa nemško pravičnost in pričakuje seveda takoj enake recipročnosti za nemške manjšine v Jugoslaviji. V odgovor je Jugoslavija hladno reservirana in le pričakuje nadaljnjega razvoja tega vprašanja. Le v slučaju, da bodo koroški voditelji zadovoljni z uzakonjenim načrtom, bomo mogli pričeti misliti na recipročno rešitev nemškega vprašanja v Jugoslaviji. Zato naj se voditelji naših Nemcev potrudijo, da pripravijo koroške nemške kroge k — pravi pameti. Ko je prišlo v javnost, kako mislijo Nemci na Koroškem rešili vprašanje naše manjšine, se je naglašalo tudi: Kaj pa je z Gradiščan-skimi Hrvati? — Nemci so takoj poskrbeli za odgovor, češ: »Mit einem Schlag« rešimo tudi vprašanje gradiščanskih Hrvatov na povsem enak način, kakor na Koroškem, Na merodajnem mestu sem se informiral o teh razmerah in izvedel, da bi radi tudi za gradiščanske Hrvate uvedli narodni kataster, ki bi bii podiajja za kulturno avtonomijo. Toda tudi voditelji gradiščanskih Hrvatov odklanjajo narodni ka'asler. dasi nc po- vsem iz enakih razlogov, kakor koroški Slovenci. — Položaj v Gradišču je nekoliko dru-gačnejši nego med koroškimi Slovenci. Tam je namreč tudi med Hrvati socialna demokracija precej močna, kakor bom pozneje poročal. Ali doslej še ni bilo vzrokov, da bi se z narodnega stališča pritoževali proti hrvatskim socijalistom. Otroke pošiljajo v hrvatske šole, udeležujejo se tudi narodnih slavnosti po vaseh, so celo pevci v narodnih društvih itd. Saj je v tej deželi sploh vse ozračje, v katerem žive tri narodnosti, vse drugačno, nego smo ga mi navajeni na Koroškem in smo ga bili navajeni prej tudi na Štajerskem. V svojih dopisih o blagoslovljenju zastav hrvatskih društev sem z zadovoljstvom poročal, kako so vedno navzoči tudi zastopniki Bunda in dežele, zastopniki vseh okoliških nemških in madjarskih društev, in vsi ti zabijajo žeblje v hrvatsko zastavo in govore o bratstvu s Hrvati v Burgenlandu. O kaki narodnostni nestrpnosti doslej še ni govora, vsaj do javnega izraza kaj podobnega ne prihaja. To dejstvo je jako ugodno za nadaljnji razvoj hrvatske misli med tem ljudstvom, da, vsak Hrvat je čedalje bolj ponosen na svoje ime hrvatsko :kajti obe glavni nemški stranki, socijalisti in krščanski socijalisti, se kar tepejo za hrvatske glasove (o tem pozneje več). In v tako idilično življenje naj bi bilo nakrat vrženo jabolko razdora in zdražb v obliki — narodnega katastra?! Znana resnica je, da dokler se ni treba ljudem nikamor odločevati, je vse dobro doma in v šoli in v vsem javnem življenju. Ako pa je tak človek, ki dotlej ni niti resno razmišljal o raznih vprašanjih in je živel povsem v redu, postavljen nakrat pred nekak Rubikon, kjer ima mnogo vzrokov za razmišljanje, je nevarnosti dovolj, da se nakrat zboji namalanega hudiča na steni in ostane na tej strani Rubikona, kjer bi ga mi radi ne'videli. To velja v prvi vrsti za Hrvate, ki so organizirani socijalisti. Za te se je bati, da bi podlegali vplivom, ki bi se pojavili tudi v Gradišču baš radi lega famoznega narodnega katastra. Doslej ni nikomur padlo v glavo, da bi se sramoval svojega hrvatstva ali da bi pokladal na vago razne svoje interese itd. Mislim, da se razumemo, tudi če se ne razpišemo z vsemi argumenti za in proti Skratka: voditelji gradiščanskih Hrvatov isto tako odklanjajo narodni kataster. Kakor bomo videli iz poznejših dopisov, je med temi Hrvati po priliki ista narodna renesansa, kakor pri nas pred šestdesetimi leti. Preporod je tu in deluje s parno silo, in ker danes hitreje živimo, bo tudi njihovo delo uspešnejše in hitrejše. — Tudi tako njdiovo delo bi bile več ali manj ogroženo ako bi narodni kataster dosedanjo slogo razdiral in Hrvate delil, namesto da bi jih družil. Najbolj pa se voditelji boje za svoje lepo šolstvo, ki potrebuje na sedanji trdni podlagi vsaj en človeški rod nemotenega nadaljevanja, da se povzpne na ono stopnjo, kakor smo mi Slovenci navajeni gledati na kulturno višino svojega ljudskega šolstva. Kakor sem povedal v zadnjem dopisu, je šola danes med temi pozabljenimi Hrvati, kakor se sami imenujejo, baš radi tega tako dobro hrvatska, ker je po znanem madjarskem zakonu konfesijonalna (katoliška) in občinska. Nihče nima poguma, da bi kakorkoli posegal v to staro hrvatsko šolo, in tu se Hrvatje vladajo povsem sami. Je naravnost neverjetno ali resnično, kako naravno je prišlo hrvatsko ljudstvo do svoje hrvatske šole. Povsem po duhu stare tradicije v cerkvi in v svoji domači vasi so možje po občinah, ko je bilo treba določiti učni jezik, rekali brez dalj-njega pomisleka: »E pa razume se, hrvatski u školi kako u crkvil« In tako je bilo in, hvala Bogu, je tudi danes. Ali baš radi teh dveh svojstev, ki jih mi hvalimo, ima ta šola v Burgenlandu hudih prikritih in očitih nasprotnikov, tako hudih, da je lani bil v Nationalratu sprejet zakonski načrt, da ima tudi za Burgenland veljati občni avstrijski državni ljudskošolski zakon. Za to glasovanje se je bila celo razbila vladna koalicija nemških nacijonalistov in krščanskih so-cijalistov, kajti prvi so se hoteli pridružiti opoziciji (socijalni demokratje in Landbun-dovci) in lako so preglasovali krščanske so-sijalisle, ki so kakor en mož glasovali za sedanjo šolo v Gradišču. In v čast tem poslednjim naj naglasim, da so po svojih govornikih izjavljali, da je taka šola tudi z narodnega hrvatskega stališča najbolj priporočljiva in da torej Hrvatov ni treba dražiti. Socijalni demokrati so proti taki šoli zaradi svojega svo-bodomiselstva. Nemški nacijonalci in pa tudi Landbundovci pa tudi radi tega, ker imajo Nemci na hrvatske šole premalo vpliva. — Tisto glasovanje v Nationalratu je Hrvate vznemirilo in jih opozorilo na nevarnosti, ki prete njihovi hrvatski šoli. Od tedaj so Hrvatje bolj pozorni na vse spletkarije, ki jih čutijo od raznih strani proti njihovi šoli, — a te spletke prihajajo izza dežele. Toda tisti sklep Nationalrata je ostal do danes neizvršen in menda tudi še dogleden čas ostane, to pa vsled dobre politike narodnih Hrvatov in njihovega vrhovnega vodstva. Odkar izhajajo »Hrvatske novine«, se je oklenilo okoli njih toliko Hrvatov, da imajo vsi ti velik vpliv na volitve. — V Gradišču pa nima nobena stranka večine v deželnem zboru, zato se vse stranke kar trgajo za hrvatske glasove. Večino imajo ipak krščanski sq£^-listi, torej glavna stranka vse republike. Ta ima letos koalicijsko vlado tudi z Landbundovci, poleg nemških nacijonalistov, — vse tri stranke proti socijalnim demokratom. Ta zveza velja tudi za deželni zbor, v kateri se vrše volitve istočasno z volitvami v National-rat, z istim glasovanjem, samo skrutinij je poseben. — In tu so naši narodni Hrvatje pametno vodili svoj mali čolnič tako, da so si zagotovili zastopstvo v deželnem zboru in \ celoti razne koncesije in pred vsem — varstvo svoje pošteno hrvatske šole. Tu pa prihajam do važnih političnih momentov, ki nas spravljajo v dotiko s koroškimi Slovenci in ki vsebujejo možnosti skupnega političnega udejstvovanja obeh narodnih manjšin, dasi živi ena na Koroškem, druga v Gradišču. To je okolnost, ki jo morajo imeti v evidenci tudi naši merodajni krogi. O tem zato prihodnjič toliko, da bo ta važna zadeva jasna vsem, ki se zanimajo za naše manjšine v Avstriji. A. G, POZDRAV NAŠI SKUPŠČINI IZ TUJINE v Praga, 4. okt. (Izv.) Predsednik nemške med parlamenta me komisije _alir je odposlal predsedništvu narodne skupščine v Belgradu brzojavko, s katero pozdravlja novo skupščino, ji želi mnogo uspeha ter se veseli skupnega dela s parlamentarno komisijo kraljevine SHS. TURŠKO-PERZIJSKE PRASKE. v Carigrad, 4. okt. (Izv.) Na perzijsko-tur« ški meji je pri Trajazidu prišlo med perzijskimi tolpami, ki so prekoračile mejo, in med turškimi četami do krvavih bojev. Tolpe so ujele turško stražo z več častniki. Pri Agra-gadu je končal boj z velikimi izgubami Per-zijcev. Perzijski zastopnik v Angori je imel s turškim zunanjim ministrom daljši razgovor radi ureditve te zadeve. NEMŠKI PREKOOCEANSKI POLET. v Berlin, 4. okt. (Izv.) Danes popoldne je v Nordeeneyu n aotoku Malmo startalo v Ameriko trimotorno Junker-letalo D 1230. Na letalu so pilot Rolf Starke, dalje Fric Ix)ose, Kari Loebe in Rudolf Flettner. Letalo je startalo, ker je nemška opazovalnica v Hamburgu napovedala lepo vreme. Pot gre od Nor-derneya preko Lizbone, Azovov in Nove Fund-landije v Ne\vyork. v Leipzig. 4. okt. (Izv.) Pred državnim sodiščem se je začela danes razprava proti šestim komunističnim državnim poslancem radi priprave veleizdaje in radi cele vrste drugih deliktov, ki so prišli na dan v komunističnih procesih zadnjih petih let. Predloženih je več tisoč aktov. Sodišče je zavarovano s strogimi policijskimi odredbami. Obtoženi komunistični poslanci niso prišli k razpravi, rfa hn sodišče najbrž razpravo odgodilo. Kaj se godi doma Posvetitev veličastne cerkve sv. Frančiška v Šiški. VISOKO RAZODETJE SLOVENSKEGA UMETNIŠKEGA GENIJA. Ko smo včeraj vstopili v še davne j ne dovršeno cerkev sv. Frančiška v Šiški, kd se je tega dne slovesno posvetila, smo ostrmeli. Isto čuvstvo se je bralo iz obrazov vseh navzočih, obenem z umevanjem neizrekljive lepote tega božjega hrama. Tisti od Boga blagoslovljeni Blovenski umetnik, ki ga je zamislil, je postavil ev. Frančišku cerkev, kakršne ta svetnik nima nikjer na celem svetu. Praznik posvečenja cerkve v Šiški je bil obenem praznik slovenske kulture, ki je s tem umotvorom ob 700 letnem jubileju asiškega ubožca pTed vsem svetom dokumentirala religiozno globino slovenske narodne duše. Značilno je, kako ravno preprosto ljudstvo umeva pleanenito preprostost tega hrama, ki v inramoru, opeki in lesu razodeva duha največjega ljudskega svetnika. Veličasten v svojih dimenzijah, ves osredotočen okoli oltarja, oziroma tabernakla, v najmanjši potankosti z vso skrbnostjo izdelan, je ta hram bazilika, ki v njej ničesar ni odveč, vse smo-treno, vse lepo v sebi in v eno usmerjeno. Nič ni prazen blesk, vsaka najmanjša stvarca je odsev velikega duha, ki koprni k Bogu, ne da bi brezplodno iskal, ampak počiva v Neizmerljivem, Neizrekljivem utolažitelju duše. Uetvaritelju tega hrama se je po božji milosti v njem posrečila sinteza, dostojna katoliškega genija: vse je svojevrstno v tej cerkvi, ne da bi se žalila tradicija; vse neizmenljive vrednote so ohranjene, vtelešene v formo, kakor odgovarja sedanjemu času, njegovim težnjam in potrebam. To je cerkev današnjega človeka, živečega iz večnega katoliškega duha. Srce te cerkve pa je obenem največji umotvor v tem umotvoru, to je tabernakel, ki nima po svojem bogonavdahnjenem zamislu enakega nikjer! To je beli mramor, ki ni na oltar postavljen, ampak iz njega stremi proti nebu kakor živ stvor, darovanje Višnjemu, obdan od vitki n stebrov, kakor od živih tovarišev, nesočih večne luči. In za velikim oltarjem oltar male gvete Terezije! Ta mila svetnica, v koje kapelah najdeš po vsem svetu žal največ v umetniškem oziru manjvrednega sentimentalno-praznega kiča, je tu dobila oltar, pred kojega preprosto lepoto onemi vsak poizkus opisanja. Akt posvetitve same, ki sta ga včeraj na dan sv. Frančiška izvršila ->b obili asi stenci z dolgimi in globckopomenljivimi obredi posvečenja cerkva škofa dr. J e g 1 i č in dr. K a r -l'iii, je v tem ambijentu napravil na številno rtudbn. i Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubllani urejeno. Oticielno obvestilo g. velikega župana ljubljanske oblasti. Deputaciji »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije*, podružnice Ljubljana je izročil g. veliki župan na tozadevno vlogo in resolucijo, ki je lita byrejeta na članskem sestanku trgovskih nameščencev dne 16. septembra t 1. naslednji oficieini odgovor: Ljubljana, dne 4. oktobra 1927. O. br. 2550. Predmet: Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnici v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Na vlogo z dne 19. septembra t. I. v zadevi odpiianja in zapiranja trgovin v Ljubljani Vos obveščam, da sem prejel od g. ministra za socialno politiko pod št 8914 z dne 30. septembra t. 1. naročilo, da v smislu g 13. zakona o zaščiti delavcev odredim odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na osnovi 8 urnega delovnega časa. Tozadevno na-redbo bom isdal v najkrajšem času. — Veliki župan: Vodopivec 1. r. navzoče vernike najgloblji vtis. Svojemu namenu posvečeni predmeti so se razodeli verni duši v svojem bistvu: poroka duha in tvari, ki jo je umetnik dognal do njene najpopolnejše forme. Umevno, da se je včeraj najbolj radovala Šiška na svojo cerkev, na katero je prebivalstvo po pravici ponosno. O tem je pričala že predvčerajšnjem zvečer procesija, ko so se prenesle relikvije iz stare cerkve v novo. Nešteta množica jih je spremljala, Šiška pa je bila vsa slavnostno razsvetljena, vse hiše v zastavah. VčeTaj zjutraj pa je sprejel oba kon-eekranta, škofa dr. J e g 1 i č a in dr. Kar-lina, komisar mesta Mencinger in pa gospodje šišenskega gradbenega odbora, predsednik Borštnar, Kopač, Šalehar in pa načelnik krajevne organizacije SLS g. Orehek. Po izvršenih prelepih obredih, ki so jim mnogoštevilni ve milil sledili z globoko pobožnostjo in pri katerih se je ob dovršenem petju šišenskega cerkvenega pevskega zbora z mogočnega kora doli tudj izkazalo, da je cerkev popolnoma akustična, so se v samostanu oo. frančiškanov zbrali gostje. Pri tej priliki se je provincijal slovenske frančiškanske pro-vincije, p. dr. Regalat Č e b u 1 j spomnil vseh onih, ki so pomagali ta umotvor dovršiti, predvsem obeh škofov dr. Jegliča in dr. Karlina, šišenskega odbora ter prošta g. Andreja K a -lana. G. magistratni ravnatelj dr. Zamik, ves očaran po lepoti cerkve, je izjavil, da je dolžnost vsakega občinskega zastopa, pa naj bo ta ali oni, da pomaga dovršiti to mojstrsko delo slovenskega umetniškega genija, ki proslavlja naše ime pred celini svetom, kar so navzoči z navdušenjem in hvaležnostjo vzeli na znanje. Naše mnenje je, da je tudi država dolžna primerno podpreti to delo, za katero gre, kar moramo tu mi poudariti, poleg umetniku največja zasluga voditelju slovenske frančiškanske provincije, p. dr. Regalatu Č e b u 1 u. Ves slovenski frančiškanski red pa je po pravici lahko ponosen na to, da je provincija ob 700 letnem jubileju podarila sv. Frančišku hram, ki je biser v celem katoliškem svetu. Kakor izvemo, postane šišika v kratkem popolnoma samostojna fara, zdaj pa je ekspozitura, ki more bistveno vršiti vse dušnopa-slirske posle za ta veliki delavski kraj. S to naredbo bo končno pozitivno rešeno vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani. Otvoritev higienskega zavoda in šole narodnega zdravja v Zagrebu. V ponedeljek sta se svečano otvorila higienski zavod in šola narodnega zdravja v Zagrebu. Odlični inozemski predstavniki, predstavniki naših oblasti in naših medicinskih krogov so se zbrali okrog 10. ure dopoldne v veliki muzejski dvorani zavoda. Sestali so se predstavniki moderne higiene iz. Švice, Francije, Amerike, Španije, Anglije, Nemčije, Madjanske, Poljake, Češkoslovaške, Italije, Brazilije i*d. Iz Belgrada je prišel minister narodnega zdravja dr. Aleksander Savič, načelnik tega ministrstva dr. Andrej Štampar in Kalano-vič, profesor belgrajske medicinske fakultete Jo-vanovič-Batut, dekan medicinske fakultete Gjuro Ivanovič, vseučiliški profesor dr. Ambrožič in ravnatelj higienskega zavoda dr. I.vanič. Iz Ljubljane so prispeli šef higienskega zavoda dr. Pire, ca i je oblastni zdravstveni referent Majer in oblastni oJ-boroik za zdravstvo dr. Anton Brecelj. Med za&reb-gkiml povabljenci je bilo videti zagrebškega velikega župana dr. Bogdana Stoparja s tajnikom čačkovičem, zagrebškega nadškofa dr. Auta Bauerja, banakega svetnika dr. Zorlčiča in Hadžija, divizijskega generala Gjokiča z višjimi častniki, bivšega zagrebškega župana arh. Beinzla, zagrebške konzule, šefa zagrebškega inšpektorata ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiča, oblastnega zdravstvenega referenta dr. Begiča, vladnega i c-oblaščenca za mesto Zagreb, bauskega svetniku Mladeala Uzorinca, mostnega fizika dr. K'-Yv'i, za zdravniški odbor profesorja Radoničiča, i?kana me-^cinske fakultete prof. dr. Budisavljeviča, p -d-sednika zdravniške zbornice dr Blilsna, docenta medicinsko fakultete in primarija dr. Lujo Ti./'-lerja, oblastnega odbornika za narodno zdravje zagrebške oblasti dr. Draga Klepca in poleg 'eh mnoge zagrebške zdravnike in profesorje medicinske in ostal'"'' fakultet z rektorjem dr. Milerj^n ir vsemi dekani na čelu. Prisostvovala sta vu,ii Stjepan Radič 'i bivši hrvatski ban dr. Laginja. Nekoliko pred U. uro sta vstopila v dvorano minister narodnega zdravja dr. Aleksander Savič in kraljev zastopnik, divizijski general Uzu.n >-kovič, katera je spremljal šef tega novega /.p v orla dr Borčič. Minister je pozdravil kraljevega zastopnika, r-glašajoč -".niTnanjo kralja za narodno zdravje. Po navdušenem klicanju kralju je minister Savič nadaljeval in pozdravil po vrsti vse irozemske delegate in ostale domače preds\-'"' in osebnosti. V nadaljnjem govoru je •>oudaTjal važnost Rockefollerjeve ustanove, katera po >m svetu gradi zdravstvene zavode in kateri vmk korak v stvari dviga zdravja našega naroda, med katerim so vladale v tem oziru pred vojno strašne razmere. NaSa država posveča mnogo pažnie zdravju n«roda in z danimi možnostmi stori vse, kar je mogoče 'oda brez pomoči Rockefeillerjeve ista-nove to delo ne bi bilo tako plodno. Govorili •> 'So belgrajski vseučiliški profesor dr. Jovanovič-Ba-tut. Stiepan Radič, podpredsednik Rockefellerjeve ustanove dr. R. F. Gimn iz Pariza, ki je izjavil, da bo ta ustanova tudi v bodoče pomagala naši državi, dr. Reichmann v imenu Društva narod v, ki je poudarjal, da je po vojni naša država največ storila za širjenje zdravstva med širokimi ljudskimi sloji, profesor Bernard iz Pariza v imenu ''mesije Društva narodov, profesor HirschfeM v imenu Rockefellorjevih zavodov v Varšavi, Pragi tn Budimpešti, proreldor zagrebškega vseučilišča dr. Varičak in drugi. Po ogledu zavoda so povabljeni odšli v hotel »Esplanade«, kjer jim je ministrstvo narodnega zdravja priredilo svečano kosilo. Popoldne je zborovala mednarodna higienska konferenca, ki so je pričela v Budimpešti in se konča v Zagrebu. Razpravljalo se je o odnošajih šole za higieno :or medicinskih fakultet in organov narodnega 7/1 r a •-ja Zvečer sta zdravniška zbornica in medicinska fakulteta priredili banket. Slovencem na Dunaiu. Pred vojno smo imeli Slovenci na Dunaju razna društva: akademska, kulturna in podporna, kjer so se naši rojaki zbirali, medsebojno spoznavali, zabavali, po potrebah in razmerah podpirali. Po vojni pa smo Slovenci morda edina kolonija na Dunaju, ki je ostala brca take organizacijo in životarimo kakor razkropljena čreda plnluh ovčic brez pastirja; — pogubilo so se sleherne vezi med nami, ne vemo več, koliko nas je tu, odkod smo prišli v to veliko mesto, kaj nas tukaj >nže, kakšna bo naša prihodnost sredi tega velikomest-nega vrvenja. — Na te naše neprilike je gotovo vplivala okolnost, ker smo Slovenci na Dunaju — iz treh drŽav, kar je za mnoge rojaka naše ;ako umljiv razlog, ako se ne pridružijo ri'ijs'm društvom, ki so sicer namenjena tu li za Slovence Vsi pomisleki in zadržki pa morajo odpasti, ako imamo Slovenci na Dunaju svoje društvo brez sleherne politične smeri, edino v ta namen, da združuje Slovence brez czira na drža -ljunstvo v trden krožek, kjer se bomo medsebojno spoznavali, zabavali, poučervali, podpirali. No odločujemo L.- Ekskurzija jugoslovanskih žel. uradnikov po Nemčiji Ne saimo preprosta in vendar tako fina nstrežljivost, krasni, prijateljsko gostoljubni sprejem Borldncev, ampak tudi njihova zmožnost, delo, točnost, kultura in ljubezen do svojega naroda in države je bilo, kar je pridobilo mahoma naša srca med Nemci. Vse delo vsak njihov migljaj je smotren, premišljen, točen in efektiven. Berlin, s štirimi milijoni prebivalci, je centru m vsega železniškega omrežja 53.100 kilometrov. V njegovem območju je 113 kolodvorov z« potnike in prtljago v vse smeri, za lokalni in inozemski promet. Odpravo potnl-kov in prtljage v mestu samem oskrbujeta mestna in krožna železnica z 39 kolodvori. Omrežje električne cestne in prizemske železnice znaša začasno 53.3 km in 65 kolodvorov. V teku petih let bodo vse železnice direkcije Berlin, to je v območju 40 km oddaljenosti od centra, elektrifioirane — Berlin ne bo videl več parnega stroja, o!>čutil ne bo več dušljivo-sti neprijetnega dima. Prednost električnega stroja pred p.irnim bo zadostno razvidna, ako na edem, da je d. segel brzino 110 km na uro prj obremenitvi 650 Ion, ne da bi našteval še druge ekonomične posameznosti. Cestna železnica obratuje noč in dan tn razpolaga z 3800 vozovi ter izkazuje letno ca 770 milijonov potnikov. Glavnih kolodvorov je pet: Anhalter, GOrMier, Lehrter, Potedemer in Stettiner. Na- prave teh služijo zlasti za daljni in inozemski promet. Največji izmed njih je kolodvor Lebr-ter, ki vzdržuje promet na progah proti Bremenu, Severnemu morju, Lilbecku, Vzhodnemu morju in Hamburgu. Dnevna izdaja vozilih kart je ca 80.000, ki se stopnjuje pred prazniki in v kopališčni seziji do 150.000. Odprava potnikov je zelo hitra, ker se izdajajo vozne karte s pomočjo ročnih tiskarnic voznih kart (Fahrkartendrucikmaschine), katere uporabljajo Nemci že preko 20 let, a nam ni bilo o tem dosedaj še ničesar znanega. Prvi dan (16. september) našega bivanja v Berlinu smo ogledali dopoldan železniške naprave raznih kolodvorov. Med posebnostmi bi prišle v prvi vrsti v poštev zavorne sanke (Brenisschlitten); to je naprava, katere upornost ustavi vlak v teži 650 ton pri brzini 25 km na razdaljo 5 m. Popoldan smo se odpeljali s podzemsko železnioo v Tempelhof, kjer je glavna postaja /.rakoplovn^ družbe Lufthansa, odkoder vzdržuje zračni promet z vsemi večjimi mesti Evrope. Baje bo v kratkem otvor-jena tudi linija Berlin—Wien—Belgrad—Carigrad. Družba ima v posesti 130 zrakoplovov, od katerih je vedno 80 v prometu. Prilike nismo hoteli zamuditi in skoro večina nas je poletela ? nebeškim ptičem ogledat tudj 7. višave Berlin z njegovo okolico. Marsikdo je moral pri tem slišati kakšno pikro; toda nič hudega se ni pripetilo. Drugi dan dopoldne smo bili gostje AEG (Splošna električna družba) v Hennigsdorfu, kjer srno proučili signalno naprave in še ome- njeni izum ročne tiskarnice voznih kart. Pri skupnem obedu se je živahnost tako razvila — pripomogle so k temu zlasti slovanske pesmi da nam gostitelji niso dovolili, da se odpeljemo nazaj z vlakom, ampak z avtomobili, katere so nam dali na razpolago, da se odzovemo pravočasno povabilu jugoslovanskega poslanika g. Balugdžiča. Vila našega poslaništva je v zelo prijaznem kraju, olidana od malega vrtička in last naše države. Biti na domačih tleh in vendar v tujini, pozdravljen in ljubeznivo sprejet od domačina — vse to je pripomoglo, da se nam kar ni hotelo oditi, da smo se zabavali tako neprisiljeno in res prav po domače, da smo prepevali, kakor bi bili v beli Ljubljani. Nik-do se ni mogel ustavljati prijaznemu povabilu generalnega konzula g. Balugdžiča, veselemu smehljaju g. dr. Perneta in dolenjski živahnosti konzula g. Mikoliča. Tretji in zadnji dan dopoldan smo ogledali historijske početke prometnih sredstev v prometnem in gradbenem muzeju, ki je bil ustanovljen leta 1906. Med mnogimi znamenitostmi stoji popolnoma osamljen salonski voz cesarja Viljema, ki je trii dograjen leta 1891. Vsak komadič je umetnina, a voz umotvor, delo dveh let domačih in tujih umetnikov, strokovnjakov. Popoldan je bil i/let v Potsdam, kjer smo videlj v garnizijski cerkvi grobnici Friderika Viliemn I in Friderika Velikega; v okolici mesta grad Sanssouci s prelepim parkom, legendarni mlin na veter, oranžerijo in druge znamenitosti. Med Berlinom in Potsda- »e a tem iz oMeatva drugih "Sr »takih naredov marveč hočemo, da bomo tudi Slo-emi toliko krepkeje in časrtneje sodelovali in nastopali povsod tam, kjer bodo na nas bra'aki računali. Z ozirom na to že dolgo Tia6't išeuo polrsbo je bil ustanovljen pred časom pripravljalni odbor, ki naj izvrši vse predpriprave, da se :uko slovensko društvo čimprej ustanovi. Danes moremo Slovencem sporočiti veselo vest, da je ustanovljeno društvo: »Slovenski krotek na Dunaju« in skliouje obenem ustanovni občni »bor na nedeljo dne 9. oktobra t. L ob 7. uri zvečer v dvorani »Slovanske Besede« v češkem Narodnem domu — hotel Pošta— v I. okraju, Fleisehmarkt št. 24 — vhod iz stranske ulice okrog ogla v Drachengasse, zadnja vrata, drugo nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: Nagovor pr dsednika; poročilo tajnika, čitanje in ,spreWj« pravil; vpisovanje v društvo po sprejf lh pravilih; volitev odbora, in sicer: predsednika tn Ive-h namestnikov In 1° odbornikov, ki si v pr i seji po'azdele društvene posle, volitev 8 revizorji'. Po končanem občnem zboru bo — prj 'ta zabava ob sodelovanju tamburaškega zbora irat-skega ^Hrvatskega društva Prosvjeta«. Rojaki! Pridite vsi, ki želite dobro sebi in svojim bratom in sestram v tem velikem me-tu, da bomo s skupnim vztrajnim delom tudi v tujini dalje negovali podedovane svetinje: svoj leeri slovenski jezik in trdno vero v boljšo bodočnost. Povabite seboj na ustanovni občni zbor tudi avjje slovenske znance in prijatelje. Na Dunaju, dne 28. septembrn 1927. Pripravljam odb '«•. Živa bakija. V soboto se je dogodila v delavnici mlekarske zadruge v Osijeku velika nesreča, katere žrtev je postal 28 letni delavec Josip Andrep. Ob 7 uri zjutraj je prišel v delavnico in bi mora! naložiti veliko peč. Ker ni mogel akoj 1 pra iti ognja, je vzel posodo s 0 litri petroleja in jo izlil v peč. čim se je posod.-" približal peči, je naspala strašna eksplozija. Vsled zračnega pritiska se je Amlrep zrušil na tla in ostane, goreče; t petroleja je curljal preko njega. Ko jo začutil, :a ga. i, je zbežal na dvorišče, klicajoč na pomoč. Na 'volišču se je vrgel v mlako, v kateri je bilo <«Vo-liko vode, kjer je obležal brez zavesti. " Kilh so ogenj komaj pogasili. Delavec je bil prepeljan » bo'-"'šni<"o. kjer je zjutraj umrl v težkih mu1 Naše difaštvo Abiturientom jn akademikom I Marsikdo že ugiba, kam naj se vpiše oziroma kje naj nadaljuje svoje študije. Od naših univerz sta povečini v kombinaciji lc Ljubljana in Zagreb. Najrazličnejši predsodki proti Belgradu tudi študenta odvračajo od tamošnje univerze. Povedati je treba, da so ti predsodki po veliki večini popolnoma neutemeljeni. Jasno je, da ima ravno belgrajska univerza vse pogoje za uspešen razvoj in dober napredek; o njeni kvaliteti torej ni preveč skeptično soditi. Življenske razmere so se v zadnjem času za akademike mnogo izboljšale. Z letošnjim šolskim letom se otvori nov kraljev akademski dom, kjer bo prostora za okrog 500 študentov. Društvo slovenskih akademikov v Belgradu ,ki je v prvi vrsti podporno in popolnoma nepolitično, si ja nadelo nalogo, da poleg že obstoječe srbske dijaške menze, otvori posebno menzo za slovenska akademike. Treba jc imeti v vidu tudi pomen študiranja, v Belgradu na poznejše življenje. Svoje zbirališče in zatočišče imajo Slovenci in Hrvati, pa tudi Srbi-katoliki v J. A. K. D. Sv. Cirila in Metoda, Jc to edino društvo v Belgradu, ki razpolaga s svojimi prostori, kjer se nemoteno zbira naše dijaštvo. Intimno prijateljstvo, ki vlada med člani društva naravnost sili vsakega k izvrševanju velike naloge, ki si jo je stavilo društvo: cirilmetodijska ideja in organizacija katoliškega življa v Belgradu. Tu je dana najlepša prilika izkoristiti prosti čas v blagor cerkvi, državi, narodu in sebi. Komur je do tega; na svidenje v Belgradu! Vpisovanje se vrši tekoče dni, mogoča je tudi naknadn. inskripcija. Predavanja se za^no i 15. oktobra. Vse informacije dajeta omenjeni društvi; naslov jima je: Belgrad, Univerza. inom smo opazili postajo Nowa wes; ime, ki nas spominja, da so prebivali nekdaj v teh krajih Slovani. Na povratku iz Polsdama smo se ustavili na Wannsee, kjer je bil aranžiran poslovilni banket. V kratkem času, ko sino prebivali med Berlinci, smo videli toliko, vtisi so bili tako globoki in prisrčni, da je bilo slovo zelo težko; toda gostitelji so nam obljubili, da nas obiščejo prihodnjo pomlad, da obnovimo vez prijateljstva, o katerem sm0 spoznali, da ostane trajno, da se bomo ludi v bodočnosti podpirali v skupnih težnjah ju smotrih. Za go. etoljubnost, prijazni sprejem in za vse usluž-nosti sta se prisrčno zahvalila v imenu eks-kurziistov g. Vargazon, v imenu prometne™ ministrstva g. dr. Kavčič. Iz Berlina smo odpotovali 19. septembra ob 7.48 in prispeli v Leipzig ob 10. Na kolodvoru so nas sprejeli zastopniki raznih obbsti in strokovnih organizacij. Najprej smo ogledali železniške naprave največjega kolodvora v Evropi in nato v avtomobilih mesto. Med vožnjo smo se ustavili pri svetovno?.nanem spomeniku >V51kerschlachtsdenkmal«. Videli smo dostj zanimivega, dosti neprekosljivega, toda veličastnost tega 91 m visokega kolosa, ki'oznanja ves nemški patriotizem, umetnost in vztrajnost, je nemogoče popisati. Zgradba spomenika je stala 6 milijonov mark in se odlikuje po izredno fini akustiki: dograjena je bila v letu 1913. Od tod smo sc odpeljali v zoološki vrt, kjer je bilo v planet»riju astronomsko predavanje o potni spremembi planetov v letu 1926-27, Zvečer ja bil banket v xPavcrvi dvo- Dnevne novice •k Zaupnike in vse somišljenike SLS ponovno prosimo, da hitro izvrše reklamacije za vpis oziroma izbris iz volivnega imenika za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Reklamacije morajo biti oddane vse na pošto vsaj 8. oktobra. Vsa navodila za reklamacije so v »Slovencu« z dne 2. oktobra in dne 4. oktobra. •k Polovična vožnja na občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani je dovoljena pod št. GD 61.542, 4. oktobra 1927. Vsak udeleženec naj na vstopni postaji kupi vozno karto do Ljubljane in prosi za dnevni mokri postajni Mg. V Ljubljani karte ne sme oddati, ker velja v zvezi s potrdilom, da se je udeležil občnega zbora, ki ga dobi v Ljubljani, za brezplačno vožnjo domov. ■k Jugoslovanska strokovna zveza vabi na redni letni občni zbor »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki se vrši v nedeljo 16. oktobra t. 1. v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12, ob 10. dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, verifikacija zastopnikov in pozdrav načelnika. 2. Čitanie zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila: a) načelstva, b) blagajnika, c) gl. tajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1926-27. 6. Volitev novega odbora in nadzorstva. 7. Reorganizacija JSZ in sprememba pravil in poslovnika. 8. Slučajnosti. — Glasom § 16 pravil, morajo biti stvarni predlogi in prizivi naznanjeni 10 dni pred občnim zborom načelniku JSZ. Glasom § 15 pravil pošlje vsaka zveza na občni zbor svoje zastopnike tako, da pride na vsakih 80 članov po en zastopnik, ki mora imeti pismeno pooblastilo. Z ozirom na važnost letošnjega občnega zbora vabimo zveze, da pošljejo polnoštevilno svoje zastopnike. — Za načelstvo: Jože Gostinčar, L r. ir Veliki župan odsoten. Gosp. veliki župan dr. Fran Vodopivec od 5. t. m. dalje do nadaljnjega ne sprejema radi odsotnosti. k: Ukinjenje obmejnih carinarnic. Iz Maribora nam poročajo: S 1. oktobrom so bile ukinjene obmejne carinarnice v Zgornji Sv. Kungoti, Št. Ilju in Sladki Gori, ki so spadale v okoliš glavne carinarnice v Mariboru. Ukinitev se je izvršila radi štednje, sledila pa ji bo redukcija uradništva na carinarnici v Mariboru. Posli obmejnih carinarnic se prenesejo deloma na obmejno finančno kontrolo, deloma pa na carinarnico v Mariboru. Načeloma nimamo ničesar proti ukinjenju carinar-Bkih ekspozitur ob meji. V primeri z drugimi državami, na primer Avstrijo, imamo itak polovico preveč carinarnic. V Avstriji izvršujejo posle carinarnic obmejni stražniki. Ako bi pri nas ostalo še vse pri starem, bi ukinitev ekspozitur nihče ne občutil. Toda ker se po novem prenesejo posli ekspozitur v glavnem na carinarnico v Mariboru, pomeni to za obmejno prebivalstvo nov in to hud udarec. Do sedaj so prebivalci obmejnih občin carinili vse, kar so hoteli spraviti preko meje, na teh gkspoziturah, v bodoče bodo morali delati ve-iknnski ovinek preko Maribora, kar bo zve-sano z veliki stroški in z znatno izgubo časa. Vled ljudstvom ob meji, ki je vsled uvoznih šikan že itak nezadovoljno, bo redukcija obmejnih carinskih ekspozitur nezadovoljstvo še povečala. * Za pogorelce v Starem trgu je izročila naši upravi gospa Rom znesek 60 Din. Naj bi našla mnogo posnemovalcev. Tekma za naifepše ivlomobile v Parizu ni mogla pokazati lepših Jamskih plaščev, kakor so plašči iz Kasha - blaga, '{rasno uzorčasto Kasha - blago kupijo dame najugodneje pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA. :k Župni uradi se vljudno naprošajo, da z obratno pošto vrnejo Martinišču v Murski Soboti vse šo neprodane srečke. Odbor jih nujno rabi in tudi čas žrebanja se bliža, namreč dne 13. novembra. — Odbor. * Ljudski oder v Št. Vidu pri Ljubljani vabi k počeščenju spomina pokojnega dr. J. E. Kreka ob lOletnici njegove smrti v nedeljo 9. t. m. — Spored: Govor. — Zalostinka, ki jo zapoje cerkveni pevski zbor. — Veriga, ljudska zgodba v treh dejanjih, spisal F. S. Finžgar. — Začetek ob 7. zvečer. — Vstopnina: sedeži po 10, 7 in 5 Din; galerijski sedeži po 7 in 5 Din; stojišče 4 Din. Predpro-daja vstopnic pri gdč. Zakotnik v Št. Vidu. •k Požar pri Tuzli. V ponedeljek je nenadoma izbruhnil v opekarni Florijana Strausa v Slavanovičih pri Tuzli požar, ki je uničil skoro celo opekarno. Pljub velikemu naporu gasilcev je trajal požar polnih pet ur. V nevarnosti je bila poštna garaža, kjer so se nahajali trije vagoni bencina, škoda znaša 50 tisoč dinarjev in je pokrita z zavarovalnino. •k Ilercegovinci se izseljujejo v Argentino. Poslednje dneve se Hercegovinci v velikem številu izseljujejo v Južno Ameriko in Avstralijo, iščoč dela in zaslužka. Tako je v soboto samo iz ljubuškoga okraja odpotovalo okoli 50 kmetov v Argentino, in to skoro samih oženjenih ljudi, ki puščajo družino in otroke doma. •k Obsojeni Orjunaši. Radi izgredov po procesu proti Grginu, ki je bil oproščen, sta bila obsojena dva orjunaša na 5 dni zapora. ~k Poskus samoumora radi redukcije. Na nekega sarajevskega uradnika je redukcija tako neugodno vplivala, da se je poskusil obesiti. Rešili so sra v zadnjem trenutku. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubliana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. •k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. PRIPOROČANO moško in damsko konfekcijo tvrdke GRIČAR & MEJ A Č Selenburgova ulica št. 3. Ljubljana 0 »Ceskoslovenska Obec« v Ljubljani nam sporoča: Z ozirom na zadnja poročila, objavljena v časopisih ob priliki volitev, smatra podpisano društvo za svojo dolžnost izjaviti, da ni bilo z nobeno volivno akcijo v nikaki zvezi, kar je umevno tudi z ozirom na dejstvo, da društvo, v zmislu pravil od oblasti odobrenih, nj politično društvo. 0 Krekov večer bo kot I. prosvetni večer v petek 7. oktobra ob 8 v Ljudskem domu. Ker naslednji dan, v soboto, mine deset let, odkar je pokojni umrl, zato poziva »Društvo Krek«, da se tega večera udeleže člani in članice vseh naših vzgojnih in prosvetnih organizacij ter vsi Častilci pokojnega dr. Kreka. O Prosvetna zveza vabi člane in članice, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora, ki bo jutri, v četrtek, 6. oktobra. Ob 9 je sveta maša za pokojnega dr. Kreka v frančiškanski cerkvi, ob pol 10 pa občni zbor v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5 . O Jan Kubeiik, brez dvoma eden najslavnejših sodobnih vijolinskih virtuozov, ki si je s svojo izredno občuteno in tehnično do največje popolnosti izrazito igro osvojil ves glasbeni svet, bo koncertiral v Ljubljani v petek 14. oktobra v veliki dvorani Uniona. Podrobni spored objavimo v prihodnjih dneh, danes opo- rank restavracije v zoološkem vrtu. Pri ban-setu je igral na čast iniciatorju in dejanskemu voditelju ekskurzije g. Parmi mestni orkester več skladb njegovega pokojnega očeta. Prehitro se je približala ura odhoda in ginjen, s solzami v očeh se je zahvalil za gostoljubje g. Parma in še posebej za pozornost, izkazano njegovi osebi. Vožnja do Miinchena je bila zelo kratka, ker smo vsi vsled utrujenosti pospali. Na kolodvoru so nas pozdravili zastopniki oblasti in korporacij, med njimi tudi jugoslovanski vice-konzul g. dr. Veršec. Prvi dan, 22. septembra, smo ogledali moderne električne varnostne naprave kolodvora in psihotehnično preiskusno postajo: zvečer je bil prijateljski večer v »Hof-brauhaus«, največji pivovarni me«ta. Videl sem tu samo dobrodušne in od veselja žareče obraze. Zdelo se mi je, da je Bavarec popolnoma sličen našemu Dolenjcu: Bavarec pri svojem pivu, Dolenjec pri svojem ljubem — cvičku. Drugi dan je bil na sporedu ogled muzeja, ki je največji in najznamenitejši na svetu. Pot po dvoranah te velikanske stavbe je dolga 16 km. Zalibog nam je bil čas tako kratko odmerjen, da smo videli le nekatere oddelke. Od tu smo se odpeljali z avtoomnibusi, ki jih je dala na razpolago uprava bavarskih državnih železjiic, v centralno železniško šolo ter proučili učni red. Zvečer je bil poslovilni večer na oktoherskj veselici. Tz Miinchena proti Salzburgu smo odpotovali 22. septembru ob 7 zjutraj. Med potjo smo napravili izlet v slovito gorsko letovišče Ko-nigssee, ki se pa kljub svetovnemu slovesu ne more primerjati z veličastno prirodno krasoto našega Bohinja. Prenočili smo v Salzburgu, odkoder smo odpotovali 23. septembra ob 9.15 proti domovini. Dež je lil curkoma, vendar ni mogel popolnoma zastreti očem krasnih, slikovitih krajev, ki ležijo ob železniški progi Visokih Tur. V Beljaku smo se poslovili od Mariborčanov, ki so se odpeljali proti Dravogradu. Ob slovesu je hotel priti vsakdo v bližino tovariša g. Parme, da se mu osebnno zahvali za nesebično požrtvovalnost, s katero je započel, vodil in končal ekskurzijo. Ob 15.50 smo se tudi Ljubljančani odpeljali proti Jesenicam, kjer so nas Jeseničani pozdravili z živahnimi »Zivijo«-kldci. Vendar zopet doma, na domači zemlji, domača govorica; povsod dobro — doma najboljše! Z blagom in ceno bodete zadovoljni, ako si nabavite volnene pletenine, perilo, rokavice, nogavice, kravate, damske torbice i. t. d. pri P. Sterk nasl. Miloš Karničnik-u LJubljana, Stari trg št. IS. zarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši v Matični knjigarni. O Umrl je g. F. C h v a t a 1, Pride št. 6. Pogreb se vrši daues ob 4 popoldne iz državne bolnice. O Stavka p'ekoyskih pomočnikov traja še nadalje. Občinstvo je sicer ne občuti po pomanjkanju kruha, pač pa po njega kvaliteti, ker pečejo mojstri kruh sami s pomočjo vajencev in hišnih poslov. Izgleda pa, da bo stavka kmalu končana, ker kažejo mojstri čimdalje večjo popustljivost napram zahtevam pomočnikov in so nekateri na te že popolnoma pristali. O Štrajk pekovskih pomočnikov. G. Bizjak, Rogaška Slatina, nam naznanja, da ni v nobeni zvezi s stavko pekovskih pomočnikov v Ljubljani; bil je zadnji čas sploh v inozemstvu in je za stavko zvedel šele po svoji vrnitvi. 0 Društvo »Treznost« ima redni sestanek 5. oktobra ob 18.30 v glasbeni sobj moškega učiteljišča. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje pisatelja br. Cerkvenika: »Socialistične stranke in naš pokret«. Vstop dovoljen slehernemu. O Delo v pisarni »Svete vojske« je silno naraslo, zato prosi društvo vse, ki bi bili pripravljeni v prostem času v pisarni pomagati, da se prijavijo na Poljanskem nasipu 10. O Kongregacija za gospo pri sv. Jožefu se udeleži danes ob pol 3 popoldne pogreba gospe Počivrdkove. O V spomin na pokojno ravnateljico g. F. Zemmetovo je dala gdčna Marija šerc, mestna učiteljica v pokoju, 100 Din za Slomškov dom. Odbor se plemeniti darovalki najiskreneje 7.a-hvaljuje. O V restavraciji Miklič, nasproti glavnega kolodvora, se toči ravnokar došli fini, beli, sladki štajerski mošt, kakor tudi najboljša in po kvaliteti najcenejša stara štajerska in dalmatinska vina. 7816 O Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova 12, so darovali: v počaščen je spomina umrlega g. Otona Fettich-Frankheima g. Matija Dolničar 100 Din, keglaški klub »Sloga« v po-čašoenje umrlega tovariša g. Kovačeviča mesto venca Din 200. Vsem darovalcem se v imenu odbora kar najprisrčneje zahvaljuje društveni predsednik. O Slabost na cesti. Na Marijinem trgu se je v ponedeljek pozno na večer zgrudila na tla brezposelna služkinja Marija M .Omenjena je postala žrtev splošne bede, ki je zašla v nižje sloje, zlasti med posle, ter je zelo slabo izhranjena. Vzrok njene slabosti je bil najbrže glad. O Najdena volivna kroglica. V Mestnem domu je pri demontažj volivnih skrinjic našel Pavle Anžič v eni skrinjici pozabljeno volivno kroglico. Tu najbrž ne gre za kako volivno sleparijo, pač pa preiskuje policija več slučajev, kjer so nekateri pristaši SDS glasovali, oziroma hoteli glasovati mesto drugih upravičenih volivcev. O Pogrešan. Janez štefe, 36 letni delavec, stanujoč v mestnih barakah na Poljanski cesti, je dne 2. oktobra neznanokam odšel ter se še ni vrnil. Njegova žena se je obrnila na policijo, naj poizveduje za njenim možem, .x>ječ se, da se mu je pripetila kaka nezgoda. Pogrešani je male postave in črnih las ter oblečen v rjavo obleko. Gostilna pri Jajmoštru" Ljubljana, Sv. Petra nasip - priporoča: izborno »PORTUGALKO« ..'.,. po 17'Din »OTELO« (za slabokrvne).....po 11 „ Štajerec . . po 12 Din Cviček . , po 14 „ Mošt ... po 13 „ Rizling . . po 15 „ Bizeljec . . po 14 „ Traminec . po 20 „ O Pred fašisti pobegnila. Pred kratkim sla pobegnila iz Italije dva delavca, ki so ju fašisti osumili pripadnosti h komunizmu. Hotela sta pobegniti preko meje pri Mariboru v Avstrijo, toda naše obmejne oblasti so ju zavrnile in odgnale v Ljubljano. Ljubljanska policija je v zadregi, ker trdita oba, da sta politično preganjana in se nočeta vrniti v Italijo. 0 Tatvine. Mizarju Josipu Skubicu je neznan tat odnesel iz zaklenjenega stanovanja na Viču več perila in obleke v vrednosti 800 dinarjev. — Vestfalski Slovenki Mariji Z. je nekdo med plesom v neki vodmatski gostilni odnesel lep, 130 Din vreden klobuček. — Karlu Klacarju je neki njegov znanec ukradel 150 Din, O Tatvina kolesa. Lastniku reklamnega podjetja Alojziju Mateliču je bilo iz veše v Dvoržakovi ulici 3 ukradeno žensko kolo znamke »Jogo«, vredno 1000 Din. O Kriminalon drobiž. Aretiranih je bilo šest oseb in sicer tri radi nedosto nega vedenja, dve radi tatvine in ena radi splošnega suma. Med aretiranci je tudi že dalj časa zasledovani star tat Lojze P. — Prijavljena sta dva slučaja nedovoljenih manipulacij pri volitvah. Tako je neki Rudolf L. hotel voliti namesto nekega že umrlega volivca. Kdo ga je poslal na volišče, bo dognala preiskava. — Prijavljenih je več tatvin. Trije možakarji so ovadeni radi ha/ardne igre. Zelo visoko je število oseb, ki so ovadene radi kravah zira-nja, nasprotno pa pada število prestopkov zoper cestni policijski red. O Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju- — Ljubljana, Židovska ulica 5. O Krasni oiroški plašrki, oblekcc in predpasniki. Kristoiič-Bučar, Stari trg 9. 7266 0 Nesreča v Sp. Šiški. Družina ponesreče-nega E. Podbevška nas prosi za objavo sledečega: Z ozirom na poročanje časopisja, češ, da je zakrivil nesrečni Edvard Podbcvšck sam nesrečo i tem, da se je vedno sukal okrog dvigala, ugotavljamo resnici na ljubo, da temu ni tako. Pokojnik je bil nastavljen pri Nabavljalni zadrugi že nad pol leta in se je med tem časom dovolj nagledal dvigala. Uporabljal ga je samo še službeno. Na usodni dan je fant pometal in je bil gotovo od kakega predpostavljenega pozvan ter je, hoteč se odzvati, pomolil glavo skozi odprtino dvigala, kar je zanj postalo usodno. Da je temu tako, priča tudi metla, katero je krčevito držal v obeh rokah in je torej med delom pogledal skozi odprtino. — Obenem se vsem darovalcem lepih vencev in cvetlic ter vsem, ki so mlado žrtev spremili na zadnji poti, kar najlepše zahvaljujemo. Maribor n Danes večer je koncert A. Rubinsteina v dvorani Uniona. Zanimanje za koncert, ki bo nudil izreden umetniški užitek, je veliko. □ Potovanje po Egiptu v slikah bo jutri večer predmet predavanju s skioptičnimi slikami v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava g. dr. Anton Jehart. □ Za delovno šolo. Vsled nepredvidenih zaprek se je morala prireditev Ped. did. krožka v Mariboru in Odseka za reformo osnovne šole UJU o delovni šoli v praksi preložiti za teden dni. Vse učiteljstvo se sporazumno s predsednikoma obeh učiteljskih društev obvešča, da se tridnevna prireditev vrši v istem redu in prostoru kot je bilo sporočeno v »Učiteljskem tovarišu«, v dneh 15.—17. oktobra. □ Na rednem tedenskem fantovskem sestanku mariborskega orlovskega odseka govori danes g. prof. dr. Ivan Dornik o glavnih momentih v zgodovini srbskega naroda, o njegovem kulturnem razvoju in njegovi mentali-teti. Pridite točno ob 8. □ Redni letni občni zbor mariborskega orlovskega odseka se vrši v sredo 12. oktobra v društveni sobi na Koroški cesti 1. Začetek točno ob pol 8 zvečer. □ Redna telovadba Orla se vrši za člane v dosedanjih prostorih vsak torek, četrtek in soboto ob pol 8 zvečer. Mladeniči, pristopajte v Orla, da bodo naše vrste močne in naše organizacije cvetoče! Za naraščaj objavimo posebej. Bog živi! □ Akademska kongregacija. Danes je ob 20 v Alojzijevi cerkvi kratek sestanek akad. kongregacije. Obvezen je za vse sodale! □ Ljudski oder. V nedeljo 9. oktobra ob pol 8 zvečer vsi v Zadružno gospodarsko banko k predstavi .^Desetega brata«, ki jo bo vpri-zoril Ljudski oder. □ Svečana proslava krstne slave rezervnih častnikov in bojevnikov mariborskega pododbora. Ta proslava se vrši v soboto 8. okte^ra ob pol 21 v kazinskj dvorani. Pokroviteljstvo je prevzel komandant mesta Maribor general g. D. V. Spasič. Pri proslavi sodeluje tudi tukajšnja vojaška godba. Naglasiti pa je posebno, da je to prva večja prireditev društva rezervnih častnikov in bojevnikov mariborskega pododbora, ki se krepko razvija in vidno narašča in napreduje. Njihovi nastopi pri letošnjih vojaških spominskih slavnostih nam to izpričujejo. Zato mora naš slovenski Maribor dati tej proslavi značaj prave manifestacije pobratimstva med vsemi Jugoslovani in čisto obiležje narodne zavesti in narodnega ponosa. Vabila za proslavo so že razposlana. Tem potom pa se naprošajo vse one osebe, ki se žele udeležiti proslave, a pomotoma niso prejele vabila, da se zglasijo pri predsedniku društva g. Jakobu Perhavcu v trgovini v Gosposki ulici 19, kjer se jim isto izroči. □ Slavnostno predavanje v bogoslovju, Kot smo že poročali, je promoviral v minolem poletnem semestru mariborski bogoslovni prof, dr. V. M o č n i k v Rimu iz cerkvenega prava. Sedaj se nam pa poroča, da priredi novi doktor cerkvenega prava v četrtek 6. oktobra v avli mariborskega bogoslovja slavnostno predavanje iz svoje stroke za povabljene goste in vse slušatelje bogoslovnega učilišča. Govoril bo »O nedopustnosti sodelovanja pri mešanih zakonih brez danih poroštev«. O prezanimivem ! predmetu bomo še poročali. Zaenkrat pouda-j rimo samo svoje veselje, da se taka akademska prireditev sploh vrši, kar je vsekakor v čast bogoslovnemu učilišču v Mariboru. □ Zveza ined demokrati in socialisti žo — stara stvar? Ko je včerajšnji »Slovenec« priobčil v posebnem članku resnico o palači i OUZD, je v Mariboru zbodlo v oči dejstvo, da so socialisti, posebno tedanji župan Grčar, Lili j v stalni načelni zvezi z demokrati. Socialisti so j torej že enkrat šli na led, a drugič ne pojdejo več. Posebno so ogorčeni na svoje tovariše v Ljubljani, ki buržujski SDS držijo štango. V Mariboru jih sicer tolažijo, da niso v zvezi, vendar jim tega ne morejo več prikrivati. Demokrati zahtevajo, da bodi med socialističnimi kandidati več njihovih zaupnikov, ki so tudi v njihovi službi, torej odvisni dovolj, da bodo vestno vršili za upniški posel. □ Nevarno zastrupljonje z gobami. V ponedeljek opoldan se je v Jezdarski ulici zastrupila družina Verjak s strupenimi gobami. Zastrupljonje je bilo tako močno, da je ob 13.50 rešilna postaja prepeljala v bolnico Ano Verjak, njenega sina Vilibalda in 20 lehio Ger-mano Miklošič že nezavestne. V bolnici so jim takoj i/pralj želodce ter dali protisredstvo, ; vendar še sedaj niso izven nevarnosti. □ Avtomobilist in kolesar trčila. Na kri-: žišču Aleksandrove in Kopališke ulice sta v ponedeljek trčila skupaj osebnj avto, katerega je vodil šofer Neugebauer, in skladiščnik Fr. Kovačič, ki se je vozil s kolesom. Po čudnem naključju je ostal kolesar nepoškodovan, do-5im bicikelj ne zasluži več tega imena. □ Svojo ženo in sosedo ogoljufal in po- j begnil. Policija zasleduje hišnika Franca R. iz ! Krčevine, ki je izvabil svoji ženi 500 Din in ženi poštnega uradnika M. 500 Din pod pretvezo, da bo nekaj na/kupil v mestu. Z denarjem \ žepu je pobegnil v Zagreb. □ Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico naznanja vsem članom in članicam, da ima 9. oktobra cerkveno pobožnost v cerkvi Matere milosti. Popoldne 5. predavanje v Zadružni gosp. banki. Predavatelj g. prof. Pavel Živortnik. K obilni udeležbi vabi odbor. □ Napad na cesti. Na Teznu je bil v ponedeljek popoldne napaden gostilničar in mesar Fr. Frangeš. Sin gostilničarja Š. mu je iz maščevalnosti s kolom zadal več nevarnih udarcev po glavi. Fran-geša so prepeljali v bolnico. Celje £} Koncert Saše Popova v Celju. Nocoj, v sredo, konceNove pravde« našim somišljenikom :n jih silil v sv jjo liberalno organizacijo. Delavka se boji naspro o-vanja in se proti svoji volji naroči na liberalni list in vpiše v nasprotno organizacijo. Dajte vsem le-lavcem svobodo, ne pn samo svoji »Svobodi:! Naprednost. Šmarteasko pevsko društvo »Zvon« je priedilo v nedeljo, 2. t. m, vinsko trgatev. Še pred večerom so na pol odrasli fantiči na vozovih razgrajali po vasi — toda to je bilo samo uvod v celonočno razgrajanje. Igračkanje s pokvarjenim avtomobilom, ki poka kot puška, tuljenje avtomobilskega signala, divje kričanie, vmes tudi bogokletstvo, vse to je trajalo do jutra, tako da je bila vsa okolica brez nočnega miru. Naprednost pa, naprednost, da se je vsak trezen človek sramuje! Kam plovemo? Moste pri Uubljana Ob desetletnici Krekove smrti priredi Krekova mladina v Mostah v nedeljo 16. oktobra popoldne ob 4. v Ljudskem domu spominsko slavnost. — Spored: 1. Prolog. 2. Naša pesem (petje). 3. Govor. 4. Narodna (petje). 5. Ančkina povest (dekla-macija). 6. Slovenska deklica (petje). 7. Delavki v spominsko knjigo (prizor). 8. Stari capin (dekla-macija). 9. Na delo (pelje). 10. Živa slika. — Vstop je prost. Pridite čestilci Kreka in prijatelji Krekove mladine! Orlovska družina v Mostah se je poživila. Telovadba je vsak torek zvečer za Orle, ob sobotah popoldne pa ■■ * l,jndsk«m doftni v Ljubljani, .SjraIMk« ulica it, J2 j V .AN BHBL^v.t-' .v-''. O 3 . ' . . .. - ............■ ...".J. '■■: '"V** ' ' ' * £ . ■■ . . ~. , 'i';.-, ■ , ' ' . ' ' " .■ *' * a £ ■o 4 10 D!« Oibotntits -Pf«d. pan) postavilo kot začetek postajo v klimatu ra« kitnišliem, katerega je bilo smatrati izredno ugodnim. Stoletno opazovanje oz. beleženje v matrU kah rakitniške farc ne izkazuje namreč nikakc tuberkuloze. Že lajiku mora biti jasno, da na tem mestu nc prospeva ta bolezen, medicinskemu na-obražencu pa govori mnogo več: da mora imeti ta klimat posebno zdravilno moč napram tuberkulozi, tako da sc jetičnik v tem kraju pozdravi, ter ako se tu stalno naseli, nikdar več ne oboli. Ta domnevanja so se že po kratkem opazovanju na dcsetorici bolnikov izkazala kot pravilna. Ena pacijentka je žc ozdravela in pojde pej do postaje (2 in pol uri), nato pa naravnost na službo. Vsem drugim pa gre zelo dobro, 19Ietni Jože, ki mu je teklo pred tremi tedni iz osmerc ran, ima danes razun dveh vse zaccljcne. Gibi t zglebih sc vračajo, odmrle koščice odhajajo same Seveda bo o tem govora v »Slovenskem zdravniškem društvu«. Omenjeni društvi sta dali z zgorajšnjim poizkusom dovoljno smernic za bodoči protituber-kulozni zakon. V prvi vrsti se bo moral Ic-ta kajpak nanašati na preventivo (obrambo) obolenja Tu bodo igrala glavno vlogo: stanovanjska hi-gijena, navajanje naroda na uživanje zdravegj vzduha (morsko ali planinsko solnce z ultravi-joličastimi žarki), pobijanje prahu itd. Za vse obolele — katerih bo seveda potem, kadar bo obramba pravilno izpeljana, mnogo manj _ pa bo treba najti najboljši vzduh, kakoršnega nam more nuditi naša slovenska domovina. Brez dvoma bc treba poiskati od dobrega najbolje! Z uspehi na Rakitni beležimo .tedaj izredne veselo spoznanje: da nam hrani naia lastna zemlja zaklad, ki ga jc treba le dvigniti in tuberkuloza ne bo za nas več bela kuga, nego izleč-ljiva bolezen, kakor jc na srečo dandanes večina človeških Aolezni. Z Rakitno se jc obenem vendarle enkrat tidejstvila popolna samolastna slovenska kultura. Zgoraj omenjenima društvima se jc posrečilo, da doprineseta točen dokaz, kako se naj bi usmerilo vse protituberkulozno lečenje. Pri tem je naše: slovenska zemlja in vzduh, slovenski zdravniki slovenske, po pravici sloveče čč. scstre-usmiljen-ke, da, celo metoda lečenja jc originalno slo-venska. Dočim namreč pri nekaterih inozcmskili zdraviščih bolniki nepretrgoma leže, se oni na Rakitni vedno izprehajajo, tako da pravijo domačini »vsaj so vsi zdravi, samo ,aden' jc bolan!« Ir. vendar sta dva bolnika bila naravnost iz hiralnic« pripeljana! Objektivno pa dokazujejo Rontgen ir sekvestri (odmrle koščice). O vsem tem se bo po zaključeni seziji, ki bo trajala do 1. novembra, razpravljalo pred zdravniškim zborom. Naj nikdo ne zamudi ogledati si Rakitne, že ■sam izlet k njej (iz Prcscrja ali Borovnice) je zdravilen! Dr, L. v Rim, 4. okt. (Izv.) Z današnjim dneni je končalo sveto leto frančiškansko ter je frančiškanski minoritski red danes zopet dobil v svojo last stari samostan ob katedrali v Assis-siju, katerega je, dasi je bi! last papeževa,' svoječasno italijanska vlada zaplenila. Toza-devni proces je cerkev dobila že leta 1895, dočim jo vlada dala samostan nazaj še lc danes. v Berlin, 4. okt. (Izv.) Centralni odbor nemške državne banke je diskont državne btinke zvišal od 6 na 7 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 7 na S odstotkov. Zvišanje diskonta je postalo aktualno vsled jake napetosti izkaza državne banke koncem septembra. v Madrid, 4. okt. (Izv.) Policijski predsednik je izjavil, dn preiskava o zaroti Se nj kon-čnna. Podrobnosti nj navajal in ni imenoval nobenega imenn. Omenil je, da je bila lx>nil>a napravljena in da so jo našli v majhni hiši onstran Mnnsennresn /n nekim pokopališčem. Negotovo je, ali ho kralj prisostvoval otvoritvi parlamenta. Moda Gospa Mussolinijeva, ki je pred kratkim Nuncij Maglione, papežev zastopnik T povila dečka, ki so mu dali ime Romano. Parizu, ki baje v kratkem odstopL Dom ameriških legionarjev, ki so se udeležili svetovne vojne. Dom stoji v Indianopollsu. Nimate prilike, da bi se posvetovali, kako da napravite plašč za zimo. Tudi vam je ni treba iskati, ker vam danes prinašamo slike novih modelov. Prvi je iz drapela barve »amade« (zelenkasta barva mandlja, ko je še v lupini), okrašenega z inkrustiranimi črtami gladkega materiala. Drugi plašč je iz plavega velourja s poševnimi črnimi progami. Ovratnik iz vidrine kože je podaljšan in se razprostira celo do samih koncev plašč. Za ta plašč zadostuje 2.75 m blaga, širokega 140 cm, za prvi model pa 3.50 m z (1..20 cm širine. Na drugi sliki vidimo dve večerni toaleti. Prva je rumene barve s širokimi programi srebrnih čipk. Ta toaleta je lahko še enostavnejša. Izberemo lahko dva tona satena: rožastega in svetloplavega, »amade« barvo in peščeno rumenega, rožastega in sivega, z eno besedo, po vašem okusu. Druga toaleta moderne linije je iz rožastega satena, okrašena s srebrnimi pentljami in z bogatim srebrnim cvetom na ramenu. Klobuki imajo povečini športno obliko, toda vse te >čelade< so iz eno- ali dvobarvnega blaga. Na letošnjem praškem jesenskem velesejmu se nahaja posebni francoski oddelek, ki je prirejen kot pariška četvrt v bližini »Grand Opere« z manekini, kateri vstopajo v gledališče v divnih toaletah. Francoski od-doilek praškega velesejma je bil odiprt do 8. t m. Častniki ruske rdeče armade kot gostje pri vojaških vajah nemške Reichsvveht. Hindenburg otvori slavnost odkritja spomenika v svet. vojni padlim Nemcem v TannenberjJn. Prosveta na deželi. Kdor je z bistrim očesom zasledoval predmete na gledališki razstavi na velesejmu, se je začudil ogromnim številkam v oddelku • Prosvetne Zveze. V enem letu čez 600 predstav na deželskih odrih. Nad tisoč skušenj, koliko truda, koliko žrtev! Slike same so kazale, na kako visoki stopnji stoji ljudska dramatična umetnost. In vendar je lo le en del ogromnega kulturnega dela, katerega vrši idealna duhovščina, požrtvovalno učiteljstvo in poedi-ni diletantje. Bliža se občni zbor naše Prosvetne Zveze, tu se bodo položili računi o delu za narodno prosveto in prav nič ne dvomimo, da bo pogled na prosvetno bilanco zopet razveseljiv. Tiho in skromno se vrši izobraževalno delo ne le oh krajih širokih cest, temveč tudi v tihi gorski vasici. Večer za večerom se zbirajo nafti ljudje v društvenih sobah, v čitalnicah, v knjižnicah. Skušnja siedi skušnji, vrste se pevske vaje za godbenimi, telovadba za fantovskimi in dekliškimi večeri. Kujejo ae načrti, delajo sklepi in že se vesele lepih društvenih prireditev v bodoči jesenski in zimski sezoni. Vedno nova polja, vedno nova pota se odkrivajo prosvetnemu delavcu. Naš čas rabi močnih osebnosti in žive zavesti skupnosti. Kljub političnim bojem je ta zavest skupnosti na deželi velika. Sloji približno iste pred-izobrazbe, istih interesov so že po naravi veliko bolj navezani drug na drugega. Z veseljem stopi človek med kmetsko ljudstvo, ki je še vedno prežeto s staro kmetsko-stanov-sko kulturo, saj se počuti v taki družbi tako prijetno. Vsa ta kultura je prežeta z verskim duhom saj korenini iz tal katoliške vere. Zato ne vrši pravega kulturnega dela oni, ki seka korenine kmetsko-stanovski kulturi. Kaj naj še delajo, kaj naj pospešujejo naše prosvetne organizacije? Ali naj ovirajo poklicno vzgojo, ali naj bodo v breme dušno-pastirskemu delu? Nikakor ne! Ali naj nadomestijo šolo? Tudi tega ne! Aii naj sina ali hčerko iztrga iz družine, od dela? Ali naj nudijo naše organizacije ljudstvu ono lažikul- turo, ki se sprehaja po širokih ulicah velikih mest, katera dela človeka nezadovoljnega? Tudi to niso naši cilji. Naš cilj pa je vzgoja značaja, vzgoja močne volje, vzgoja zdravega telesa. Mens sana in corpore sano! Nuditi mo ramo tieto duhovno izobrazbo, katero rabi vsakdo pri zvestem spolnjevanju svojega poklica. Poglobiti versko kulturo tako globoko, da bo vse naše vzgojno-kulturno delo prežeto verske misli, da bo koreninilo zopet na onem temelju, na katerem sta pričela pri nas graditi sv. Ciril in Metod. Kadar se bodo naši kulturni delavci, ki vrše tako idealno, tako nesebično prosvetno delo med ljudstvom na deželi, zavedali, da vrše eminentno apostolsko delo, ako se udejstvujejo na tem polju, tedaj bo gotovo tudi delo. ki se vrši v naših organizacijah še bolj prežeto z verskimi ideali. V tem smislu pozdravljeni naši sodelavci na jutrišnjem občnem zboru Prosvetne Zveze. 1 Nedoiie<|l|)va Eau de Colocine Chypre Bourjols — Pariat S Cerkveni Bratovščina sv. ReSnfega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, dne 6. oktobra, v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sveta maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se udeleže pobožuosti v prav obilnem številu. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zetenjadi. Spisal M. Hurnek. Cena Din 24*-. Jugoslovanska knigarna v Liubliani. Voisive&avanlo Našel so je nov damski dežntk v »tolnici. Kdor pa je pozabil, naj se zglasi pri zakristanu, ki ga hrani. Gospodarstvo Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1927. (Opozoritcv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. nov. t. 1. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem neoddana stanovanja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobe brezplačno pri vsah davčnih oblastvih in uradih. D. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1927 do 30. okt. 1927 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in vrednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. III. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo prebrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti prebrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, t. j. do de 14. okt. t. 1. IV. Davek na službene prejemke privatnih nameščencev. Za plačilo tega davka, uvedenega s členom 79, točka VI. finančnega zakona za 1927-1928, jamčijo službodajalci, ki smejo davek odtezati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu urada v 14 dneh po preteku vsakega četrtletja, za III. četrtletje 1927, torej do dne 14. okt. 1927. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. nov. 1927 dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izterjajo, ako niso plačani v 14 dneh po dospelosti. Pri prepoznih plačilih smejo zaračuniti poleg 8% zamudnih obresti šc stroške za opomin 1 paro od vsakega dinarja dolžnega državnega davka. VI. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu preko 500 Din jc plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. okt. 1927. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, od tega jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno. * * * Anketa o prisilni poravnavi. Zbornica za TOI sklicuje za petek 7. t. m. anketo o načrtu zakona o prisilni poravnavi v zbornične prostore, pritličje, sejna dvorana. Novi potniški tarif. Kakor poročajo iz Bel-grada, je prometni minister odobril novi potniški tarif, ki bo menda še letos uveljavljen. Konkurzi v septembra 1927. Letos je bilo v septembru registriranih v celi državi 83 konkurzov (lani 55, avgusta 1927 57). Po pokrajinah se raz-dele konkurzi sledeče (v oklepajih podatki za september lani): Slovenija in Dalmacija 6 (3), Srbija 64 (39), Vojvodina 7 (5), Hrv. Slavonija 3 (7), Bosna in Hercegovina 3 (1). Od 1. jun. do 30. sept. je letos bilo konkurzov 825 (lani 603), od tega odpade na Slovenijo z Dalmacijo 88 (73), Srbijo 543 (310), Hrv. Slav. 96 (78), Vojvodino 74 (105) in Bosno 24 (37). Telelonski promet. Dohodki države od telefonskega prometa so znašali 1. 1924. 95.6 milijonov Din, 1925. 104 in lani 101.8. Razgovorov je bilo 1924 2.4 milijona, 1925 2.2 in lani 2.8. Skopljanska trgovska zbornica proti uvedbi prisilne poravnave. Kakor poročajo iz Skoplja, se je na svoji zadnji seji Trgovska zbornica soglasno izrazila proti uvedbi prisilne poravnave, Nov špiritni kartel. Kakor poročajo zagrebški listi, se vrše zopet pogajanja za ustanovitev Zveze špiritovih tvornic, ki bi imel za celo državo prodajni urad. Vendar se temu upira še neka ve- lika^ tvornica. Kakor vse kaže, pa bo priSlo do sporazuma. Hmeljarstvo v Sloveniji. Včeraj smo objavili podatke o razvoju hmeljarstva v ljubljanski oblasti. Skupno jc znašala z hmeljem kultivirana površina v celi Sloveniji leta 1924. 742 ha (mariborska oblast 737, ljubljanska 5 ha), leta 1925. je narasla na 756 ha (marib. 750, ljubljanska 6) in leta 1926. na 1021 ha (marib. 1012, ljublj. 9 ha); letos pa izkazujejo hmeljniki v Sloveniji veliko razširjenje. Povečali so se za 85%, hmeljarstvo se je udomačilo tudi v ljubljanski oblasti; če trajno, bomo videli. Površina hmeljnikov znaša letos 1980 ha (marib. 1881, ljublj. 99 ha). Hmelj. Žatec, 3. okt. Zelo čvrsta tendenca. — Cene od 2000 do 2350 Kč. za 50 kg. Papir v Ameriki. Vedno naraščajoča produkcija in potreba papirja v Ameriki sili fabri-kante na iskanje novih snovi za produkcijo papirja. Tako prihajajo iz Amerike poročila, da je mogoče izdelovati celulozo iz bukovega lesa, nadalje da je uspelo star časopisni papir pretvoriti v nov s čiščenjem ter izločitvijo tiskarskih barv, ki impregnirajo papir z maščobo. Danes se n. pr. londonska »Morning Post« tiska na papirju iz slame in v New Orleansu obstoje tvornice, ki uporabljajo za španske stene odpadke sladkornega trsa. Nadalje se delajo poizkusi, več ali manj uspešni, kako bi se izdelovala celuloza in papir iz raznih drugih dreves. Romunska konkurenca naiemu lesu. Dvig romunskega leja, ki še vedno kaže čvrsto tendenco, je zelo škodoval konkurenčni zmožnosti Romunije na sredozemskih lesnih tržiščih ter omogočil naši lesni industriji nekoliko svobodnejši razmah. Sedaj pa so romunske železnice uvedle znižane tarife za les in s tem zelo pomagale romunskemu lesu. Tudi stojimo pred odpravo izvozne carine za rezani les, kar bo zopet Romunski pomagalo na noge. Romunija je v prvi polovici letos izvozila (v oklepajih podatki za prvo polovico lani) drv 252.000 (397.C00) ton, smr. tramov 2000 (16.000) ton, hrastovega lesa 7000 (6000) ton, desk iz mehkega lesa 447.000 (534.0C0) ton. Izvoz jc torej letos znatno manjši kakor lani. Izvoz upognjenega pohištva v Turčijo, Pri izvozu upognjenega pohištva večkrat turške carinarnice ne priznavajo fabrikatov po načinu Thonetovega pohištva kot upognjenega lesa in zahtvajo ogromne carine. Zaradi visoke carine ne pride v poštev izvoz pohištva iz navadnega lesa. N»*« konkurenco v Turčiji onemogoča 800% ažija, ker nimamo trg. pogodbe s Turčijo; na trgu dominira Češkoslovaška. Italijanska zunanja trgovina v avdustu. V mesecu avgustu t. 1. je znašal uvoz v Italijo 1241.1 milijona lir, izvoz 1091.2. Skupno je v prvih 8 mesecih t. 1. Italija uvozila za 14.543.9 milijona lir (lani 18.313), izvozila pa za 10.212.5 (lani 11.494.61 milijona lir. Deficit se jc torej znižal na 4331 milijonov lir od 6818 milijonov lir v istem času lani. Dobava smrekovega lesa. Neka francoska družba z velikim kapitalom se zanima za večjo množino smrekovega lesa za papirnico. Maksimalna dolžina 1 meter, premer 10 do 15 cm. Pro-ducenti, ki bi mogli dobavljati omenjeni les v vagonskih pošiljkah, naj javijo svoj naslov Zbornici za TOl v Ljubljani. Važno za izvoznike v Turčijo. V smislu čl. 7 trgovinske konvencije, podpisane 2 .jul. 1923 v Lozani, si je Turčija pridržala pravico, da sme v svrho ugotovitve izvoza uvoženega blaga zahtevati od uvoznikov uradno potrdilo, legalizirano od turškega diplomatskega ali konzularnega predstavnika, s kojim sc potrjuje, da jc uvoženo blago proizvod ali fabrikat dotične države ali, da sc ima smatrati kot tako, ker jc bilo v tej državi predelano ali obdelano. Od tedaj se je Turčija držala tega principa pri sklepanju vseh trgovinskih pogodb, ki jih je kasneje sklenila z raznimi državami. Vendar pa je vlada turške republike, z ozirom na želje diplomatskih zastopnikov v Turčiji in v svrho olajšanja trgovinskega prometa med Turčijo in drugimi državami provizorično pristala na to, da se zahteva legalizacija spričeval o izvoru blaga od turških konzulatov samo za blago uvoženo iz onih mest, ki spadajo v lokalni administrativni okraj, v kojem se nahaja sedež do-tičnega konzulata. Potemtakem legalizacija spričevala o izvoru blaga, izdana od trgovske zbornice ali od vsake druge slične ustanove, ki je za to pooblaščena, kjer ni turških diplomatskih ali konzularnih zastopnikov, ni obvezna. Ker sc je od tega časa ustanovilo več konzulatov v trgovskih centrih, kar omogočujc trgovcem, da lahko dobijo vizum spričevala o izvoru, a z druge strani, da se izogne neprijetnostim neenakega postopka, ki bi favoriziralo samo gotovo kategorijo trgovcev, je vlada turške republike odredila, da morajo biti izza 1. septembra 1927 vsa spričevala o izvoru blaga brez izjeme vidirana od turških diplomatskih ali konzularnih predstavnikov. Vse pristojne oblasti so dobile v tem oziru potrebna navodila. Prizadeti izvozniki morajo tedaj legalizirati spričevala o izvoru blaga pri najbližnjem turškem diplomatskem ali konzularnem zastopniku, ne glede na to ali se zastopnik nahaja ali nc nahaja v njih okraju, Bor^a 4. oktobra 1927. DENAR. Na današnjem sestanku se je učvrstil Dunaj na 8.015, Praga za 1 točko ter London zn 5 točk na 276.55, dočim je v Zagrebu in Belgradu ostal neizpremenjen na 276.50. V Ne\vyorku in Parizu ni prišlo do zaključka. Trst je zopet čvrstejši. V Zagrebu je bil Berlin celo zaključen po 13.315. ' Promet na ljubljanski borzi je srednji. Privatnega blaga je prav dosti. Edino del potrebe v Curihu je krila Narodna banka. Ljubliana, Devize: Berliu 13.5125—13.5425 (13.5275), Curih 10.94-10.97 (10.955), Dunaj 8.803 (8.015), London 276.15—276.95 (276.55). Ne\vyork 56.73-56.74, Pariz 223.5 bi., Praga 168—168.S0 (168.40), Trst 309.75—311.75 (310.75). Zagreb. Berlin 13.53—13.56, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9975—8.0275, London 276.10— 276.90, Newyork 56.637—56.837, Pariz 222.50—224.50, Praga 167.79—168.79, Trst 309.82—311.82. Belgrad. Berlin 13.515—13.545, Budimpešta 9.973—9.943, Bukarešt 34.15—35.65, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.995—8.025, London 276.10—276.90, Ne\vvork 56.63—56.83, Pariz 222.50—224.50, Praga 168.05-168.85, Trst 309.75-311.75. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.535, Budimpešta 90.70, Buknrešt 3.24, Dunaj 73.15, London 25.245 Neuvork 518.65, Pariz 20.355, Praga 15.37, Trst 28.315, Sofija 3.76, Varšava 58. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.875, Kodanj 189.78, London 34.49, Milan 38.70, Newyork 708.5, Pariz 27.805, Varšava 79.16. — Valute: dolarji 706.8, dinar 1241, češkoslovaška krona 2099. Praga. Devize: Lira 18-1, Belgrad 59.42, Pariz 132.5, London 164.25, Newyork 33.7475. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.39, London 176.15. VREDNOSTNI PAPIRJI. Vojna odškodnina je že prišla čez kurz 400 v Zagrebu in Belgradu. V Ljubljani je bila zaključena po 399. Kranj. ind. na Dunaju 51.50, v Ljubljani 400 den. Ljubljana. Vojna odškodnina zaklj. 399, Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 138 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 135 den., Kranj. ind. 400 den., Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 403—404, okt. zaklj. 406.5, dec. zaklj. 410, Hrv. esk. 91, Hipobanka 56, Jugobanka 91, Praštediona 852.50, Ljublj. kreditna 138, Šečerana 590, Drava 585—590, Slavonija 15—16, Trbovlje 487.5— 495, Vevče zaklj. 135, Belgrad. Narodna banka 5100—5110, Izvozna 1200, 7% inv. pos. 84.50, vojna škoda 401.50, 400, 4»5, dec. 411—418. Trst. Adria 184, Assicurazioni Generali -1.810, Cosulieh 206, Riunione adriatica A. in B. 2300, Tripcovich 267, Split cement 239, Trž. LIoyd 710, Dalmatia 105, Oceania 95. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.9, Živno 106.1 Hrv. esk. 10.7, Jugo 11.7, Alpine 47.75, Trbovlje 61.25, Kranjska industr. 51.5, Slavonija 1.82. BLA00: Ljubljana. Les: suha meš. drva (buk. in hr.) brez klad do 10% okroglic f. v. meja 1 vag. po 21.50, buk. drva suha f. v. meja 1 vag. po 23; zaklj. 2 vag. Tend. neizpremenjena. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bč. 78-79 kg 2% ml. tar. 340.50— 342.50, ista za nov. 350—352.50, sr. 337—339, slav. 334—338, koruza bč. ml. tar. 240—245, nav. vozn. 245—250, moka Og fko Lj. plač. po prejemu, pri vag. odjemu 490; zaklj. 2 vag. pšenice, tend. mirna. Novi Sad, 4 okt. Pšenica: bč. 78-79 kg 2% 295—297.5, bn. 78-79 kg 2% 290—295, sr. 78-79 lig 2% 292.5—295, slav. 78-79 kg 2% 290—295; rž bč. 72 kg 2% 280—290; oves: bč. 202.5-205, sr. 205 —210; ječmen: bč. 65-66 kg 1% 255—260, sr. 65-66 kg 2% 255—260; koruza bč. 202.5—205, suš. okt ICO—192.5, okt. okol. Novi Sad 210—220, ban. 197.5 —200, sr. 202.5—205; fižol beli bč. prebran 2% 320— 325; hmelj: I. 5000, sr. 4000-4500, tend. za I. prijazna, promet srednji; moka: Og bč. 425.487.5, št. 2 bč. 407.5—415, št. 5 bč. 380—390, št. 6 bč. 327.5—337.5, St. 7 bč. 270-280, št. 8 bč. 205—210; otrobi: bč., slav., sr. 175—177.5. — Tendenca: mirna. — Promet: 7 pšenice, 12 koruze, 6 moke, 8 otrobov, skupaj 28 vagonov. Dunaj, 4. okt. Borzna tendenca je bila nei»-premenjena. Uradno notlrajo: pšenica Wiener Boden in marchfeldska 39—40, rž marchfeldska 88.80 39, \Viener Boden 38—38.50, Pester Boden 3&25 -38.70, ječmen izbrani 40—10.50, I. 38—40, klajni 32.50-33.50. Budimpešta, 4. okt. Tendenca v pričetku čvrsta, pozneje medla. Uradno notirajo: pšenica okt 30.38, 30.24, zaklj. 30.20—80.22, m.nec 32.70, 32.50, zaklj. 32.52—82.54, rž okt. 29.02, 28.01, zaklj. 28.94 —28.98, marec 30.08, 29.94. zaklj. 29.04—29.98, koruza maj 25, 24.75, zaklj. 24.70—24.72, julij 26.50. Chicago. Pšenica za december 130.62, marec 133.50, maj 135.50; koruza za december 93.50, marec 96,50; oves za december 48.25; rž za december 95.50, marec 97.12. Cfuhlfanslco gledišče OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE V v LJUBLJANSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU. Ljubljanska drama otvori gledališko sezono 1627-28 v soboto, dne 8. oktobra v dramskem gledališču z vprizoritvijo Shakespearjeve komedije :>Kaiko jo je ukrotili, katero je prevedel na naš jezik dramaturg g. Oton Zupančič. V komediji nastopi skoro ves dramski ansambel, režijo vodi višji režiser profesor g. Osip šest. Opera začne z rednimi predstavami prnr dni pozneje. V nedeljo pa se vprizori kot izven predstave Goudcmova opera »Faust t v kateri bo gostovala gospa Slatin-Da-vidova, poleg nje nastopijo pa še gospa Medvedova in gospa Poličeva ter gg. Banovec, Holodkov in Rumpelj v glavnih vlogah. Režijo te opere ima kapelnik g. Baletka, ki delo tudi dirigira. Vstopnice se bodo prodajale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Abonmaji. Prijatelje našega gledališča opozarjamo, da sprejema gledališka uprava še vodno prlglnse za razpisane abonmaje in sicer tako za premienski abonma krnkor tudi za redne abonmaje A, B, C in D. Blagajna posluje za prijavo abonen-tov dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. ure v dramskem gledališču. Mariborsko gledišče REPERTOAR. Četrtek, 6. oktobra ob 20. »REVIZOR«. Premijera. Otvoritvena predstava. Petek, 7. oktobra. Zaprto. Sobota, 8. oktobra ob 20. »REVIZOR« ab. B. Nedelja, 9. oktobra ob 20. »BAJADERA«. Pre- mijera. Otvoritev gledališke sezono v Mariboru. V četrtek 6. oktobra se otvori nova gledališka sezona z Gogoljevo klasično komedijo »Revizor«. Prva glasbena premijera bo v nedeljo 9. oktobra. Vprizori so operetni Slager, Kalmanova >Bajadera<. in revije »Katoliški misijoni«, splošen misijonski list, glasilo Slovenske družbe za širjenje vere; izdaja Misijonišče v Grobljah. Štev. 1. 1. 1927.-28. prinaša na prvi strani pismo apostolskega nuncija Hcrine-negilda Pelegrinettija uredništvu »K. m.«; dalje: Misijonska oporoka dr. Mahniča; I. Mc.: Koreja; Iz Ljubljane v Solun s fotografskim aparatom (dalje); Misijonski dopisni urad »Fides«; Paberki iz slovenski misijonske zgodovino; Poročila naših misijonarjev; Razno; Razgled; Drobne vesti; Slovensko misijonsko slovstvo. Razen toga prinaša t. številka novega letnika zopet lepih slik. Kot najboljše priporočilo nnj služi uvodoma navedeno pismo nuncija Pelegrinettija, ki pravi: »Ko prebiram vaše »Katoliške misijone«, z veseljem opazujem, kako pri vas raste in se širi plamen ljubezni za podpiranje katoliških misijonov. Nn ta način slovenski narod častno sodeluje pri najsvetejšem katoliškem apostolatu in zasluži ugledno mesto v veliki Kristusovi družini. Čast in božji blagoslov vam, ki lepo pišete, in vsem, ki berejo, molijo in darujejo. Naj obrodi vse najobilnejši saJt — •(• Hermenegild Pelegrinetti, apostolski nuncij.« Mark Twain: 29 Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »Na kateri dan je rekel, da je pogreb določen?« »Na šestnajsti dan prihodnjega meseca, veličanstvo.« »Čudna nerodnost to. Ali bo pri tem ostalo?« Revež še vedno ni poznal šeg kraljevega dvora. Kar je bil živ, je videval, da so s posebno naglico spravili s pota ljudi, ki so umrli v okolici borne domačije njegovega očeta. Vendar ga je grof Hertford z malo besedami podučil in pomiril. Eden državnih tajnikov je predložil ukaz zbora izvršiteljev oporoke, s katerim se določa drugi dan ob enajstih za sprejem inozemskih poslanikov, ter prosil mladega kralja, da bi potrdil ukaz. Tomažek je vprašajoče pogledal Hertforda, ki mu je prišepnil: »Tvoje veličanstvo naj pritrdi. Poslaniki prihajajo, da izrazijo sočutje svojih vladarjev spričo težke nesreče, ki je zadela tvojo milost in angleško kraljestvo.« Tomažek je storil, kot mu je bilo rečeno. Zopet drug tajnik je začel brati poročilo o stroških dvora pokojnega kralja, ki so znašali tekom minulih šest mesecev 28.000 funtov šterlingov1; Tomažek je na široko odprl usta spričo tako velike vsote denarja; iznova pa je zazijal, ko je čul, da od te vsote celili 20.000 funtov šterlingov še vedno ni bilo plačanih. In vnovič je na široko odprl usta, ko je poročilo omenjalo, da so bile kraljeve zakladnice inalodane prazne in da je bilo njegovih dvanajst sto služabnikov v precejšnji zadregi, ker še niso bili prejeli zaslužene 1 funt št. je danes okoli 280 Diu, tiste čase pa ie imel večjo vrednost. plače. Tomažek je na mah razumel ves položaj in je živahno rekel: Iz vsega je oči to, da moramo priti na nič. Pošteno in potrebno je, da zmanjšamo dvor in odpustimo dobršen del služabnikov, saj niso za nič drugega, kakor da delajo drug drugemu napoto pa nadlegujejo človeka z opravki, ki morijo duha in sramotijo dušo; drugemu niso podobni kot lutkam, ki nimajo ne možganov ne rok, da bi si sami pomagali. Na spomin mi prihaja majhna hiša, ki stoji blizu ribjega trga...« Močan pritisk na Tomažkovo roko je naredil konec njegovemu govorjenju, da se mu je rdečica prikazala na licih. Ampak pri nobenem navzočem ni bilo na obrazu opaziti nobenega znamenja, da so opazili to čudno govorjenje ali da jih je zaskrbelo. Nek državni tajnik je poročal, da je zbor izvrši-trdi ta dostojanstva in da z ozirom na to, ker pokojni kralj v svoji oporoki določil, da povzdigne grofa Hertforda v vojvodo in njegovega brata Tomaža in Hert-fordovega sina v grofa in da dobijo podobna povišanja še drugi velikaški služabniki krone, sklenil, da bo imel dne 16. februarja sejo, da podeli in potrdi la dostojansva in da z ozirom na to, ker pokojni kralj ni pismeno podelil zemljišč, ki so primerna za vzdrževanje teh dostojanstev, smatra zbor izvršiteljev kraljeve oporoke, kj dobro pozna kraljeve zasebne želje v teni pogledu, da je primerno, da dovoli Tomažu zemljišča v vrednosti 000 funtov in še za 300 funtov škof jih zemljišč, ki postanejo izpraznjena in brez gospodarja — ker je tudi sedanje kraljevo veličanstvo s tem zadovoljno. Tomažek je baš hotel izblekniti nekaj, da je bol j primerno, da se najprej plačajo dolgovi pokojnega kralja, preden se potrati toliko denarja, a preudarni Hertford mu je pravočasno stisnil roko in ga obvaroval le nerodnosti. Zavoljo lega je dal svoje kraljevo privoljenje, sicer brez vsake opazke vendar s precejšnjo nevoljo. Ko je premišljal, s kakšno lahkoto je delal te čudne, blesteče stvari, mu je srečna misel šinila v glavo: zakaj neki nc bi povzdignil svoje matere v vojvodski slan ter ji ne podelil primernega premoženja? Toda pregnala jo je druga, žalostna misel: saj je bil kral j samo po imenu, ti stari resnobni velikaši pa so v resnici bili njegovi gospodarji; tem možakom je bila njegova siromašna mati zgolj iz-rodek bolnega duha; sicer bi poslušali njegove besede, vendar jim ne bi dali vere, pač pa bi poslali po zdravnika. Puščcbnoo pravilo se je dolgočasno nadaljevalo. Tomažku so prebirali prošnje in proglase, podelilne listine in vsakovrstna dolgovezna pisanja, nanašajoča se na javne zadeve. Naposled je Tomažek ganljivo vzdihu i 1 in zamrmral sam pri sebi: »S čim sem vendar razžalil Boga, da me je tako kaznoval in me vzel s polja in prostega zraka in solnca ter me tukaj zaprl in naredil iz mene kralja, to strašno nadlogo?« Zmedena in utrujena glava mu je nekaj časa kimala in se mu naenkrat povesila na ramo. V tistem hipu so zastali državni posli, ker je s tem zmanjkalo vzvišenega poglavarja, ki je imel oblast dajati pot tri i la vsemu. Tišina je zavladala okoli spečega otroka in modri iz angleškega kraljestva so prenehali s posvetovanjem. Tekom dopoldneva je Tomažek imel z dovoljenjem svojih varuhov Hertforda in St. Johna eno prijetno uro v družbi gospodičen Elizabete in male Jane, dasi sta bili kraljičini vsled silnega udarca, ki je zadel kraljevo hišo, precej potrti, in ga je njegova starejša sestra« na koncu obiska omalodušila s svečanim razgovorom, ki pa je v njegovih očeh imel samo to dobroto, da je bil kratek. Po iem obisku je bil nekoliko časa sam, nato pa so mu pripeljali majhnega, kakih dvanajst let starega dečka, čegar vsa obleka — jopič, hlače in vse ostalo — jo bila črno, razen snežnobelega širokega ovratnika in čipk okoli zapestja. Bil je brez vsakega znaka žalovanja, samo na hrbtu je imel nekako petljo iz škrlatastega traku. Obotavljal se je, ko se jo bližal Tomažku s povešeno golo glavo in s j spustil pred njim na eno koleno. Tomažek je mirno sedel in ga nekoliko trenutkov preudarno pomotrival. Nato pa ga je ogovoril rekoč: lll=i!!= ■■A K > r- o » ■ i-J 5. E. C Ffg si g1152 S o g, s ti.' ,. K <3 5" £ 5" ? g, g M U) — -1 K" CO 5'Š o I (i o w y B' » I? P O L> -V < O cn S « B V? O o iz. P« M ^ » K* N fe TO 2. c F0 _, » Ki N , CU < e p n p cc S £ & 5 g P F | S ?8Kf 2 g S O 3 a P g. < ® I t* g- fš^f ° ~ S o a N S Sf 3.81 M F5* " 2 * m m 3 j* > • to 3 s < — ® M (to 2 S 3- S P ^ S*. iifi=ili= ORIGENHLKE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČEN PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOB VEDNO IN NAJCENEJE PRI LUD. BfmnGH, LJUSLJHNH TELEFON št. 2980 Spor/ ŠPORTNI DOGODKI. Na splošno začudenje in tudi neeaslužmo je na Dim«j-u v tekmi za srednjeevropski pokal premagal dunajski Rapid praško Slavijo 2 : 1. R a -p i d pride £ tem v finale. Igro je gledalo 32.000 gledavcev; meti njimi je bil tudi na Dunaju gostujoči sloviti finski plavaS Arne Borg. V Pragi sta pa igrali Sparta in Hungaria 0 : 0. S p a r t r pride gotovo v finale; zmago morajo prisoditi nji. ker je Hungaria nastopila z igravcem Konradom Kolmanom, ki nima pravice za igranje v tekmah za srednjeevropski pokal. — Občutno je premagala Admrra Austrio, 6 : 0. in je stopila s to zmago na čelo dunajskega tekmovanja. Slovan—Wacker 2 : 2, Sportklub—BAC 4 : 1, WAC—Simmering 8 : 1, FAC—Hakoah 2 : 0. — V razmerju 3 : 1 eo v Koebenhavnu v trdovratnem boju uklonili Danci Nemce, 35.000 gledavcev. — V Zagrebu so ee pričeli prvenstveni i boji prvega razreda; nogomet je bil slab, ker večina klubov dolgo časa ni nič trenirala. Rezultati: Hašk—Derbv 2 : 1, Croatia—Željezničar 1 : 1. Viktoria—Ccmcordia S : 2. — V Italiji: Torino—Cremona 2 : 2, Milano .—Napeli 5 : 1, Novarra— Juventus 2 : 2, Bologma —Livorno 3:0, — Frincoski zdravstveni uradi so predlagali nogometni davek; 12% dohodkov pri igrah naj gre v bolnišnice. Prav leipo to ni; oni, ki gojijo spori, že itak dvigajo zdravstveno stanje naroda, sedaj bi pa morali še plačevati zanj. Davisov pokal je že v Parizu; ugledne osebe so morale posredovati, da so ga iztrgale deleikovidnim earinarjem iz rok. — Rlehards si je priboril ameriško prvenstvo profesionistov. — Čehi so premagali Avstrijce 3 : 2. Čisto neznan je bil doslej francoski tekač na srednje razdalje Ladoumfegue, nikjer nismo brali o njem Pa je pustil pred par dnevi v Parizu celo slovitega F/k 16 f a za seboj; 3000 m je tekel v 8 : 464. Eklof pa v 8 : 51.8, Pri isti prireditvi je por?bil Martin za 800 m 1 : 55.8. Nemec Engelhard t pa 1 : 58. — Prav zelo samozavestni in ponosni so šli Ogri v Rolocmo, kosat se t Italijani v 1 a h k o a 11 e t s k i tekmi; pa so imeli veliko smolo in so jih Italijani premagali 56 : 40. Omenimo: diskos Marvalič 45.33, P igli i 44.44. skok na daljavo Tore 7.13; 800 m Caminotto •1 ; 57.8; skok v višino Kesmarki 1.86. — Avstrijec Gustl je prehodil 50 km v 5 : 35 : 42, Nemec H ii h n e 1 pa v 4 : 46 : 44, njegov veliki tekmec Sievvert 4 : 55 : 50. — Šved .Tansson je dvignil švedski desetobojni rekord na 7675 točk; omenimo 100 m 11.4, skok na daljavo 6.70, v višino 1.85. s palico 3.40. kopje 54. — Ameriški manager Pvle je ponudil Nnrmiju 50.000 dolarjev, če bi liotel za dve leti priti v Ameriko; Nurmi ni hotel. — Za olimpijske igre so najeli Amerikanci ladjo »predsednik Harding«, za 42 dni, od 11. julija naprej; na njei bodo nastanili vseh 250 ameriških tekmecev. Jugoslovansko kolesarsko prvenstvo, 565 km v treh dneh, si je priboril Hrvat Rane k s 198 točkami; drugi je bil Slovenec Kosrniatin s 188 točkami, tretji Hrvat Kranjc (ali se ne sliši čudno?), tudi s 188 točkami. — Naskakovati ko začeli »rekord rekordov«, Eggov rekord 44.247 km na ur o, brez vodnika, a na dirkališču. Lepe uspehe imajo že, a nobeden ni še prišel Egeu blizu; Francoz Rainaud n. pr. je prišel na 42.185 km. Cnroentierov nekdanji manager Dascamps je eedaj tudi Bertazzolov upravitelj in išče nasprotnika zanj; govorijo o Paolinu in Cooku Ermino Spalla prerokuje Bertazollu zelo veliko bodočnost. — John Risko je zdelal Jacka Delaneya v 10 modrih po tofka-h. Heeney iz Nove Zelandije pa Ma-loneva že v prvi rundi z k. o,- kakor vemo, je poslal Maloneva tudi že črnec Godfrey v prvi rundi z k. o. na tla; Heeney je porabil za zmago samo 77 sekund. — Mladi Nemec Haymann zaznamuje l«p uspeh, z znanim Cookom se je boril 10 rund brez odločitve. Pisali smo o Rademacher ju, da ga hočejo v Avstralijo Ne bo šel; prvič je olimpiada pred vrat m i. potem pa tudi skušnje, ki jih je imel v Avstraliji Arne Borg, niso preveč vabljive. — Arne Borg je gostoval na Dunaju in je igraje vse premagal, vrste in posameznike, pa še evropske in svetovne rekorde je podiral. 100 m je plaval v 59.4; 400 m je hotel počasi plavati, pa je vrsta 4 X 100 m pritiskala nanj in jih je preplaval v 4 : 54 (svetovni rekord 4 : 50.3); na 880 y je pa z 10 : 28.7 napravil nov svetovni rekord. ki je relativno samo malo slabši kot njegov rekord iz Bologne na 800 m z 10 : 09. ARPADOVI VNUKI. Zagrebški »Morgenblatt« piše: Ogrska nogometna zveza je na zadnji seji sklenila, da deželna tekma Jugoslavija-Ogrska ni bila oficijelna deželna tekma. Seveda, ker so jo Ogri izgubili, 5:1. Za Ogre ta sklep pač lahko velja; Jugoslavija, inozemstvo in tudi Fifa pa vedo, da je Jugoslavija v drugi deželni igri premagala Ogrsko 5:1. Izgovor, da se je borila Ogrska isti dan proti Avstriji, ie zelo jalov. Prvo deželno igro, 10. IV. 1927, ki so jo Ogri dobili, so hvaležno vtaknili v žep in so jo registrirali kot deželno igro, čeprav so tudi takrat isti dan igrali z Avstrijo. Po porazu v Zagrebu so bili za naenkrat drugega mnenja. Sedaj naj se Ogri iz rezultatov obeh deželnih iger 10. IV. in 25. IX. naučijo. da je tudi vnukom A it "da istočasni boj proti Avstriji in Jugoslaviji malo težak, kakor pričata poraza na Dunaju (10. IV. 6:0) in sedaj v Zagrebu. Mariborska ooroia. Obmejni zločin. Danes je porotno sodišče ponovno razpravljalo o zverinskem umoru finančnega stražnika Jankota Resnika. kaierega so ubili tihotapci dne 7. septembra 1926 v Ceršaku ob Muri. Prati obdolžencem _ tihotapcem: Vincencu Bezjaku, Fr. Klemensjbrrgerju, Alojziju Golobu in Dominiku Jamerniku se je vršila razprava že v poletnem zasedanju, radi pomanjkanja dokazov, zaslišanja novih prič in pa radi zamotanega vprašanja, ali je bil obtoženi Alojz Golob prisoten pri umoru, je bila razprava preložena. O umoru smo takrat obširno poročali. Obtoženci vztrajajo še nadalje pri svojih trditvah, da so nedolžni. Med razpravo eo obtoženci vse tajili razen Jambrišaka, ki jc ves zločin natančno opisal. Toda po izjavi izvedenca |e Jambrišak nrkoliko slaboumen in ni verodostojna priča. Sodni dvor )e nato sprejel zagovornikov predlog, da se vrši ogled na licu mesta. Ogleda se udeležijo sodni dvor, porotniki in priče. Ogled sc bo vršil najbrž pojutrišnjem, ker sc vrši jutri zasliševanje prič. Na kraj zločina se odpeljejo z avtoomnibusi. Za ta sklep sodnega dvora vlada veliko zanimanje. EHI=IIIEIII=lll=!!!=IIIEni=lll=lll=lll=lll=!!l=lll=lll=|||E!!l= Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Feliclta Kalinšek Vsestransko spopolujena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. 9li=lll=IIB=lll=lll=lll=lflt=ll8=lll=lll=lll—811=811=111=118=111=111 MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. dobite danes ža! prav malo ali nil, vendar pa morete že za 3 nSn naroi,tl znesek J UM mal oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo vetji oglasi od 5 Din dalje. 'Je? o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo Iščem službo hotelskega sluge — Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. 7799 Samostojna kuharica-gospodinja išče službe na večje posestvo. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod: »Samostojna« 7S2S. 500 Din NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi mesto sluge ali dr. primerno delo; sem vajen nekoliko pisarniških poslov, položim ev kavcijo 10.000 Din. Naslov v upravi pod štev. 7834. Monter, pomočnika veščega s;>mostojn. dela v instalacijah na prostem in v poslopjih, iiče elektrarna v Ribnici, kamor naj se pošiljajo pismene ponudbe. 7813 EČ^Cm 15 — 16 letno Idb^SII dekle k enemu otroku. Pomagala bi tudi pri malih hišnih delih in nekoliko šivala. — Št. Vid n. Ljubljano 60. Prodam POSESTVO mlin, ves prenovljen, in žago. MATIJA SEVER, Sr. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. 78C5 Prodajalka pridna in poštena — s prakso v trgovini mešanega blaga, želi službe; pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Prodajalka« štev. 7835. VAJENEC ki se želi izučiti mizarske obrti, išče mesta, kjer bi imel hrano in stanovanje. - Naslov v upravi lista pod št. 7837. VEČ DIJAKOV sprejmem na stanovanje event. tudi hrano. Naslov v upr. lista pod gt. 7808. j Sobico it^to. j nudbe na upravo lista pod »Sobica«. Pouk na daljavo (Fernstudicn) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polytechnique: Quai Amcrcoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D. Drž. konc. zas. učilišče za STROJEPISJE Gita Petač, Ljublj., Val-vazorjev trg 6, pritličje. KUHARICO snažno in pridno, ter SOBARICO ki pere tudi perilo, sprejme večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na upravo lista pod šifro »Dolenjsko« štev. 7644. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. -Ponudbe prosimo upravi libta pod »Resnost« 6472. Samostojno kuharico, srednjih let, pošteno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejme Alojzija Zelinka, Ljubljana-Šiška, Celovška cesta 3-1 VEČERNI TEČAJ prikrojevanja za krojače, šivilje, uradnice, dijakinje in dame, ki nimajo časa čez dan, pričetek 15. t. m. Ugodni plačilni pogoji z mesečnimi obroki po 100 Din. Izdelovanje krojev - ZASEBNO KROJNO UČILIŠČE — Stari trg 19, Ljubljana. Večja množina bukovih in hrastovih drv je naprodaj. - Naslov v upravi Usta pod št. 7801. Krompirja Več vagonov belega gorenjskega krompirja — po 107 Din — franko vagon Kranj — proda MIHA DRAKSLER — Labore, Kranj. 7770 Rabljene, dobre TRAČNICE 7 kg, okolu 450 metrov, rodamo po nizki ceni. Ia vpogled pri Tovarni Lesnih izdelko> Jurklo-šter pri Laškem, cene pa pove »PIRA« d. d. Zagreb, Račkoga 7 d. PRODAM : 2 vrponu lepega krompirja, 1 vagon lepih namiznih jabolk, 50 hektov juboičnika, 20 vagonov bukovih in hrastovih drva, 1 kozolcc s 6 okni, več »to metrov setia. 1 žgaluica za kavo, 2 težka in en lahek yoz, nekaj kndl in sodov, nekpj zabojev različnega olja, e&enre iz kon-kurzne mase Hladili ter nekaj železnine, vratie pa peči itd., eno kmetijsko krušno zemljišče. — LUKA SE-NIC A, trgovec, Šmarje pri Sevnici. 7727 GOLOBE (goljšarje) proda Koutny, Ljubljana-Šiška, Medvedova 28, samo med 12,— 14. uro, ali pa pismeno. Kruino moko n rženo moko vedno sveto, kupite zelo ugodno pri A. VOLIf, LJUBLJANA Kegljev« conta 44 Priporoča se trgovina t železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. KOLESARJI! Znižane ceno. Oglelte si z&Io-so dvokoles na|flno|6ega ttpa Tribuna, Rekord, Schampton, Stvria, Blankl, Fafor, Peria, Diamant Se od Din 1300--napret Pneumatlka Dunlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke .Tribuna r. D. L. Lfu<ftna Tovarna dvokoleB ta otrošk vozlikev Staro vino najboljših vrst, iz lastnih goric, liter 12.50 in 1-1.50 Din. prodaja A. SUŠNiK, Ljubljana, Zaloška cesta. Preselitve s pohištvenimi ali plato- voz-Svi, brzo in najcenejše špcdicija »Slove-nia Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, telefon ?718. 773-1 MIZARJI! Vezane plošče (Sperr-platten), lepe, suhe, v vsaki množini dobite najccneje pri tvrdki Ign. Repše, Ljubljana, Tesarska ulica 3. ABONENTI dobijo prav dober obed in vete?jo za Din 78.50 na teden. - Restavracija pri »Zvezdi« - Maribor, Pod mostom 11 (pri drž. mostu). kamnoseški mojster v Humani, Besiževa c, 50 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja ln granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobllife po nafnfžiih cenah. Posestvo naprodaj. Luckmannovo posestvo na Črnučah h. Jt. 1, ob državni cesti, tik železniške postajice, z enonad-stropno stanovanjsko HIŠO, obširnimi gospodarskimi poslopji in stavbenimi prostori, s polji, vrtovi in gozdi, v celotni površini 13 oralov, se proda iz proste roke. — Pojasnila daje notar A. GALLE, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. more zastonj imeti najnovejše (Schrack, tipa RD4), če plača naročnino za poljudno ilustrirano Radio-revijo „Radiowelt" za eno leto in doda 25 Din za poštnino in zavojnino. Poskusna številka zastonj. Wiener Radio Verlag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14. JABOLKA krompir, zeljnate glave ima na zalogi GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA. mamamaam Prodam petrolej (10 litrov), železno peč in vratica za dimnike. — Ljubljana, Žabjak št, 12, I. nadstropje. 7814 Prodam Brockhausov Ronv. leksikon Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. 7815 if€ zeleno iraucosko žganje Jfl najboijše sredstvo proti revmalizmu. glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniperw Celje, Gosposka ulica 26. Prvovrstno delo, KNJIGOVEZNICA K. T. D. črlulnica in ivornica oiisiovnib knjig v Lluiiljaiii, Kopitarjeva ul. 6/11 Trgovski vajenec se takoj sprejme v večjo trgovino mešanega hla;;a. Pogoji: zdrav, živahen, dober računar iz poštene hiše. Ponudbe na upravo pod šifro- »Vajenec« 7832 MLIN in ŽAGA naprodaj na močni, stalni vodi, kjer voda ni nikoli prevelika in ne premajhna. Se lahko vedno obratuje in je vedno v obratu. Posestvo se nahaja tik velikega gozda. Naslov v upravi St. 7698. Naprodaj POSESTVO v Slov. goricah: 20 oralov, tudi manj, z velikim sadonosnikom Izve se pri K. MURŠIČ, Maribor, Frankopanova 11. PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA HLODE bukove Ia. in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI -Ljubljana. 7490 Kupujem suhe pfoe in plačam iste po najvišji dnevni ceni. - Prosim za ponudbe z vzorcem. — Lud. Krautsdorfer LOČE pri Poličanah. Volna - bombaž t a strojno pleteni« in ročna dela, dobit« po Jtf* nafnižuh cenah r>ri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Tem potom naznanjam cenj, občinstvu, da mi je ravuokar došlo najnovejše in najmodernejše blago češkega in angleškega izvora za bližajofo se iescnsHo m zimsto sczokio v vseh najmodernejših barvah in kakovostih. Da bi /.ainogel svojim dosedanjim, luikor tudi vsakemu svojemu nadaljnemu odjemalcu nuditi v vsakem oziru ugodnosti in olajšave. sem otvoril poleg tozadevne industrije tudi najmodernejši velikomestni ' modni atcifc zu $#§p§iic pod prvovrstnim vodstvom. Cenj. občinstvo najvljudneje vabim, da me ob priliki poseti ter se prepriča o solidnosti cen in kakovosti blaga, predvsem pa o precizni, brezhibni tn brezhonhuraiCnl tideiuvl. Priporočam se z odličnim spoštovanjem lossp mmt, Lšnbigana $f.lenhnr$ova ulica 1.