Posamezna Številka t / vinarjev. siev. i. v LjoDijfloi, v sreoo, u i Ha m g- v U x m las Velja po pošti: r= za oelo leta naprej .. E --za en nieeec „ • • „ v' za Hemčijo oelolelno . „ > — za ostalo inozemstva,. „ — V Ljubljani ca dom: Za oelo leto naproj.. K za on mesec „ .. K V upravi projeman umeBno „ r - == Sobotna Iztlaja: ® Za oelo leto.....C i— za Kemčtjo oeloloiao. „ v— sa ostalo tnoiemstvo. „ — L810 XLVI. Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n)e prostor) sa enkrat . . . . po 30y za dva- ln večkrat . „ I'5„ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. - Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemil nedelje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red. J m- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; so^ankirana pisma se ne =sss sprejemajo. — Urednti&eg* telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Bproratftvo j« v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun pata/) hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, Uan.-Uero. št. 7G63. — Dpravniškega telefona št. 188. Avstrija - Mažari-juooslovani. Svetovna kriza se bliža cenitu. Vsakdo pričakuje nestrpno, kam se bo obrnilo gospodarske in politično življenje poedin-cev in narodov, ali se obrne na pot sreče ali nasproti žalostni bodočnosti. V takem kritičnem položaju pa utegne biti velikega, da odločilnega pomena, kaka "ama po sebi manj važna reč aH okoliščina. Zgodovina nam ponuja mnogo takih izgledov. Učimo se iz njih. I. Mažari v zgodovini Avstrije. Kot divji narod se prikažejo Mažari pozorišču zgodovine ob konc.i 9. stoletja. Krščanstvo jih je polagoma nekoliko otnikalo in približalo drugim krščanskim narodom. Ustanovili so sčasoma ramostal-no kraljestvo, ki je imelo zveze pa tudi boje s sosedi. Dolgo let so imeli Mažari in Hrvatje skupno kralja, bila je prava personalna unija. Ko je izumrla kraljeva rodo-vina Arpadovcev, so si izvolili Mažari razne može za svoje vladarje. Po smrti kralja Ludovika II., ki je padel v bitki zoper Turke pri Mohaču 1. 1526., so si izvolili Ogri za kralja avstrijskega vojvodo in nemškega kralja Ferdananda. Toda mnogi ve-likaši niso bili zadovoljni s Ferdinandom, zbrali so se in postavili za protikralja Janeza Zapoljskega, kneza erdeljskega. Hrvatje so pristopili h kralju Ferdinandu in ga odločno podpirali. Mažari pa so iskali podpore žugaj pri Turkih in so jo tudi našli. Zapolja v zvezi s Turki prihrumi nad krščansko vojsko in prižene Turke prav do Dunaja. L, 1529. so Mažari v zvezi s Turki oblegali Dunaj. Dunaja sicer niso mogli vzeti, a kralja Ferdinanda so prisilili, da je priznal Zapolja za vladarja na Ogrskem. Sultan Soliman II. je izročil Zapolji mesto Buda in ogrske pokrajine s kraljevim naslovom, 1. 1529.; Zapolja pa je priznal sultana za svojega gospoda. To je bil prvi dar, ki ga je prejela Avstrija od Mažarov. Po odhodu Turkov so se boji med Avstrijci in Mažari nadaljevali do leta 1538, ko sta sklenila nasprotnika mir z določbo, da po smrti Zapolja pripade Ogrska Avstriji. Mažari niso držali pogodbe, začeli so se novi boji. Turki so zopet nastopili z močjo in se polastili dežele. L. 1541. je padel Buda, 1. 1543. Gran in 1. 1566. Siget* ki so ga Hrvatje pod Zrinskim junaško branili. Tako so Mažari s pomočjo Turkov do malega celo Ogrsko odtrgali kralju Ferdinandu in jo držali v sužnosti sultanovi. Kralj Ferdinand je moral vse to potrditi in se vrhu tega še zavezati, da bo plačeval tribut Turčiji letnih 300 tisoč cekinov. To je bil drugi dar Mažarov Avstriji. L. 1571. je Žiga Zapolja umrl, pa raz-por se ni polegel. Mažari so raje služili Turkom, kakor da bi bili srečno in častno živeli v Avstriji. Skozi sto let je to čudno razmerje trajalo, ker Mažari so vedno nove ptmtarske kneze stavili nasproti kralju. Ti so bili po vrsti: Štefan Bathory, potem Boczkay, za njim je vladal Betlen Gabor, dalje sta prišla Jurij I. in Jurij II. Rakoczi; vsi ti so vladali ra Ogrskem s pomočjo Turkov, kot njihovi vazali. Ti možje se danes slave po Ogrskem kot narodni heroji. To je bila gotovo žalostna perijoda v zgodovini Mažarov, in pa stalen vir nesreč za Avstrijo. Ves ta čas, ko so počivali Mažari v turškem naročju, so se bili in borili Jugoslovan}, Slovenci, Hrvati in Srbi za obstoj domovine in za sv. vero. Bili so res pravi obrambni zid krščanstva proti Turkom. Obvarovali so Avstrijo in Evropo turške sužnosti in omogočili prost razvoj krščanske kulture. Po lepi zmagi pri S. Gotthardu je bilo mogoče napraviti red in mir v deželi, pa žal ni imel ccsar pravih mož, da bi bili to važno zadevo uredili. Prehitro so se dvorni krogi pobotali s Turki, nasproti Ogrom pa so odurno postopali in vse dobro razpoloženje pokvarili. Celo Hrvatje, ki so bil' cesarju iz celega srca vdani, niso mogli mirno gledati, kar je počela ta solda-teska — večina najeti Francozi in Nemci — z ljudstvom. No- iipor ie nastal leta 1664 dn 1671.; nj lo sreče monarhije. Grof Czernin, tako je pisalo glasilo avstrijske diplomacije »Fremdenblatt« 31. m. m., se je vrnil z delom svojih spremljevalcev iz Bresta Litovskega. Nekdo, ki se je udeleževal sam pogajanj, je pripovedoval: Upravičeno up^mo, da se četverozve-za popolnoma sporazume z Rusijo. Napačno bi pa sodil tisti, ki misl! da so že vse težave premagane. Glede na teriter 1 vprašanja si še nazori nasprotujejo p vsem o načinu, kako naj glasuje prebi stvo tistih ozemelj, ki so jih osrednje ve sile zasedle. Končali pogajanj še nikak niso, a dobro napredujejo. Na obeh straneh se resno in iskrenito pojavlja volja do miru; na posvetih je nadvladoval duh prijaznosti in spravljivosti. Prehodili smo t Kretski vikar Jakrt Fm. Kobariški kot je izgubil svojo izrazito osebnost: Jakoba Fona, ki je trideset let pastirova! v Kredu, ni. več. V avgustu je v Gospodu preminul in odšel iz zasedene domovine, ki ji je vroče želel rešitve, v večno domovino po zasluženo plačilo. Vest o njegovi smrti me je pretresla. Kako rad bi govoril še z njim, ki mi je bil od ljudske šole skozi gimnazijo in še pozneje ljubeč Mentor in izkušen, ljubezniv prijatelj! Gospod Jakob, večkra Te moja mladost ni poslušala: odpusti, epen sem bil jaz. Danes, ko Te ni več, dagrujem Tvoj spomin in drag mi bo vse dni! * Jakob Fon se je rodil pri Fonih, v malem selišču na Kolovratovem grebenu nad Volčami. Gimnazijo je obiskoval in dovršil v Gorici in istotako bogoslovje kot sošolec sedanjega knezonadškofa dr. Sedeja. Kaplansko službo je nastopil v Podbrdu, na kar je prišel za vikarja v Sir/išče, odkoder je prišel v Kred 1. 1887., ' Koli- ko je vedel povedati o svoji poli k Sv. Ja-kopu Komposteljskemu, o Lurdu, Rimu itd. Kranjsko sem jaz obiskal prvič z njim! * Pri ljudstvu jc bil gospod priljubljen. In kako ne? Domač jc bil in prijazen. Trideset let je živel z ljudstvom in Kreda si sedaj ne morem misliti brez njega. Ljudc sami se r.e morejo vživeti v misel, da ga več ni. Umrl je v kmečki krejski hiši, ker farovž so mu zasedli Italijani. Počivaj v miru, naš gospod, in ki si tako ljubil našo zgodovino, prosi Vsemogočnega, naj bo naše novo poglavje nove dobe začetek lepih, solnčnih svobodnih dni v smislu deklaracije, ki bi jo Ti z obema rokama še na smrtni postelji srečen podpisal. Dr. Josip Lovrenčič. Vsnec hvaležBssll no grel f M. Slanisiavi. Žalujemo ob izgubi, a ta žalost je polna tolažbe. Kako je želela miru, kako ji jc šla usoda domovine k srcu! Zdaj ni več krvave vojske, ki jo jc toliko strašila in begala — zdaj je mir, blaženi, večni miti — v Bogu. In zato jc naša žalost polna tolažbe, ko stojimo ob mrtvaškem odru dolgega, za večnost bogatega življenja naše blage M. Stanislave. M. Stanislava je bila rojena 8. marca 1848 na Viru pri Domžalah, redovno obleko je nrejela 23. januarja 1865, torej še preden c izpolnila 18. leto in se za-j vezala s slovesnimi obljubami 14. marca i 1872. Po svojih redovnih letih je M. Sta-; nislava jubilantinja, po redovnih obljubah | ji manjkajo še štiri leta. 35 let je bila M, Stanislava učiteljica vnanjc uršulinske šole. Marsikatera odličnih ljubljanskih znaten kos pota, ki vodi do miru; v bistvenih točkah smo se popolnoma sporazumeli, pri drugih smo se pa tako približali, da upravičemo pričakujemo sporazuma. Ruski delegati so zelo poučeni, smotreni in spretni državniki, postopali so najlojal-nejše, odkritosrčno; razpravljali so vedno stvarno in gledali na to, da pospeše mirovno delo. Stampa« je poročala, da se v kratkem sklene med boljševiki in Ukrajinci dogovor, ki bo zabranil, da se kri ne bo prelivala. Miru pa Ukrajinci sploh niso nasprotovali. Italijansko časopisje je smelo šele 31. m. m naznaniti ruske, avstrijske in nemške mirovne predloge. Listi jih odklanjajo. Proti miru pišejo zelo ostro in nervozno, češ: mir po načelu status qito bi bil nemški mir in poraz sporazuma. Rusko Slovo« je pisalo, da se Troc-kij ne boji, da bi Japonci napadli. Če bi bili mislil' napasti, bi bili to že med mirovnimi pogajanji storili. Upoštevati se mora tudi nasprotstvo med Japonci in Američani, ki ne bi radi izročili ruskega trga Japoncem in ki bi Japoncev ne podpirali, če bi napadli Rucijo. Trockij je poročal dalje sovjetu. da sta ga obiskala dva zastopnika ameriškega velikega kapitala in mu naznanila, da si Amerika želi sporazuma z Rusijo. tz Londona: Kliub dementijem državnega zakladnika Amerika najbrže razpiše 4"'3«, tretje ameriško vojno posojilo 8000 milijonov dolarjev. Sporazum ie dolgoval Združenim državam do Božiča 3563 milijonov dolarjev. Bivši predsednik Združenih držav ie v Bostonu opozarjal, da bi morala Amerika poslati v Evropo vsaj sedem milijonov mož, če hoče kaj doseči. Amerika naj, mesto da se vojskuje, vse stori, da konča vojsko, ali nai se pa po zgledu Nemčije pol stoletja prej na vojsko pripravlja Amsterdam, t. januarja. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča iz Londona: Tukajšnji dopisnik lista Manchester Guardian< je poizvedel: Angleška vlado sodi, da so napravile osrednje velesile resen korak, ker sta Avstrija in Nemčija potom Rusije naznanili mirovne pogoje. Vlada bo resno in premišljeno odgovorila, ko ji pogoje ofi-cielno izroče. Lloyd George je že sklenil, da potuje na Francosko, kjer se bo o tem pogajal s Clemenceauom. London, 31. decembra. (Kor. urad.) Reuter: Daily News« so poročale: Izvršilni odbor delovske stranke in parlamentarnega odbora strokovnega kongresa sta se podala po petkovem posvetu k ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeju. Omenjala se je tudi nemška mirovna ponudba Rusiji; odposlanstvu je L!oyd George namignil, da bodo razne vlade najbrže na to odgovorile. Vlada bo pri posvetih o mirovnih in vojnih smotrih postopala sporazumno z zveznimi vladami. Pariz, 1. januarja. (Kor. urad.) Bonar Law in Chatnberlair sta došla včeraj v Pariz. Lugano, 31. decembra. (Kor. ur.) Italijanski zakladnik Nitti se je pripeljal v Pariz na mednarodni gospodarski kongres, ki bo zboroval deset dni. Petrograd, 28. decembra. (Kor. urad.) Agentura. JRusiko odposlaništvo, ki naj '''-TT podrobnosti premirja za Belo mor-I se je danes popoldne prvič sestalo z itopnikom nemškega admiralnega štaba , aronom pl. Keyllingom. Poslopje, kjer se vrše mirovna pogajanja. Petrograd, 30. decembra. (Kor. urad.) Agentura: Danes so priredili večjo manifestacijo, ker mirovna pogajanja uspešno napreduirjo. Manifestirali so od 10. ure dopoldne do 5. ure zvečer; več stotisoč vojakov in mornarjev se jo je udeležilo; tudi v Petrogradu bivajoči Ukrajinci so se je tideležili. H~rd^n o mirovnih pogajanjih. O mirovnih pogajanjih je govoril znani Maksimilijan Hardcn. Pečal se je s položajem, ki je nastal, ker je padel Keren-skij. Boljševiki zasledujejo gesla: zemljo, svobodo in mir. Pred vsem mora Rusija skleniti mir, ker ne more noben še tako velik, ženij to vojsko industrijcev nadaljevati. Č.e se sklene le trajno premirje, se izpremeni vojaško-zemljepisni položaj. Črno in Vzhodno morje se odpreta zamenjavi blaga. Dasi je vojaška letna bilanca ugodna, se ne more reči, da je gospodarsko bilanca ugodna. V obžalovanja vrednem stanju se nahaja zaradi fantazijskih cen srednji rtan. Osrečila nas je kopica odredb, ki jih nekaj ljudi celo pozna. Obširno je govoril o samoodločbi narodov I Živahno so pritrjevali njegovim izvajanjem v tistih krogih, ki so pri državi ogromno zaslužili in so si potom podkupljenega ča^ sopisja polastili pravice, da natolcujejo ljudi, ki niso ničesar zaslužili, češ da niso patriotični. Harden je končno rekel, da upa na ugoden uspeh mirovnih pogajanj. Finsko odposlanstvo pri Hertlingu. Berlin, 31. dec. (Kor.) Semkaj je prispelo finsko odposlanstvo in je bilo sprejeto od državnega kanclerja grofa Hert-linga v navzočnosti državnega podtajnika za vnanje stvari, pl. Buscheja. Deputacija je izročila pooblastilo predsednika finskega senata, ki jo pooblašča, da zaprosi pri nemški vladi priznanje samostojnosti Finske. Državni kancler je odgovoril na nagovor državnega sveta, da se nemška vlada živahno zanima za stremljenja finskega naroda, da pa je priznanje, samostojnosti Finske od strani Nemčije odvisno od sporazuma Finske z rusko vlado, s katero je sedaj Nemčija v mirovnih pogajanjih. Ta sporazum je tem lažji, ker je Trockij kot vnanji minister naročil ruskim zastopnikom v Brestu, naj izjavijo, da bo Rusija popolnoma upoštevala finske želje, ako se Finska obrne na rusko vlado. gospa in gospodičer. se še s hvaležnostjo spominja prijetnih zgodovinskih ur, kajti kot zgodovinarka je bila M. Stanislava strokovnjakinja. Ko je pa v svoji skromnosti trdila, da njena metoda ne ustreza vec zahtevam novejšega časa in njeno od nekdaj rahlo zdravje ni moglo zmagovati šolskih naporov, so ji predniki dovolili zapustili polje uspešnega delovanja. Zadnjih 8 let je bila Hišna prefektinja, nad 30 let pa samostanska kronistinja. Spretno pero in razumni /pogled v samostanske razmere sta jo p'--.1 v usposabljala za ta posel. Posebno častne pa ji je bila evharistična služha. 40 let je vpisavala nove ude v bratovščino za vedno češčenje presv. Re-šnjeg;' Telesa, ki je bila za ljubljansko škofijo kanonično ustanovljena v uršu-linski cerkvi presv. Trojici v Ljubljani. 11. marca 1859. Na njeno inicijativo je bila tudi v uršulinski cerkvi v Ljubljani kanonično vpel;ana častna straža presv. Srca 1. avgusta 1900. M. Stanislava je bila izobražena, sm^o trdim učena žena; umska, srčna in rf^cž.na izobrazba so se v r; tudi v Moskvi zaprli banke. Boji v Rusiji. 1/ Hotlordatna: Ir Rudije: V mnogih delih dežele divjajo najbesnejši boji med meščani in vojaki. Posebno se bijejo iuV Kavkazu, v Turkestanu in v Vladivostoku. Rotterdam, 31 dec. (K. u.) >Nieuwe Rotterdamsch^ Covrant jc poročal iz Petrograda: Dopisnik lista Daily Newa, ki -r je ravnokar vrnil j? poroča!: Anglelka "oročila o nemirii. glavnem mestti melje na namenoma potvorjenih poročilih ruskega opozicijonalnega časopisja. V glavnem mestu vlada večji red, kakor prej. Prvič, odkar jc izbruhnila revolucija, jt rla-da res mogočna. I bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO Dunaj, 31. dec. Uradno: Vzhodno bojišče: Premirj®. Italijanske bojišče. Po ljuti pripravi » lopovi in z minami je včeraj popoldne francoska pehota napredovala proti našim postojankam na Monte Tomba. Po težkem boju se je posrečilo sovražniku, da je na nekaterih mestih vdrl v naše jarke. Uvedli smo protiukrepe. V ostalih odsekih bojne črte so zelb streljali s topovi. Dunaj, 1. januarja. Uradno: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Na Asiaški visoki planoti In n« Monte Tomba so podnevi besno streljali. Načelnik generalnega štab& 7vFM§KO URADNO POROČILO. Berlin, 31. dec. Veliki glavni stan/ Zahodno bojišče. V močni obrambi a topovi so napadli angleški oddelki severno od železnice Boesinghe-Staden. Posadka naših udrtin jih je vrgla in ujela več mož, Podnevi je sovražnik pri Bezelaere s topovi močnejše streljal. Besni boji z minami pri Hulluchu in pri Lensu. Južno od Graincourta smo v boju moža z možem odbili sovražni napad. S skrbno pripravljenim napadom so zasedli naskakovalci hanoverskih, oldenburških in brunšviških čet južno od Marcoinga prednje angleške jarke; renski bataljoni so vzeli z naskokom severno od La Vacquerie dele angleške postojanke. Sovražnik je izvedel več pro-tisunkov, v katerih je izgubil veliko mož in je deloma zopet pridobil, kar je bil izgubil. Ujeli smo 10 častnikov in 365 mož. Na zahodnem bregu Moze in na obeh straneh Ornesa smo s topovi močnejše streljali. V poizvedovalnih bojih na višinah pri Mozi smo ujeli več Francozov. Vzhodno bojišče. Nič novega. Macedonsko bojišče. Med Vardariem in Dojranskim jezerom so s topovi živahne streljali. Italijansko bojišče. Podnevi so na pobočju Tomba besno streljali s topovi in z minami. Popoldne je napadla francoska pehota in vdrla v dele postojanke na Tomba. Berlin, L januarja. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Pri gozd« Houthouls'er in pri Pa. schemelpele so od časa do ča*** mc~« nejše s reljali. Jugovzhodno od Monclv se je izjalovil močan angleški noizvs-dovn'n! nauad. Južno otf T^arcci'-«a so je v marali, botfh rnrširllo dno "S1, jr*. m. pridobljeno o?emIfe. rtevn0 r ?*- % kov se Je zvišalo za rr"8' ' 70 mož. Severno ot^ rosr. sa 5n r-. ! obeh straneh Or;'esp kakor iudl severno in vzhodno od St- MicheJa so otl Ta-j sa do časa s iopo*i živnbno streljal!. Vzhodno bojišče. NJ." norega- MncedonsVo bojišče. Italijansko bojišče. V ozemlju Tombe so podnevi besno streljali. Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludondorff. Berlin, 31. dec. WoIff: Naši podmorski čolni so pri angleški obali potopili 19.000 ton. Berlin, 31. dec. Wolff: V Biskajskem zalivu, v angleškem Kanalu in na Irskem morju so potopili naši podmorski čoi>-25.000 ton. Topovski boj pri Piave. Berlin, 30. decembra. Wolff: Topovski boj pri Piave postaja vedno bolj podoben topo--ki borbi na zahodnem bojišču. Včasih go-'o naseljeni kraji ob Piave sc vedno bolj izpreminjajo v razvaline, zemlja pa v puščavo. Dunaj, 31. ae~. Vojni tiskovni stan: Več dni so s topovi in z minami najbes-nejše obstreljevali naše postojanke zahodno od Monte Tomba in jih napadaii brez uspeha. Po najskrbnejšem obstreljevanju so včeraj francoske čete ponovile napad in pridobile nekaj jarkov prve postojanke. Boja se je na strani Francozov udeležilo tudi 20 do 30 letalcev; tri smo sestrelili-sestrelili smo včeraj tudi sovražni pritrjeni zrakoplov. V slabem vremenu zadnjih dni je kazal toplomer na gorah do 15 stopinj, na visoki planoti do 8 stopinj. Sovražni napadi na postojanke jugozahodno Asiogo in na Col del Rosso so se izjalovili v ognju strojnih pušk in rečnih granat, dasi ,iii je uvedel ogenj s topovi. Italijansko urudno poročilo. 31. decembra. Francoske čste so na- i padle včeraj po dva dni trajajoči pripravi j s lopovi sovražne postojanke med Ostc- j il. " Monfenera in Naranzine. Kljub lju- i te.n spvražnemu odporu so se naši hrabri i zavezniki trajno v osvojenih postojankah i ustalili. Ujeli so 44 častnikov in 1348 vojakov, "zaplenili pa 7 topov, več jarknih j hrzc/strelnih topov in drugo vojno blago. ' Angleški in italijanski letalci in baterije | so z uspehom sodelovali. Sovražnik vstraj-no obstreljuje nebranjena mesta V minuli noči so njegovi letalci zopet prileteli nad Padovo. Med 9. uro zvečer in 3. uro zjutraj s ovrgli več dvanajstoric bomb. Vsled varnostnih ukrepov se je omejilo število žrtev na 5, med njimi tudi neka ženska. Bogata dediščina v mestu je pa zelo trpela. Znatno sta poškodovana bazilika sv. Antona in zgodovinski muzej. Del strehe je bi! odstreljen. Naši letalci, ki so se dvignili ponoči, so s prav dobrim učinkom obstreljevali sovražna letališča v Aviano in Lacomine. Podnevi so obstreljevala letala, ponoči pa povodna letala sovražna letališča Codego in San Fior, kakor tudi sovražna zbiranja pri Torre di Mosso. Turško uradno poročilo. Carigrad, 29. dec. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Severno in vzhodno Jeruzalema se je dne 27. t. m. razvil na široki fronti srdit boj, pri katerem smo izvojevali lepe delne uspehe. Na levem krilu smo prodrli do Aidosija. Dalje severno je bil napad angleške divizije odbit z najtežjimi izgubami za sovražnika; uplenili smo dve strojnici. Severno Filefula smo zavzeli od sovražnika zasedeno višino 814 in jo obdržali proti vsem protinapadom. Vzhodno Irnebale smo obdržali lastne postojanke proti ponovnim močnejšim sovražnim napadom, napravili ujetnike in razbili iz Jeruzalema prihajajoče oklopne vozove. Tudi severozapacLno Elkaubebe je bil sovražnik odbit. Ruska Čehi za takojšnje sklicanje državvnega zbora. Iz Prago poročajo: Na spodbudo kluba čeških socialistov jo pozval predsednik posl. Haberman pismeno predsednika državnega zbora dr. Grossa, naj takoj skliče državni zbor, da se poslancem vsoh narodov in strank v državnem zboru omogoči izjaviti sc o mirovnih pogojih in izraziti svojo želje, ker je sedaj prišel čas, v katerem se mera govoriti, a mogočo tudi pogajati o pogojih, ki naj bi bili podlaga za vzajemno življenje in ustroj novih narodnih organizacij. To se moro samo doseči s sodelovanjem samih narodov. Zato zahteva takojšnje sklicanje državnega zbora, iz katerega more iziti svobodna izjava za mir In o mirovnih pogojih. Obenem je pisal posl. Haberman predsedniku »Češkega Svaza« posl. Stancku, naj takoj skliče svaz na posvet. Drfštvo reških pravnikov razpuščeno Dunaj, 31. decembra. Društvo čeških pravnikov »Vsehrd«, ki je pred 14 dnevi črtalo praškega župana dr. Grosa iz imenika svojih častnih članov, za častne člane pa imenovalo dr. Kramara, Rašina in dr. Preisa, jc oblast razpustila. Česk? Jrsti r.s smejo v inozemstvo. Dunai, 31. dec. Brnske »Lidove No-viny« naznanjajo, da se od 26. septembra 1917 češki listi v Avstriji ne smejo pošiljat iv inozemstvo. Cesarjeve zahvalo armadi in mornarici za novoieloe časnike. Notranjo politika. Delegacije in državni zbor. Z Dunaja poročajo, da se začno seje delegacij in državnega zbora takoj, kakor hitro dospo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem tako daleč, da navzočnost grofa Czernina ondi ne bo več neobhodno potrebna. To se zgodi, tako pričakujejo, vsaj do pravoslavnih božičnih praznikov, ki se začno 13. januarja. Prva soja delegacij bi bila potem dne 15. februarja, državni zbor bi pa začel zopet zborovati dne 29. januarja. 15. januarja bi bil pa sklican proračunski odsek, da bi rešil še naslednje proračune: notranje ministrstvo, ministrski svet, železniško ministrstvo, naučno ministrstvo in domobransko ministrstvo. Vesti, da bi sc utegnilo sklicanje državnega zbora in zborovanje delegacij radi mirovnih pogajanj znatno zavleči, niso utemeljene, ker poteče, kakor znano proračunski provizorij žo koncem februarja 1U8. Tako poročajo iz merodajnega vira. Poslanstvo v Btlgrad. Dunaj, 31. dec. Avstrijski delegatje odpotujejo z Dunaja 2. februarja; v Budimpešti se snidejo z ogrskimi deletfali. s Unto. Dunaj, 1. jan. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Cesar je izdal naeltd nje lastnoročno pismo- Ljubi general pehote baron Arz! V imenu moje armade na bojišču in mornarice ste izrazili meni in Njenemu Veličanstvu cesarici in kraljici tople novoletne častitke. Spominjajoč se krasnih činov, ki jih je izvršila moja vojna sila, se zahvaljujem iz dna srca Vam, ljubi g. p. baron Arz, ki sem Vam poklonil svoje utemeljeno polno zaupanje, vsem voditeljem in vojakom, ki so v zvestem izpolnjevanju dolžnosti izvršili velike stvari in premagali najtežje napore in trude ter z dobrotno božjo pomočjo dosegli uspehe, ki so nas približali srečnemu zaključku vroče večletne borbe. Vsi moji vrli vojniki so pač prepričani, kako iskreno očetovsko čutim z njimi, kako zelo me vesele njihova junaštva in kako bolestno občutim vse njihovo trpljenje in težave. Za vse nje prosiva s cesarico in kraljico Vsemogočnega najobil-nejšega blagoslova v bodočem letu in za vso prihodnjost. Vsi naj mi zvesto stoje ob strani in vsak naj na svojem mestu sodeluje z mano za srečno dovršitev vsiljenega nam boja in za okrepitev in uspešni razvoj ljubljene domovine. Vsem mojim vrlim voinikom pošiljam svoj najsrčnejši novoletni pozdrav, Laxenburg, 1. jan. 1918. Karel m. Novoletni obiski pri cesarju. Dunaj, 1, jan. (K. u.) Cesar sc je danes zjutraj ob 8. uri odpeljal, kjer je prisostvoval tihi sv. maši in nato sprejel običajna vojaška poročila. Ob četrt na 11. se je cesar vrnil v Laxenburg. Pol ure kasneje sta prišla k cesarju oba dvora, da mu izrečeta častitke povodom novega leta. Iz enakega povoda so prišli ob 11. uri dopoldne dvorni dostojanstveniki in generalni pobočniki. Ob pol 12. uri je cesar sprejel vse na Dunaju navzoče nadvojvode in nadvojvodinje, ki so mu izrekli novoletne častitke. Nato jc sprejel cesar generalnega Dolko^nika nadvojvode Jožefa, po-..... 1 <"■■- pogajanja. 0 rini; šola v uoDljaoi. * Dne 10. januarja t. 1. se otvori v Ljubljani popolno organizirana obrtna i n v a 1 i d s k a š o 1 a , ki jo je ustanovilo ministrstvo za javna dela v sporazumu in s podporo vojaške višje oblasti. Vodstvo novega zavoda je ministrstvo poverilo ravnatelju c. kr. državne obrtne šolo. Ker so poslopja državne obrtne šolo večinoma še v vojaški porabi, je poveljstvvo soške armade postavilo tri posebne barake za invalidsko šolo. Te lične in primerno opremljene zgradbe stoje pred poslopjem državne obrtne šole in obsegajo prostore za upravo, za dolavnlški in za teoretični pouk. Invalidska šola ima namen, vojakom, ki so vračajo bolni ali poškodovani v domovino, nuditi priliko, da se temeljito in vsestransko in da popolni jo in razširijo svoje znanje, ali pa da izvežbajo v svojem nekdanjem poklicu se celo posvetijo novemu poklicu; strokovna izobrazba se jim nudi v najin-tenzivnejši izmeri in povsem individualno, tako da si pribore vi kratkem času boljše in tudi nove pogoje /.a zaslužek. Pouk na invalidski šoli bode obsegal najprej one predmete, ki so zastopani v učnem načrtu drž. obrtne šole; ti so: 1. stavbni obrti (zidarski, tesarski in kamnoseški obrt); 2. mehanič-no-tehnični obrti (kovaški, ključavničarski, strugarski, mehanični obrti); 3. elektrotehniko; 4. stavbno in pohištveno mizarstvo in lesno strugarstvo: 5. lesno in kflmpno ai^usivo, modeli-ia.n.ie in pozlacevanje; 6. splošno izobraževalne predmete, kakor slovenski in nemški jezik, računstvo, kalkulacija, pisanje, osobito z levo roko. Izmed obrtov, ki sc običajno ne poučujejo na drž. obrtni šoli, pridejo v poštev: knjigoveški obrt, krojaštvo, čevljarstvo in pletarstvo. Vsled mnogih težkoč, ki se pojavljajo še vedno pri nabavi orodja in materijala in pri dobavi učnih moči, se dne 10. januarja otvorijo le naslednji oddelki: tečaj za mehanično tehnične obrte, osobito za k 1 j u-čavničarstvo, oddelek za stavbno in pohištveno mizarstvo in strugarstvo, za lesno i 11 kameno kiparstvo in splošno izobraževalni tečaji. Ostali oddelki pridejo pozneje na vrsto. V invalidsko šolo sc sprejemajo prvič invalidi, ki se nahajajo še po vojaških zdraviliščih, ortopedičnih zavodih, kopeljih itd., ki stoje torej pred superarbitracijo. Takim invalidom sc jc za sprejem oglasiti pri neposrednjem poveljniku, ki potem primerno ukrene, da pride invalid v šolo. Umeje se, da dobi za čas svojega šolanja popolno vojaško preskrbo. V šolo pa vstopijo la-)ko tudi taki invalidi, ki so že odpuščeni od vojakov in superarbitrirani. 1'otični invalidi sc morajo zglasiti pri svojem županstvu ali pri okrajnem glavarstvu, in prinesti s seboj svoje voja-sie izkaze. Župan, oziroma glavar, sporoči priglasitev c. kr. deželni komisiji za preskrbo vračajočih sc bojnikov v Ljubljani, ki potem izposluje pri vojaškem poveljništvvu, da invalida re-aljtivirajo, to jc postavijo zopet v vojaški stan, seveda le za toliko časa, do-kfer traja šolanje. Vpoklicani invalidi dobe med obiskovanjem šole ravno take popolno vojaško oskrbo, obdrže pa pdeg tega tudi vse svoje invalidske piistjbine, kakor invalidsko penzijo, ranjeniško ali osebno doklado itd. Končno bodi še omenjeno, da daje vsa potrebna pojasnila glede uredbe invalidske šole in glede sprejema vanjo ravnateljstvo državne obrtne šole v Ljubljani. -S«- .1 m 1/ nnlrni T nnnmnHilrl Deklaracija, jugoslovanski kli sn S. L. S. Polnoštevilni občinski odbor Tri nje je v svoji seji dne 1. januarja lf soglasno sklenil sledeče: Občina Tr« nje se pridružuje z največjim navd šeniem državnopravni deklaraciji J goslovanskega kluba, ker ve, da je ] šitev naroda mogoča k« v lastni drže nosi i. Pozdravl ja skupen nastop j slancev v Jugoslovanskem klubu in reka istemu in njega načelniku dr. Korošcu svoje popolno zaupanje. I zdravlja mirovno stremljenje sv. oč« Benedikta XV. jn našega zvestega sarja z gorečo ieljo, da se čim p i konča ta strašna vojna. — Trebnje, d 1. januarja 1918. Franc Huč, župan. • • • Občinski odbor občine Jurjev pri Ribnici jc v seji dne 10. ileceml sklenil resolucijo, v kateri se pridru: je jugoslovanski deklaraciji naših d opslancev z dne 30. maja 1917 za juj slovansko edinstvo pod habsburšk žezlom, da se zagotovi Slovencem i polna svoboda, v verskem, politični in gospodarskem oziru. Pozdravlja i klonjenost Niega prevzvišenosti dr. Bon avonture Jegliča ter vse prizadet nje Njegove svetosti papeža Bcnedil za skorajšnji mir med vsemi narodi. Županstvo občine Jurjevica. Lovš župan; Ivan Kozina, prvi svetovalec * • • Občinski odbor Luče soglasno in i vdušeno pozdravlja deklaracijo naših j slancev v državnem zboru z dne 30. mi leta 1917 za združeno Jugoslavijo po ž« lom Habsburžanov. Vsi kot en mož ho« mo stati za našimi poslanci in zastaviti > svoje moči, dokler ne bomo dosegli san stojne jugoslovanske države. Zahtevamo tudi, da so zastopniki r; nih strank v teh resnih časih, ko gre za i šo bodočnost, edini in se ogibljejo vsal ga strankarskega boja. Vsi naj imajo pi očmi visoki cilj združene Jugoslavije. S hvaležnostjo tudi pozdravljamo rovno prizadevanje Nj. svetosti sv. oč Benedikta XV., da naj se že skoro koi to strašno klanje in se sklene pravi« mir za vse narode. Občinski odbor Luče, dne 22. dec« bra 1917. M. Brlon, župan. — Jože Kastelic. Dom Pojk. Martin Stibrnik. Martin Potol Franc Šetne. Franc Brčon. • • * ženp. aouiofn v Boh. Bistrici ceKlaracijo. V polnem obs«Rii se ] družujemo izjavam vseh zavednih na in deklet za državnopravno del racijo Jugoslovanskega kluba z < 30. maja 1917. Izrekamo Jugoslov skemu klubu polno zaupanje in hvalo. Pozdravljamo mirovno priza vanje papeža Benedikta XV. in ccse Karla I. Izražamo iskreno sožalje i prerano izgubo dr. Janeza Kreka, rujemo za Krekov spomenik 100 K. I vzvišenemu knezoškofu dr. Ant« B. Jegliču se zahvaljujemo za odlo in jasen nastop. Sledi 130 podpiso Žene in dekleta horjulske občine vesno izjavljajo, da so s celim srcenr majniško deklaracijo Jugoslovanskega ba. Združena Jugoslavija pod Habsbu ni je naš cilj, a prenovljena S. L. S. i pot. Slovensko ženstvo se zaveda va sti sedanjih dni in je pripravljeno vse gati za srečnejšo bodočnost našega ji slovanskega naroda. Pogumno napre Bog bo z nami! Sledi 360 podpisov. Nad 1000 zavednih Ribničank se z vdušenjem pridružuje izjavi slovenskih in deklet za svobodno Jugoslavijo ter i ka Jugoslovanskemu klubu za njegovo s treno in neustrašeno delovanje svoje znaje. Sledijo podpisi. • • • Na mnoga vprašanja odgovarjamo, je mogoče podpisati izjavo slovenskih in deklet za deklaracijo v Ljubljani v tr vini Lozarjevi na Mestnem trgu in v tr vini Mihelič v Šelenburgovi ulici. — V Trnovem na Notranjskem je vršil včeraj krasen shorf S. L. S. * lika društvena dvorana jc bila vse p majhna za lisočcrc množice ljudst ki so prišle iz vseh ob?m reške dol kakor tudi domala i7 vseh s Pivke. ( tri tisoč jih je bilo Zborovati smo n rali zvečina pred dvorano. Poročal državni poslanec dr. Lovro Poga n i k o delu državnega zbora in ju| slovanski deklaraciji. Soglasno je veličastni l/udski tabor izrekel pop no zaupanje poslancem Jugoslova skega k/uba. Zavedna Notranjska pokazala, s kakšnim navdušenjem je oprijela vseli srca ideja našo; nevfthmnnin Pnrlpahnn nni*n.«ilA unm Dnevne novice. Vojni odbor ministrstva V ministrstvu se ie ustanovil vojni odbor, v katerem so ministrski predsednik in šest ministrov. Posvetovalen glas se je pripoznal načelnikom generalnega in mornariškega štaba. Vojni odbor bo ukrepal o vseh zadevah, ki ne pripadajo delokrogu celega ministrskega sveta in ki so nujne in važne glede na vojne koristi. O sklepih vojnega odbora bodo na ministrskem svetu vsi ministri poučeni f- Nove odredbe. Uradna Wiener Zeitung> je objavila: 1. Postavo s 16. t. m. o reviziji razsodb vojnih sodišč in preke-ga soda v smislu cesarskih odredb s 25. julija 1014 in s 4. novembra 1914. 2. Odredbo ministrstva socialne preskrbe s 27. decembra 1917 o uniformah uradnikom navedenega ministrstva. 3. Odredbo pravosodnega ministra sporazumno z ministrom deželne hrambe s 25. decembra leta 1917 k postavi s 16. decembra 1917 o reviziji razsodbe vojnih sodišč, razsodb po vojnem in po postopanju nagle sodbe nasproti civilistom. — -Resnica« je "e \ svojem prvem 1 dopisu 'z Sciške doline prišla navskri/. z resnico; piše namreč da se je tukaj za reveže nabrani krompir izvozil proč. dočim je nasmotno res, da sr ga niti 1. kg ni izvozilo iz doline, ampak se ga je za aprovi-zaciio revežev še precejšno množino uvozilo. S takimi neresničnimi poročili, s po-tvarjanjem in zavijanjem dejstev, ki jih je v raznih člankih 1. številke obilo, si Resnica- pač ni pridobila nobenega poštenega, značajn^ga in razsodnega moža za naročnika in pristaša. Ji Planine pri Rakeku. Slovenec 7 dne 1*1. dec. je priobčil vest, da občina Planina še ni podala izjave za jugoslovansko deklaracijo. Ker bi nepoznavalci razmer i.: nadaljnega sporočila utegnili sklepati, da se obč. odborniki v dopii.u imenovanih treh sej zato niso udeležili, ket je bila na dnevnem redu tudi izjavv za mai-niško deklaracijo, sporočamo 'csiiici na ljubo, da nista neudeležba ob.*, odbornikov p.i sejah in jugoslovanska deklaracija v prav nikaki zvezi. Iz gotovin vzrokov so obč. odborniki podali svoj izsiop kom-petenčni oblasti že 20. septembra, ko nihče niti od daleč ni mogel misliti, da bodo kdaj občine podajale izjm e za jugoslovansko državo. Imenovane seje sc pa bile aoločene šele v mesecu novembru. K seji terei odborniki niso šli. '';er niso ne mogli ne smeli. — Kje je pa Idrija? Po celem okraju pošiljajo deklaracijske izjave, le iz Idrije ni nobenega glasu, kakor da je izumrla. Pri naši občini so namreč mnenja, da aa. Gostuje izjava poslancev z dne 30. maja 1017 in strank s knezoškofoni z dno 15. septembra 1917. Pa ni tako! Ne samo poslanci in strankini načelniki, ampak ljudstvo samo se mora izjaviti in se tudi izjavlja, sicer bi sc mislilo, da to omenjeni krogi brez ljudstva na svojo pest delali. To pa ni res! Ogromna večina prebivalstva brez razlike strank je z a deklaracijo in proti dr. Šusteršičevi razdiralni politiki; posamezniki v taki množini kar utonejo! F.dcn v imenu vseli. — Imenovanja. Za višjega rudniškega zdravnika v VIII. činovnem razredu je imenovan dr. Emil Papež v Idriji, inženir Miljutin J e n k o. v ministrstvu za javna dela oa za višjega rudniškega komisarja. — Iz politične zdravstvene službe Okrožni zdravnik v Trebnjem dr. Teodor Kussel ie imenovan za provizoričnega zdravstvenega asistenta na deželni vladi Ljubliani. — Vojna odlikovanja. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetile. je prejela prostovoljna bolniška strežnico Elizabeta Konig v Ljubljani; srebrni za- . služni kržec s krono na traku hrabrostne svetinje ie preje! župan Fran Tršar na Vrh niki. Novim naročnikom. Vsled pasivne rosistence pri poštno-liranilnič-liem uraclu na Dunaju dobimo denar poslan po poštni položnici šele čez 14 dni. Zato naj novi naročniki pošiljajo denar po poštnih nakaznicah. — Pernerstorffer, znani socialno demokratični poslanec in podpredsednik po-rlar.iiike zbornice, je že več mesecev nevarno bolan; zadnje čase se je njegovo zdravje zel« resno poslabšalo. Iz Triiča. V letu 1917. jo bilo v župniji :>8 .ojenih, 06 mrličev, 0 porok, 11 oklicev, n a.4 „>no cerkvenih govorov — krščanski v^uki niso tu všteti —, 70.000 obhajane«*. Baznih denarnih , daril za vojne namene je bilo nabranih po župneni uradu J]fj3 K 30 v, med reveže domače župnij. j0 bilo po istem razdeljenih 2092 K. - Na bojnem pu-Iju je do sedaj umrlo junaške smrti 45 mož in mladeničev. UA decembra 1017 je umrl v vojaški bolnici v Tri-rlenlu .Tanko Sterniša. čevljar. Ranjen je bil v " " * ' ' dol na pori Lan i tiara bivši natčilnil podlueSkega ONa Krtstjnn Tomaži n vodja sovvr' lise o i r.o v posetnlk in trgovec. 17. decembra 1917 je ravnotam usmrtila laška granata Vilkota Sclnvikert, sina gospe šolske voditeljice pri sv. Ani. —- Dekliška Marijina družba jc priredila minolo nedeljo predstavo. Igrale so dekleta novo izvirno in za vojni čn> zelo primerno igro ^Sv. Jožefa kava . Trodojansko igro je spisal kosp. davni nadupravltelj v pok. Karol Pire. Drugo igro. božično sličico »Božični angel« je isti gospod prevedel iz nemškega glasila za Marijino družbe in jo tudi zelo primerna sedanjemu času. Na praznik ltazgla-šenja Gospodovega priredi mladeniška Marijina družba znano božlSno igro »Pastirii pri jaslicah«. Božično darilo v znesku 52 K ie poslala gospodična Terezija \Vittman iz Mokronoga c. in kr. rezervni bolnišnici št. 2, odd. št. 3 v Celovcu, kateri znesek je nabrala v Mokronogu pri dobrosrčnih ljudeh, za težko ranjene na čeljustih. Za njen trud, s katerim jc olajšala gorie ubogim junakom, naj ji bo Bog plačnik! Padci jc na južnem bojišču četo-17. pp. Ivan R o ž a n e c, zadet od . — jvannte. Pokopan je na pokopa-■•■. /vv.!ona pri Ormellu. Počivaj mir-'iji r . ".i-ji, blagi tovariš! i -'T- . - pel francoskih kraliev iz Gori« 'x. vur*;. V -.oboto zvečer so v še-st'h krsi.il trrpla i^ourboncev: Karla X. francoske^?. 'ojvede Ludovlka Angou-lemskega, nj-?go*'C roprog«*, potem hčere I Lndovika XVI. ter končno grofa Cliambor-da in njegove senrogc Marije Terezije Modcnske, ki so bila pokopana v grobnici frančiškanskega samostana na Kostanjevici pr< Gorici, prepeljali na Dunaj v kar-melitski samostan. T>Vf» vpijoč riža, zaplenjenega v Italiji, jo zauovedal rosni* razdeliti ro-vežem v Budimpešti. — Koz rs v Italiji se strašno hitro širijo. Vse begunce nameravajo cepiti. •— Ogrski pravosodni minister grof Apponyi je obolel •— Mažnri ne del«. Gibanje /.a odcepitev Mcdmurja od zagrebške nadškofije se med Mažari vedno bolj širi. Seveda da tega ne delajo iz ljubezni do katoliške vere ampak da se na ta način rešijo narodo za vedne hrvaške duhovščine, ki jc na poti pomažarenju imdmurskih Hrvatov. — Našel se je znesek 00 K na poti z Viča v Kožarje. Kdor je denar izgubil,'naj se obrne ra naslov: Alojzij Burjak, p. Hor'. 1 74 i . •, 4. lj Opozarjamo na jutrišno predavanje Šentpeterskoga prosvetnega društva o jugoslovanski deklaraciji. Prodava g. profesor Ivan Mazovec. lj PoroSU se je na novega leta dan v Župni cerkvi sv. Petra gosp. Avgust Jcločnik z gdč. Heleno Majce. Obilo sreče! lj Gospod Ciril Ličar, najmlajši izborili slovenski koncertni pianist bo v kratkem v Ljubljani koncertiral. lj Enajs? volov ušlo. V noči od 23. nu 24. decembra jo iz tukajšnjo c. in kr. režijske klavnice ušlo 11 volo\\ katerih dosedaj še niso dobili nazaj. Posestniki, h katerim so se navedeni voli zatekli, se opozarjajo, da jih priženejo nazaj, če tega ni mogoče, naj pa čimpreje naznanijo svoje naslove c. in kr. pre-skrbovalnemu skladišču uli pa c. in kr. režijski klavnici v Ljubljani, da odpo-šliot'i potom po voli svojo ljudi. Kdor bi kakega vola pridržal, ima pričakoval' stvosre kazni. !j M-stri zastavlja/vr^a ljubljanska naznanja p- n. občinstvu, da sr vrši dne 10 t. m. redna mesečna držbi v mesecu maju 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.l od 3 do 6. popoldne v uradndi prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se '-e opozarja, da r,a dan dražbe ni mogoč i rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, »eniveč le najkasreje zadnji uradni dan za stranke preči eražbe. lj Sveže meso na izkaznic« C r,t. 1.401 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami. zaznamovanimi s črko C, "t. 1401 do konca, prejmejo goveje meso v četrtek, dne 3. januarja popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2. do 7, št. 1401 do 160^ od 2. do pol 3. St. 1601 do 1800. od pol 2. do 3. št. 1801 do 2000. od 3. do pol 4. št. 2001 do 2200. od pol 4. do 4. st. 2201 do 2400, od 4. do pol 5. št. 2401 do 2600, od pol 5. do 5. si. 2o01 do konca. \ oseba dobi 1 četrt kg, 2 osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe 3 četrt kg, 5 in 6 oseh 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in 1 četrt kg, več oseb J pol kg. Kilogram s ta no l K. ijiiovel^ porode. mm fot Kakor vsi drugi časopisi, ki so tekom sedanie vojske deloma že večkrat dvignili iiai-.Sr.;nn smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnevič storiti i« i»oP,;jofnj korak, nko nočemo priti v položaj, ki nam sjJJoh onemogoči izdajenje časopisa. Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika pri cenah 'a nabavo papirja, barve in drugih potrebščirv Vojske nikakor noče biti konec, cenc 7 neobhodno potrebni tiskarniški materij?! se pa tako rapidno dvigajo, da so pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 % poviškn. Vnovič zvišana naročnina seveda ne bo mogla zamašiti te ogromne vrzeli, marveč bo le nekoliko pripomogla, da bo mogoče izogniti se vsaj največjemu primanjkljaju. Počenši s 1. januarjem 1918 veljajo torej za dnevnik :-Slovenec« naslednje nove cetie~r_" ' . ^ za po pošti: celo leto.....K 36' pol leta....... 18-- j četrt leta...... 9 - en mesec . , . , „ 3-_ , v Ljubljani na dom: za celo leto . „ pol leta . „ četrt leta „ en mesec K 32-„ 16- 8 — 270 2-50 40-- v upravništvu za en mesec . za Nemčijo celoletno . . . „ ostalo inozemstvo celoletno ....... 46-— Sobotna izdaja celoletno . . „ 8"_ posamezna številka velja 14 vinarjtv. Kdor izmed cenj. naročnikov je medtem že obnovil delne ali celo naročnino za leto 1918., naj narn razliko dopošlje po položnici. Znižanih naročnin mo nikomur dovoljevati. Trdno smo uverjeni, da bodo efenj. naročniki znali v polni meri vpošterati 1 sedanji skrajno n eugodni položaj svojsga dnevnika in nam ostali zvesti tuli v bodoče. ne mijrc- \Mmm novice. __ | lj Odlikov pljuča. 4. deconihi-A 1917 ie pa- , komturnemu k «»nH T.nnihnvii lili-: ...».-:,. -i. ___i i:, ojnn dekoracijo h uu..Joži fovoga Vi, le ijpdelil mu vitfeZrt 1 .i.-,chcun< m! 1 • mi.'fi,Met. Wii!son pvnf." nirovnim pn(|ajaujjem. Amsterdam, 1. jnn. »Daily Tele-gravh« poroča po Nieuwe Botterdam-sche CourantiK iz Now Torka: Iz zadnjih vvashingtopskih brzojavk jc razvidno, da bodo Združene držav« in zavezniki v slučaju, da osrednje velesilo formelno ponudijo mir na. splošni podlagi »brez aneksij in vojnih odškodnin«, odgovorilo tako. da bodo iztrgale Nemcem vse moralične prednosti, ki bi jih dosegli, a.ko bi se taka ponudba prezrla z molkom. Vlada ima malo upanja v različne mirovne poizkuse, ki izbo jajo s posredovanjem boljš-^ikov Nemčijo. Toda Wilson in njegovi s* tovaloi jih natančno presojajo. \ Wo shingtonii .-u lu. ,s(> ^ slučaju jasno označeno mirovne ponudbe da odgovor. v katerem naj bi so še enkrat pravice zaveznikov v vseh podrobnostih obrazložilo. Kot se Čuje, ostane Wilson pri sklepu, da se mirovnih pogajanj ne udeleži, dokler ni povoda misliti, da je Nemčija pripravljena odstopiti od svojih vojaških ciljev. Ako vsebujejo nemški mirovni predlogi tozadevno pismena zagotovila, pa bo vlada Združenih držav storila vse, da so skliče mirovna konferenca. Amerika in mirovna pogajanja. Lugano, 1. januarja. (K. u.) Poro-ila časopisov iz severne Amerike o porajanjih v Brestu Litovskem kažejo, da so v Vašingtonu presenečeni in v zadregi. Amsterdam. 31. decembra. (K. u.) »Times« iz Vašingtona: Lansing je izjavil časnikarjem, da glede na izjave grofa Czernina v Brestu Litovskem ničesar ne pripomni. Uradno jih najbržo ne vzamejo na vednost. Japonci bodo z zavezniki krepko sorte* lovali. Tokijo, 1. januarja. (K. u.) Cesar je danes otvoril državni zbor z govorom, v katerem jo uaglašal, da so potrebni ukrepi za krepko sodelovanje Japonsko z zavezniki upoštevajoč položaj na bojišču. Italija in mirovna pogajanja. Curih, 1. januarja. (K. u.) V italijanskem senatu jo izjavil vojni minister Orlando: Sporazum ne more želeti miru, ki mu ničesar ne da in ki vse zahteva. Mir mora biti pravičen, časten in trajen; doseči so mora r. jasnim in lojalnim sporazumom. Rusija in Nemčija. Petrograd, 1 januarja. (K. u.) \gen-tura: Tiskovni urad komisarijata zunanjih zadev je predloži! ruskemu odposlanstvu ,'pis, ki obsega natančen načrt nemških pogojev. Nemška vlada jc izjavila, da je narod na Kurskem, Poljskem, v Litvi in v delih Estsko in Tllv.. izjavil za nolitično neodvisnost in da je ruski vladi, ki se opira na nazor samoodločbe narodov, s tem iz-r;>*.nia volja poljskega, litviškega in est-skegu naroda. Rusko odposlrmistvo je odgovorilo, rla ne more priznan izražene volje, ki se je podala pod vtisom vojnega po ložaja. Svet ljudskih pooblaščencev je nemško izjavo vzel na znanje in popolnoma pritrdil nazoru ruskega odposlaništva. Na današnjem posvetu o vojnih ujetnikih je sodrug Radok v imenu ruskih odposlancev ugovaijal, ker so zaprli v Nemčiji in-ternacionalipte. Jutri objavijo vse spise. Potovanje Lloyda Georgeia na Francosko. Lontlon, 1. januarja. Reuterjev urad poroča, da je ■vest »Manchester Guardia-na« o potovanju vojnega ministra Lloyda Georgcja na Francosko v svrho razgovora z ministrskim predse-lnikom Clemen-ceaujcn o avstro-ogrskih in nemških mirovnih pogojih, neresnična. Fiancoski socijajis i p o'i uosebnemu miri v*; ie. Pariz, 1. jani1-. i Agence Havas« poroča, da je mm* i;ki predsednik Cle-menceau v navzocno$t: zunanjega ministra P:cbona sprejel dep itacijo združenih socijoPstov francoske zbornice, ki so ga prcs,li za polna dovoljenja v PetrograJ, kjer hočejo preprečiti, da b:. Rusija sklenil-' poseben mir ali pa vsaj doseči, da bi se posebni nrr sklenil kolikor mogoče neškodljivo za entento Clemenčeau jim je odgovoril, d.i od njihovih korakov v Pe-tro-J.-ndu ne pričakuje uspehov, pač pa bi z- povzročiti to nezaželjene učinke na jav. nnenjc po deželi in na fronti. Z mnogih strani bi se trdilo, da se Francoska udeležuje predraZgovorov o preliminar-jih 1'cga se pa ne namerava, ker se predlogov sovražnih držav ne more smatrati za dovolj resne. Clemcnceau je končno povdarja!, da potneg," dovoljenja ne morajo izdati, dokler ni v fem pogledu doseženo sporazumljenjc med vsemi zavezniki in da tudi nima povoda soditi, da so sc njihova mnenja izza stockholmsko konference izpremenila. Nemiri v Neapelju. Lugano, 31. decembra. (I\. u.) V Neapelju in okolici so nastali radi pri- manjkanja ^'' ii nemiri. Potre« v Guatemali. Washington, 31. decembra Potres v Guatemali u- porušil na iugu • ečino mest; poročila pravijo, da je-vse \ razvalinah 5000 oseb ie brez strehe. Amerika ne zgradi 1(100 jesnaih iadij. Amsterdam, 31. ciec. (K. u ) Times^< iz Washingtona: Kontersdmiral Dtowles je poročal na posvetu o zgradbi ladij, da načr' o /.grad.bi 1000 lesenih ladij ne mo-■ ker ni dovolj lesa. ^morske novice. .'Vita maša C. g. Jenko Štefan, konz. s\ eiovalec in vikar v Pod^rajah pri Ilirski Bistrici, je obhajal petdesetletnico mašništva. G Štefan, službuje \ Podgrajah že 43 let. je zelo goreč duhovnik, mlade-nižko živahen in ima čudovit, naravnost izreden spomin. On zna za rojstno leto in dan vseh duhovnov ljubljanske in tržaške škofije in seveda tudi vseh ljudi, ki so takrat živeli v onem kraju, kjer jc bil v službi. G. Štefanu ob 50letnici mašništva iskrene častitke! Umrla jo v Vol. Zabijali po dolgotrajni mučni bolezni gospa Marija Vrtove c. Blag ji spomin. Preostalim našo iskreno sožalje. Županstvo občine Škrbina prosi občinarje, da nui takoj naznanijo podatke samostojnih gospodarjev in doma stanujočih rokodoloei. glede svoje vojaške službe: rojstno doto, rojstni kraj. kje in kedaj so bili pri prebiranju, kateremu polku, bataljonu, slotniji so prideljeni, kako saržo in kje so sedaj nahajaio; obenem tudi svoj stan, katerega so opravljali na domu. Kakor hitro dobi županstvo te podatke, vloži prošnjo na merodajne oblasti v svrho daljših dopustov za obdelovanj o polja in poprove pokvarjenih poslopij. Priloži naj so za vsako prošnjo kolek za 3 krone. Županstvo občine Vojščica. sedaj v Metliki št. 109 vabi vse vojake-gospodar-ie, naj prijavijo svoje sedanje vojaške naslove: krdelo, polk, vojna pošta itd., da se za nje vložijo prošnje za oproščen jc od vojaške službe, da bodo pomagali doma na Vojščici upostavljati hi?® ter "rojevati zemljišča. Občinariem županstva Votjcrsko se naznanja tem potom da ni tr?ba, da sc /glašajo posamezni za prošnjo vojaških do-pustov svrho obdelovanja svojih zem-'iise ko se bomo vrnili domov, Županstvo jo ■ i kri. tli 'o potrebno, da bodo vsi samo-slojni fcospedad' 'n posebno oni letnikov ■i867 | .i do Jf80 po možnosti z.) deh časa oprešoe.-.i vojaške službe. Natančnejša to-"advivrn pcjasnita bodo še s'-;; ia. Ti m iJiPom voščiva vsem Vogercem \ bctUin- stvu, na tronti in v zaledju srečnejše in veselejšc leto 1918, kakor so bili pretekla vojna leta. Anton Žižmoni, župan. Josip Bajt. 'nraik. Vzdrževalni prispevek. »Osrednjemu odboru« na Dunaju, I., Bankgasse 2, je bilo zadnji čas naznanjenih več slučajev, da so komisije ustavile izplačevanje prispevka otrokom, ki so dopolnili 14. leto starosti. Prosimo rojake, naj se nam javijo vsi, katerim se je enako pripetilo, da se izognemo vsak dan ponavljajočemu se vedno istemu delu. Hočemo to reč z enim mahom spraviti v red. PoStni urad v Nabrežini. Z dnem 1. januarja 1918 se zopet odpre poštni urad Nabrežina 1 in sicer za sedaj samo za pisemsko pošto vštevši službeno in zasebno rekomandacijo. Iz Brežiškega okraja na Štajerskem so poslali goriški begunci pritožbo, da ne dobivajo begunske podpore. Naj naznanijo .»Osrednjemu odboru« na Dunaju, I., Bankgasse 2, svoja imena vsi tisti, ki niso še prejeli podpore. Zločinska sodrga v Trstu. Trst tje bil že preje znaa kot mesto predrznih vlomilcev, tato/ in tudi poubčnih roparjev, Je pač veliko pristaniško mesto, kamor sc natepejo ia najdejo varno skrivališče naj-različnejš: ljudje. Ali začasa vojske so ti temni cUmenti naravnost zagospodovali v mestu. Ako greš le pol ure z doma, nisi gotov, Če najdeš svoje stanovanje še nedo-taknteno. Vile in stanovanja, katerih stanovalci so bili pobegnili v Italijo ali se preselili v notranjost, so več ali manj vsa oplenjena. Silno so se pomnožile tudi žepne tatvine. Ako je le kje kaka gnječa, takoj je sredi med ljudmi nekaj žepnih tatov, ki ukradejo bližnjiku zadnji vinar iz žepa. A vnebovpijoče je, da se najdejo med tržaško sodrgo tudi ljudje, ki kradejo ubogim zmrzujočim otročičem in materam, ko čakajo na oddajo, živil, izkaznice za živila in jih tako oropajo še tistih revnih grižljajev, ki jih daje aprovizacija. Tako se je pripetilo pred prazniki, ko so ljudje v zmrlem vremenu čakali na krompir, da je bila v gnječi mnogim materam ukradena izkaznica ter so se morale praznih rok vrniti domov med sestradane otroke. Mnoge so si v obupu ruvale lase in glasno jokale. Ali res ni nobenega sredstva, da bi se prišlo zločinski sodrgi do živega? Vilo oplenili. Doslej neznani tatovi so vlomili v vilo Karla Tirichter na griču Sv. Vida v Trstu, ki je pozimi zaprta, in odnesli iz nje za 8000 K perila, potem pa za-store, preproge, namizne prte itd. v skupni vrednosti 5000 K. Za 3000 K mila' ukradenega je bilo te dni trgovki Katarini Cozut v Trstu. Smrt istrskega iredentovca v Italiji. Iz Lugana poročajo: Italijanski listi poročajo iz Bielle, da je tamkaj umrl odvetnik Metteo Bartoli, hivši poslanec istrskega deželnega zbora. Razne novice. Medicinska fakulteta na bolgarskem vseučilišču v Soiiji. Dne 1, januarja 1918. se otvori na vseučilišču v Sofiji medicinska fakulteta. Razsvetljava v Pragi nekdaj in sedaj. ;>Nar. Politika« piše: Zima, ki se je pričela 21. grudna, ima lelos nov znak: Znižanje razsvetljave v praških ulicah od 9. po-nočne ure naprej na najmanjšo mero, torej se vse plinove svetilke ob 9. uri zvečer pogasijo, ker plinarna nima oglja. Pred 50. leti so razsvetljevali praške ulice s petrolejem, a danes ni mogoče to, ker ni petroleja; pred 100 leti s svečami, danes tudi to ni mogoče, ker ni sveč; pred 150 leti z lojem, danes pa ne, ker ni loja. V »Temnu« opisuje Jirasek lepo razsvetljavo glavnih praških ulic iz Karlovega mostu povodom kronanja Karla VI. Že pred tem se je skozi stoletja razsvetljevalo z oljem in že pred 500 leti za kralja Vacla-Va IV., ki se je brigal za varnost pasan-tov v svojem glavnem mestu, je bila Praga razsvetljena s smolnicami; a danes ni niti to mogoče, ker nimamo ne olja, ne smolnih luči — in tako bo začenši z 21. grudnom 1917 ponoči v Pragi tema in v najbližjem času bo nemara tema že zvečer! Strašna železniška nesreča v predoru. »Gazette de Lausanne« poroča: Dne 13. decembra ponoči je v nekem predoru pri Moda-ne na francoskem skočil s tira vlak, ki je vozil voiake na dopust. Vagoni so pričeli goreti. Število mrtvih cenijo na 800 do 900. Gospodarske beležke. -f Zaplemba cementa. »Wiener Zei-tung« je objavila odredbo, ki ureja promet s cementom in 7-aplenjuje vse zaloge cementa, ki je izdelan in ki se še v bodoče izdela. Izšla je tudi odredba glede na ustanovitev gospodarske zveze cementne industrije. + Posredovanje dela ureja ministrska odredba za čas izrednih razmer, ki jih je novzročila vojska. _—Povišanje osebnega tarifa južne že-znice. Uprava južne železnice je prosila lezniško ministrstvo, naj se osebni tarifi povišajo za 50 odstotkov, kakor so se zvišali tarifi 1. decembra 1917 na državnih železnicah. Izvoz črev. Interesentje se opozarjajo, da dovolitev za izvoz črev, namenjenih za izdelovanje klobas c. kr. finančno ministrstvo sporazumno s trgovinskim ministrstvom le tedaj jemlje v razpravo, ako prošnje vloži ali podpira splošna avstrijska družba za ponovčitev živine (Allge-meine osterreichische Viehvervvertungs-gesellschaft, Wien, III., St. Mars). Pridelek olja na španskem. »Epoca« poroča, da je letošnji pridelek olja na Španskem izredno bogat. Leta 1916 so pridelali 11,465.929 meterskih stotov, letos pa se računa na nad 19 milijonov meterskih stotov, Kljub bogati letini so cene olju tako visoke, da namerava določiti vlada najvišje cene. Češko-francoska trgovska zbornica. »Journal« poroča, da so ustanovili v Parizu češko-francosko trgovsko zbornico za pospeševanje trgovskih zvez med Francosko in Češko. Za predsednika je bil izvoljen bivši francoski minister Andre Le-bou. List dostavlja, da se kljub vojski že vrše pogajanja o bodočih trgovskih odno-šajih Francoske z bodočo samostojno češko državo. Izvoz iz Rumunije. Izvoz iz zasedenih krajev Rumunije v osrednje države in države njih zaveznikov znaša že nad dva milijona ton Setev v Rumuniji. V Rumuniji so posejali letošnjo jesen s pšenico 1,230.000 hektarjev, torej več kot leta 1911, a za 300.000 hektarjev več kot 1. 1916. Nova žetev v Ameriki. Iz Washing-tona poročajo: Prvo poročilo poljedelskega urada o novi žetvi pravi, da se računa povprečno pridelek zimske pšenice na 79,3, a rži na 84.1%. Posejana zemlja s zimsko pšenico meri 42,170.000, rži pa 6,119.000 akrov. Produkcija zlata v Transvalu. Iz Londona poročajo: Skupna produkcija zlata vseh rudnikov, združenih v Transvaal Chamber of Mineš je znašala v novembru 1917 3,070.426 funtov šterlingov. Kako dragi so letos božični prazniki. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« je izračunal'1. koliko je stal poprtnjak 1. 1913., a koliko letos. Poprtnjaki iz treh kilogramov moke so stali: leta 1913. 3 kg moke po 40 vin. 1 K 20 vin., leta 1917. po 8 K 24 K; leta 1913. pol kg masla po 3 K 20 vin. 1 K 60 vin., leta 1917 po 40 K 20 K; leta 1913. vanilija 20 vin., leta 1917. 1 K; leta 1913. 1 kg sladkorja 72 vin., leta 1917. 10 K; leta 1913. osminko kg rozin 36 v, leta 1917 3 K 50 vin.; leta 1913. osminko kg mandeljnov 60 vin., leta 1917. 6 K; leta 1913. liter mleka 24 vin., leta 1917. 1 K; leta 1913. citrona 6 vin., leta 1917. 1 K; leta 1913. 4 jajca 40 vin., leta 1917. 4 K. Skupaj leta 1913. 5 K 38 vin., leta 1917. 70 K 50 vin. Depozitna blagajna v Bukareštu (Cassa de Deponare Bukrarest). Posestniki prejemnic (recepisov) gori navedene blagajne se v lastnem interesu poživljajo, da svoje zahteve pri-loživši jim prejemnice, priglase varstvenemu mestu za avstrijsko premoženje v inozemstvu (Schutzstelle fiir osterreichische Vermogen im Auslande Wien, J. Stubenring 8). Pomeni Me mesa v LitiDliani. Ker so ljubljanski dnevniki priobčili 24. m. m. notico, da je podpisano »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« krivo, da je bilo o božičnih praznikih v Ljubljani premalo mesa, pojasnjujemo celo zadevo sledeče: Če jc bilo telečjega in svinjskega mesa premalo, ne more »Deželno mesto« za to. Teleta se kupujejo le prostovoljno, nc potom prisilne rekvi-zicije, kmetje pa ravno v tem času teleta najbolj privezujejo. Prašiče koljejo ljudje po deželi v velikanski meri ter jih prodajajo pod roko, pri čemur se cene zelo navijajo. Na predlog -Deželnega mesta« izdala je c. kr. deželna vlada v sporazumu z c. kr. uradom za ljudsko prehrano na Dunaju dne 30. septembra m. 1. ukaz, s katerim so se zaplenili prašiči na Kranjskem ier se jc pustilo za vsako osebo družine prašičerejca po 35 kg žive teže prašičev. Vsi ostali prašiči so bili rekvirirani posamič. Vse ogromno delo izvedlo je »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« po celi Kranjski po svojih zaupnikih na svoje stroške. Ako bi ta rekvizicija ostala, bi bila dežela za silo preskrbljena s prašičjim mesom in tudi z mastjo, in to po maksimalnih cenah. C. kr. deželna vlada v Ljubljani pa jc omenjeni rekvizicijski ukaz dne 10. novembra 1917 razveljavila, tako da so smeli prašiče-rejci poklati tudi zaplenjene prašiče, le prodajati jih niso smeli drugemu kot »Deželnemu mestu«. [ Vsled nesporazumljenja pa so mislili celo oblastveni organi, da je kupčija s prašiči postala prosta. ! »Deželno mesto« se je imelo in se ima boriti z velikanskimi težkočami vsled nastale anarhije v prometu s prašiči ter zato »Deželnega mesta« ne zadene nobena odgovornost, če bi dobili meščani po mestih in delavstvo po deželi premalo masti in prašičjega mesa. Govejega mesa bi bilo ob praznikih v Ljubljani lahko dovolj ter jc bilo dovolj živine na razpolago. »Deželno mesto« daje mestnemu magistratu 50 glav govedi na teden in magistrat potem del) živino mesarjem. Mestna aprovizacija jc prejela od »Deželnega mesta« v torek, 18. min. mcs.. 55 lepih volov, za vojno mesnico pa še posebej 2(1 glav. V soboto, dne 22. m. m., dopoldne jc prijela mestna aprovizacija od »Deželnega mesta« 50 lepih volov, v nedeljo, dne 23. m. m., pa še 11 volov in 22 za vojno mesnico. Časa za klanje je bilo torej dovolj. Če bi zahtevala mestna aprovizacija še več živine, ali pa na kak drug dan, bi jo lahko dobila od »Deželnega mesta«. Če jc bilo v resnici premalo govpjega mesa ob praznikih, jc iskati krivca lorej drugod in no pri Deželnem mestu«, ki je skrbelo cel čas odkar posluje, za potrebno množino dobrega govejega mesa ter je težko naiti kako drugo mesto v Avstriji, ki bi bilo tako dobro preskrbljeno z mesom, kakor Ljubljana, in to kljub temu. da je bila Ljubljana v ožjem vojnem ozemlju, da so bili premnogokrat ustavljeni vlaki kar čez noč, za katere slučaje je »Deželno mesto« čez noč moralo poseči po svojih rezervah v okolici ter je z največjim trudom postavilo živino v Ljubljano, ki ni bila nikdar brez mesa, kakor n. pr. Gradec. Želeti bi bilo le, da bi bila Ljubljana z dru-(žimi živili, kakor s krompirjem, moko, sladkorjem itd. tako dobro preskrbljena, kakor z mesom. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani. IX. c, kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 2. razreda se vrši dne 15. in 16. januarja 1918. Cena srečk je: V. 80 K, 40 K, 'i 20 K, V« 10 K. Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Kupim že rabljeni in dobro ohranjeni besen - motor od 2 do 4 konjske sile. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3. 34tetni c. kr. uslužbenec se Zeli ▼ svrho ie-nitve seznaniti z 'iospodično ali vdovo z nekaj premoženjem. Le resne ponudbe s sliko pod »Adria 2« na upravništvo »Slovenca«. Sprejmem takoj enega oziroma dva etebra mizarja Hrana in stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Jakob Mavri, kmet in mizarski mojster v Selcih (Bukovo) št. 51 (Goriško), žel. postaja Grahovo. Prisrčno zalivalo izrekamo vsem, ki so ob smrti našega ljubljenčka Svetkota osebno ali pismeno lajšali nam ure bridkosti. Prisrčno zahvalo še posebej vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega sinčka spremili do prezgodnje jamice. V Kamniku, dne 29. decembra 1917. ŽALUJOČI STERGARJEVI. Vsemogočni nam je poklical k Sebi po mučni bolezni, prevideno z zakramenti za umirajoče, našo preljublieno mamico, oziroma soprogo Blag ji spomin! Večna luč naj ji sveti! Velike Žablje-Ljubljana, dne 1. prosinca 1918. Težko udarjeni: Anton, soprog. Lojze, Albin (v ruskem ujetništvu), Leopold (na ital. bojišču), Anton (pri mornarici) Mariia. Zorita, hčerki. ■■■■■■■■■■■■■■■i tiSBflHMHflflHHHHBHHBHHMHHHHIHHHHHHHHI ______ V . :• - ..-•■■'-•t v- : .. ■ V v: ,. ,!■-•:.••.; . .. ;.;v;vw •„•': f? ..rt Zahvala. Ze obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega srčno ljubljenega očeta, svaka, strica gospoda Josipa izrekamo tem potem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za lepoštevilno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se preč. viškim in ljubljanskim pp. frančiškanom za duhovna opravila, pevcem tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva za ginliive žalostinke, g. svetniku in profesorju A. Westru ter vsem občanom in znancem, ki so blagopokojnega spremili na zadnji poti. Žalujoči rodbini: Lavrič=Vertačnik Vič, 31. decembra 1917. 3442 Katoliška Bukvama v Ljubljani' naznanja svojim odjemalcem, da zapira do preklica trgovino ob 3. uri popoldne. Vsled preobilih notranjih poslov se po tej uri občinstvu ne more pod nobenim pogojem postrezati. Mm mi i. trgovci, učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po pošini nakaznici, ker je povzetje za 50 vinarjev dražje. Na vojno pošto sc povzetje ne more pošiljati. Ženltna ponudba. Obrtnik srednje starosti z malim posestvom in nekaj denarnega premoženja sc želi seznaniti z gospodično v starosti 32 do 35 let; zmožna mora biti v gospodinjstvu in v kuhi, na premoženje se ne gleda. Vse dopise na upravništvo Slovenca pod št. 3444. želi prakso nadaljevati in dokončati v stroki i mešanim blagom in trgovino s pridelki, ev. tudi šarkitrijo. Ponudi se eventuelno takoj osebno. Ccnj. dopisi na upravo tega lista pod št. 3403. 3403 s pisarniško prakso želi primerne službe. Spričevala so na razpolago. Cenjene ponudbe pod N. M. 3432« na upravništvo tega lista. 241etni trezen, zanesljiv in zmožen wr cerkv@nik "*fi (kot invalid). Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 3421. Kdor namerava 32t>3 prodati še kaj !$a nove in stare vsako množino naj ga takoj ponudi tvrdki J POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. iggBIHCl! Z @MŠf«2

, Goriško. 3426 ___na ""'"V;. ' rr. .v '-^fnSRlIaS >......... . --i- fcivjicuiSulV Restavracija Hotel Slon v Ljubljani se s 1. majnikom 1918 I m Ponudbe na vodstvo »Hotela Slon«. 3406 z nekoliko zemljiščem na Notranjskem blizu postaje K i 1 o v č c Grad je prav na lepem razgledu po cclej RcDki dolini. 3446 Več o prodaji se izve pri Josipu Biščak v Šmibelu, pošta Nadanjeselo. ki je tudi otrok vajena in nekoliko šivati zna, se sprejme za čimprejšnji nastop. Ponudbe na poštni predal 38; Ljubljana. večja, v mestu ali v predmestju, se že{.i j kupiti. Ponudbe sc prosijo na upravništvo j Slovenca« pod »Tovorna št. 3423. Zdrava, močna, srednje starosti ter dobra le a se srrsjme k večji družini takoj ali s 15. januarjem. :: Vse potrebno za kuhanje že v hiši. :: PLAČA DOBRA. Kje, pev uprava Slovenca- pod št. 3405. * 1 tvaro vame Opozarjamo slavno občinstvo še sedaj na vojno- p@so!ilno zavarovanje SfiBŽ^avsžrsžsifee za^arovaHnice Kranjska deželna podružnica l iutsiiana. Mariie Terezije cesta 12. pllfaa. Na podlagi predkoncesije glasom odloka z dne 14.'12 1912, št. 41331912, c. kr. dalmatinskega namestništva ustanavljata Jadranska banka, podružnica v Splitu, in »Cement«, tovarna Portland-cemcnta, družba z o. z., novo akcijsko družbo pod tvrdko nI" Milili Ma 23 MM srni i Splitu, -m katere naloga je prevzeti Cement , tovarno Portland-cementa, družba z o. z, v Splitu ter obseg podjetja znatno razširiti. Delniška glavnica znaša 1,500.000 K ter je razdeljena v 7500 polno vplačanih delnic, glasečih se na prinosca, v nominalni vrednosti 200 K, od teh sc bode porabilo 4380 kosov za prevzetje Ccment<-, tovarne Portland-cementa, družbe z o. z., dočim se ostalih 3120 delnic nudi slavnemu občinstvu potom javne subskripcije po sledečih pogojih: 1. Cena delnice, pre\zete potom javne subskripcije, znaša 350 K za komad ter jo je vplačati v dveh obrokih, namreč 200 K ob prijavi do 10. januarja 1918, 150 K najkasneje do 10. februarja pri blagajni Jadranske banke v Trstu, oziroma njenih podružnicah v Dubrovniku, v Ljubljani, Kotoru, Metkoviču, Šibeniku in Zadru. 2. Ako bi subskribentu ne bile dodeljene vse podpisane delnice, o čemur se ga bode obvestilo do 25. februarja 1918, se bode vporabil preostanek prvega plačila na račun drugega '- >ka, v kolikor subskribent ne bode s tem preostankom sicer razpolagal. 3. Reparticijo podpisanih delnic si pridržita Jadranska banka, podružnica v Splitu, in »Cement«, tovarna Portland-cementa, družba z o. z., in sicer najkasneje do 25. januarja 1918. 4. Subskribent, ki do 10. februarja 1918 ne vplača polno subskribirane clclnice, izgubi izplačani del v korist rezervnega zaklada nove družbe. 5. Subskribenti participirajo na čistem dobičku »Cement«, tovarne Portland-cementa, družbe z o. z., že s 1. februarjem 1918; njihove interese bosta zastopali do definitivnega konstituiranja delniške družbe Jadranska banka, podružnica v Splitu, in »Cement«, tovarna Portland-cemcnta, družba z o, z., ki prevzameta za vse za- | časne ukrepe odgovornost solidarno. 6. V svrho varnosti vplačil subskribentov na podpisane delnice sc bode vložilo dotična vplačila direktno pri Jadranski banki Trst (oziroma njenih podružnicah), ki bode izdala subskribentom začasna potrdila, v katerih se bode zavezala, da bode izročila vplačane zneske osnavljajoči se družbi šele tedaj, ko bode le-ta odobrena ocl kompetentne oblasti in registrirana v trgovskem registru. 7. Jadranska banka, podružnica v Splitu, se zavezuje, da bode izročila \ plačane zneske za delnice osnavljajoči se družbi samo proti izročitvi dotičnih delnic, oziroma da bode vrnila vplačane zneske, ako sc ne bi nova' družba najkasneje tekom enega leta konstituirala. V Splitu, dne !•", decembra 191 Jadranska banka, podružnica v Splitu, „Cement" tovarna Portland-cementa, družba z o. z. Mciia Iraia da 10. junrii m. Prijavo sprejema ica i Lilil .umm^ JaHsiiHHmui IBBIi«S».W'H ——B KH