58. številka.
Ljubljaia, v torek 11 marca 1902.
XXXV. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se na ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 69 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Občinska uprava v Dekanih.
Poslanec S p i n č i ć je na ministrskega predsednika vložil naslednjo interpelacijo:
V zadnjem zasedanju istrskega deželnega zbora v Kopru je meseca septembra 1901 podal poslanec Kompare sledečo interpelacijo:
Dne 5. avgusta pretečenega leta so izrekli občinski odborniki v Dekanih v občinski seji enoglasno nezaupanje svojemu načelniku ter zahtevali, da se isti odstavi od občinske uprave. K takemu postopanju je odbornike prisilila skrajno neredna uprava z občinskim premoženjem od strani načelnika. Kot odziv na to sejo je poslal deželni odbor svojega revizorja, da pregleda občinsko upravo.
Deželni revizor je našel nad 100 slučajev, ki jasno dokazujejo, v kakšen nered je spravil načelnik občino. Izmed mnogih protizakonitih dogodkov navajamo tukaj le nekatere posebno kričeče:
1. Marija Malnić, žena pokojnega načelnika, je vrnila občini 143 gld., a načelnik ni tega zneska nikjer vknjižil.
2. Po pokojnem župniku Matjanu je prejel načelnik 1458 gld., kupil je obligacije za 1000 gld., a za ostalih 458 gld. je kupil zopet nekaj črez 18 mesecev. Za ta čas je potreboval ta denar sam.
3. Agitatorju pri volitvah za svojo osebo je plačal 7 gold. iz občinske blagajne.
4. Za naročila soli je bil od tajnika in strank še posebej plačan.
5. Komisijski stroški pri pregledovanju ceste Podpeč-Praproče so za načelnika dvakrat vknjiženi in dvakrat izplačani.
6. Za potne stroške v Koper je dovolil občinski zastop načelniku 3 gld., a on je jemal po 9 in 12 gld. Ravno tako je jemal večje potne stroške za Trst.
7. Anton Piciga je plačal občinski dolg v znesku 79 gld. 46 kr., a tega zneska ni dal načelnik vknjižiti.
8. Delavske knjižice veljajo 12 kr., a on zahteva zanje od siromašnih delavcev 20 kr.
9. Leta 1899., 1900. in 1901. je prekoračil občinski proračun za 1000 gld., a to brez dovoljenja občinskega sveta in brez naknadnega odobrenja.
10. V letih 1899.—1900. je prejel razne zneske za prodano pašo v davčni občini Dekani; ti iznosi pa niso nikjer vknjiženi.
11. Onih 5 gld., ki mu jih je poslalo c. kr. okrajno sodišče kot globo Antona Miklavčiča, da jih podeli siromakom, je vrnil zopet Miklavčiču, ki je bogat.
12. Za svojega brata Matijo, ki je trden kmet in kapitalist, je plačal bolnišnične stroške iz občinske blagajne.
13. Volilcem svojim je plačal pri vo-litvi za jed in pijačo iz občinske blagajne 189 gld. 35 kr.; na dan volitve načelnika: odbornikom za jed in pijačo 96 gld. 24 kr., okrajnemu glavarju vitezu Schaffenhaueru dve buteljki v znesku 3 gld. 38 kr. Vse je plačal iz občinske blagajne.
Povdarjati je treba še, da je fakta v točkah 1, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 priznal sam načelnik.
Na koncu je bilo pripomnjeno, da se ni odgovorilo na odnosne pritožbe z dne 27. julija 1900 in z dne 20. marca 1901, ki so se odposlale deželnemu odboru in v katerih se je stavilo primerno vprašanje.
Vse to je bilo podano v obliki interpelacije v javni seji ter je morala izvedeti za to tudi c. kr. vlada po svojem zastopniku v deželnem zboru.
Sicer pa so bile ces. kr. politične oblasti tudi drugače obveščene o nerodnostih v tej občini: po pritožbi na c. kr. namestništvo dne 15. julija 1900 glede občinskih volitev; po deputaciji dne 29. julija 1901 pri c. kr. okrajnem glavarstvu; po pritožbi odposlane dne 30. avgusta 1901 na namestništvo; zopet po deputaciji pri okrajnem glavarju dne 28. septembra 1901 ter istega dne po brzojavni pritožbi na ministrstvo; po deputaciji dne 16. oktobra 1901 pri namestništvu.
Iz teh in nekaterih drugih pritožeb, vloženih pri drugih oblastnijah so sestavili trije občinarji vlogo v Černemkoli dne 17. decembra 1901  ter  ga poslali na mi-
nistrstvo z opazko, da so vse do tedaj vložene pritožbe ostale nerešene ter prosili, da se stori konec tako nepravilni upravi in se uvede postavnim ustanovam primerna občinska uprava.
Dne 19. oktobra 1901 so rekli deputaciji pri c. kr. namestništvu, da se bo v kratkem občinski zastop razpustil in načelnik odstavil. Ker se to ni zgodilo, želeli so nekateri občinarji in člani občinskega zastopa, v mesecu novembru občinsko sejo zaradi razprave o občinskem proračunu; to svojo željo so izrekli osebno omenjenemu upravitelju c. kr. okrajnega glavarstva; upravitelj jim odgovori, da to ni mogoče, češ, da je občinski zastop že razpuščen.
Pozneje se je za gotovo zvedelo, da se dela šele za razpust in imenovanje začasnega odbora, ki bi prevzel posle ter da se pogaja o tem c. kr. namestništvo z deželnim odborom ter da je v tem oziru že večkrat imenovani okrajni glavar vitez Schaffenhauer po posredovanju nekega voditelja laške stranke iz Kopra pradlagal za člane začasnega odbora čvetorico pristašev načelnikovih in laške stranke.
Med tem se ni vršila nobena seja občinskega zastopa, niti se ni razpravljalo o obč. proračunu za leto 1902; občinskemu načelniku, proti kojemu se je naperilo v dveh letih toliko opravičenih pritožb, so pustili svobodne roke, ki je med drugim brez občinskega zastopa naložil davke, doklade na užitnino i. dr. Vprašan, kako more on to delati, je odgovoril, da je to njegova stvar.
Na podlagi teh podatkov :
Z ozirom na občinski red za Istro, posebno:
na § 30., vsled katerega pripada občinskemu zastopu med drugim dolžnost razpravljati in napraviti zaključek o proračunu dohodkov in izdatkov, kakor tudi pobrigati se za pokritje primanjkljaja;
na § 39., vsled katerega ima občinski zastop nadzorovati delovanje občinskega sveta kakor tudi občinskega načelnika;
na § 40.,  vsled  katerega  mora ob-
činski načelnik sklicati občinski zastop, ako zahteva to vsaj tretjina članov občinskega zastopa ali politična oblast;
na § 65. vsled katerega mora občinski načelnik vsako leto sestaviti proračune občinskih dohodkov in izdadkov za prihodnje upravno leto, ter predložiti iste občinskemu zastopu v razpravo in rešitev ;
na § 66. vsled katerega se mora natanko držati sestavljenega proračuna pri postopanju z imetkom in izdatki, za koje ni pokritja, ali ga deloma ni, a če so neizogibni, treba je občinskemu načelniku za to dobiti sklep občinskega zastopa; le v slučajih skrajne nujnosti sme pač občinski načelnik potrebovane izdatke prekoračiti, toda mora vsekako brez odlašanja izposlovati naknadno odobrenje občinskega zastopa;
na § 72. vsled katerega more uvesti občinske naklade edino le občinski zastop ;
na § 89. vsled katerega člane občinskega zastopa, tedaj tudi občinske načelnike, po očitnem in daljšem zanemarjenju, c. kr. namestništvo dogovorno z deželnim odborom odstavi od časti;
na § 91., po katerem pristoja državni upravi nadzorovalno pravo nad občinami v tem smislu, da te ne prekoračijo svojega delokroga, in da ne postopajo proti obstoječim zakonom ter vrši to nadzorovanje politična okrajna oblast;
dalje z ozirom na to, da edino le občinski načelnik očitno in trajno zanemarja svoje dolžnosti in samo on krši jasne zakonske določbe, dočim pri tem ne zadene občinski zastop nikaka krivda, ter so člani istega celo že dve leti pri vseh oblastih vse mogoče poskušali, da se povrne redna in postavna uprava dovoljujejo si podpisani staviti na njegovo prezv. gospoda ministrskega predsednika kot upravitelja ministrstva notranjih zadev sledeče vprašanje:
1. Kako more njegova prezvišenost opravičiti postopanje c. kr. okrajne politične oblasti v Kopru in c. kr. namest-ništva   v   Trstu   z   ozirom   na občinsko
Jože Plečnik.
»Volne Smery« so prinesle o slovenskem arhitektu iz peresa Jana Ko-t ere članek, kateremu posnemamo:
Že na dunajski akademiji, kamor je prišel mladi skromni slovenski študent leta 1895., je obrnil kmalu pozornost nase. Spočetka ga niso marali vsi njegovi tovariši, kateri so bili zbrani okoli svojega I mojstra Wagnerja. Razločeval se je preveč od njih po svoji nepristopni, zamišljeni zunaniosti. Pri vsem tem pa je bil vendar med prvimi in ravno tako mnogim uzor. Leta 1896., ko je na dunajski razstavi toliko mladosti prikipevalo, pre skakovalo, vzbujala je notranja dekoracija rotunde občudovanje. Sredi bujne razposajenosti in vseh teh amaterskih razposajenosti, karikatur, katere se povsod in vsekdar po dvoranah obešajo, doseglo je delo Plečnikovo uspeh s svojim mirnim ionom, s pravim antičnim duhom — ne z obliko.
Takrat seje prvič govorilo o Plečniku.
Njegovo delo je bilo potem vir mnogim, sedaj priznanim dekoraterjem dunajskim. Tudi druge njegove male notranje arhitekture, posebno pohištvo (re-
producirano v tej številki) nastale so v oni dobi ter prehitele s svojo jednostavno, logično in vsled tega namenno obliko novo gibanje.
Prvo monumentalno delo, s katerim je postal Plečnik široko znan, bil je njegov konkurenčni načrt za Gutenbergov spomenik na Dunaju. Tudi to delo spada še v dobo njegovih študij na dunajski akademiji. Duševni obseg tega načrta približuje se najbolj pojmu, ki ga v nas vzbuja Gutenbergovo ime. Tudi ideja sama je tu izražena s tako jednostavnim in tehtnim sredstvom, da spada delo med najgenijal-nejša dela vseh dob. Žal nam je, a bilo je žal tudi vsemu naprednejšemu umetniškemu svetu dunajskemu, da to veliko delo ni bilo izvedeno. Onemogočili so to uplivi onih krogov, ki si prisvajajo na podlagi svoje finančne, politične in druge moči odločevanje v umetniških zadevah. Ni pač v naših dneh nič lajšega kakor z nekoliko domišljavimi žurnalističnimi frazami kvalificirati se za umetniškega strokovnjaka ter si pripisovati vso odločilno moč, katera se vsakemu drugemu prizna šele po trpkem življenskern delu. Da pa v teh aferah odločujejo tudi narodnostni razlogi, se ume samo po sebi, tudi Plečnik sam mi je priznal, da strešica na njegovem imenu v tej zadevi ni bila brez upliva.
Že dela, katera so nastala v dobi njegovih študij, odlikujejo se po močni antični sorodnosti, ki se je po daljšem bivanju v Italiji okrepila in umirila. Navzel in vglobil se je v antični duh, kateri sedaj preveva vsako njegovo delo.
Ta južna primes druži se pri Plečniku z uplivom njegove domovine in neizmerne ljubezni k nji ter daje tako izvor jasnemu, mirnemu akordu. Toda zaman bi iskali v njegovih delih nelogično izposojenih motivov narodnih šivanj ali domačih posod slovenskih. Plečnik ljubi zelo jednostavno umetnost narodno, išče ter nahaja v njih lastnosti, ki jih hoče pridobiti svoji umetnosti jednostavnost in trpkost.
Jasno se kažejo te, za Plečnika karakteristične lastnosti, če jih primerjamo s sodobno tujo tvorbo n. pr. dunajsko, tako uglajeno, lahko in plitvo. Plečnik ohranja svoje lastnosti, dasi je prisiljen živeti v tem dunajskem vzduhu, njegovemu razvoju ne ravno najugodnejšem. Ohranja si svojo nenavadno autokritiko, ki ga varuje pred zbližanjem k ostalim.
Samo kratko, po vrnitvi s potovanja je mogel delovati v domovini, kateri hoče in želi vsakdo posvetiti svoje sile, tam, kamor tudi lete njegove misli in sni.
Pred spovedjo.
Ruski spisal V. S. Lihačev.
(Konec.)
Poslednje besede je izrekla Ana Gavrilovna nekako naglo, nepričakovano ter, kakor bi pretrgal, umolknila. A sedaj je zrla v moža uprto, naravnost. Tako gledajo ljudje, ki pričakujejo obsodbo — naj se zgodi kar hoče, vsejedno — ali pa odgovor na stavljeno vprašanje. Ni se niti ganila.
Tudi Peter Jemeljanič se ni ganil. Sedel je, oprt z roko ob naslonjač, oči je imel zakrite z dlanjo, kakor človek, ki je zadremal, ali se globoko zamislil.
Molčala sta oba, molčala dolgo, dokler ni začela na pisalni mizi biti ura z gostim, žametno mehkim cinkanjem, podobnim zvoku oddaljenega zvona . . . Pri tem je Ana Gavrilovna znovič strepetala ter tiho, skoro šepetajo rekla:
»Skrajni čas je že.«
»Počakaj ... še dospeš . . .« se je oglasil Peter Jemeljanič, ne zganivši se na sedežu.
Ana Gavrilovna je lahno vzdihnila ter se udala. Zopet je nastalo molčanje. Še je zopet nekje bila ura . . . Nekdo je korakal po zadnji sobi. Po tlaku so zaropotala nekje kolesa. Spodaj je nekdo zaloputnil z vratmi .. .
upravo v Dekanih, in posebno z ozirom na to, ker se je pustilo občinskega načelnika na njegovem mestu vkljub temu, da je postopal proti svoji dolžnosti in protizakonito ?
2. Je li njeg. prezvišenost pripravljena storiti brez odlašanja potrebno, da se uvedejo v tej občini redni in zakoniti od-nošaji?
3. Za slučaj, da se razpusti občinsko zastopstvo, pobrigati se za to, da se za začasno reševanje poslov do uvedenja novega občinskega zastopa ukrene, da ne bode opravljanje poslov vsled rovanja kolovodij neke gotove politične stranke poverjeno možem, ki bi storili vse drugo preje, kakor se pobrinili za blagor občine in za izvrševanje zakona, temuč da se poslovanje tako uredi, da bode zajamčena korist občine in izvrševanje zakonov.
V IJiiblJftsni, 11. marca. Državni zbor.
Večji del včerajšnje seje so zavzele interpelacije. Najprej je predložil finančni minister dvomesečni budgetni provizorij. Potem je vložil posl. Klofač nujni predlog glede trpinčenja nekega vojaka. Dr. Šusteršič je denunciral politično oblast v Kranju zaradi volitev v bolniško blagajno. — Naučni minister je odgovarjal na interpelacijo posl. Robiča zaradi pre polnih utrakvističnih razredov na mariborski gimnaziji. Paralelke se niso mogle napraviti na slovenski gimnaziji, ker baje ni bilo najti primernih — učnih močij. — Na Klofačev nujni predlog je odgovarjal brambovski minister ter se je pri glasovanju zavrgla nujnost. — Nato preide zbornica k dnevnemu redu ter se nadaljuje podrobna razprava o cestnih in vodnih zgradbah. Govorili so: Stojan,Cha-miec, Antonelli in Wo 1 f. O predmetu se danes nadaljuje.
Novi namestnik v Dalmaciji.
Ministerijalni svetnik Erazem baron Handel, ki je imenovan dalmatinskim namestnikom, je bil rojen 1. 1860 kot potomec starega plemskega rodu ter je dovršil svoje študije v Terezijanišču. V mlajših letih je služboval v Trstu pri namestništvu in pri okr. glavarstvu v Pulju in v Paznu. L. 1887 je bil poklican v notranje ministrstvo ter je bil dodeljen markiju Bacquehemu. Pod Badenijem je postal sekcijski svetnik zakonodajskega oddelka. Kmalu je postal ministerijalni svetnik. V Dalmaciji baron Handel še ni služil. Dosedanji namestnik in poveljnik fcm. David stopil je v pokoj. Služboval je v Zadru od 1. 1890, torej nad 11 let in je med kornimi poveljniki najstarejši. David je bil dolgo časa kandidat za vojno ministrstvo, a sedaj se umakne 65 let star. Na njegovo mesto kot poveljnik pride fml. Hor3etzki iz Zagreba.
Vojna v Južni Afriki.
Vojni minister Brodrick je 7. t. m. izjavil v zbornici: Sedanji tek operacij v Južni Afriki in dejstvo, da se je v zadnjih dveh mesecih udalo veliko število Bu-
Končno se je Ana Gavrilovna nestrpljivo zganila. Peter Jemeljanič, kakor bi se bil boril sam s seboj, si je potegnil roko po obrazu ter se obrnil z licem k ženi:
»Ali se ti mudi?« »Da.«
»Ne bom te zadrževal. Samo nekoliko besed . . . Vidiš ... Ti mi nisi povedala nič novega. To-le sem že tolikokrat premislil v poslednjem času. Trudil sem se razrešiti . . . nikakor bodočnosti, niti sedanjosti, marveč preteklost . . . Razumel sem, da je tu nekaj . . . nikakor svojeglav-nost, ali trenutek trajajoča blodnja — marveč nekaj važnega, neizogibnega. Že sem se bližal resnici, že sem naletel na njen sled ... ti si samo moje domišlje-vanje potrdila. Tako se je to zgodilo, tako se je to moralo zgoditi! Toda kaj je storiti? Preveliko zaupanje v samega sebe — to se Anerom plača drago ! Domišljeval sem si, da sem storil vse, da nimaš ničesar več terjati od mene. A tu sem se zmotil, gotovo — grozno zmotil! Tarnati sedaj, je prepozno. Toda tako star še nisem . . . Pred nama so še leta. Morava si to nekako drugače urediti, drugače napraviti. Saj še spregovoriva o tem. Toda med tem hočem samo nekaj vedeti . . . Ali mi moreš odpustiti?«
rov, opravičujeta nado, da bo možno, 8e prodno mine 8 ali 9 mesecev, angleško vojsko izdatno zmanjšati. Bodočo posadko bo tvorilo le 15.000 mož, k tem pa pridejo seveda še domači polki in južnoafri-čanska policija — V proračunu je določeno, da bo trajala vojna kvečjemu še 9 mesecev, Brodrick upa, da niti toliko ne več. Sele pred kratkim pa je sporočil Botha Kriigerju, da Buri na kapitulacijo ali na mir ne mislijo, da postaja njih položaj vedno ugodnejši, ker so Angleži vedno demoraliziranejši. O mirovnih pogajanjih se ne izve nič pozitivnega, kar vzbuja sum, da se niso niti začela. Velik poraz Angležev se je zvršil pretočeni četrtek. Lord Methuen je padel v roke generalu Delarevju med Tevi-bothom in Palmith-Kniiom. Med ujetimi je tudi sam Methuen. Angleži imajo 3 častnike in 36 mož mrtvih, 5 častnikov in 72 mož ranjenih, a pogreša se nad 200 mož. Seveda so se polastili Buri tudi orožja, streljiva in živil.
Najnovejše politične vesti.
Maroškemu sultanu je poslal naš cesar po poslaniku grofu Crenneville dragocena darila. Sultan je bil daril, posebno dragega orožja, zelo vesel ter je počastil in odlikoval poslanika in spremstvo. — Glede upravnih vprašanj na Kreti so poslale nadzorovalne štiri velesile skupno noto sultanu v Carigrad. — Rusija napram Armencem. Ruski minister prosvete je dovolil, da se poučuje armenska mladina na deški in dekliški gimnaziji v Pjatrgorski v materinem jeziku. — O avtonomnem carinskem tarifu se bodo nadaljevale konference med avstrijskim in ogrskim ministrstvom v velikem tednu. Szell pride v ta namen na Dunaj. — Odlični Turki obsojeni. Na sultanovo povelje so obsojeni in con-tumaciam v Evropo pobegli: princa Hont-fullah in Sebah Eddi, nadalje Haider beg-polkovnik Zeki-beg in Abduraman-beg. — Predsednikom italijanske zbornice je izvoljen Biancheri. — Pre-osnovo tiskovnega zakona predloži baje vlada še pred Velikonočjo ter se bo načrt rešil tudi v plenumu pred odgodit-vijo državnega zbora. — Za upravno preosnovo m e s t a B u d i m p e š t e pred loži ogrsko ministrstvo še v tekočem letu načrte. — Prepoved na poljska lista »Czas« (Krakov) in »Dziennik polski« (Lvov) je izdala pruska vlada za dobo dveh let. — Angleški kralj Eduard pride v Nizo ter ostane pri tej priliki dva dni v Parizu kot Loubetov gost.
Dopisi.
S Trebelnega. Mnogo časa je bilo opazovali veliko nasprotovanje duhovnikov proti neodvisnim narodnim časopisom, ki pišejo neustrašno in povedo resnico tudi tedaj, če slučajno duhovnike v oči kolje. Posebno goreče se je pod smrtnim grehom prepovedovalo, brati »Slov. Narod« in kdor se ni udal, tega so
Ana Gavrilovna je široko odprla oči in ni odgovorila. . . Peter Jemljanič jo je vprašal iznova:
»Ali mi moreš odpustiti?«
»Tebi odpustiti ? Jaz ?«
»Da — ti! Saj sem kriv jaz, ne pa
ti . . .«
»Kaj pomeni to . . . Moj Bog! . . .«
In iznova je začela ihteti. Peter Jemljanič jo je prijel za roko, jo potegnil k sebi, objel jo in poljubil.
»Ali odpuščaš,? . . .«
»A ti? Jaz ne morem tako ... ne smem.«
»Ako je to potrebno, pa bodi: odpuščam ti. Toda tudi ti moraš . . .«
»Oh, ne govori! Ne govori!«
Vsa se je tresla ter se nežno in zaupno stiskala k njemu; on pa je tiho jo božal z roko po glavi, grizel si spodnjo ustnico ter požiral zanj nenavadne solze...
»No, dovolj! . . . dovolj!« je spregovoril končno Peter Jemeljanič. »Pomiri se . . . Sedaj je res-že skrajni čas . . .«
»Ali že? Z Bogom!«
Še en objem, še en poljub, na to pa urno v mračno cerkev k strogi izpovedi. Njena duša pa je bila samo ukanje, sama radost... Posl.—ki—.
razupili kot največjega grešnika. Hvala Bogu, zdaj je ta veliki greh, ta smrtni greh zopet odpravljen. Sedaj smejo tudi duhovniki brati »Slov. Narod«. O tem smo se pri nas prepričali. Ravno št. 52 »Slov. Naroda« so hoteli različni narodnjaki pri nas brati in poslali so prosit gosp. nadučitelja da bi jim ga posodil. A g. nadučitelj ga menda še sam ni bil prebral in so iz ž u p n i š č a poslali po list in sedaj moramo drugi čakati, da ga bodo duhovniki in drugi klerikalci prebrali. No, mi radi čakamo, ker vemo, da bomo sedaj »Slov. Narod« brez greha brali. Gospodje duhovniki se namreč gotovo varujejo greha in bi »Slovenski Narod« še v roke ne vzeli če bi ga bilo brati še vedno greh. Kar je pa brez greha dovoljeno duhovnikom, ki morajo drugim vendar dober izgled dajati, to je gotovo dovoljeno tudi nam. Torej, možje krščanski, le posnemajte g. duhovnike in pridno segajte po »Slov. Narodu«, saj se iz njega le kaj koristnega naučite.
Iz Mokronoga. Zakrament svetega krsta je delil te dni mokronoški kaplan Bukovic nedolžnemu otroku, katerega sta držala na rokah dva ugledna tr-žana kot boter in botra. Ker je bil otrok nemiren ter se oglasil z znano melodijo, omenjal je boter, da bode otrok postal gotovo dober pevec, a gospod kaplan je bil mnenja ter tudi navzočim povedal, da bode postalo dete pravi — »rabelj«. To seveda ni bilo ne jednemu ne drugemu všeč, da bi se nedolžno dete po sprejetem sv. krctu namenilo za prihodnjega r a -beljna in vsled tega ni čuda, da seje mnogo govorilo o tej obsodbi med tržani. Kjer je skoraj gotovo, da dete ne doseže od gospoda prerokovanega poklica, bodi temu povedano, da si v prihodnosti prihrani takih izrazov, kjer bi gospod znal naleteti na botra, ki bi mu razjasnil, kedo je bolj sposoben za prihodnjega rabelna, nedolžno dete, ali gotov »gospod«. Z.
Iz Hrastnika. Nedavno so osnovali naši »Nemci« takozvano »Buren-Colonie«. Ta častivredna družba, katera ima svoje zbirališče pri Riicklu, je več ali manj politično pobarvana, seveda v nemško-nacijonalnem smislu. Nemcev-rojakov se najde v tej družbi k večjemu 3—5, nemalo je takih, ki bi si s svojo nemščino tam kje na Zgornjem Štajerskem komaj kruha sprosili, za prenočišče bi pa že trda šla. Seveda je njih obligatni pozdrav »Heil und Sieg«, njih geslo pa se baje glasi: »Kein Windischer darf unser Local betreten.« To so vam junaci, ako se »a« izbaci. S takim počenjanjem bodo naši »Heilovci« hrabrim Burom preklicano malo pomagali. Ti ljudje so prišli vsi k nam s trebuhom za kruhom. Obžalovati je, da je v tej družbi razun g. nadučitelja vse ostalo naše učiteljstvo zastopano.
Iz Šmarja pri Jelšah. Za okolico Šmarje pri Jelšah se je vršila na Belem v Cvekovi gostilni dne 3. marca t. 1. volitev obč. odbora. Tukaj se je pokazala ta klerikalna druhal v pravi luči; kajti oni sami se smatrajo za katoličane in zoper »nekatoličane« se je bil ljuti boj. Že ves teden so agitirali ti zaslepleni vojaki katolicizma. Podili so se tako, da je tukajšnjemu urarju Jesenku noga zatekla, da je moral koj po volitvi v Celje v bolnišnico iti. Najsvitlejšo svetinjo klerikalne zmage ima naš organist; on pa ima še svoje podnamestnike in sluge. Tako je mladi Stoklas sam rekel, da je sluga katoliške stranke. Organist se je moral za tako veliki trud gotovo velikega plačila nad jati, posebno zato, ker od zdaj ne bo od »nekatoličanov« več berje potreboval. Tudi naši trgovci bodo imeli dobiček, ker si je organist od preveč nabasanih žepov od listkov mogoče vse žepe raztrgal. Pa kje vzeti toliko popirja? Kaj pa bo za note? Organist ima večkrat pred cerkvijo okoli sebe zbrane svoje klerikalne vojake ter jih navdušuje za boj proti »nekatoli-čanom«. Tudi pri Cveku se je na dan volitve skril ta organist s svojimi ljubljenci k tamošnjemu stranišču; seveda tukaj tudi č. g. Krohneta, našega kaplana ni manjkalo. Po naključbi to čudno družbo opazi g. Anton Fink od Sv. Petra na Medvedovem selu, ter temu govorniku zakliče: tukaj pri »sekreti« pridigujete? Zborovalci so ga pa svarili, češ, da naj bo tih, ker so č. g. kaplan tukaj, on pa jim odgovori: kaj meni kaplan mar. Med volitvijo, ki je trajala od jutra do polnoči so vedno ti
katoliški vojaki, organist in mladi Sto-klasa, pazili pred volilno sobo, da so se listki, na kojih so bili napredni kandidatje napisani , iztrgali ter usiljevali listke s kandidati, koji so že bili v šmarski ka-planiji izvoljeni. Kakšna je pri nas volilna pravica? Po mnenju naših klerikalcev bi imele biti tukaj dve nasprotni cerkvi, katoliška in nekatoliška. No kaj takega si še pač nismo mislili. Gospodje, s tem ne bo nič; krinke bodo kmalu padle, žari se že, kajti prej ko vi mislite, pride zlato solnce, ki nam prinese svobodo in ljubezen. Ko bode črna tema, katera je razprostirana po naših okolicah, pregnana, nastali bodo tudi prav lepši časi.
Iz Račjega pri Mariboru. Na Pohorju se marsikake rudnine nahajajo in nam se je posrečilo, da smo našli iz-vrsto ognjenomočno glino. Dali smo jo preiskati in strokovnjak jo je kaj hvalil. Vsled te preiskave in izvrstne kakovosti se nas je nekoliko zjedinilo, da hočemo ustanoviti tovarno za glinske izdelke, kakor: zarezno opeko, mozajične plošče, olepšavne plošče, samoto itd., in sicer kot narodno podjetje. Sicer bi že lahko to podjetje bilo ustanovljeno, a nekateri gospodje, kateri bi imeli največ uzroka za slovensko reč delovati, ker so takorekoč ljudski osrečevalci, katero ime si radi svojijo, a ne zaslužijo, so drug za drugim jo popihali ter nas na cedilu pustili. Torej se obračamo k onim narodnjakom, katerim ni samo posojilnica najvišji narodni ideal, ampak tudi kaj druzega, kar slovenskemu kmetu nekoliko materijalno pomaga, ter jih prosimo, da pristopijo družbi. Do sedaj imamo vpisanih 75 deležev po 200 kron. Torej, narodnjaki, prispevajte vsak po svoji moči, saj ne bode izgubljeno, upamo, da se bode vsaka vloga že v drugem letu obstanka lepo obrestila. Samo prosi se, da, kar se obljubi, da se tudi stori. Kajti zgodilo se nam je, da nam je neki gospod 10 tisoč kron obljubil, in ko je do dejanja prišlo, pa se je tako lepo »po francoski poslovil«. Kdor želi pristopiti, se vljudno prosi, da se oglasi pri g. dru. R. Pipušu ali pa pri g. Jos. Lahu v Mariboru, kjer so tudi družbena pravila na razpolago.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. marca.
— Osebne vesti. Poštni kontrolor g. M. K o kalj v Ljubljani je premeščen na Dunaj; na njegovo mesto pride g. Ivan Podgornik.
— „Gorica11, dolgočasno glasilo dolgočasnega dr. Gregorčiča, se je spravila sedaj tudi na glasovanje o dispozicij-skem zakladu. Mirovati ji niso dali klepe-tavi članki in člančiči tržaške »Edinosti«, ki je pri nebrojnih teh člančičih tako dolgočasna, da ji kar voda zmrzuje v histerični glavici. Vse klerikalstvo se zaganja sedaj v naše napredne poslance, iz česar bi smeli ti sklepati, da so s svojim glasovanjem pravo ukrenili. Kar klerikalce jezi, to je bilo naši stranki še vedno v korist. »Gorica« zdihuje pri ti priliki po slovenski solidarnosti. Samahinavščina! Če se je šlo za slovansko solidarnost, kje pa je bil široki dr. Gregorčič, da ni prišel proti dispozicij-skemu zakladu glasovat? Sploh tega junaka, ki rešuje Goriško, že skoraj dva meseca nismo videli na Dunaju! Ali kuha slovansko solidarnost v Tolminskih hribih ali kje? Glasovanju se po izgledu slaboumne tržaške »Edinosti« pripisuje velikanska važnost. Vzlic temu pa vsi ti klerikalni politiki, od »Gorice« do »Edinosti« doli do »Slovenskega Lista« prav dobro vedo, da je bilo dotično glasovanje več ali manj gola formaliteta. Skoraj polovica mladočeških poslancev zdržala se je glasovanja, ker niso hoteli napraviti resne demonstracije. To pač vsako politično otroče ve, da bi moral minister Rezek, ako se je hotela izvršiti resna demonstracija, takoj odložiti kopita svojega ministrstva. To vedo Mladočehi prav dobro in niti ne prikrivajo ne, da so pri glasovanju o dispozicijskem zakladu nalašč samo s slepimi patroni streljali. Tudi na Celje se sklicuje »Gorica«, koje redakterji morajo biti prave reve. Ali se ta gospoda ne spominja več, kako so bili vsi klubi jugoslovanski sklenili, da prično radi  Stiirgkhove   resolucije obstrukcijo ?
Robič in Šusteršič — vsaj tako je pridigal Robič v Poljčanah — imela sta baje polni tornister nujnih predlogov. Prej, kot se je tornister odprl, šla pa je posebna deputacija vseh jugoslovanskih klubov k ministrskemu predsedniku, da ga vpraša, kako meni vlada postopati, če bi se sprejela Sturgkhova resolucija. In gospod ministrski predsednik je izjavil glede Celja tako pomirljiva in zanesljiva zagotovila, da sta Robič in šusteršič svoja tornistra takoj vrgla za plot v koprive, in da o kaki obstrukciji niti govora več ni bilo. In gospod p 1. Korber je še danes vezan na ta zagotovila. In vzlic temu se zahteva od slovanskih poslancev, da naj bi se bilo pri glasovanju o dispozicijskem fondu strmoglavilo sedanjega ministrskega predsednika. Morda bi bilo bolje, če pride na njegovo mesto grof Stiirgkh ali kak drug levičar? Da! da! je pač tako, da so naši poslanci tudi pri ti priliki nekoliko dalje mislili od klerikalnih! In to je, kar boli tako klerikalne poslance, kakor tudi klerikalno časopisje! Sedaj, »Edinost«, si zopet na vrsti, sedaj lahko izmoliš celi rožni venec samih slamnatih člančkov o v govoru stoječem glasovanju. Toliko usmiljenja pa vendar imej, da jih ne bo več nego petnajst, ker se je drugače bati, da ti od dolgega časa zblazni celo tvoje p. n. čitateljstvo!
— Utihotapljene klobase in „občespoštovan" obrtnik. Ko smo zadnjič priobčili notico o utihotapljenih klobasah, prišel je k nam neki mož in nam pripovedoval lepe »storije« o svoji nedolžnosti. Ker pa se nismo dali »na-farbati«, šel je mož k »Slovencu« in tam so hitro sedli na njegove limanice. Da se je mož le pritožil proti našemu listu, že so bili zadovoljni in napisali so mu dolgo notico, v kateri ga proglašajo kot obče-spoštovanega obrtnika z Jezice, ki nikdar ni imel namena kaj vtihotapiti, in naposled so udarili po nas, kar je bil njih glavni namen, češ, da možu nismo dali zadoščenja, da smo mu podtikali goljufijo ter proglasil naše postopanje kot grdo in nepošteno. Oj, ti ljuba katoliško narodna naivnost! Mož. ki ga je »Slovenec« proglasil za občespoštova-nega obrtnika in poštenjaka, je Miha Kralj z Jezice št. 56. Znan je po celem Posavju, znan pa tudi pri »Slovencu«. Kralj je prebrisan človek in prav dobro ve, da se mora na mitnici užitnina plačati. Njegova žena je v sodčku poskusila utihotapiti klobase in za to je Kralj tudi plačal globo. Tihotapstvo je torej dokazano. Kako obče-spoštovan in pošten pa je Miha Kralj, to je »S 1 o v e n e ca prav lepo in obširno popisal dne 28. februarja t. 1. v notici »Kralj iz Jezice ima smolo«. Tisti »Slovenec« ki je dne 27. februvarja naslikal Miho Kralja kot lažnjivca, obrekovalca in švindlerja, je tega istega Miho Kralja proglasil teden pozneje, dne 8. marca za poštenjaka in občespoštovanega obrtnika. 28. februvarja je »Slovenec« povedal, da je Miha Kralj dobil za svojo poštenost 14 dni zapora, njegova žena Ivana Kralj pa 10 dni, 8. marca pa je že izmaknil, da sta občespoštovana in poštena. Taka prememba v sodbi je čudovita, a razumljiva je, če uvažuje, kako blazno jezo imajo pri »Slovencu« na naš list. Ta jeza je tolika, da bi še Ga-šparja Helda proglasili za svetnika, če bi le mogli zabavljati na naš list.
— Na Brezjah pri Mariji pomagaj smo imeli pretekli petek veliko pojedino. Da se po naših farovžih prirejajo prav pogosto dragocene pojedine, kjer se spravi mnogo litrov izborne kapljice v že-gnane notranje prostore, no, to je sploh znano. A da se napravlja v samostanu, ki živi ob milodarih raznih dobrotnikov in zlasti revnih romarjev z vseh strani, imenitna pojedina in to v postnemčasu in to še celo v petek, to kar naravnost bije v obraz postnemu času in ubogim romarjem, ki vzdržujejo samostan. Rudečih, tolstih obrazov so se shajali skup raznobojni gospodje in koprnenje po dobrih ribah in rakih se jim je bralo iz oči, zlasti še po onem poldrugi meter (!) dolgem klinu, kojega znani ribič ni ujel! Le vkup, pobožni romarji! Prihodnjič Vam povemo, kdo vse je deležen samostan skih dobrot. Čez »Narod« pa gg. v samo-Btanu ne zabavljajte preveč, da ne zade-
nete s tem katerega — svojih. Namesto opisanih pojedin naj bi se raje ta denar porabil za nameravane nove orgije, da ne bomo zopet nadlego vani s fehtarijo, kakor se je to danes v nedeljo zgodilo!
— Lep prizor so opazovali ude-ležniki zadnjega semnja v Kranju, videli so namreč dekana Antona Koblarja, kako je prodajal vole, kar mu je neki prav dobro pristojalo.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes je premijera Fin-žgarjeve narodne igre s petjem »Divji lovec«. Ista igra se v četrtek, dne 13. t. m. ponovi. V soboto je zadnjič Rossinijeva opera »Viljem Teli«. V tej operi se poslovi gosp. baritonist Urich. Drama 'študira Brieuxovo senzacionalno igro »Rdeči tal ar«.
— Kako spolnujejo nekateri župani gasilno postavo, daje nam jasen izgled župan iz Šmarja na Dolenjskem. On je bil še pred malo časom načelnik gasilnemu društvu, a moral je odstopiti radi neke nerodnosti, ki jo je zakrivil s tem, da ni izkazal nekega prejetega zneska za gasilno društvo in je bil sodnijskim potom prisiljen istega izvršiti. Maščevanje je sladko, tako si je mislil prebrisan: Pepe Ogorelec. Ne samo, da ne podpira kot župan gasilnega društva, kar bi bila njegova sveta d o 1 ž n o s t, ampak je še isto ovadil pri oblastniji, da je imelo v svojem krogu (društveniki sami med seboj) ne da bi se kdo drugi vabil, malo tombolo. Načelnik moral je plačati radi tega kazen. Kaj pa vodovod in pokopališče v Šmarji? Pravijo, da računi še sedaj niso gotovi!
— Gimnazijsko poslopje v Novem mestu. Po naročilu deželnega šolskega sveta je te dni posebna komisija pregledala poslopje, v katerem je nastanjena novomeška gimnazija. Komisija je konstatirala, da je toliko nedostatkov, da bi poslopje tudi po temeljiti prezidavi ne zadostovalo, ter se je izrekla za zgradbo popolnoma novega poslopja. To bi veljalo 250.000 K. Komisija si je zajedno ogledala tudi več stavbišč za to zgradbo.
— Ponudbe za bohinjski predor. Pretočeni petek je poteke1 termin za vlaganje tozadevnih ponudeb. Prišle so štiri ponudbe, vsaka je vložila 1 milijon kron varščine. Ponudbe so zelo različne. Vlada je baje proračunila stroške za predor na 18 milijonov kron ter namerava prevzeti delo v lastno režijo, ako se ne najde noben cenejši ponudnik. Največ upanja imata podjetnika Ceconi, Gross in Co., da dobita delo na svojo združeno ponudbo.
— Rudnik v Sv. Ani pri Tržiču je last neke delniške družbe, glede katere je bilo čitati kaj čudnih obdolžitev. Zadnji čas se je delalo na to, da bi se ta rudnik podržavil, a dotična prizadevanja se niso posrečila. Družba bo imela 22. t. m. občni zbor, na katerem se sklene likvidacija. Delovanje v rudniku se je že opustilo, delavci pa so dobili zaslužka pri drugem podjetju v Tržiču.
— V Toplicah pri Zagorju ob Savi bo v nedeljo dne 16. marca v ljudski šoli II. znanstveno poučno predavanje. Predaval bode g. dr. T. Zarnik o akutnih nalezljivih boleznih ter demonstriral različna zdravila in instrumente.
— Vihar v Trstu. Včeraj je bilo v Trstu popolnoma jasno, a vzlic temu je nastal silen vihar, tako da se je moral tramvajski promet na bregu ustaviti in je morje preplulo pomole in bližnji breg.
— Mejnarodna panorama. Največje tri tirolske doline so: krasna Inska dolina 212 km dolga, Adiška 250 in pustrška 100 km, katero ravno zdaj vidimo v Panorami. Med 200 tirolskimi toplicami in zdravilišči slove osobito toplice Prags, katere vidimo ta teden na več slikah. Pustrška dolina se razprostira na severovzhodu Tirolskega, nekako ob meji Koroške. Planinske vasice, trgi po dolini, priproste kmetske hišice, v nebo štrleči snežniki, vse to lepo po naravi posneto vidimo ta teden v panorami. Vsa Tirolska je razdeljena na 12 ciklov.
* Najnovejša novica. P roti-alkoholično gostilno so otvorili v nedeljo v Gradcu, zbrala se je velika množica k slavnosti. Točijo se razni sadni soki. — Furthova tovarnauiigalio v Plznu se opusti. — Zdravnika je
ustrelil posestnik Hulezar v Egerbegjju, ker mu ni ta mogel rediti žene in otroka smrti. Zdravnik se je imenoval dr. Gra. — Kolera razsaja v Meki in Medini, odkoder jo bodo mohamedanski romarji gotovo tudi drugam raznesli. — Dvorni liferant zaradi poneverjanja obsojen. Stotnik v rezervi in tovarnar na Dunaju Tom. Scvatosch je bil obsojen zaradi poneverjenja 70.000 K v šestmesečno ječo. — Streha se je podrla na neki hiši v Budimpešti ter pod-sula pet oseb. — Po neprevidnosti svojo ženo ustrelil. VPlevljuje ogledoval stotnik 32. polka Opacher turško pištolo, ne vedoč, da je nabita. Ista se sproži in krogla ubije šele pred dvema mesecema poročeno mu ženo.
* Holubova ulica. Dunajski obč. svet je sklenil, da imenuje novo ulico po umrlem češkem znanstvenem raziskovalcu in pisatelju dr. Holubu.
* Revolucionarno gibanje na Ruskem. V Poltavi so razširjali te dni v tamošnjem gledališču »poltavski meščani« veliko število revolucionarnih pro-klamacij, v katerih demonstrujejo malo-ruski delavci za svobodo na dan 4. marca, ko so dobili Rusi svobodnejšo ustavo. Nalepili so te proklamacije tudi ponoči na stene in stebre. Vsled tega je bilo 27 možkih in 17 žensk zaprtih. Drugi delavci so temu nasprotovali in so demonstrirali z rudečo zastavo v roki, z napisom »Svoboda«.
* Zaradi snega so ustavili včeraj promet na železnici na celi progi Vor« dernberg-Eisernerz.
* Mrlič v avstrijskem parlamentu. V parlamentni palači na Dunaju imajo mrliča. Preminul je po kratki bolezni — parlamentni vrabec. V jeseni je zletel skozi stekleno odprto streho v par-lamentne prehode ter se je ondi nastanil, Godilo se mu je prav dobro — da ni maral za zlato svobodo. Letal je od stebra k stebru, hrane in pijače je imel vselej dovolj, čisto se je pridomačil, da je vsedel včasi pismonošom na roko. Tudi s poslanci je živel v prijateljstvu. Pred 4 dnevi pa se je najbrže vdaril ob steber pri letanju — no, in zdaj ga ni več med živimi.
Društva.
— Izredni občni zbor »Meščanske godbe", kateri se je vršil v soboto dne 8. t. m. je bil radi nezadostnega števila navzočih članov nesklepčen. Drugi izredni občni zbor se vrši v četrtek, dne 13. t. m. točno ob 8. uri zvečer v pivarni gosp. H a f n e r j a ter bode isti ne glede na število navzočih članov sklepčen.
— Zadruga brivcev in frizerjev v Ljubljani ima v sredo, dne 12. marca v gostilni pri »Gambrinu«, Židovska steza štev. 4, zvečer ob 1/s9. uri svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. čitanje zapisnika zadružnega občnega zbora. 3. Poročilo bla gajnika. 4. Poročilo računskih pregledni kov. 5. Volitev odbora. 6. Predlog zadružnega načelnika, da se naj pobiranje zadružne doklade za leto 1901 opusti. 8. Pogovor glede pristopa vseh brivcev na Kranjskem k ljubljanski zadrugi. 9. Predlog glede ustanovitve obrtne šole. 10. Predlog glede pridobitve strokovnih učiteljev dunajske zadruge v Ljubljano. 11. Poročilo o računskem sklepu obl. mojstrske bolniške blagajne. 12. Raznoterosti.
— Dramatično društvo v Trstu se je ustanovilo in je izvolilo svojim načelnikom g. dr. I. Abrama.
— Izvenakademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu je na občnem zboru dne 8. marca t. 1. izvolila sledeči odbor: g. dr. Fran Žižek, predsednik, g. Fran Hrašovec, podpredsednik, g. Ivan Miki, blagajnik, g. Miško Cizelj, blagajnik nam., g. dr. Matej Ose-njak, tajnik, g. Pavel GIsaer, tajnik namest.
— Jugoslovanski klub »Slovanske Besede na Dunaj i (I. Braener-strasse 7) priredi domačo zabavo z gle-dališČno predstavo v četrtek 13. t. m.
Književnost.
— Mrliškoogledovalni red za vojvodino Kranjsko. Ljublana 1902. Natisnil in založil A. Klein & COmp. Izdaja obsega deželni zakon 8. novembra 1901 o uredbi pristojbin za mrliško ogledovanje, veljaven za vojvodino Kranjsko brez deželnega stolnega mesta Ljubljane; nadalje ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem 29. novembra 1901, s katerim se izdaja nov red o ogledovanju mrličev za vojvodino Kranjsko in navodilo za mrliške oglednike.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. marca. V današnji seji poslanske zbornice je Hofica inter-peliral zaradi svote 200.000 mark, katero svoto je vsenemško šolsko društvo v Berolinu dovolilo za pospeševanje germanizacije v Avstriji. Zbornica je potem dognala razpravo o proračunu ministrstva notranjih del in začela razpravo o proračunu domobranskega ministrstva. V jutrišnji seji pride potom nujnega predloga na razpravo bud-getni provizorij za meseca april in maj. Sodi se, da se začne že v p o -jutrišnji seji razprava o proračunu naučnega ministrstva, pri kateri pride tudi do boja zastran Celja.
Dunaj 11. marca. „Wiener Ztg." prijavlja imenovanje dr. V. Ivčevića deželnim glavarjem dalmatinskim in dr. Jos Kulišiča njegovim namestnikom. Zajedno prijavlja imenovanje fml. Karola pl. Horsetzkega vojnim za-povednikom dalmatinskim.
Praga 11. marca. „Politik" poroča, da predloži vlada še pred veliko nočjo načrt reforme tiskovnega zakona, in da pride ta načrt koj po veliki noči na razpravo.
London 11. marca. Buri so dosegli veliko zmago; razbili so popolnoma velik angleški oddelek; general Methuen je bil ranjen in ujet. Ta vest je obudila kolosalno senzacijo in splošno konsterni-ranje. Ko je „Daily Mail" napravila posebno izdajo, ni nihče verjel, da je vest resnična. Šele ko je vojni minister Brodrick v parlamentu prečital dotično brzojavko, so ljudje verjeli. Današnji jutranji listi imajo vsi članke o pomenu te burske zmage in skoro soglasno priznavajo, daje to najhujši udarec, kar so jih Angleži doživeli na južnoafriškem bojišču. Na borzi je nastala danes prava panika. Iz Kitchenerjevih brzojavk o tem porazu je posneti naslednje: Prva brzojavka pravi, da sta šla lord Methuen z 800 možmi in major Pariš s 300 možmi od Winburga v Lichten-burg. Imela sta soboj pet topov. Hotela sta se pri Rovirainer Fonteinu združiti z generalom Grenfeldom, ki ima 1300 mož. Od te armade je, pribežalo kakih 50 mož nazaj; Buri so jim sledili do Mariboga in Krapana Ti beguni so povedali, da je bila angleška vojska razbita, lord Methuen ranjen in ujet, topovi in vsa municija pa je padla v roke Burov. Tega prvega brzojava vlada ni razglasila, dasi ga je dobila že v soboto. Druga — Kitchenerjeva brzojavka pa pravi, da so Buri pod vodstvom Delareva mej Turbasshem in Palmietkillom napadli Angleže in sicer od treh strani hkrati. Zajedno pravi Kitchener, da so Buri s tem naskokom hoteli prisiliti tiste angleške oddelke, ki so obkolili Dewetta, da premene svojo operacijo, tako da bi bilo mogoče Dewetta oprostiti Tretja brzojavka pravi, da so lord Methuen, vsi častniki, vsi topovi, vsi vozovi z živili in municijo v bur-skih rokah V nedeljo je potem Kitchener sporočil število ujetih in ubitih Angležev, toda čuje se, da so Buri ujeli kacih 1000 Angležev, a razen 201 vse druge izpustili. Včeraj je končno brzo-javilKitchener kar mu je sporoči lmajor Pariš glede te katastrofe Pariš pravi, da so Angleži marširali v dveh kolonah. Ob treh zjutraj so odšli od Turbasha. Uro pozneje so jih Buri napadli Pridirjali so v največjem galopu z obeh strani in razgnali najprej zadnje čete, potem pa glavni koloni. Nastala je nepopisna panika, zlasti ker so se splašili konji in mule in provzro-čile največjo konfuzijo. Major Pariš je zbral 40 mož krog sebe in je ž njimi pobegnil.
London 11. marca Uradno se poroča, da imajo Buri še 17.000 mož pod zastavami. Lord Methuen je hotel v nekaterih dneh iti na dopust in mu je žena prišla v Kaptovvn nasproti. Časopisje napada strastno Irce, ker so ti v včerajšnji seji parlamenta dali duška svoji radosti, da so bili Angleži tepeni
Kufeke-jeva
20
NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IH
*v črevlh^bolne-otroke «■
moka za otroke
L 1268
Gleichenberški^::,
Ispričano zdravilno sred- pU§5a¥lli$ki VrSlOC. »tvo   zoper  katare  vseh , sllznlh mren, zl.stl sopll- KOnŠtantlH © » * nlh In prebavllnlh organov. pOdnOŽlli VfeleC. »
Ivanov vrelec rabi kot okrepčsvalna pijaca.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. marca: Ivan Vončina, delavec, 73 let, sy. Petra nasip St. 67, kap.
T deželni bolnici:
Dne 6. marca: Neža Novak, dnimarica, 66 let, spridenje jeter.
Dne 7 marca: Anton Bresnik, dninar, 46 let,
jetika.
Mđteorologično poročilo.
Viiiaa n»d morjem 306-2 m. Srednji sraftni tlak 736*0 mm.
Marca	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo
10.	9. svečar	729 5	2-3	sr. jzahod	jasno
11.	7. zjutraj 2. popol.	73S-7 7332	— 28 67	sr. jvzhod sr. jug	jasno jasno
li
male
Srednja včerajšnja temperatura 55°, 2 7».
Dunajska borza
dne" 11. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .  .   . 10155
Skupni državni dolg v srebru .... 10130
Avstrijska zlata renta....... 12090
Avstrijska kronska renta 4%   .... 9920
Ogrska zlata renta 4%....... 120'10
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 45
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1634"—
Kreditne delnice......... 69725
London vi s ta.......... 24') 10
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 271,
20 mark............ 23 45
20 frankov...........1909
Italijanski bankovci........9325
C kr. cekini...........1133
Hiša in gostilna
na prav lepem prostoru, na glavni cesti, blizu mostu, z vsem gospodarskim poslopjem, 2 hlevoma in s 4 orali polja, se takoj iz proste roke proda ali pa tudi pod ugodnimi pogoji v najem da. Hiša je pripravna za vsaki obrt.
Natančneje v Kandiji it. 26 pri Novem mestu. (591—1)
premier-kolesa 1902
Najstarejša, najbolj izpričana znamka
Vele-zanimiva in fina oprema
Ceniki gratis, Ceniki franko.
Premier-VVenke, Eger (Češko).
Močenje postelje,
pri IJTuUk mjtmim ituotU i« apela po mtmVfplmp ptUMUnMta poMopaajm. IapriteraU ia prospekti m dob* gratia pri: (M0)
B. Marburg, Ovu] V., Ranperstorffergassi 19.
Hišnik
(Hausmeister), samec, 30—40 let star, vojaščine prost, slovenščine in nemščine zmožen, ako mogoče vrtnarije vajen, — dobi dobro službo v LJubljani.
Več se izve v mestni posredovalnici za delo in službe na magistratu. (590—1)
Bičevnike
najboljše kakovosti in jako po oeni izdeluje tvrdka (437—7)
izdelovatelj bičevnikov
v Metjflovicah pri Mistku na Moravskom.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
Vabilo
občnemu zboru posojilnice za il. bistriški okraj
registr. zadruge z neomejeno zavezo kateri se bo vršil
&n.e £23. marca 1902
ob 3. uri popoludne
v Trnovem h. št. 11.
Dnevni ped:
Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Potrjenje letnih računov. Razdelitev čistega dobička. Izvolitev načelstva in nadzorstva. Razni predlogi.
Ako bi ta zbor ne bil sklepčen, vršil se bo uro pozneje drug-t občni zbor, kateri bode brezpogojno sklepal.
(579) Načelstvo.
J)anes
ktamburaški oncert
v kavarni „Valvazor".
Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
(595) findr. Stuppan.
Št. 324.
(555—2)
Pri mestni občini kranjski je izpraznjena služba
tretjega policijskega stražnika
z letno plačo 600 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika naj vlože prošnje z dokazili sposobnosti do 19. marca t. I. pri županstvu.
Županstvo v Kranju
6. dne marca 1902.
Dosluženi sekundarij graške občne bolnice
Dr. Janko Sernec
naznanja, da se je kot
praktični zdravnik
naselil
v Šoštanj i na Štajerskem
kjer ordinuje (580-1)
v hiši posojilnice na glavnem trgu.
Domsko kolo
dobro ohranjeno, se takoj proda.
Ogleda ■• lahko na Tržaški cesti
St. 29, nasproti tobačne tovarne. 694—1
špecerijske In delikatesne stroke liče službe. Naslov pri „Slov. Narodu". (569—2)
Gas. kr. lutrijski š& Irtaini iilunict.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne L oktobra 1901. leta. Odhod ii LJubljane jo*, kol. Proga oez Trhli. Ob 12. uii 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Beiflin* v Stevr, v Line na Dunaj via Amutetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, fiez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob S. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genovo, Pariz, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fru.ii-.ovo vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Progi v Novo mesto in v Zoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob G. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, bolnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob il. uri 16 m dopoludne osjbni vlak z D onaj a via Amstetten, Karlovih vaiov, Hcba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi I. in U. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomohta. Zelia ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludns osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prcga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri £5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Mefiani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 a, dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (i)
Dobro izurjena šivilja
se sprejme takoj. (502-1) Karlovska cesta št. 15.
Išče se
stanovanje s hrano
za gospico komptoiristinjo.
Ponudbe pod „stanovanje" na upravništvo »Slov. Naroda«. (688—1)
Skladišče
v bližini mesta, suho in prostorno, se išče v najem za takoj ali za maj.
Ponudbe pod ,,Skladišče" na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (584)
Blapjničarica
za trgovino z mešanim blagom »o sprejme. mXt*
Kje? pove upravništvo »Slovenskega
(567-3)
Naroda«.
poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (415—21)
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hlia zlatnln ITI o d t (BrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... „   1 95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758 —25)
{£2"  Hustrovani katalog zasloni in poštnin« prosto.
T7"©/b>Ilo
k
mu rednemu občnemu zboru Ljubljanske kreditne banke
druge
ti
99
ki bode
V torek, dne 25. marca 1902, ob desetih dopoludne
uradnih prostorih „Ljubljanske kreditne banke" v Ljubljani.
-«x«*»>«r9-
3Dra.e^rra.I red.:
Poročilo upravnega sveta o poslovnem uspehu za dosedanjo dobo in o računskem sklepu pro 31. decembra 1901.
Nasveti upravnega sveta glede razdelitve dobička.
Poročilo nadzorstvenega sveta o računskem sklepu in predlogu glede razdelitve dobička.
Volitev upravnega sveta. Volitev nadzorstvenega sveta. Slučajni predlogi.
Oni delničarji, ki se žale vdeležiti občnega zbora, položiti morajo najkasneje do 17. marca 1902 svoje delnice pri „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 10. marca 1902.
(589) Upravni svet.
Styria, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
I (114-18)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti renl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsernjspoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
12
11