Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 277.
r umnimi t petek, i ura 1915.
Leto m\\.
s Velja po pošti:
Za oelo leto uaprej . . K 26'— za en meseo „ . . 8« Nemčijo oeloletno . sa ostalo Inozemstvo .
V	Ljubljani na
Za celo leto naprel . , sa en meseo „
V	opravi preleman maseCno
ss Sobotna Izdaja: s
ss celo leto...... „ 7'—
ss Bemčljo oeloletno . „ 9-— ■ ostalo Inommstvo. „ 12*—
„ 2-30
„ m-
35 -
dom:
K24--
„ 2-- 1-70
i	
1» v<,>v ! . •'.. <	
	
	i i
	
■v T	i i
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm); is enkrat , . . . po 18 » za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zantale. ismrtair? Itd.:
enostolpna nr ltvrsta po 2 J /ln.
---Poslano: ----—
enostolpna patttvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvaemšt nedelja In praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
gar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ta sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev
list m slovenski narod.
Dpravnlštvo ]e v Kopitarjevi nliol 6t 6. — Kačnn poštne branllnioe avstrijske št 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-hero. Š1.75G3. — Upravnlškega tsleluna št 188.
Grof Stiirghk hoče ostati vedno mlad. Kdor ni izgubil spomina v tem kratkem času, a vendar tako dolgi vojski, ta se bo spomnil, da je bil grof Stiirghk ministrski predsednik že pred vojsko. Krmaril je Avstrijo tudi med vojsko in sodeč po gotovih besedah oficijoznega glasila ogrske vlade »Pester Lloyda<; ob triletnici njegovega ministrovanja, misli grof Stiirghk ministro-vati tudi po svetovni vojski. Vendar je čutil potrebo pomladitve. Njegovo glasilo pravi, da ostanejo značaj in smeri njegove politike isti. Objektivnost in pravičnost na vse strani, samo ozir na splošni blagor vodi ministrskega predsednika.
O izpremembi se veliko misli, nekoliko manj piše. Pa že iz malo besed se izve mnogo. Celo dunajska »Reichspost« si želi, da bi bili novi ministri res novi in veliki možje. Naloge in čas, v katerem bodo imeli spraviti v sklad in pravično soglasje državne potrebe in koristi ter pravice in vsakdanje potrebe narodov med vojno in — če ostanejo — tudi po vojski, so res velike, potrebne in vredne velikih mo?. prožetih samostojnosti in pravičnosti. Mož s takimi lastnostmi potrebuje Avstrija krvavo.
Najvažnejša ministrstva so dobila nove voditelje. Za trgovinskega ministra so izbrali moža, ki menda zelo dobro pozna finance in pa po svoji praksi v zadnjem času zelo dobro tudi avstrijsko in ogrsko nagodbo. In z Ogri bo treba začeti govoriti. Finančni minister se je izkazal pri najemanju državnih oosojil in zlastih zadnjih treh voinih posojil. Pod njim je postala poštna hranilnica prava državna banka, ki je državo precej osamosvojila od premo-gočnih bank. Sliši se, da država tudi danes v razmerju nasproti bankam rabi samostojnih in trdnih, morda tudi odločno trdovratnih mož.
Javnost pa je menda najbolj presenetilo imenovanje princa Hohenlohe za notranjega ministra. Ni dolgo tega, kar so ga postavili med same mrtve številke nad preteklim — bi' je predsednik najvišjega računskega dvora — svetovna vojska ga je zopet poklicala na vodilno mesto. Že ob njegovem slovesu iz Trsta je vsa avstrijska javnost le z žalostjo gledala, kako odhaja iz življenja res velik mož. Mi smo izrekli uoanje in slutnjo, da bo Avstrija še rabila bivšega tržaškega namestnika. Današnji čas zahteva res moža ljudskega zaupanja. To zaupanje, posebno nižjih slojev, je princa Hohenloheja vedno spremljalo. Med avstrijskim uradništvom je ni bolj popularne osebe. Srce vsakega pravega Avstrijca si je pridobil princ s svojo demokratičnostjo, odločnostjo proti svoječasne-mu mnenju odrske — \Veckerlove vlade, s svojo pravičnostjo in gospodarsko razumnostjo. Tržaški Slovenci in cel Trst ima posebne spomine na bivšega cesarskega namestnika. V Trstu se je princ Hohenlohe na zunaj in znotraj izkazal za pravega Avstrijca. Sicer je moral iti radi »ljube zaveznice«, toda ko smo se rešili »zaveznice«, se princ Hohenlohe vrača. Med vojsko sicer, pravijo, ni prave notranje politike, zato se bo novi notranji minister pečal samo z aprovizacijo. Nov krušni oče nam bodi princ Hohenlohe. Kakor pravijo, bi bilo živil dovolj za vse; treba jih bo tedaj pošteno razdeliti. Novega notranjega ministra čaka potemtakem važna naloga, toda vsi najbolj prizadeti sloji imajo vzrok in tipanje, da je princ Hohenlohe še vedno mož, kakor ga poznamo.
Vsem novim možem želimo uspeha pri težki, a potrebni prenovitvi.
Noč no domski planoti.
V kraški duplini. — Možje od Sv. Mihcla. — Česa konj ne vzdrži, a prenese človek.
Na Dobrdobski planoti kok>, že tolikrat opisani planoti, na kateri t vsi tri tedne
že trajajoči soški bitki ni hipa odmora v | vroči borbi.
Večeri se, za fronto se oglaša življenje. Vojne kuhinje pripravljajo jed, v kotlih šumi in žubori, po velikih mizah režejo meso. Po rdečih ilovnatih lužoh stoji govedo in čaka, kdaj je bodo pobili. V šotorih se umivajo vojaki, trenski vozovi se pripravljajo na odhod. Stotine tovornih živali se težko obloženih razvršča v red, majhni gorski konji, mule in pritlikavi osli. Delavci, gradeči hiše po razbiti majhni vasi, se razsujejo nenadoma, skriti se iiočejo letalu, ki kroži nad njimi. A glasno jim zakliče tovariš: »Ne bojte se, ni Lah; je naš!« Auto nas prinese e.alce naprej. Kmalu smo iz etapnega prostora v ozadju fronte. Žrelo zuzija nenadoma pred nami. Kot lijak v Dantejevo peklo se nam zazdi okroglo duplo, po katerem izginemo v votlino. Nenadoma se najdemo v ogromni okrogli duplini s kapniki. Čarobni svečniki stoje na tleh in svetle kapnine vise od stropa. Okrog in okrog so zgrajeni odri v treh nadstropjih drug nad drugim, postelja ob postelji. To jamo so našli v vojni, za silo spe v nji lahko številni vojaki. Nobena granata ne prebije skalnatega stropa, v nji so varni. Vojaki se pripravljajo na odhod, nahrbtnike puste za seboj, le odeje zavite v šotorjeve rjuhe kot klobase navežejo na hrbte. Puške na ramah, stoje stot-nije v oddelkih. Čudne uniforme imajo, ne sive, ne rjave, iu vendar oboje. Kras sam jih je pobarval tako. Ogrski lovci so, k sv. Mihelu gredo. Mnogo dni bodo ležali tam v najsprednji vrsti, vojaki tako trdih obrazov kot Kras sam, mladi kadeti, ki že dolgo niso čutili pod seboj mestnega tlaka, častniki z dolgimi gorskimi palicami, vsi resni in malobesedni. Vsi so bili že pri sv. Mihelu. Le rezervni častnik je zgovoren: danes gre stoprav prvič v fronto. Oditi morajo, le svalčice jim morajo razdeliti še; korni poveljnik nadvojvoda Josip jim jih je ukazal dati. »Sedaj pojdemo gor,« mi je dejal nadporočnik, »kdo zna, kdo se vrne še!« Odidejo — stotnija za stotnijo. Motrim obraze: povsod se čita, da so pripravljeni na smrt, obrazi trdi, nabrani v resignirane gube. Nov človeški tip je to: tip mož od sv. Mihela. Gledam za njimi, Bog z vami in srečno se vrnite. Mesec se prikaže, bleda priča toliko krvavih bojev. Med starimi zvezdami na nebu se zasvetijo nove: bele in zelenkaste svetilne krogle. Živo rdeče se zablesti ogenj iz topovski žrel. Težki motorni vozovi ropotajo tja; 30.5 cm možnar peljejo v postojanko; novo cesto so morali zgraditi za ta veličastni nestvor. Stotine ljudi je pri tem po-nočnem delu. Trideset tisoč kilogramov se vali mimo mene. Sto dvajset konjskih sil močni stroj vleče vlak, korakoma, zastajajoč, ker se majejo tla pod ogromno težo. da uhajajo često kolesa nazaj. A z gigantsko silo se potisne potem dalje sunkoma. Cele oblake ognja puha ropotajoči motor. Na cesti nas srečajo krdela. Bila so pri sv. Mihelu, dolgo, dan za dnevom. Rumeni so, trudni korakajo dalje in se krive pod težo nahrbtnikov, korakajo k počitku. Noč in dan so se borili, niti za korak se niso umaknili. A sedaj so ubiti, oči so jim pol-zaprte. Globoke poteze so se jim začrtale Mihela. Sedaj prihajajo posamezno ranjen-na obrazu. To je drugi izraz mož od Sv. ci in bolniki. — Globok prepad na potu, v njem polno granatnih lukenj. Hrib Sv. Mihela stoji pred menoj, črni mole njegovi trije vrbovi 197, 275 in 242. Kot velik kit je videti gorski greben. Eden vrhov je znani mrliški vrh; pred postojankami ene naše divizije se je kopičilo 6000 laških mrličev.
Neslišni moramo dalje, vsak glas ali šum je lahko nevaren. Tu prežita nasprotnika drug na drugega, boji so tu mnogo sovražnejši kot na Ruskem. Najrazličneje orožje je tu na vrsti, zračni torpedi, dolge železne cevi, plinove bombe, ročne granate. Dostikrat obvaruje človeka le humor, da ne zblazni v tem peklu. Tako imajo granate pri vojakih najrazličneja imena.
Počasi se potisnemo na vrh k Sv. Mihelu. Po ozkem predoru se priplazimo in skoro pademo v skalno duplo. Skaloviti, več metrov debeli strop varuje upad granatam. škripajoč se vrta sveder v skalovje, sveder, ki ga goni motor. Kakor v rud-
niku se čujejo udarci in nabijanje. Celo rudniški konj je tu, prav majhna tovorna žival ga zastopa.
Veliko vojaško pokopališče! Mesečina obliva križe z bledo svetlobo. Mrliči Sv. Mihela počivajo tu, in ranjeni prihajajo mimo, ranjenci od Sv. Mihela. Kaj se godi tam? Vedno huje se sliši pehotni ogenj, Lah napada. A doslej ni mogel prodreti do naših postojank, prodre li v bodoče? Snopi granat padajo na hrib, umazani vrtinci dima se dvigajo v zrak. Mi odrinemo zopet nizdolu. Srečamo dolgo vrsto tovornih živali, votlo, živila in municijo nosijo sta-novnikom v strelskih jarkih. Zakaj le ponoči oživi v strelskih jarkih.
Svetilne krogle polete v zrak in na hrib padajo iznova granate. Sv. Milici stoji sedaj v senci, kakor bi se bil ogrnil v črno tenčico. Koliko obličij ima pravzaprav ta hrib? V postojanko potiskajo top; topničarji šepetajo med seboj, priziblje se voz, mrliča dvignejo iz njega.
Gremo nizdolu k topovi postojanki. Giblje se lahno na peresih, kot jeklena igrača izgleda proti okornemu možnarju. Tam-le baš zaganjajo vrli Štajerci in Korošci k nam udrlega Laha nazaj v njegove jarke. Vedno bolj divje prihaja streljanje iz pušk. Gotovo so jim cevi že ža-l-eče vroče in rame bojevnikov otrple od vednega suvanja mnogih strelov. Šestero-vprežen municijski voz pride po bregu nizdolu. Oddal je tovor in sedaj se pelje domov. Konji ne morejo ostati dolgo na Dobrdobski planoti, ker zanje ni tam ne krme ne vode. Le človek se privadi razmeram tako, da živi tudi v Dobrdobu. Tu na pobočju že žvižgajo krogle. Po prika-zenski vasi nas vodi pot. Cerkev se nam beli v mesečini naproti. Več minut vlada tišina, noben strel ne poči, le burja tuli vedno močneje. Po potu pride delavski oddelek z žagami, sekirami in lopatami na ramah: bataljoni delavcev. Takisto so junaki v vojni kot bojevniki sami.
Poiščemo 30.5 cm možnar. Stoji ukopan na svojem mestu, topničarji ga obkoljuje-jo. Cev se mu giba kakor rilec orjaškemu slonu. Za hip izgleda kakor bi hotel ustreliti na v tem že porumeneli mesec. Topničarji režejo veje, da ž njimi pokrijejo orjaka.
Na nebu se zaznava zora, pot nas vodi po gozdu, oklesanem po granatah. Na koncu gozdne poti se nam pojavi globoko doli Gorica. Duh žalostne tesnobe veje preko uničenega mesta. Čisto jasno sc razločujejo laške postojanke na bregu Soče. Laški vojaki se gibljejo po kritjih. Čudovito jasno se vidi mnogo kilometrov v oddaljeni Krmin. Hiše se svetijo v zori v mavričnih barvah. Na postaji za privezane zrako-
plove čaka napolnjena kot pesa rumena krogla, kakor bi hotela pozdraviti zlato kroglo, ki se v jutru prikaže na nebu,
lazlkM Kanncinske cerkve v fiorir,!.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Razdiranje Gorice se nadaljuje. Dokler je rušil sovražnik naše domove, smo še ohranili mirno kri, naša močna neomajna zaslomba je bila cerkev. Tam smo našli tolažbe in moči, da smo vztrajno in vdano prenašali grozote vojske. Dne 29. novembra ob poldvanajstih pa je kleta sovražna krogla najtežjega kalibra privr-šala v edino cerkev, ki nam je še ostala odprta — v cerkev čč. oo. kapucinov. Predrla je desno steno v višini kora, švignila mimo orgel in predrla levo steno poleg vrat, ki vodijo na kor. Tam je razpočila in porušila porto z vežo vred in pritlično steno poslopja, ki se dviga levo ob vhodu v samostan. V pritlični sobi jc spal samostanski hlapec, ki je pa osta! popolnoma nepoškodovan. Silni zračni pritisk je raz-klopil orgle in pobil skoro vse šipe. Omet in kamenje je pokrilo cerkev, ki je najda-Ije vztrajala sredi bojnega viharja. Nepopisen gnjev se nas je polastil, ko smo v jutru 30. novembra prišli kakor po navad? k sveti maši in zagledali razdejanje.
Dragi Goričani, razkropljeni sirom naše očetnjave, pošiljam Vam to poročilo, ker vem, kako priljubljena Vam je bila ta cerkev. V duhu vidim radedarnost, s katero smo pred petimi leti zlagali vinaT k vinarju, da je vzrastlo lepo svetišče. Vidim v duhu veselje, ki smo ga užili tu ob raznih svečanostih in vem, da Vas bo uža-lostilo moje poročilo. Toda Bog nc plača vsako soboto, in gorje sovražniku, ko bo prišel dan plačila. Najlepša cerkev Gorice je opustošena, toda nikakor nočemo izgubiti zaupanja v božjo pomoč in či:n hujši je srd, s katerim ruši sovrag naša svetišča, tem večja bo naša požrtvovalnost, ko se bodo na razvalinah gradile nove hiše božje. Sedai nam bo ostala edino še podzemeljska kapelica v kleti uršulinskega samostana. Tamkaj se bomo odslej zbirali v temnih adventnih jutrih, kakor prvi kristjani v katakombah in molili, da nam božje Dete kmalu pošlje zmagoslavnega miru. Častitim očetom kapucinom svoje najglobje sočutje povodom katastrofe, ki je njih in nas enako občutno zadela. Čast. P. Janez Rebcrc pa naj sprejme tem potom našo najtoplejšo zahvalo za. neumorno dušno pastirsko delovanje, katero je vršil tudi v času najhujšega bombardiranja z nezmanjšanim pogumom in gorečnostjo.
Hvaležni Goričani.
fini! hm za toi
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. decembra. Uradno se razglaša:
Italijani so ponovili svoje napade na tolminsko obmostje in naše gorske postojanke severno od tam. Pred Mrzlim vrhom so se izjalovili trije, pred gorskim grebenom severno od Dolja pa dva sovražna napada, Italijanska artiljerija je porušila v tolminski dolini kraje, ki leže za bojno črto. Obmostje se je nahajalo mestoma zopet v bobnečem ognju in so je večkrat z zelo močnimi silami brezuspešno napadli. Sovražna pehota je poizkušala pri Oslavju prodreti pod varstvom megle. Oddelki našega pešpolka št. 57 so odbili tu tri naskoke. Sicer se tu niso razvili nobeni večji boji pehote.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tisko . noga stana:
1. d e c em b r a. Včeraj so počivali boji pehote, da so se zgradile pridobljene postojanke, in sicer mecl živahnim delovanjem artiljerije z nalogo, da razbije nove sovražne brambne črte. Na bivališča namenjen ogenj sovražnika je povzročil požar v civilni bolnišnici v Tržiču, ki smo ga hitrp pogasili. Sovražni letalci so brez
škode metali bombe v karnijska kraja Paulavo in Misincinio. V malih bojih je izgubil sovražnik 30 ujetnikov in eno strojnico.
XXX
Lahi uničujejo in požigajo Gorici).
Iz vojnega tiskovnega stana: Čim manjše uspehe dosežejo Italijani ob naši bojni črti, tem ljutejše obstreljujejo neutrjeno mesto Gorico.
V Gorici naj ne ostane kamen na kamnu.
Doseči hočejo, da ne ostane v Gorici kamen na kamnu. Strašna je slika uničenja, ki se nam predstavlja v mestu. Za-žigalne granate neprestano padajo na hiše v mestu; po cestah je vse polno razvalin: strehe, deli sten, opeka, pohištvo leži okoli. Nobena šipa ni ostala cela. Ob hišah vise raztrgane brzojavne in telefonske žice, razdrte so vodovodne cevi. Skozi luknje, ki so jih prebile granate skozi stene, se lahko vidi v zapuščena stanovanja. Nadvse žalosten je pogled na razbito kuhinjsko posodo, razcafadrano perilo in obleko, ki leži raztresena povsod okoli.
Mrtva Gorica.
Po cestah ni mogoče hoditi. Skakati j se mora čez globoke luknje, ki so jih na-j pravile granate. Ceste so popolnoma Lz-umrtc. Vsa vrata in okna so zaprta. Lc
posamezne osebe preplašene hite poleg zidov. Preplašene obstanejo, če tuli kaka granata v zraku. Hitro izginejo okolu vogala. Na vsak grom topov ljudje preplašeno obstanejo in čakajo vdano, kam da zopet udari smrt.
Groza v kapucinski cerkvi med sv. mašo.
V kapucinsko cerkev so padale granate med božjo službo. Pater Sabas, ki je maševal, je prvi hitel pomagat ranjencem. Med samaritanskim delom ga je zadela in nevarno ranila granata.
Vestni gasilci in pismonoše.
Z veliko požrtvovalnostjo so delali goriški ognjegasci. Pismonoše so izpolnjevali svojo dolžnost do konca in so kljub obstreljevanju dostavljali pošto.
Zopet zgorele cele vrste hiš,
:idnje dni je bilo zopet porušenih več poslopij. Justična palača, Attemsov muzej, cerl v Notre Dame, kolegij Convito Friu-lano, magistralni zimski vrt in poslopje furlanske banke je uničeno. Zopet so zgorele cele vrste hiš. Popolnoma je uničila ena sama granata tiskarno Paternolli.
Lahi napovedali, da hočejo popolnoma porušiti in požgati Gorico.
Italijani streljajo zdaj na mesto predvsem z velikimi topovi. Na cestah se lahko povsod vidijo mrliči in mlake krvi. Zadnji prebivalci v Gorici se plazijo sestradani iz kleti in beže iz razvalin. Slede svetu svojih odrešiteljev, ki so po svojih letalcih i izpustili v Gorico na tisoče listkov: »Po- i begnite hitro, ker hočemo razstreliti in po-oolnoma požgati Gorico!«
XXX
Nadvojvoda Jože! o bojih na Doherdobski visoki planoti.
Iz vojnega tiskovnega stana: V glavnem stanu svojega zbora je sprejel nadvojvoda Jožef skupino vojnih poročevalcev, ki jih je vodil stotnik Gschliesser. Nadvoj- j voda dela v zelo priprostem prostoru, v katerem stoji le vojna postelja in pisalna miza. Nadvojvoda se je x-azgovarjal s vsa- j kim poročevalcem in je izrazil, da popol- j noma zaupa v neprodirljivost postojank ob robu visoke planote, ki ga imamo še ravno tako zasedenega kakor ko so se pričeli boji. Ponosno je govoril o slavnih činih njegovih čet, ki jih bo mogoče v popolnem obsegu šele pozneje ceniti. Nadvojvoda se osebno zanima za vsakega moža: Z mnogimi, ki so se posebno odlikovali, je govoril sam in jim je lastnoročno pripel hrabrostno svetinjo na prsi. Po posebno ljutih napadih Italijanov obiskuje strelske jarke in se razgovarja z ranjenci. O napadalnem veselju italijanske vojske govori nadvojvoda z velikim spoštovanjem.
Boji za hrib sv, Mihaela.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: j Novi laški napadi ob soški fronti so vedno j bolj divji, vendar je pa njihov cilj vedno bolj omejen. Najprej so poskušali s sploš- j nim frontalnim predorom, nato so združili vso napadalno silo na čisto določene po- i samezne dele na doberdobski planoti kakor pred goriškim obmostjem. Njih strašne izgube jih silijo sedaj, da napadajo samo eno točko v četrti soški bitki: Hrib sv. Mihaela, obvladajočo točko doberdobske planote.
Napadajo v širini štirih kilometrov in zbirajo za to zelo velike napadalne sile. Tudi topot je napadel polk za polkom, vsak polk v osmih rojnih črtah. Te napade ponavljajo in jih prekinejo vedno le s tričetrturnim artiljerijskim ognjem. V po-nočnih protinapadih so naši vrli Štajerci vedno obdržali staro fronto, pogosto v več-urnih bajonetnih bojih, kakršnih svet še ni videl.
Boji v snegu in ledu.
Dopisnik -»Berliner Tageblatta« javlja svojemu listu: Še vedno ne moremo zadostno oceniti silne žilavosti in vztrajnosti naših vojakov. Ne samo, da vrše tam nadčloveška dela, odkoder nam prihajajo jasna poročila slave njihovih bojev, temveč jih vrše tudi tam, kjer je navidezno mir, Dnevna poročila generalnega štaba nam ne omenjajo ničesar z raztrganih vrhov gore Krna, najsevernejše točke na soški fronti. V meter debelem snegu s pokopani strelski jarki. Čete žive v mrazu 8 stopinj pod ničlo. Sneg je pokril žične ovire in treba ie bilo napraviti nove. Naši vojaki rabijo peščene vreče, ki zmrznjene dajejo skalno trda kritja. Ne le s sovražnikom, tudi z visokim snegom se mora tu boriti človek. Po vsem odseku morajo neprestano čistiti pota z lopatami. Na strmih bregovih so postavljene lesene stene v brambo lavi-nam. Sovražniki si stoje čisto blizu nasproti, po 200, 100 pa tudi le 20 metrov narazen. Topovi ne mirujejo, a tudi peho-ta ima vedne boje. Mrličev ni mogoče pokopati. Ko so Ogri hoteli pokopati ponoči s rržna trupla, so Italijani streljali na-nlo. No, tudi Italijani ne morejo skriti ra-r; en cev, in ponoči je čuti pogostoma tarnanje onih, ki zmrzujejo v snegu.
Ker je sovražnik tako blizu, se zakrivajo Lahi s kovinastimi, črnimi, Cvetero-v oglatimi ščiti. Tudi sami imajo oblečene
nekake oklepe, ki pa niso dosti vredni, ker jih krogle prebijejo prav lahko. Pa tudi našim četam je enako težek boj po gorah in mrazu. Na robeh so zgrajene vijugaste steze in vzpenjače. Tisočere mule nosijo po njih živila in slielivo, les za okope in gorko obleko četam. Nosijo tudi peči, ki naj vojake varujejo mraza. V tem strahovitem mrazu morajo vojaki jesti dvojno toliko. Vsak vojak ima trojno obleko, volneno kapo in ogrinjač iz krzne, pri vsaki četi je peč.
Italijani se boja Hrvatov In Slovencev. — Pohvala italijanskega Usta našim četam.
»Giornale d- Italia« piše, da so avstro-ogrske čete ob Soči imelo prirodno premoč stališč in v pripravnosti terena, kar je bilo vse zelo koristno njihovi obrambi. Na fronti proti Italiji stoje najboljše avstro-ogrske čete, med njimi izredno dobri kontingenti iz Koroške, Kranjske in HrvaŠke, a tudi krasne primorske čete, iz krajev, polnih laškega življa.
V Italiji interniranih 135.000 Avstrijcev.
Bern. *Echo de Pariš« poroča iz Rima: V Italiji je interniranih 135.000 Avstrijcev.
izjave s Mm zuiranleoa rainlslro.
Rim, 1. decembra. (Kor. ur.) Zunanji minister je izjavil v zbornici:
Zakaj je napovedala Italija vojsko,
Ker je prekršila Avstrija bistvena določila trozvezne pogodbe po sumljivem napadu na Srbijo in ker so se izjalovila naša pogajanja, ki smo jih vodili od decembra do majnika, je postalo nujno potrebno, da svoje najvitalnejše interese varnosti Ln neodvisnosti branimo z orožjem in da dosežemo svoje temeljne narodne aspiracije. Ko smo napovedali Avstriji vojsko, nam je naznanila Nemčija, da smatra za prekinjene svoje zveze z Italijo.
Napoved vojske Turčiji.
Dne 20. avgusta smo napovedali vojsko Turčiji, ki je prekršila lausannsko pogodbo in zavirala odpotovanje italijanskih konzularnih uradnikov in italijanskih državljanov in ker smo hoteli v popolnem soglasju z zavezniki postopati na Balkanu in na Orientu.
ških in francoskih sil preslišati obupnih klicev, ki dohajajo čez Adrijo. Kolikor mogoče hitro bomo storili, kar je mogoče, da pomagamo armadi kralja Petra in da ji skupno x zavezniki zagotovimo preskrbo in opremo in da ji olajšamo zbiranje za pričakovani trenutek osvobodilni' oioti-udarca.
Albanijo.
Navzočnost naših zastav na ono-stranskem obrežju Adrije bo tudi prispevala, da se udejstvuje prevzeta politika Italije glede na Albanijo, ki je prejkoslej za naše interese prve vrste, v kolikor je njena usoda navezana na Jadransko morje. Za Italijo je neodvisnost albanskega naroda največje važnosti.
Odrešenje. — Bramba Adrije. — Koristi Italije v vzhodnem Sredozemskem morju.
Sila italijanskega orožja se bori za pridobitev naravnih mej in za osvojitev vrat Italije; obenem izvedemo oprostitev naših rojakov, ki že dolgo vrsto let vodijo neenak boj proti zavratni, neprestani raz-naroditvi po avstrijski vladi.
StrategiČna bramba Jadranskega morja obsega nadaljni glavni predmet naše politične akcije, ker je za Italijo absolutno potrebno, da v postavni obrambi doseže tak položaj ob Jadranskem morju, ki vzravna neugodno naše vzhodno obrežje
Končno ne more trpeti vlada v vzhodnem Sredozemskem morju, kjer cveteče italijanske naselbine zahtevajo primerno stališče, ki odgovarja ugledu domovine na-spjoti drugim tekmujočim velesilam. da bi izključili Italijo.
Narodne aspiracije.
Podpirani po gorečem zaupanju vsega naroda, naglašam še enkrat, Italija je trdno odločena, da hoče voditi vojsko z vsemi silami in za ceno tudi še večjih žrtev, dokler se ne dosežejo italijanske svete narodne težnje in tisti splošni predpogoji naše neodvisnosti, varnosti in medsebojnega spištovanja narodov, kar more edino tvoriti temelj trajnega miru in potrebo pogodbe, ki veže nas in naše zaveznike
Kda: se je podpisala pogodba v Londonu.
Na medklic, kdaj je podpisal londonsko pogodbo, je odgovotil Sonnino, da se
je to zgodilo šele zadnje dni v zvezi z di-
p!r>: "'' ""im nastopom proti C»"?ki.
XXX
Cadorna pokvaril Sonnioov koncert
Berlin. (Kor. ur.) Časopisje pravi o Sonninovem govoru, da se pozna, kako je že brezuspešna vojska ohladila upe in zahteve Italije. »Kako malodušne so Son-ninove besede o zopetni osvojitvi naravnih meji,« izvaja »Lokalanzeiger«. »Čuti se naravnost, kako mu je pokvaril koncept Cadorna, ker je izostalo poročilo o pacl^u Gorice.«
Giolitti in zbornica.
Lugano, 2. decembra, Giolitti se včerajšnje seje zbornice ni udeležil. Listi navdušeno razpravljajo o Sonninovem govoru. »Secolo« pričakuje, da mora sedaj Nemčija napovedati Italiji vojsko. Poslanec Torre izjavlja v »Corriere della Sera«, da bi morebitna vojska v Albaniji morala Italijane napolniti z največjo skrbjo. Italija bi se le tedaj smela v to spustiti, če bi bila že vnaprej gotova uspeha.
Odkritja o politiki Italije.
Geni. Pariški posebni poročevalec lista »Journal de Geneve« izvaja: V Parizu se sodi, da je Italija naravnost dolžna na Balkanu odločno nastopiti, ker je Italija najmanj zaposlena. Tako so sodili ves čas tudi merodajni činitelji v Rimu, a Cadorna je zagrozil, da odstopi, če pošlje Italija čete na Balkan, Cadorna je bil prepričan, da odloči končno položaj njegova ofenziva ob Soči. Trpeti zato ni hotel, da sc njegova sila oslabi in jc celo iz Tripolisa pozval čete. Kakor sodi Cadcrna, Italija nima dovolj topov in ni zadostno pripravljena, četudi je imela dovolj časa. Cadorna je zdaj navdušen pristaš akcije na Balkanu, ker se je prepričal, da ^o se boji ob Soči razvili drugače kakor jc pričakoval. Anglija je določila, kako naj se Italija udeleži vojske tia Balkanu. Anglija namreč dobavi beže-čim Srbom preskrbo, a dovažati jim jo mora Italija. Prevzeta naloga, z ozirom na nevarnost podmorskih čolnov ni lahka, saj ni mogla Italija niti držati malega otoka Pelagruž. Kljub temu Franciia nestrpno pričakuje, da izpolni Italija svojo zavezniško dolžnost.
Politika Italije na Balkana. — Italija napove vojsko Bolgariji,
Na Balkanu je nadaljevala Italija svojo j staro politiko v smislu načela narodne enakopravnosti in neodvisnosti balkanskih narodov v popolnem sporazumu z zavezniki. Mirnim potom je nakazala Bolgariji Macedonijo v okviru dogovora leta 1912., ! Srbiji so se zagotovile dalekosežne odškodnine. Medtem, ko je stremila politika četverosporazuma na enotnost balkanskih držav, je pospeševala politika osrednjih velevlasti neslogo in ljubosumnost med ! njimi in je našla, žal, ugodna tla. Diplomacija je mogla sploh malo opraviti glede j na dušno razpoloženje javnosti in vlad na Balkanu radi vojaških dogodkov, ki so odstranili zaupanje na končno zmago četverosporazuma. Bolgarija se ni ozirala na ugodne ponudbe četverosporazuma in je nastopila sovražno proti Srbiji, ko so jo napadle združene vojne sile obeh evropskih osrednjih velevlasti s strašnimi vojnimi sredstvi, nakar je Italija skupno s svojimi zavezniki napovedala Bolgariji vojsko.
Solidarnost Italije z njenimi zavezniki,
Med Italijo in njenimi zavezniki se je v najpopolnejši meri in občudovanja vredno obnesla diplomatična in vojaška solidarnost. Odkar je nastopila Italija z vojsko, se je v sovražnem taboru čutil strašen pritisk italijanske vojske, ki je posebno meseca septembra omogočil zmagovito rusko protiofenzivo. Večmesečna solidarnost nas prepričuje o potrebi, da jo javno in slovesno izrazimo. Formalen pristop k londonskemu dogovoru z dne 5. septembra 1914 se je že izvedel v Londonu.
Stališče Grške.
Stališče Grške je povzročalo skrbi, a položaj se je na srečo kmalu pojasnil, ker je pritrdila Grška zahtevam zagotovitvi v smislu svojih prejšnjih izjav dobrohotne nevtralnosti. Upa se, da se zopet obnove z Grško najboljše razmere najzaupljivejše prisrčnosti. Olajšalo bo to zadovoljivo ureditev posameznih vprašanj glede na jamstvo nedotakljivosti in svobodnega kreta-nja zveznih čet tako v Solunu kakor na dohodnih cestah in na njih preskrbo.
Srbija.
Politična in gospodarska neodvisnost Srbije je tvorila vedno eno glavnih točk italijanske balkanske politike in odgovarja vitalni potrebi obstoja Italije kot velesile, Politiško in gospodarsko zahlapčevanje Srbije po Avstriji bi tvorilo za Italijo težko in trajno nevarnost in neprekoračljiv zid naši gospodarski ekspanziji na onostran-skem jadranskem bregu. Sporazumno s svojimi zavezniki smatramo obnovitev popolne neodvisnosti junaškega srbskega naroda kot neizogibljiv smoter sedanje vojske. Srbska armada išče danes izhoda k morju. Italija ne more ne glede na »hvale-i vredne« napore v Solunu izkrcanih angle-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. 1
Dunaj, 2. decembra. Uradno se razglaša:
Danes zjutraj smo vkorakali v Plevlje. Mesto smo vzeli po trdovratnih bojih. Od-delek* ki je prodiral čez prelaz Metalka, j je vrgel včeraj sovražnika pri Boljaniču; skupina, ki je došla čez Priboj, je vzela z , naskokom višine severno od Plevlja; tretja skupina Je prepodila Črnogorce pri Jabuki. Naše čete je mohamedansko prebivalstvo navdušeno pozdravilo, Črnogorci so se deloma umikali v begu. Južnozahodno od j Mitrovice je privedel nek avstrijski pol-bataljon 4000 srbskih ujetnikov, 2 topa in 100 zaplenjenih konj.
Bolgari zasledujejo dalje v smeri proti Djakovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. decembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Zahodno od Lima smo zasedli Bolja-nič, Plevlje in Jabuko. Južnozahodno od Mitrovice je dovedenih 4000 ujetnikov in 2 topova.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija. (Kor. urad.) »Agence Telegra-phique Bulgare« poroča uradno:
30. novembra. Naše čete nadaljujejo ofenzivo onstran Prizrena.
Od pričetka vojske s Srbijo, od 14. oktobra, do zavjetja Prizrena, 29. novembra, smo vzeli Srbom 50.000 ujetnikov, 265 topov, 136 artiljerijskih municijskih voz, približno 100.000 pušk, 36.000 granat, 3,000.000 patron, 2350 železniških voz in 63 lokomotiv.
Na južnozahodni bojni črti smo po zasedbi Kičeva in Kruševa zasedli mesto Brod ob cesti Kičevo — Prilep,
Na francosko-angleški bojni črti se ni nič izpremenilo.
XXX Črnogorsko uradno poročilo.
Cetinje, 1. decembra. Uradno poročilo z dne 29. novembra;
Pri Foči smo napadli Avstrijce in jih odbili. Umikajo se v neredu proti Gorazdi.
XXX
Padec Plevlja.
Vojni poročevalci poročajo 2. t. m.: Avstrijske čete so včeraj vkorakale v Plevlje in so v obkoljcvalnem napadu vrgle Črnogorce, Izvedle eo to takole: Ena skupina, ki je prodirala od sedla Metalka, ie premagala Črnogorcc pri Boljaniču, druga skupina, ki jc prihajala od Priboja, je vzela
z naskokom višine, ki se razprostirajo severno od Plevlja, tretji oddelek je porazil Črnogorce pri Jabuki. V Plevlju je ostalo 3000 prebivalcev, večinoma mohamedanci, ki so radostno sprejeli naše čete. Na višinah severno od Plevlja smo zaplenili veliko pušk in drugega orodja, V Plevlju so Črnogorci razstrelili municijsko skladišče in mostove čez Cehotino. Gorska reka Ce-hotino se izliva pri Foči v Drino.
X
X X
Mesto Plevlje je štelo pred vojsko 6000 prebivalcev. Ko so imeli Avstrijci zaseden Šandžak (do 1. 1908.), je bil tu sedež 1. avstrijske pehotne brigade. Kraj je zelo živahen in zadnja postaja železnice iz Go-lazde čez Čajnico in Metalko. Po aneksiji Bosne in Hercegovino je prepustila Avstrija Sandžak Turčiji. V balkanski vojski so Črnogorci vzeli Plevlje 28. oktobra 1912.
Boljanič leži 16 km seveinozahodno od Jabuke, 13 km vzhodno od Plevlja. Boljanič šteje 2000 prebivalcev. Jabuka je skromna naselbina.
V uradnem poročilu omenjena zasedba Boljaniča, Plevlja in Jabuke je zato strategično važna, ker so zavezniki zasedli najvažnejšo in najboljšo cesto, ki veže doline zgornjega Lima in zgornje Drino.
Boji pri Bitolju.
Lugano. »Corriere della Sera« poroča iz Soluna: Srbi stoje v polkrogu okolu Bitolja in se še branijo, a usoda mesta je že zapečatena. Polkovnik Vasič jc sklenil, da brani mesto do skrajnosti, nato se pa umakne z armado proti Resni in proti Ohridu. Nokaj najboljših obrambnih postojank se drži ln je baje sklenil, da se ne izogne tudi bojev na ulicah in da hoče mesto držati do skrajnosti. Posadka v Bitolju se ceni na 3000 mož.
Lugano. »Giornale d- Itnlia« poroča, da se je Bitolj udal 1. t. m. Predno so mesto Srbi zapustili, so je oplenili.
Srbske čete na Jadranskem morju.
Genf, 2. decembra. Srbske čete so dobile, kakor poročajo francoske vesti, povelje, da se umaknejo do jadranskega morja, kjer jih nameravajo ukrcati.
Srbski glavni stan v Valoni.
Solun. Srbski tiskovni stan se jc preselil v Valono, kjer se podpisujejo tudi i uradna poročila srbskega generalnega štaba. Sodi se, da se nahaja tudi srbski ! glavni stan v Valoni, vlada pa ostane še v j Skadru.
Nemške čete v Nišu.
Dunaj, 2. decembra. ;Siidsla\. Korr.« poroča iz Sofije, da so nemške čete došle 1 v Niš, Bolgarski vojaki so jih navdušeno pozdravljali. V Nišu vlada že precej navadno življenje.
Skrb za srbske begunske otr^ac.
Geni, 2. decembra. Narodno francosko sirotinsko društvo je sklenilo, da bo razdelilo srbske otroke po južnofrancoskih mestih.
Bodočnost Bolgarije ln Srbije.
Budimpešta, 2. decembra. Posebni dopisnik »Az Esta« je imel v Sofiji razgovor z Radoslavovim. Ta je rekel: Srbski odpor je zlomljen. O tem ni več dvoma. V nekaj dneh bo cela Srbija v rokah zaveznikov. Glede bodočnosti Srbijo je Radoslavov rekel: Mislim, da je Avstrija že samoposebi umevno sklenila, kaj inisli storiti, da za bodočnost enkrat za vselej odstrani politično in gospodarsko nevarnost. Na drugi strani se pa misli, da se bo dalo vse narodne bolgarske ideale popolnoma uresničili in da bodo vse bolgarske zemlje, katere so dosedaj nosile srbski jarem, združene za večne čase z Bolgarsko. Kaj se zgodi z drugimi kosi, o tem se ve ravno toliko, kakor o prihodnjosti srbske dinastije.
XXX
Grška in ententa.
Zahteve entente.
Dunaj, 2. decembra. »Siidslav. Korr.« javlja, da je ententa zahtevala od Gi-škc: 1. Grška umakne vse svoje čete iz Soluna in okolice, 2. nad črto južnovzhodno od Soluna do Bitolja imajo zavezniki izključno pravico razpolagati z železnicami in cestami; 3. zavezniki imajo pravico utrditi Solun in haleidiski polotok; i. Grška izroči v vseh svojih teritorialnih vodah in tako tudi v luki Pireju pomorsko policijo ententi.
Ententa se ne zadovolji z obljubami, ampak zahteva takojšnjo izpraznitev Soluna.
Lugano, 2. decembra. »Corriere della Sera« javlja iz Aten: Ententin korak je napravil v Atenah izredno slab vtis. Časopisje in ljudstvo se jezi nad nezaslišanimi zahtevami. — Italijansko časopisje opisuje položaj kot skrajno napet. »Corriere della Sera« slika položaj tako, da se sicer obe stranki vneto trudita, da ne pride do skrajnosti, da je pa položaj vsak dan slabši in se lahko vsako uro obrne v najslabše. Grška ne misli demobilizirati, pač pa mrzlično nadaljuje svoje oboroževanje in ima že 200.000 mož pod orožjem. Zadnji poizkusi pri kralju so napravili najslabši utis. — Kralj stoji na stališču, da odločitev za Grško ne zavisi od ententinih not, ampak od razvoja vojaških dogodkov.
Grški ministrski svet.
Atene, 1. decembra. (K. u. Zakasnelo.)
»Agence Havas« javlja: Ministrski predsednik jc imel dolg razgovor s kraljem, ki je po časnišlcih vesteh čisto vladnega mnenja. V nujno sklicanem ministrskem svetu je ministrski predsednik poročal o razgovoru z zastopniki entente. Ministrski svet je razpravljal o vseh možnostih položaja. Razvil se je dolg razgovor o postopanju, katero naj Grška v teh razmerah zavzame. Pri posvetovanju je bil tudi načelnik generalnega štaba.
Venizelos vendar kandidira.
Atene, 2. decembra. Venizelos pričenja svojo staro igro slepenja in zavijanja znova. Vkljub svoji protiizjavi kandidira v 5 volalnih okrajih, tudi v Solunu.
XXX
Rumunija.
Ženeva, 2. dccembra. Petrograjski dopisnik »Tempsa« izve v dobro poučenem viru, da ima Bratianu trdno voljo ohraniti nevtralnost, kar potrjuje tudi prestolni govor.
Kodanj, 2. decembra. Petrograjski listi potrjujejo, da je Rumunija izjavila, da bo vsak prehod čet skozi Rumunijo smatrala za kršitev rumunske nevtralnosti, proti čemur bo nastopila z orožjem. To jc Rumunija sporočila v Petrograd, Berlin in na Dunaj.
Grožnje Bratianu;n.
Kodanj, 1 .decembra. Londonski »Star« prinaša skrivnostna namigavanja o baje sklenjnem dogovoru med Rumunijo in entento. Kasnejše pariške vesti pa pravijo, da je obnašanje rumunske vlade vsak dan bolj nezanesljivo in groze Bratianuju.
Mille in škandali.
Bukarešt, 2. decembra. Poslanec Kon-štantin Mille, poslanec, kateri je dobil nekaj klofut in batin, obenem izdajatelj ruso-filnega »Adeverula«, piše v listu: »Prvi akt je končan. Sedaj sledi drugo in tretje dejanje. Priznam, da je bil v zbornici škandal, toda odklanjam vsako odgovornost. Je že usoda te dežele, da pogine, toda vedno se bodo še našli možje, ki bodo znali preprečiti to umiranje. Pride nov škandal in nato še eden.«
Zakaj ne dobi Rumunija novih ministrov.
Z Dunaja poročajo: Po bukareških vesteh se rumunski kabinet ne bo rekonstruiral. Bratianu se je dolgo časa pogajal s Stelianujem, voditeljem nezadovoljnežev v lastni Bratianujevi stranki. Stelianu je zahteval, da se ministrski predsednik zaveže. da ob gotovem trenutku, ko nastopijo izvestni vojaški dogodki, poseže v
vojr.o na strani entente. Bratianu je odklonil in tako je odpadla rekonstrukcija kabineta.
Pogodba med Rumunijo in osrednjima silama.
Peter Carp objavlja v »Moldovi« prvič nekaj točnih podatkov o zvezni pogodbi med Rumunijo in osrednjima silama.
Za prvo pogodbo se je leta 1883. pogajal Peter Carp, podpisala pa sta jo v Bad Gasteinu Bismarck in pa Bratianu. Bila je to mirovna pogodba, prej v to namenjena, da ustrahuje pristaše vojne, kakor pa da pripravlja evropejski požar. Ta pogodba je bolj odgovarjala rumunskim, kakor pa interesom osrednjih držav. Leta 1888. se je pridružila Italija. Ob nobeni teh prilik se ni pritiskalo niti na Rumunijo niti na Italijo, da se postavita pod varstvo te pogodbe, ki je obema državama zagotovila dobo nepričakovanega razvoja. Vsi dosedanji rumunski državniki in ministrski predsedniki niso niti najmanj ugovarjali proti tej zvezi, ki nas je obvarovala pred vsakovrstnimi nevarnostmi. Kakšne so te nevarnosti, občutijo oni, ki so prelomili besedo in vsled primere z Italijo bodo ostali sirenski glasovi Take Jonescuja brez uspeha.
I BI.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. decembra. Uradno se razglaša:
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. decembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj je neizpremenjen. Opis ruskega dnevnega poročila z 29, novembra o bojih pri krajih Uukst — Kazimirski je izmišljen. Pri armadi generala Bothmera so odbile prednje straže slabe oddelke Rusov, ki so napredovali.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 30. novembra. (K. u.) Z bojne črte ob Rigi se poroča, da je včeraj uspešno delovala naša artiljerija. Zvečer 29. novembra je napadel sovražnik vas Komova 25 km južnozahodno od Pinska. Okolu včerajšnjega opoldneva se je napad ustavil. Na levem bregu Stira je napadel nek naš oddelek sovražno postojanko zahodno od vasi Kozliniczy (6 km severno-vzhodno od Čartoriska) zvečer 28. novembra. V pobližnem boju je bil pobit velik del Avstrijcev, 3 častnike in 89 mož smo ujeli. Naše izgube ob tem presenetljivem napadu so bile neznatne in so znašaie 10 mrtvih in ranjencev. Sicer je bilo včeraj od Rige do rumunske meje mirno.
NOVI RUSKI NOTRANJI MINISTER.
Kodanj, 2. decembra. (Kor. ur.) »Ber-
lingske Tidende« poroča iz Petrograda: Krivošejnov naslednik Navmov je dejal v nekem pogovoru, da se rusko agrarno vprašanje ne da rešiti po določeni Ideji, ker so razmere v posameznih delih dežele preveč različne. V tem je on nasprotnik Slolypinovih nazorov. V splošnem je dejal Navmov, da se je le nerad odločil sprejeti ministrsko mesto, ker je preveč navezan na ljudstvo in je oddaljen od birokracije in od vladnega stroja. Na vprašanje, kako stališče zavzema nasproti narodnostnim vprašanjem, je menil, da ne sme nihče biti tuj v svoji domovini. Vlada mora z vsemi enako postopati. Na predlog notranjega ministra so razpisane komunalne volitve v Petrogradu za mesec februar.
RUSKI PRESTOLONASLEDNIK OPERIRAN.
Curih. Ruski prestolonaslednik je obolel na vratni oteklini, ki jo bodo morali prerezati.
nal konzistorija ne udeleži, pač pa mesto
njega škof iz Montpeliera, kardinal de Ca-brieres.
Boji ob (landerski obali.
Amsterdam, 2. decembra. »Telegraph« poroča: Danes je priplula kred flandersko obal angleška eskadra in jo dve url obstreljevala nemške postojanke pri ZeebrufTs-p in Ostende.
Stalni mumcijski svet v Londonu.
Stockholm. »Times« poročajo Četve-rosporazum je ustanovil v Londonu stalen municijski svet, ki ga vodi Lloyd George.
Angleške izgube meseca novembra.
London, (Kor. ur.) Angleška armada je izgubila meseca novembra 1057 častnikov in 40.427 mož. Angleško brodovje je izgubilo meseca novembra 34 častnikov in 261 mož.
Široka pleča Angleške.
London, 1. decembra. (K. u.) Reuter javlja. V današnji konferenci delavskih odposlancev je Asquith opozoril na ogromna finančna in gospodarska bremena vojske. Toda angleška pleča, je rekel, so široka dovolj, cla jih nosijo. Predsednik trgovskega urada je poročal o vladnem delu, da prepreči krivično višanje cen živil. Zagotovila je deželi sladkorja za 40 miljonov funtov in 25 miljonov za prevoz mesa in je s tem zagotovila večji dovoz, kakor ga dozdaj dežela še ni imela. Drž. zakladnik Kenna je rekel, da delavci sedaj ne smejo zahtevati višjih plač. Skoro v vseh panogah so se delavske mezde zvišale. Višje zahteve bi škodile tudi interesom delavstva. Poglavitno je sedaj, da se deželi di vojakov in mornarjev iu streliva. Dežela mora dobiti vojakov in streliva, četudi gre za to zadnji šiling.
POROČILO.
Wolff poroča iz
Turčija v vojsKL
NEMŠKO URADNO Berlin, 2. decembra, velikega glavnega stana:
Izvzemši artiljerijskih in bojev z minami na raznih mestih bojne črte nobenih posebnih dogodkov, Severnozahodno od St. Quentina nam je padlo v roke neko dvokrilno letalo z dvema angleškima častnikoma, ker se je pokvaril motor.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francoski katoličani. Ženeva, 2. decembra. Maurras se v »Action Franijaise« pritožuje nad »Temp-som«, ki z vsemi sredstvi neti sovraštvo proti katoličanom. V »Journalu« pravi Bonnesou, da vsa znamenja kažejo verski razdor v notranjosti. Za »Union sacre« se bližajo hudi dnevi.
Kardinal Mercier. Curih, 2. decembra. »Neuc Ziiricher Ztg.« izve iz Bruslja, da je sv. oče kardinalu Mercieru naročil, da goji prijateljsko razmerje med belgijskimi škofi in nemško upravo. — »Secolo« poroča, da se kardi-
Velika turška zmnna pri Bagdadu.
Carigrad. (Kor. ur.) Turki so na bojni črti ob Iraku priborili veliko zmago nad Angleži, katerih izgube so zelo velike. Samo število mrtvih se ceni na 5000 mož.
Obramba Sueškega prekopa.
Geni. Atenski listi poročajo iz Alek-sandrije: Angleško čete so končale utrje-valna dela ob Sueškem prekopu. Zgrajena so tako, da lahko poplavijo okolico. Z živili in s strelivom bodo branilce preskrbovale topničarke.
Sv. Oče in MiM premirje.
Monakovski centrumovi krogi so dobili vest, da ni verjetno, da bi papež vlade prosil za božično premirje, ker sta lansko leto to odklonili Rusija in Francoska. Pač pa bo sv. oče v konzistoriju v nagovoru na kardinale ali v posebni okrožnici na škofe v vojskujočih se državah klical k miru.
Polkovnik Scfiinnerer ranjen.
Iz Maribora se poroča: Poveljnik 26. domobranskega pešpolka polkovnik Schin-nerer jc bil na bojišču težko ranjen; krogla ga je zadela v glavo. Štabni narednik Ivan Slamič piše polkovnikovim sorodnikom med drugim: Celokupni 26. domobranski pešpolk globoko obžaluje, da je izgubil svojega ljubljenega, hrabrega in srčno dobrega poveljnika, ki je bil res pravi oče svojim vojakom. Bataljon me Je izbral, da našemu ljubljenemu poveljniku v njegovih težkih urah prinesem tolažbe in mu izrazim ljubezen in udanost vseh njegovih vojakov. Z velikim šopkom vrtnic in drugih cvetlic sem se podal na pot k njemu, spremljan po gromonju težkih topov in obkroževan od sovražnih letalcev. Z iskrenim veseljem in ganjenim srccm je sprejel ljubljeni poveljnik cvetlice, znamenje poklonstva; ganjen se je zahvalil za udanost njegovih vojakov. Gospodu polkovniku zvesto streže njegova ljuba soproga in je sedaj že iz največje nevarnosti; z božjo pomočjo nam ostane ohranjen. To je vroča želja celokupnega strumnega polka, ki trdno in zvesto stoji v fronti ter samozavestno in brez strahu gleda sovražonemu sovražniku v oči do njegovega končnove-Ijavnega poraza.«
Dnevne novice.
4- Za sv, očeta. Drugo adventno, to je prihodnjo nedeljo, se bo po cerkvah pobiralo milodare za sv. očeta. Ravno v svetovni vojni so stroški sv. stolice zelo narasli, pa tudi sv. oče je v očeh svojih vernikov zrastel visoko. Edini, ki ima za človeštvo pravi mir. Med svetovno vojno so celo drugoverci vzljubili rimskega papeža. Mi katoličani, njegovi otroci, pokažimo v darovih svojo ljubezen do sv. očeta. Pomagajmo mu v njegovi veliki stiski in potrebi sv. Cerkve.
-f Ministrski svet je 2. t. m. zboroval pod Stiirgkhovim predsedstvom. Udeležili so se ga vsi ministri. Cesar je 2. t. m. zaprisegel nove ministre, nato te zaslišal grofa Stti gkha v daljši, zasebni avdienci.
Novoimenovani finančni minister dr. vitez pl. Leth jc sprejel 2. t. m. uradnike finančnega ministrstva in načelnike dunajskih finančnih oblasti. Prosil jih je, naj ga podpirajo v zelo težavnih in odgovornih nalogah, ki jih nalagajo finančni upravi sedanje izredne razmere. Kljub težavam, ki se jih v popolnem obsegu zaveda, gleda z veselim zaupanjem v bodočnost in zaupa glede na dosežen uspeh vojnega posojila, da bo prebivalstvo kakor hrabre čete na bojišču vedno pripravljeno izpolniti svoje dolžnosti nasproti domovini.
-f Volitev novega olornuškega nadškofa se bo vršila dne 21. decembra. Olo-muški kapitelj ima namreč sam pravico izvoliti knezonadškofa.
4- Češka pr'zadevanja za koncentracijo političnih slrank. V »Narodnih Li-styh« priobčujeta poslanca dr. Baxa in Choc članke o nameravanem občestvu čeških političnih strank. Dr. Baxa poudarja, da jc treba najprej napraviti red v domači hiši in šele potem lotiti se sestave skupnega programa. Glavno nalogo imata mla-dočeška in narodnosocialna stranka. Poslanec Choc je prepričan, da more iti sedaj le za to, da se najde skupno stališče le za najbližjo bodočnost. Ker se kaže v češki javnosti zadnji čas neka gotova apa-tija uasproti vsem političnim strankam, priporoča posamezne politične organizacije.
—	Najvišjo cene za vino. »WJ.ener Neue
VVelnzeitung« poroča: Od rosne strani izvemo, da .ie dunajsko narnost.ništvo ukazalo okr. glavarstvu v Retzu. naj v svojem okraju pazi, cla producunti ne bodo zahtevali za vino con, katere ne stoje v soglasju s pravo vrednostjo. Po dogovoru s krajevnimi strokovnjaki bo okrajno glavarstvo določilo ceno novega vina p 60 K. List pravi: Beležimo to govorico z vsemi pridržki, ker smo mnenja, da se bodo take odredbe, ki bodo imele nedogleclne posledice za pro-ducente in trgovcc, izdalo šo-le po temeljitem premisleku in ne .-anio za posamezne okraje. — Dunajska >Zeit« izve, da vlada že več časa pozorno zasleduje vinske cene. S krajevnimi odredbami v vinskih krajih hoče spraviti v soglasje zahteve pro-ducentov z njihovimi dejanskimi produkcijskimi stroški in tako preprečiti, da vinske cenc ne rasle i o brez kraja in konca.
—	V ruskem ujetništvu ;c umrl nadporočnik Henrik Majcen. 15i 1 jo v bojili trikrat ranjen, ko je bil ranjen tretjič, je prišel Rusom vrolce. V Moskvi je bil trikrat operiran. Umrl je v Kazanu.
—	Umrl jc na Dunaju bivši profesor na tukajšnji realki šolski svetnik g. Franc Kr eminger, star SO let.
—	Častna svetinja za iOletno zvesto službovanje je podeljena c. kr. nadpoštarju v pok. g. Adolfu M u 1 1 e y j u v Spodnjem Logatcu.
—	Na iatljjansksm hojiščn je padel
dno 21. novembra Alojzij Ušlakar, iz znane rodovine Kvedrove iz Prcdoselj. Bil je od začetka v vojni, proj v Galiciji kjer je bil ranjen. Ko je ozdravil je Sel na južno bojišče. Bodi mu žemljica lahka!
—	Oblačite se gorko na potovanju pc železnicah! Promet na železnicah je letošnjo zimo posebno "-grli tc^a nedostatnejši. ker se iz prometnih ozirov letos ne morejo deliti vlaki, da bi se bolje pregreli, kakor se je to delalo pri zelo obljudenih br-zth in osebnih vlakih druga leta. Izredna dolgost takih nerazdeljenih vlakov pa ima to hib->, da se pri najboljši kurilni napravi včasih kupeji nc morejo pregreti zadostno. Zato se priporoča potnikom prav nujno, da se na potovanjih po železnicah dobro oblečejo, da bodo varni pred posledicami nedostatne kurjave.
—	Na kliniki v Inomestu je umrl dne 26. nov. vojak Ivan Rakar iz Krašice v Istri.
—	Umrl je v Celju narednik Franc Urbič. — V Mariboru je umrl infanterist Andrej Gornik. V Rošpohu pri Mariboru je umrla gostilničarka Marija Vodenik.
—	Oddaja žrebet. C. kr. kmet. družba kranjska bo v ponedeljek 6. decembra t. I. dražbenim potom oddala kmetovalcem na Kranjskem 13 žrebet lahkega plemena. Dražba teh žrebet se vrši na dvorišču družbene podkovske šole v Ljubljani, na Poljanski cesti ob 9. uri dopoldne.
—	Poročila se je v Hočah pri Mariboru gdč. Marija Krivic iz Tolminaz g. Ivanom Jurca, rač. narednikom 97. pešpolka.
Zborovanje primorskih beguncev v Gradcu. V soboto 4. t. m. ob 6. uri zvečer bo govoril goriški deželni glavar dr. Faidutti na zborovanju beguncev iz Primorja v telovadni dvorani Elizabetnc šole.
—	Padel je na laškem bojišču račun-sik podčastnik g. Anton Prusnik.
—	Poročila se je v Gradcu gdč. Kristina Kolenc iz Novega mesta z g. Ivanom Lenarčičem, c. kr. poštnim praktikantom.
—	V rusko ujetništvo je prišel Štefan Medved, rezervni poročnik 87. pešpolka. Nahaja se v Kakandu, pokrajina Fergana.
—- Nizozemska prepovedala — izvoz slanikov. Nizozemska je prepovedala izvoz slanikov iz Nizo7<>piske v Nemčijo, Avstrijo in druge države.

STOVENEC, 3nc 1 HccemBra T9YS;
277. Sfevi
—	Mažarščina v dunajskih Šolah. Na-
učno ministrstvo jc uvedlo na dveh dunajskih srednjih šolah mažarščino kot neobvezen učni predmet. Pouka se lahko udeleže vsi dunajski srednješolci,
S srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je bil odlikovan štabni stražmojster 5. drag. polka Vinko Polak; preje pa je bil že dobil srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda in bronasto hrabrostno svetinjo. Tretje odlikovanje (veliko srebrno) je prejel na dom, kjer se je nahajal na dopustu skupaj s svojimi drugimi brati, ki so bili že tudi odlikovani. Vinko Polak je od začetka vojne na severnem bojišču pri oddelku strojnih pušk.
Iskrene pozdrave pošiljamo vsem domačim slovenski fantje od pešpolka št. 17, ki se sedaj nahajamo v bolnišnici Rdečega križa v mestu Paks na Ogrskem, pa upamo, da pojdemo v kratkem zopet na polentar-ja. Andrej Rant iz D. M. v Polju, Anton Mišjak iz Boričevega na Dolenjskem, Alojzij Podržaj iz Zavrtače pri Višnjigori, Janez Rihtaršič iz Podblice, Miha Pavlin iz Naklega, Valentin Pestotnik iz Senožet pri Savi.
—	»Ilnstrirani Glasnik« št. 14 ima
.laslednje slike: Zamenjava nemških in francoskih težko ranjenih potom Švice. — Gorica. — Prizor na bojišču iz zadnje, iznova izjalovljene laške obupne ofenzive: Goriško obmostje mod artilje-rijskim obstreljevanjem. — Mirenski grad, ki je bil večkrat obstreljevan: slovita božja pot. — Grobišče zadnjih Bourbonov — francoska kraljeva rodbina — na Kostanjevici. — Naši pionirji zboljšujejo provizorični most čez Donavo. — Nemške čete korakajo v sovražno deželo. — Napad naših letalcev na Benetke. — Južno bojišče. — Padli junaki. — Ranjeni laški ujetniki na ljubljanskem gradu. — Bolgarske predstraže se prvič srečajo s predstra-žo nemške armade. — Žične ovire v prvem snegu na južnem bojišču. — Turško vojno odlikovanje; železni polmesec.
—	Smrtna kosa. Dne 22. novembra ie umrla v Zalogu pridna in ubogljiva Marijina družabnica Ivana Mejač v starosti 26 let. Bila je posebno vneta za katoliško organizacijo. Zadnja leta je služila na Repentabru in bila mladini s svojo izobrazbo v najlepši zgled. Naj počiva v miru!
—	V bolnišnici v Karlovih varih se zdravi že mnogo mesecev Štefan Benčina iz Ravni na Blokah.
Umrl je upravitelj poljedeljske šole v Splitu g. E. pl. Schlauss.
Za izdelovalce gorskih čevljev. Štajerska podružnica vojnoskrbstvenega urada c. in kr. vojnega ministrstva, Gradec, Sporgasse 29, oddaja prej ko slej dobave na roko delanih goisernskih čevljev posameznim čevljarskim mojstrom in zadrugam. Čevljarji alpskih dežela, ki se žele udeležiti dobav, se pozivajo, da se v to svrho obrnejo na gori navedeno podružnico, prilože par čevljev kot vzorec in navedejo ceno.
Primorske novice.
Pisma iz zasedenega ozemlja na Primorskem. Franc Rukli je prejel iz Starega sela pismo svoje žene z dne 20. septembra, ki se glasi: »Po štirih mesecih me je vendar razveselilo Tvoje pismo, pisano 20. avgusta, prejeto 18. septembra. Zdravi smo vsi, hrano imamo in vse dobro. Šesti otrok je bil rojen 16. junija, ime mu je Alojzij. Zdrava sem jaz, otroci in vsa naša žlahta. Živež dobivamo vse žene, ki imamo svoje može tam, vsak teden od države. Poljskega pridelka prav malo.« — Nato sledi prošnja, naj mož, Franc Rukli, v slučaju potrebe denarno pomaga njenim bratom in sestri, potem sinu Antona Hrast, Francu; dalje možem (soprogom) Ivanu Kranjc, Ivanu Benko in Antonu Pintarju ter končno sinovoma Ivana Skočir — Francu in Toninu. Kdor izmed teh ali izmed drugih beguncev in begunk ter vojakov iz Starega sela bi potreboval manjše vsote denarne pomoči, naj se obrne na naslov: Werk-meister Franc Rukli, k. u. k. Milit. A. A. 59 B. H. 4 Stabsgruppe G. M. Kutzelnigg, Arb. Gruppe Hauptmann Junger, Feldpost 602. — Na naslov g. Ivana Rutarja je prejelo naše uredništvo naslednjo dopisnico (preko Švice): »Prosim Te, piši mi, kje je moj brat in moj soprog Jakob Gregorič ter drugi iz Vršna. Tu smo zdravi in pričakujemo skorajšnjega svidenja. Jožefa Gregorčič, Borjana 89, terra occupata, via Ci-vidale — Bergonia per Italia.
Vsi begunci iz Kobarida in okolice naj naznanijo svoje naslove podpisanemu. Vprašajo naj tudi za pogrešane ude drn- j žine (priložiti je 30 vin. v znamkah za trud in odgovor, cenzurirano pismo zalepiti). Na i
ta način bo vsak izvedel za svojce. _ ]
Gabršček Ivan, učitelj, Dolina pri Trstu, i
Tolminskim Volčanom in Volčankam, posebno pa svojim domačim, pošilja prisrč
itdaJa konzorcij »Sknranca«.
ne pozdrave Tonče Jug. Bil je dolgo časa na Italijanski fronti, vedno zdrav in vesel. Sedaj je moral radi nog v sanitetni zavod, a upa, da se prav kmalu vrne na fronto, kjer je bolj kratkočasno nego v bolnišnici. Njegov naslov: Anton Jug, k. u. k. Inf. Div. San. Anst. Nr. 91, Sekt. I., Feldpost 98.
LMonske novice.
lj VojaSkl škof v Ljubljani. Danes opoldne se je pripeljal z gorenjskim vlakom v Ljubljano c. in kr. vojni vikar škof Emerik Bjelik v svrho nadzorovanja. Visoki gost stanuje v knezoškofijski palači.
lj Umrl je g. Janko J a n e ž i č, c. kr. vadnični učitelj in bivši okrajni šolski nadzornik za kranjski in radoljiški okraj.
lj Umrl je računski ravnatelj v pok. g. Viktor C o 11 o r e 11, o.
lj Vsi zamudniki, ki iz kateregakoli vzroka niso popisali svoje goveje živine ali prašičev, se poživljajo, da to za gotovo store jutri dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu, da se izognejo vsem nadaljnim neprilikam.
lj Prodaja celih in polovičnih prešičev pri mestni aprovizaciji. Radi nakupa celih prešičev se obračajo ljudje pogosto na magistrat, ozir. tržni urad. Opozarjajo se s tem, da naj se v tej zadevi obrnejo naravnost v skladišče v cerkvi sv. Jožefa, kjer si lahko vsakdo izbere poljubno velikega prešiča. Pripominja se, da se bodo bržčas prešiči oddajali le še ta teden in začetkom drugega, ker pridejo s 16. decembrom v veljavo nove, vzvišane maksimalne cene za to blago.
ij Uboga služkinja je izgubila od hiše Hrvaški trg št. 3 do tramvajske postaje, mogoče tudi v tramvaju denarnico z vsebino 12 K. Pošten najditelj se prosi da odda najdeno vsoto v našem uredništvu ali na policiji.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naš ljubljeni sin ozir. brat gospod
Anton Prusnik
poddesetnik
padel 21. t. m. ob pol 5. uri pop. na Doberdobu za domovino, in počiva sedaj na goriškem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale pri sv. Petru v Ljubljani.
Čast njegovemu spominu! LJUBLJANA, 3. dec. 1915.
Anton in Ivana Prusnik,
starši
Franci, Alojz, Pepl, Vinko, Karol, Milče,
bratje.	2557
t i v c	-1- s	.
Jožela vdova Roner roj. Melcher pl. Reuterbuig javlja potrta globoke žalosti v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih sorodnikov, da je Bogu vsemogočnemu v Njega ne-doumnem sklepu dopadlo, odpokli-cati k Sebi našo ljubljeno sestričlno, gospodičino
Ivano Polenc
prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče dne 1. decembra 1915 ob 8. uri zjutraj, ko je mirno in vdano zatisnila trudne zemske oči po 19 letnem bivanju v slavnem zavodu „Jožefinum".
Istodobno bodi izražena tem potom najtoplejša zahvala vsem, ki so kakorkoli izkazovali ljubav po-kojnici v življenju in ob smrti.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru ter v kapeli zavoda ,.Jožefinum".
LJubljana, dne 3. decembra 1915.


(^LdLELtJ^NA-KDMENBKEaAtJIJCA-4 tk I SEMrrmacmm^j-U^ FR. DERGANC y|
: Naročajte »Slovenca."
EZ3CZ3CT_JI_IPtZIC
•ife
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Uso-Ralco m Cena lončku z m^DdiSalllt jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Knschau (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko
Gospodično
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče mesta blagajničarke ali prodajalke.
Cenjene ponudbe se prosi poslati na upravo tega lista pod št. 2560.
Učenca
iz poštene hiše v trgovino mešanega blaga
sprejme takoj 2653 Josip Osolin, Laški trg.
Ravnateljstvo c. kr. priv. splošne prometne banke, podružnica, Ljubljana javlja tužno vest, da je nje uradnik gospod
Anton Prusnik
dne 21. novembra 1915 na južnozahodnem bojišču padel junaške smrti.
Mesto vsaeega drugega obvestila.
Vera tolaži, ko ljubezen joče.
Sporočati imam javnosti, da je po dolgotrajni bolezni umrl vdan v voljo božjo ljubi brat, dobri oče, blag mož, gospod
JHNKO JHNEŽIČ
c. kr. uadniški učitelj
dne 2. decembra 1915 ob 9. uri zvečer.
Bil je veren sin svete Cerkve, vesten in pravičen učitelj in voditelj mladine. Pošten v vsem svojem delovanji, vzoren kot mučenik v bolezni, naj vživa sedaj rešen trpljenja zasluženo plačilo pri Bogu.
Pogreb bo dne 4. decembra ob 2. popoludne iz hiše žalovanja Skofja ulica 10. Častitim gospem Uršulinkam za večkratne devetdnevnioe, vsem, ki ste se spominjali v molitvi blagega pokojnika, vsem, ki ste pokazali umrlemu bolniku v dolgotrajni bolezni na katerikoli načiD svoje sočutje, vsem udeležencem pogreba: „Bog plačaj!"
Ljubljana, dne 3. decembra 1915.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob prebritki izgubi najine nad
vse ljubljene hčerke
se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v neizmerni tugi srčno zahvaljujeva.
Posebno se zahvaljujeva vsem cenj. darovalcem krasnih šopkov, ter vsem onim, ki so nepozabno dete spremili v prerani grob.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1915.
Žalujoča Ivanka in Zdravko Leskovic.
2548
□ O
Posteljna
□
u ueliki izbiri in po jako nizkih cenah priporoča turdka
fl. & E. Skaberne, Ljubljana
mestni trg šteu. !□.
uiak] »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni Doslanec*