Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6'SO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 131.
Telefonska ilevllka 61.
Celje, v pondeljek, 13. junija 1910.
Čekovni raCnn 48.817.
Leto II.
Včerajšnji stiodi.
Poročila o včerajšnjih shodih, ki so se vršili povsod mirno in vspešno ter še razna druga znamenja kažejo, da so šanse za zmago narodnonaprednega kandidata Kaca od dne do dne boljše. Kmetje se gibljejo vsepovsod in delajo za izvolitev svojega stanovskega tovariša, kmeta domačina Ivana Kaca. In to navzlic ogromnemu pritisku iz iarovžev in celo od klerikalnih županstev. Kdor ni slišal, videl in občutil. kako dela duhovništvo baš v teh okrajih za mariborskega profesorja Verstovška, ta bi mislil, da se mu pripovedujejo historije iz devete dežele; kajti nemogoče bi si bilo misliti, da je takih nasilstev in krivic zmožen kak /ek sploh, kamoli še krisjtan. Po spovednicah . ajo žene in dekleta, s prižnice gromijo nad kmett ... jim grozijo, da ne bodo pokopani v blagoslovljeni zemlji, ako volijo Kaca. Izrabljajo se vsa narodova verska čustva, vse tisočletne tradicije za zmago človeka, ki je bil še včeraj svobo-domislec in je imel za duhovništvo ter njegove prista še le najvulgarnejše psovke. Pritiska se na krčmarje in trgovce ter se jim grozi z bojkotom; kujonira se učiteljstvo -i— katero je celo v največ krajih popolnoma pasivno v volilni borbi. Ali ni smešno in žalostno, ako se govori v takih razmerah o »ljudski volji« in enaki volilni pravici? Ali vendar — navzlic vsemu temu raste razpoloženje za Kaca, zdi se nam, da je prišel zopet trenutek, ko se bode ljudstvo zbudilo in postavilo vbran svojim duhovnim komandantom in izkoriščevalcem. Glas, da je treba sedaj voliti odličnega in izobraženega domačina, kmeta, gre od ust do ust: pogum stopa v srca in v volilni boj gredo zopet oni. ki so že obupali nad tako hitro zmago proti nasilnemu kierikalizmu. Sedaj bode naše geslo: naprej do zmage!
*
V Št. Ilju pri Mislinji se je vršil shod v Splihalo-vi gostilni. Na shodu je bilo takoj spočetka nad 100 ljudi, a to število se je skoraj podvojilo, ko je minil Verstovškov shod v Krušičevi gostilni. G. prof. Verstovšek je bil baje zelo nervozen; poslušalci so glasno izražali svoje dvome nad lepimi obljubami g. profesorja. S tem, kar so slišali na našem shodu, so bili očividno bolj zadovoljni. Konstatirati moramo tudi, da se je našega shoda udeležilo mnogo delavstva. Predsedoval je veleposestnik in lesotržec g. Konrad I r,š i č.iz Št. Lenarta. G. urednik Lešničariz Celja je poljudno in z mnogoštevilnimi vzgledi pojasnjeval klerikalno »delovanje za ljudstvo« na Dunaju;
govoril je o novih davkih, draginjskemu vprašanju, starostnemu zavarovanju, nagodbi z Ogersko, o naši carinski politiki ter konečno razlagal Kacov program. Govornikova izvajanja so izzvala burno pritrjevanje. G. urednik Spindler iz Celja je razlagal veliko lumparijo, katero uganjajo klerikalci z geslom »vera je v nevarnosti« in objednem obrazložil stališče, katerega zavzemamo naprednjaki napram duhovništvu. G. Jakob Vrečko iz Slovenjgradca je opisal Kacovo delovanje v domači občini in ga priporočal za izvolitev kot domačina in moža poštenjaka, do katerega ima vse zaupanje. V istem smislu je govoril tudi g. I r š i č. Veliko smeha je vzbudil jako drastičen opis Žebotovega mučeništva; ubogi mučenik, na katerega mučeništvo nikdo ne veruje! Neki kmečki fant je glasno izrazil svoje mnenje, da bi pravzaprav Zebot, če bi bil v resnici napaden in bil »fant od fare«, ne smel takoj zbežati v gozd kot zajec! Shod je bil v najboljšem razpoloženju s klici: Živijo kmet Kac! zaključen. Opomniti moramo, da se ga je udeležilo nekaj vrlih naših somišljenikov kmetov, ki so došli daleč s hribov, da čujejo kaj o Kacovi
kandidaturi. Tem gre posebno priznanje!
*
V	Št. Vidu nad Valdekom se je vršil včeraj sploh prvi politični shod. Ker ni gostilne, se je zborovalo pri pos. Brezovniku. Zbralo se je nad 40 samih mož volilcev; predsedoval je župan g. M r a k. Govorila sta urednika gg. Lešničar in S p i n d -1 e r. Razpoloženje in navdušenje za Kaca je tudi v tej visoko, a krasno ležeči občini kar najboljše. Shod se je vršil mirno in nad vse dostojno; Šentvidčani so obljubili, da nikakor nočejo zaostati za drugimi kmeti v boju za kmečkega kandidata Kaca!
V	Šmiklavžu pri Slovenjgradcu so se ohranili še kaj živi spomini na volilno borbo iz 1. 1907. Saj je še splošno znano, kako je župnik Pečnik nekega kmeta udaril s ključem tako, da je močno krvavel; saj je še tudi v živem spominu ponesrečeni shod v Šenklavžu, kjer je moral profesor Robič zbežati, župnik Pečnik pa je z odprtim nožem grozil zborovalcem, ki so hoteli na Robičev shod! V Legnarjevi gostilni (po dom. pri Bučinjeku) se je zbralo včeraj popoldne mnogo domačih posestnikov, uglednih mož, kateri so živahno pritrjevali govornikoma, uredn. gg. S p i n d-lerju in Lešničar ju in obljubili, da se bodo z vsemi močmi potegovali za njega. Predsedoval je kmet domačin P e č o v n i k. Koncem shoda je došlo do malega nastopa, ker se je nekaj ujedaval neki fantič, katerega je poslal župnik na shod vohunit.
V	Slovenjemgradcn se je vršil ob sicer^; nekoliko neugodnem času v „Narodnem domu"' shod ob lepi udeležbi. Govorila sta dr. Karlovšek in Jakob Vrečko ob splošnem navdušenju. Nekateri klerikalci so se nekaj časa vsajali, a se je hitro napravil red. S tem večjim navdušenjem so se
zborovalci zavzeli za kmečkega kandidata Kaca.
*
V	Podgorju se je vršil ob lepi udeležbi naj-odličnejših mož shod pri Roginu. Predsedoval je g. Verdnik-Kralj, govoril je med splošnim odobravanjem dež. poslanec dr. Kukovec. Kandidatura
kmeta Kaca se je navdušenjem vzela na znanje.
*
Shod v Turiški vasi pri Košutniku je bil sijajen. Zbrali so se najodlicnejši možje cele okolice. Ob velikem odobravanju so govorili za Kacovo kandidaturo dež. posl. dr. Kukovec, dr. Karlovšek, Jakob Vrečko in Verdnik - Kralj, ki je obenem shodu predsedoval. Kandidatura Kacova se
je z velikim navdušenjem sprejela.
*
V	Golavibuki je bil lep shod. Predsedoval je g. Košutnik iz Turiške vasi, govorili so dr. Kukovec, dr. Karlovšek in Verdnik-Kralj. Vladalo je veliko navdušenje za kmečkega kandidata in so možje obljubili z vsemi silami delati za njegovo izvolitev.
*
V	celem slovenjgraškem okraju je med naprednim kmečkim ljudstvom najboljše razpoloženje za izvojevanje zmage kmečkega kandidata Kaca Naj bi to navdušenje ostalo nepremagljivo bodoče tedne, naj bi se izlilo v intenzivno podrobno agi-tacijsko delo — in uspeh ne more izostati! Naprej
do zmage — kakor ob času boja za Ježovnika!
*
«
Volilni shodi v gornjegrajskem okraju, ki
so se vršili včeraj in v soboto, so se obnesli zelo dobro. V vseh krajih se je pokazalo n?jboljše razpoloženje za kmečkega kandidata, tako, da je njegova zmaga zagotovljena, če stori vsak napredni kmet svojo dolžnost na dan volitve.
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin
Vejvara.	48
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
XVI. V pravem teku.
Onega večera ni mogel Vejvara jesti. Gledal je sicer svinjski jezik, toda mislil je samo na rožnato barvo te ljubeznjive jedi in v svoji fantaziji je bil naenkrat v rožnatem parku, kjer se je sprehajal ob strani ljubljene Pepice. V nos mu je sicer prišel ščegetajoči duh jezika, toda pri tem delu Vej-varove glave se je tudi vstavil. V duhu — in človek čuti včasih tudi v duhu različen vonj, že davno ne več duhteč — v duhu je čutil Vejvara opojni vonj izmišljenega rožnatega parka, koder se je sprehajal s Pepico. Gledal je predse s široko odprtimi očmi in ni videl, kaj se godi okoli njega. In vstrašil se je skoro, ko je nad seboj zaslišal glas gospe Kondelikove, ki mu je že tretjič rekla:
»No, gospod Vejvara, kje pa ste, da si ne vzamete ...?«
In ponudila mu je skledo z jezikom. Vejvara se je zdramil, segel po vilice in je nabodel dva tenka listka.
»Kaj vam pride na misel, česa se pa boste najedli!« je zaklicala gospa Kondelikova, prijela je vilice in mn je naložila na krožnik.
»Poljubljam roko — poljubljam roko, milostljiva gospa ...« se je zahvalil Vejvara in se je branil. »Dovolj — dovolj ...«
»Ne bodite otročji, Vejvara«, je opomnil gospod Kondelik, »in jejte. Danes popoludne ste že lahko vse prebavili — morate dohiteti ...«
Gospa je s pogledom vstavila daljše besede
Kondelikove. Na srečo se nista zmenila za to niti teta Urbanova niti gospod Slaviček in gospod Kondelik se je spomnil ter je hitro dodal:
»No, po sebi sodim — salamensko sem lačen! Le daj mu, le! Po tem se dobro pije.«
Ah, jed, pijača! Kaj je bilo vse to danes Vejvari, ko je premagal poslednjo zapreko — (v svoji bojazljivosti in neizkušenosti je smatral dovoljenje sta-rišev res za »zapreko«) — in je prišel do cilja. Ali se res je pri takih priložnostih? Ali more jesti človek, ki je ravnokar poprosil za roko mladenke
No, Vejvara je prišel onega večera sam do prepričanja, da tak dogodek v življenju ne izključuje niti jedi niti pijače. Morda zato, ker mu je Pepica vedno prigovarjala? Ker ga je silila
Pepica ni stregla danes gostom. Gospa Kondelikova ni tega pustila. Odkazala je hčeri mesto poleg Vejvare in stregla ji je kakor kakemu imenitnemu gostu. Mati je vedela, kaj se spodobi. Vejvara in Pepica sta danes glavni osebi. Ako bi ne bilo teh dveh, ne bilo bi te večerje. Mislila je instinktivno in ne ve-doma, da se danes rodbina Kondelikova razdeljuje na dve rodbini. Čeprav bo Pepica še par mesecev doma — od danes naprej bodo vse njene misli, čuti, hrepenenje in upi merili drugam. Od danes naprej ima gospa Kondelikova svojo hčer kakor izposojeno. Ze ni več popolnoma njena — je že Vejvarova. — Kako hitro bo minilo teh par mesecev — Pepica bo pod očetovo streho res samo gost. Toda vkljub temu se jc veselila gospa Kondelikova s pregovorom mater: kdor oženi sina, ga zgubi — kdor omoži hčer, dobi sina. In gospa Kondelikova je bila tako ponosna na tega bodočega sina. Zet pri magistratu! Morda bo nekoč svetnik kakor gospod Vonasek. In ona bo tašča svetnikova!
Pepica, ki je sedela poleg Vejvare, je tega vedno silila:
»Jejte — gospod Vejvara! Vzemite! Napravite mamici veselje...«
Teta Urbanova je hlastno jedla. Kakor za stavo,
samo da bi že krožniki izginili iz mize, da bi nastalo slednjič to, k čemur je bila pravzaprav povabljena.
Kolega Vejvarov, gospod Slaviček, je bil pravi gost. Ni se oziral niti na desno niti na levo in je jedel — vedno jedel, kadarkoli mu je domača gospodinja ponudila. Gos v tem času — in taka domača gos! Dobri ljudje, ti Kondelikovi! Mojster sam vedno naliva in daje s tem dober vzgled. Vejvara si je dobro izbral. In na tihoma je Slaviček računal, da bo z Vejvarovo ženitvijo zopet ena prijateljska rodbina več, kamor bo prišel včasih na domačo večerjo. Gotovo ga povabita.
Večerja se je končala — nastala je tišina. Kondelik je bil sit in se mu ni ljubilo govoriti; gospod Slaviček je skromno molčal in je čakal, da se vse to »oživi«, teta Urbanova pa ni hotela začeti govoriti, da ne bi zadrževala toka stvari, ki morajo še priti na vrsto. Sedela je ravno, nepremično, gledala je postrani na ljubimca in je spodobno poskušala iz kozarca.
Vejvari bi zadostovala samo Pepičina družba. Vedno je iskal pod mizo njeno roko in jo je stiskal, prstek za prstkom, samo kadar ga je pogledala teta Urbanova, je spustil Pepičino roko in je naglo dvignil svojo na mizo. Bil je pri tem ves rdeč, kakor da bi ga kdo zasačil pri prepovedanem činu. Sramoval se je. Teti Urbanovi ni ušlo to in je vselej po takem Vejvarovem iznenadenju nabrala obraz v prijazne gube, kakor da bi hotela reči: Privoščita si, mladiča, to je pravzaprav izmed vsega najboljše...«
Ni trajal dolgo ta molk. Gospa Kondelikova že sama ni mogla več čakati, prišla je naenkrat iz kuhinje in je postavila na mizo dve steklenici vina in šest kozarcev.
»Kaj pa daješ to sem, Beti?« se je čudil gospod Kondelik.
»Stari, stari«, je rekla priliznjeno gospa. »Kaj dajem! Spijemo na zdravje kozarec vina — ali si pozabil?«
»No veš«, je menil gospod Kondelik, »mislim, da
Gorn j i grad. V soboto zvečer se je vršil shod volilcev v Mikuševi gostilni v Gornjemgradu. — G. notar Drnkar je otvoril shod, na kar se je izvolil za predsednika g. J. Krajnc, za zapisnikarja pa g. Šijanec. G. dr. Koderman je govoril o položaju v državnem zboru in utemeljil potrebo napredne kandidature. — Dr. Kalan se je pečal z osebama obeh kandidatov in je osvetlil velikanski razloček med poštenim, značajnim slovenskim kmetom Ivanom Kacom ter bivšim liberalcem prof. Vrstovškom. Nato je še dr. Koderman zavrnil očitanja klerikalnega časopisja o zvezi narodne stranke s štajercijanci. Na predlog g. dr. Konečnika se je kanaidatura Ivana Kaca soglasno sprejela. Ko se je zborovalcem še naznanilo, da se bo mudil naš kandidat prihodnji dan v Gornjemgradu in bo imel vsakdo priliko, se osebno seznaniti ž njim, je zaključil predsednik shod.
*
Novaštifta. Volilni shod v Novištifti bi se imel vršiti včeraj dopoldne v Golobovi gostilni. Prizadevanju župnika Fermeta se je posrečilo, da je g. Golob prostore za shod prepovedal. To pa seveda shoda ni preprečilo, in župnikova spletka je našemu shodu le koristila, kajti -volilni shod se je vršil ob napovedanem času v Semovi gostilni ob nepričakovano lepi udeležbi. Obe gostilniški sobi sta bili polni zborovalcev kateri so stali tudi še med vrati in v veži. Po kratkih uvodnih besedah je dr. Kalan naslikal klerikalno agitacijo in dosedajno delovanje klerikalnih »ljudskih« zastopnikov. Zlasti je zanimalo kmetske volilce miljonsko posojilo ljubljanskemu škofu in njegovi davčni odpisi. Ravnotako so z ogorčenjem obsodili klerikalne spletke, katere so ubile pre-potrebno pašno zadrugo, samo zato ker so jo ustanovili napredni možje. Govornik je potem primerjal oba kandidata in naposled priporočal kandidaturo kmeta Ivana Kaca. — Dr. Koderman je povdarjal da narodna stranka kandidata ne vsiljuje, ampak da le hoče, da volijo kmetje po svoji glavi, ne pa po duhovniški komandi. Povedal je, kake važne naloge čakajo slovenske poslance v državnem zboru in povdarjal potrebo, da je slovenski poslanec mož, ki ne menja prepričanja, kakor se sleče suknja, in ki ni na prodaj za polno skledo. Nadučitelj g. Kelc je govoril o domačih razmerah, zlasti o potrebi izboljšanja planinskih pašnikov ter priporočal kandidata, ki je sam kmet. Domačin g. Matjaž je v kratkih besedah priporočal kandidaturo kmeta Ivana Kaca,
katera se je nato soglasno sprejela.
*
V Bočni se je zbralo ob 3. uri popoldan nad 150 zborovalcev, samih volilcev iz Bočne in sosednih krajev, v Ferženovi gostilni. G. Feržen je bil tako prijazen, da je dal na razpolago svojo veliko dvorano v prvem nadstropju. G. Ručigaj, ki je otvoril shod, je bil izvoljen za predsednika,
g. nadučitelj Bizjak pa za zapisnikarja- G. predsednik je po jedrnatih uvodnih besedah podal besedo kandidatu Ivanu Kacu, kateri se je predstavil volilcem kot njihov stanovski tovariš, kateri hoče v slučaju izvolitve delati z vsemi močmi za kmetski stan. Ko se je poleglo vihamo odobravanje, ki je sledilo besedam g. Kaca, je povzel besedo dr. Kalan, ki je razložil, kako je tolmačiti geslo: kmet naj kmeta voli, in razloček med kmeti, katere kandidira narodna stranka in med kmeti, ki so bili izvoljeni iz kmečke zveze ter kazal na posledice takih izvolitev. Klerikalni voditelji delajo kar sami hočejo in kmečki poslanci jim slepo prikimujejo. Opozarjal je tudi na lažnjiva agita-cijska sredstva klerikalcev, ki so pred 3 leti grozili kmetom da bodo v slučaju Ježovnikove izvolitve cerkve spremenjene v hleve in duhovniki izgnani. Poživljal je kmete, da naj sami odločajo, da naj po možnosti sami vidijo in poslušajo profesorja Verstovšeka in naj potem primerjajo oba kandidata in dajo svoje glasove tistemu o katerem so prepričani, da je boljši.
Gosp. Ivan Verdnik iz Otiškega vrha pri Slovenjemgradcu je z navdušenimi besedami kmete poživljal k samopomoči, naglašal, da ima vsak stan v državnem zboru svoje zastopnike, samo kmetje bi morali biti zastopani po profesorju, opozarjal na to, da je v državnem zboru 51 duhovnikov, akoravno je v vsaki fari samo 1 župnik. Kmetje, ki tvorijo najmnogobrojnejši del prebivalstva, pa imajo samo 110 poslancev. Svaril je kmete, da naj se ne dajo premotiti od klerikalcev, katerim je vera samo agitacijsko sredstvo in jim priporočal g. Kaca, ki je v celem okraju spoštovan in ugleden, uzoren gospodar.
Dr. Koderman je primerjal osebi obeh kandidatov, slikal, da se na Vrstovšeka, o katerem je bivši »Sokol« Hans Woschnag sam rekel, da je njegov dober znanec, ne moremo zanesti, ker je že enkrat prelevil svoje prepričanje ter postal iz bivšega Koroščevega strupenega nasprotnika njegov tovariš; naglašal je, kako so svoj čas klerikalni vodje s svojo nesrečno politiko mnogo Slovencev odbili in zakrivili, da so jih premeteni Nemci vjeli v zanjke štajercijanstva, zavračal je sumničenje, da ima Narodna stranka kako zvezo s štajercijanci in pozval volilce, naj si po lastnem prevdarku izvolijo moža, ki bode njihovega poštenja vreden.
Spregovoril je tudi dr. Lipold, ki je pojasnjeval z ozirom na kandidaturo g. Kaca razna aktualna politična in druga vprašanja.
Za njim je pojasnjeval gospod Franc Pahernik klerikalna lažnjiva agitacijska sredstva, zlasti na slučaju znanega Žebota. Gospod Zidarn iz Šmartna ob Dreti je priporočal kot domačin kandidaturo vrlega gospodarja Kaca. Ko je še govoril gospod Verdnik, je gospod Ručigaj po daljšem izvajanju dal kandidaturo gospoda Kaca na glasovanje. Z viharnim navdušenjem je bila ta kandidatura so-
glasno sprejeta. Po končnih besedah gospoda Kaca je gospod Ručigaj zaključil ta- lepi shod.
tt	! V
Shoda v Mozirju se je udeležrhrVkrog 50 volilcev iz trga in okolice. Predsedoval gospod Alojz Goričar iz Libije. Govorili so gg : dr. Lipold iz Celja, kandidat Ivan Kac, Ivan VerdnflP iz Otiškega vrha, Franc Pahernik iz Vuhreda iti Ivan Lipold iz Mozirja. Kandidatura Ivarra Kaca se je z navdušenjem sprejela. Na shodu je vlddafo najlepše razpoloženje, shod je napravil prt£V dober vtis in vzbudil mnogo zanimanja. Shoda sta se udeležila tudi neki Lekše in Štrucelj. Lekše je klerikalce zagovarjal in v glavnem povedal, da je tudi nekaj poštenih ljudi v njihovi . strani., Vzamemo na znanje in smo tako lojalni^^da celo verujemo, da je mnogo poštenih kmetov dobila K. Z. na svoje limanice. Strucelj je hot^j- med glasovanjem govoriti in ko ga je g. predsednik spomnil, da nima sedaj besede, da naj se po glasovanju oglasi, je odšel, češ, ne pustijo me govoriti. Možu je bil pač ta cen izgovorjav po volji, ognil se je blamaži, ki jo je doživel Lekše s svojimi ugovori. Odgovor Ivana Verdnika na Lekšetova izvajanja je vzbudil neizmerno navdušenje.	, ,04.
*
Shodu v Kokarjih je predsedoval g. Franc Cajner iz Pustega polja, zborovanja se ie udeležilo okrog 30 volilcev. Govorili so gg. Ivan Kac, nadučitelj Knaflič in dr. Lipold. Kandidatura Kacova se je z navdušenjem sprejela. Tudi na ta shod je pripeljal Lekše iz Mozirja dva ali tri svoje pristaše, ki so skušali zborovanje moti^ovendar se jim to ni nikakor posrečilo. V medsebojnem, prijateljskem pogovoru se je marsikaj jjejasnega še pojasnilo. Tudi v Kokarjih je razpoloženje za Kaca zelo ugodno, žal, da so skoro vsi pristaši na splavih in jih je le malo doma.
J J t •
Politična kronika.
------M ih.i
Vprašanje glede italjanske pravne fakultete.	>6<
Tudi Zveza južnih Slovanov bo obstruirala.
»Hrvaška koresp." poroča z dne'11." jun.: V včerajšnji seji Zveze južnih Slovanov je poročal dvorni svetnik dr. Ploj o svojem zadnjem pogovoru z baronom Bienerthom glede italj. pravne fakultete. Sklenilo se je, da se bode Zveza južnih Slovanov borila z vsemi sredstvi, ki so ji ^"razpolago zoper ustanovitev italj. pravne fakultlte na Dunaju, ako vlada ne spremeui svojega stališča glede ustanovitve slov. pravne fakultetami Ljubljani in priznanja skušenj na zagrebškem, vseučilišču tudi v naši državni polovici. — To jeijfcratka in odločna beseda napram vladi in našim^kleri-kalcem.	^ '»>
bi bilo bolje, ako bi ostali pri pivu ... Vsaj kar se mene tiče...«
»Dobro, stari, potem bomo pa zopet pili pivo — toda sedaj moramo zaliti z vinom. K temu ne spada pivo.«
Hitro je postavila pred vsakega kozarec, napolnila ga je in se je vrnila k svojemu stolu. Toda ni sedla. Prijela je za svojo čašo in je rekla slavnostno:
»Sedaj moram cenjenima gostoma, teti Urbanovi in gospodu Slavičku, naznaniti, da slavimo nepričakovan, toda radosten rodbinski dogodek ...«
Teta Urbanova se je sklonila in je zrla vprto na gospo Kondelikovo, z izrazom velike napetosti, kakor da bi se ji niti ne sanjalo, za kaj se gre.
»Bodoči magistratni tajnik gospod Vejvara je izpovedal pred nama starši, da bi rad imel Pepico za celo življenje in naju je poprosil za njeno roko. Midva sva z veseljem privolila v to, ko je bila Pepicav zadovoljna — midva s Kondelikom sva že dolgo časa vedela, da se imata res rada. In tako naznanjam cenjenima gostoma, da sta gospod Vejvara in Pepica od danes naprej kakor bodoči ženin in nevesta ...«
Gospa Kondelikova se je oddahnila. Govorila je sicer pogosto in veliko, toda ni bila navajena govoriti javno, kakor danes.
Teta Urbanova se je čimdalje bolj čudila — kakor da ne bi niti slutila, čemu so jo povabili, kakor da bi pozabila, da ji je gospa Kondelikova predstavila »Vejvaro ženina«, kakor da bi šele sedaj slišala o njegovi izjavi. Sedaj je porabila presledek v govoru gospe Kondelikove in je vzkliknila v največjem začudenju:
»Poglejte no, to je novost!«
Gospa Kondelikova je nadaljevala:
»Torej mislim, da sta tudi naša draga gosta, teta kot sorodnica, gospod Slaviček kot prijatelj gospoda Vejvare, vesela tega in da čutita z nami in upam, da napijeta odkrito mlademu paru na zdravje ...!«
Kakor da bi bil ustrelil, je vstala teta Urbanova
in je prijela za kozarec. Po njenem vzgledu je vstal gospod Slaviček in dvignil se je tudi gospod Kondelik. Zaročenca sta sedela do sedaj kakor pribita.
»Na zdravje in srečo gospoda Vejvare in naše Pepice!« je zaklicala gospa Kondelikova z visokim glasom, ki se ji je tresel.
»Na zdravje! — na zdravje! — na zdravje!« je ponavljala teta Urbanova in je stala tu pripravljena, da bi trčila z Vejvaro in s Pepico takoj po stariših, prej nego gospod Slaviček. Zakaj ona je iz rodbine, ona ima prednost. To se ji je tudi posrečilo. In sedaj je željno gledala, če je že mati končala svoj govor. Tudi ona bi se rada oglasila.
Še predno je Vejvara izpraznil čašo, je tipal z levico po notranjem žepu suknje. In ko je postavil čašo, je hotel potegniti mošnjiček s prstanom, toda gospa Kondelikova se je zopet oglasila:
»Otroka, to je izgovorjeno in posvečeno. Sedaj sta že kakor sama svoja in Bog vaju gleda. Kar je komu usojeno, temu ne uide. Gospod Vejvara, zaročimo vas s Pepico in prosiva vas s soprogom in očetom Kondelikom, da bi jo imeli radi, kakor midva, da bi imeli z njo potrpljenje, ako bi kaj zagrešila, in ti Pepica, pomni, da bo bodoči soprog tvoj varuh in gospod, prvi v hiši. glava rodbine, njega moraš poslušati. Vzemi si za vzgled svoje stariše, kako sem se vselej vedla napram tvojemu očetu. — 2ena naj bode možu podložna — to je že v Svetem pismu ...«
Sedaj se je gospej Kondelikovi čimdalje bolj trese! glas in skoro v joku je končala:
»Imej—ta se ra— da, otro — ka...« in vrgla se je na Pepico, stisnila jo je k sebi in poljubila, in takoj potem se je dušil v njenem objemu Vejvara.
»Milostljiva gospa ...« se je izvilo iz njegovih ust še na materinih nedrijih.
»Nič več mi ne pravite: milostljiva gospa, Vejvara, recite mi le: mamica! Sedaj smo že kakor svoji. Kaj ne, da me bodete od danes naprej tako. imenovali...?«
»Da«, je dahnil Vejvara, »ako dovoliti. In prosim vašega dovoljenja, da podarim v spominnfikl današnji dan gospodični Pepici...«
»Samo Pepici, dragi Fran .. « 7 ' ' »— in v znamenje, da me hoče in da bo moja, spominek...«
Vejvara je posegel z desnico v žep, vzel je mošnjiček, odprl, in v njegovi roki se je zalesketal prstan z rdečim kamnom. Pepica je medtem skočila k omari za perilo in se je vrnila tudi z mošnjičkom, iz katerega je vzela prstan z modrim kamnom.
»Izvrstno, izvrstno!« je klicala teta Urbanova, ki je z bistrim očesom vse opazovala. »Rdeča barva pomeni ljubezen, modra večno zvestobo. Beti, natakni jima ta prstana — to se spodobi za mater.«
Gospa Kondelikova je imela še vse solzne oči, toda vkljub temu je vzela prstana iz mošnjičkov in jih je nataknila na prsta zaročencev.
Pripetilo se je nekaj, česar Vejvara ni pričakoval. Prstan, ki ga je prinesel Pepici, je bil prevelik. Niti na kazalcu ni stal dobro. Vejvara je bil presenečen in ves zmešan.
»Moj Bog, saj sem vendar rekel zlatarji^ da je
za gospodično--r«
»To je vseeno ...« ga je opravičevala Pepica, ki je videla, V kaki zadregi je Vejvara.
»To je vseeno ...« je potrdila mati, »saj bo prst postal bolj debel...«
»Ne, ne, jaz ga bom dal nazaj«, je rekel Vejvara, »mora mi dati drugega, manjšega--«
»O ne«, se je vmešala vmes teta, »tak prstan se ne sme zamenjati, toda prenaredi se lahko. In to je dobro — bo dvakrat kovan — niti ne Veste, kaj to pomeni. Dvakrat kovan — to je nerazdružlji-vost, kakor se pravi.
In sedaj, ko je teta Urbanova spregovorila to tehtno besedo, se je približala Pepici, levico ji je položila na glavo, z desnico ji je napravila tri križe na čelu in na ustna in je pritisnila dolg poljub. Pfctem je stopila k Vejvari in je napravila ravno tako.
f t Kompromisni predlog.
Konference med viado. Nemci, Italjani, Poljaki in celo — Rusini v zadevi italj. pravne fakultete se marljivo nadaljujejo. Sedaj se razpravlja o sledečem kompromisnem predlogu: Za prihodnja tri leta se naj ustanovi italjanska pravna fakulteta na Dunaju. Napram temu pa se naj zbornica izreče, d£i< se fakulteta po treh letih definitivno premesti W Trst ali Gorico. Vlada račuaa s tem, da bod&hS svojo ,.večino" stria odpor Jugoslovanov in dosegla naznačeno rešitev.
Iz državne zbornice
Sobotna seja drž. zbornice, v kateri se je nadaljevala generalna debata o proračunu, je bila skrajno slabo obiskana. Izmed govornikov je vzbn-diHzanimanje samo Italjan Bngatto, kateri je vladi grozil, da izstopijo iz njene večine, ako jim ne pripomore do pravne fakultete. Kasneje se je nadaljevala debata o češkorad. nujnem predlogu glede položaja domačih tkalcev na Češkem.
Pisali smo že večkrat, da ima vlada jako dvomljivo večino. Ker so bili zadnje čase v vrstah te večine velike absenče, je dala sedaj vlada razdeliti vsem poslancem večine hektografirane okrožnice, v katerih se jih poziva, da morajo biti v zbornici navzoči zlasti pri glasovanjih.
Češki socijalisti pripravljajo neko akcijo proti nemškim svojim sodrugom, ker so glasovali ti proti podržavljenju šol društva rKomenskega" na Dnnajn.
Dunajska „Mittagszeit" poroča, da se bode v tem zasedanju rešil le proračun; vse drugo, finančni načrt in ustanovitev italj. pravne fakultete, pa bode odloženo na jesen.
•I.juu- .	_
Drobne politične novice.
'tnsV petek, dne 10. jun., so se vršile zadnje volitve na Ogrskem, tako da je sedaj volilo vseh 413 okrajev; 21 je ožjih volitev, ostali že def. rezultati pa so sledeči: vlada 248, košutovci 47, justhovci 37, klerikalci 13, Rumuui 5, Slovaki 3, izven strank in 48 niki 33, demokrata 2, agrarci 3> kršč. socij. 1.
»„w»-Kuska dama 3e sprejela v petek zakonski načrt glede Finlandskega, v katerem se občutljivo omeji autonomija te dežele.
Stepli so se zopet na meji Turki in Črnogorci. Turško kulo v Pepiču so namreč Črnogorci napadli in v dvornem boju ustrelili dva turška vojaka, tri pa ranili.
Bolgarski kralj Ferdinand misli obiskati Pariz ^•gncoski listi, osobito ,.Tempu" priobčujejo toplo piftape pozdravne članka_
Štajerske novice.
" ;v »Gauturniest« v Celju. Cele mesece so se že trudili nemški listi z reklamo, in človek bi pričakovala-se bo vršila včeraj in predvčerajšnjim v Celju slavnost, kakor je še svet ni videl. Celo celjsko
.o ii!B^,9Meta in najbližja sorodnica vas pozdrav-. 'WnYuf?aši rodbini, gospod Vejvara. Mi vsi vam radi damo Pepico. Jaz — jaz sama — (sedaj se je topila v solzah) — nisem bila deležna takega tre-notka kakor Pepica, vendar vem, kaj pomeni. In upam, da najdete tudi v meni dobro teto. Nimam nikogar na svetu, samo Beti, Kondelika in sedaj vaju oba ....«
Obrisala si je oči z batistovim robcem, ki ga je iniela vselej pri rodbinskih slavnostih, obrnila se je h gospej Kondelikovi in k mojstru, poljubila je oba in jima je rekla slavnostno resno: (.ri ,»Bog ti blagoslovi, Beti — Bog ti blagoslovi, svak ...«
Gospod Slaviček, da ne bi bil pri tem peto kolo, je.ja|ival medtem v prazne kozarce vino. Napilo se je približno še trikrat — gospod Slaviček je napravil kratko napitnico starišem, potem gospej teti, slednjič, prijatelju in njegovi mili nevesti.
Počasi se je vse »oživilo«, kakor je rekel Slaviček. Sedaj je prišla ura gospej teti. Govorila je visoke besede o zaročencih in o svatbah, poglabljala se je. v preteklost, tupatam je šinil grenek spomin na kako prevaro v njenem življenju, in zopet je slikala kr^^nei slike bodočnosti zaročencema. Pri tem si je tudi zavarovala svojo ulogo v mladi, bodoči rodbini. Nikogar nima tu — je pravila — samo te svoje sorodnike. In kdor bo za njo imel srce, za tega bo imela tudi ona srce — to se bo še videlo po njeni smrti.
Qospa Kondelikova je spregovorila nekoliko glasneje, da bi spodbudila moža:
»Ti bi tudi lahko kaj rekel kot oče, stari.«
Gospod Kondelik, ki se je medtem že davno vrnil k pivu, se je slednjič dvignil in je rekel:
^Vejvara, vam je že mati tukajle vse povedala. Ampak,jaz vama poslikam fckvartir«, da bosta kar gledala. V sobi vama napravim pompejanski strop in v spalnici nebo z zvezdami. Na zdar!«
i jn! ,.,..	Dalje prihodnjič.
mestoje bilo v frankfurtaricah; vendar pa so bili tokrat nemški trgovci toliko previdni, da so frank-furtarice na svojih hišah razobesili šele včeraj popoldne, da bi dopoldne ne ostrašile slovenskih kupcev ... Vsi ponemčeni Hrvati, Cehi, Kranjci in domačini so hodili z modrižem okrašeni po mestu in se šopirili nam v veliko zabavo in smeh. Cenjene čita-telje bode gotovo zanimalo, kako se vrše vsenemške slavnosti v nemškem Celju: zaradi lažjega pregleda podamo popis v treh slikah. Prva se vrši v »slavnostni pisarni« v nemški baraki na kolodvorskem trgu, takoj po prihodu »posebnega vlaka«. Pravzaprav to ni bil noben »poseben vlak«, ker se v Gradcu ni oglasilo dovolj udeležencev za poseben vlak; Gradčani se bojijo Celja. Bil je le prvi poštni vlak (včeraj sta šla dva) z normalnim tarifom. Za mizo sedijo prireditelji »Gauturnfesta« prav kislih obrazov: ljudi je došlo malo; turnarjev še manj: kajti kaj pomeni tako številce v turnarski južnoavstr. zvezi s 60 društvi in 6.700 »telovadci«? Priprave so stale 6.000 kron (čitajte celjski davkoplačevalci!): kako se bo ta vsota pokrila? Sklenilo se je dati manj »fraj-pira«. Drugaslika: popoldne se je pomikal kla-vern turnarski sprevod po »glavnih« celjskih ulicah. Vodili so ga štirje čudovito našemljeni možakarji na konjih, potem je šlo nekaj turnaric in potem telovadcev kvečjemu 250! No, graški »Tagbl.« je pisal, da bodo »celjske ulice odmevale od težkih korakov množice. Teh 250 mladičev nam ni prav nič imponi-rala in ta »množica«, ki smo jo včeraj videli, nam ne bode branila »stegovati svoiih grabežljivih rok po po »nemškem Celju«. To črtico zvestih so nemške gospodične ometavale prav pridno z rožicami in z venci. Zalogo so imele zares velikansko — zato ubogi turnarji niso mogli vsega odnesti; polovcio so na tleh pustlili za one, ki so se Celju previdno izognili. Tretji prizor: na glaziji, kjer je bilo pripravljeno za 10 tisoč gledalcev, se je zbralo komaj 2.000 ljudi, vštevši možakn, žene in otroke. Pa še med temi je bilo mnogo zelo dvomljivih Nemcev: govorilo se je mnogo slovenski, kar je Gradčane zelo disgustiralo. Slaviziranze Celja res hudo napreduje! Cela prireditev je bila skrajno slaba: to, kar so nudili turnarj, napravijo pri nas z lahkoto veliko boljše najslabša sokolska društva. Ljudje so zabavljali, ko so se spravljali s »slavnostnega prostora«, da je bilo veselje. Zdi se nam, da ljubijo nemški turnarji »fraipier« veliko bolj ko telovadbo. — Povdariti je treba, da so včeraj na poslopju celjske davkarije in drž. prav-dništva zopet frankfurtarice. — V ostalem je bilo včeraj po mestu popolnoma mirno; Slovenci so ostali mirni n hladnokrvni, kar dokazuje da aranžijo v mestu Celju pretepe in poboje edinole Nemci, kadar priredijo Slovenci kako slavnost.
v Nekoliko glos k nemškim „slavnostim" v Celju. Na drugem mestu poročamo o blamaži, ki so jo celjski nemškutarji doživeli s svojim „gan-turnfestom". Tu le še nekaj pripomb: Celjski štu-dentenheimovci so šli včeraj krog poldneva kor-porativno pod vodstvom prof. Duffeka pred rotovž. kjer se jih je „slovesno" sprejelo. Kajpak, saj za nemške študente ne veljajo disciplinarni predpisi. Še odlike bodo dobili zato v spričevalih, vkljub temu, da so v šoli največji ignoranti. — Nemštvo nemških (!) celjskih trgovcev se je pri tej priliki tudi pokazalo v pravi luči. Razni Rakuschi, Kar-beutzi, Hoppeji itd. celo soboto in še v nedeljo dopoldne niso imeli razobešenih zastav, ampak šele v nedeljo popoldne. No ali pogruntate, zakaj ? Ej v soboto in nedeljo dopoldne še pridejo v trgovine ^slovenski kmetje in delavci, ki so še tako neumni, da nosijo tem zagrizencem svoje groše; in ti groši imajo tako čudodelno moč, da zadržujejo še nemške zastave na podstrešjih — skrite.
—	Najbolj se je menda namazal kavarnar Krušič, ki vedno pravi, da je — neutralen. Prvikrat je včeraj visela raz njegove hiše frankfurtarica, češ: zdaj bo pa moja kavarna polna samih turnarjev. Pa usoda je hotela drugače. — Cel včerajšnji dan in celo nocojšnjo noč ni bilo k njem menda niti enega turnarčka. Smola! — Sprevod turnarjev po mestu je bil, kakor nam očividci poročajo, skrajno klavern. Gladalci so bili skoro sami Slovenci. Na glavnem trgu je edini žajfar Costa tulil iz svojega okna „heil", da je bil čisto hripav. — Radovedni so mnogi Slovenci, koliko je južna železnica „slavnostnemu komiteju" računila za 50 plaht, ki jih je posodila na glazi. Drugače namreč računa točno za vsako po 10 K. — Dalje so radovedni mnogi celjski meščani, zakaj imajo danes vse mestne šole pouka prost dan? Ali imajo gg. učitelji in gdč. ter gospe učiteljice težke glave?
—	Turnarski junaki so v Chemal — kasarni gotovo prav prijetno spali na rjuhah in pod odejami, ki so bile izposojene iz celjske bolnišnice.
Občinsko preilstojništvo občine okolica Celje je storilo včeraj svojo dolžnost ter dalo odstraniti vse frankfurtarce po svojem delokrogu. Opozarjamo tem potom si. občinsko predstojništvo okolice Celje, da je Westen popoldne razobesil na Šmiklavškem hribu zopet frankfurtarco, katero je dalo predpoldne odstraniti. Upamo, da bo županstvo storilo svojo dolžnost, da se ne bodo več;
dogajala taka izzivanja na naših tleh. Tudi We-sten še ni vsegamogočen!
Tiskar Pavliček iz Kočevja, pri katerem dajejo slovenski socijalisti tiskati svoje publikacije, je včeraj pripeljal ludi s seboj kakih 7 ko-čevarskih turnarjev. Ne rečemo nič drugo ko to, da je bil Pavličkov oče rojen Čeh, mati pa ljubljanska Slovenka, ki nemški še znala ni.
Iz Žalca. Toča je zadnji petek strašno gospodarila od Sv. Lovrenca pri Preboldu čez Griže in žalsko okolico. Hmeljniki so strašno trpeli; strokovnjaki sodijo, da je toča vzela polovico in še več letošnjega pridelka. To pomenja za hmeljarje, ki so si lani komaj zopet malo oddahnili, jako hud udarec. Po hmeljnikih je bilo vse polno listja na tleh, kolje je bilo polomljeno in podrto: skratka strašna slika uničenja, zgube in če človek misli malo dalje, bede. G. drž. posl. Roblek si je takoj ogledal škodo in je storil potrebne korake v Celju pri'oblastih kar bode storil tudi na Dunaju.
Orglavska šola v Celju priredi dne 19. t. m. izlet na Vransko, kjer bo ob 10. uri maša s slovenskim petjem. Popoldne ob 3. uri se vrši na vrtu gospe Šentakove pevski koncert, kojeara vspored bode v kratkem objavljen. Pri neugodnem vremenu se izlet preloži.
Šentjurski pevski zbor se za ^prekrasno žgankijado", priobčeno v zadnjem, nad vse lju-beznjivem „Slov. Gosp.", prav prisrčno zahvaljuje ter obljublja, da bode zanaprej še z večjo vnemo in ljubeznijo gojil prekrasno narodno in umetno slovensko pesem — tamkaj navedene klanfarije pa prepusti z vsem preziranjem ljudem Žgankove okolice. Napadali ste nas in smešili naš koncert in ž njim Ipavčev spomenik, ki bi naj bil vsakemu poštenemu Slovencu nedotakljiv in svet, pred — ter zajedavali in grizli po koncertu. A nas to nič ne moti, da„,bi ne pomagali izvrševati lep kos narodno-knltui-nega dela v obče, posebej pa še pomagali nabirati za spomenik dveh naših velikih mož domačinov, kojih najmanjša žilica je čutila in delala s posebno vnemo in vstrajnostjo za prosveto in srečo svojega naroda. Ka] bi rekla ta velikana, ako bi zvedela, da zdaj živijo njijn potomci v prijateljskem objemu s temi sramotilci! — Po svoji navadi bi mirno zmajala z glavo — molčala in mislila svoje. Zato — storimo isto i mi, — ter s tem večjim veseljem pohitimo raje na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, v prijazne Šmarje in priredimo v Habjanovem hotelu zopet velik koncert v spomin in za spomenik naših bratov Ipavcev. Ker se ti „ljubeznjivi pri-poročevalci" nad našim zadnjim, Ikrasno uspelim koncertom kar penijo jeze in zaristi, se nadjamo tembolj, da nas zavedni narod poseti tudi tamkaj v najobilnejšem številu. Zato Ti, prijazno Šmarje, kliče prisrčni: Na zdar! Šentjurski pevski zbor.
Priprave za veliko Ciril in Metodovo jubilejno slavnost dne 17. julija t Žalcu, ki smo jo naznanili že pred nekaterimi tedni, se marljivo vrše. Koncert se bo vršil v veliki Virantovi dvorani, na obširnem dvorišču pred dvorano bodo stali raznovrstni šotori; damski komite je pridno pri delu, pevska društva že oglašajo svoje sodelovanje. Torej bodi nam geslo: dne 17. julija vsa narodno zavedna Savinjska dolina na slavnost v Žalec!
Posredovalnica slov. trg. društva „Merkur" v Ljubljani opozarja p. n. stariše, kateri nameravajo dati dečke učit trgovine, da naj se zaupno obrnejo do nje, ker ista ima mnogo prostih mest na razpolago in posreduje pri nastavljanju učencev brezplačno.
Toča se je vsula dne 9. t. m. po Veternikn, Mrčniseli in Reštajnu.
Drž. šolski nadzornik Lampl stopi v pokoj in sicer koncem letnega semestra. Njegov naslednik bode baje dr. Kauer, sedaj šolski nadzornik v Trstu.
Prestavljena je poštarica Ana Hrastnik na lastno prošnjo v Nendau blizu Hartberga.
Podučni tečaj za izdelovanje perila misli prirediti štajerski obrtno pospeševalni zavod poletne mesece v Gradcu, ako se oglasi zadostno število šdeležencev. Priglasiti se je treba ravnateljstvu (Gradec, Burgg. 13).
Stjepan Radič — zopet v milosti. O znanem vodji „brvatske seljačke pučke strahu" Stjepanu Radiču smo že večkrat imeli priliko pisati. Pred nekaj mesci je prišel mož pri naših klerikalcih v nemilost, ker je v hrvatskem saboru rekel, da „popi zaglupljivaju" narod. No zdaj je zopet prišel pri „Slovencu" v milost, ker je v svojem lističu „Dom" priobčil poziv na Hrvate,
naj podpirajo klerikalno ^Slovensko Stražo", in je celo obljubil, da tudi on, oziroma uredništvo rDoma" sprejema darove. Je vse lepo, a zdi se nam, da bi imel Radič prokleto veliko nalogo nabirati za obrambno delo po Hrvatskem, kjer se v trumah naseljujejo Nemci in Madžari.
„Vorarlberger Volksfreund", nemški list v popolnoma nemški deželi je jako dobro opisal razmere pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Članek še priobčimo, da vidijo naši ljudje, kako sodijo pravi Nemci o naših renegatih.
K Sv. Lenartu v Slov. gor. pride za dav-karja neki Riziensky iz — Rottenmanna. Naši davčni uradniki pa morajo sedeti na nemškem Štajerskem!
Druge slov. dežele.
v Ponesrečil se je v Celovcu mizarski pomočnik, Anton Bonjak, posestniški sin iz Ruš pri Mariboru. Pograbil ga je obličev stroj, ter mu odtrgal prst in nekaj dlani na levi roki. Nesrečnež se nahaja v celovški bolnišnici.
v Strašna toča je 10. tm. pobila na Krasu in v Furlaniji skoro vse. Osobito škodo je napravila na poljih in vinogradih.
v Tržaški deželni poslane! so dobili od dež. glavarja uradno obvestilo, da je dež. zbor zaključen.
v Tekmovalno streljanje 3. voja se vrši danes 13., 14. in 15. tm. vjCelovcu. Udeleži se ga 460 častnikov imenovanega voja. Vodil bo prireditev polkovnik Brandner pl. Wolfszahn.
Gozdarsko društvo za Primorsko in Kranjsko ima 17., 18. in 19. *tm. svoje 33. zborovanje v Gorici, združeno s poučnimi izleti v razne okoliške kraje.
Strela ga ubila, ko je „oblačico obzvanjar'.
Ko je v pondeljek 15 letni J. Gorjavc, mežnarjev sin iz Malega Crnela pri Zatičini v zvoniku „ob-lačico obzvanjal", da bi prepodil hudourne oblake, je udarila strela v zvonik in fanta na mestu ubila.
Društvene vesti.
Savinjsko učiteljsko društvo. — Na občnem zboru dne 9. t. m. so bili zopet izvoljeni; Rudolf Vrabl, predsednik, Ivan Zotter, podpredsednik, Ivan Jakše, tajnik, Srečko Pečar, blagajničar.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
OBČNI ZBOR POLJSKE LJUDSKE STRANKE.
Tarnow, 13. junija: Ob udeležbi okrog 1.000 odposlancev iz vseh delov Galicije se je vršil tu letni občni zbor poljske ljudske stranke. Navzoči so bili vsi strankini državni in deželni poslanci. Poročilo strankinega vodstva se je vzelo na znanje in se je istemu izreklo zaupanje. Predlog opozicije, da bi šla stranka v boj proti sedanji deželni vladi in konzervativni stranki, je bil z veliko večno odklonjen.
NEMŠKO-CEŠKA SPORAZUMNA KONFERENCA.
Praga.-13 junija: Javlja se, da fiočejo veleposestniki vendarle spraviti skupaj brez ozira na odpor čeških agrarcev nemško-češko sporazumno konferenco (?)
Za reformo zakona.
Praga, 13. junija. V veliki dvorani žitne borze se je vršil včeraj manifestacijski shod za reformo zakona. Sprejela se je resolucija, katera zahteva reformo avstr. zakonskega prava in pa uvedbo obveznega civilnega zakona.
Proti Boromejevi encikliki.
Aš na češkem, 13. junija. Včeraj so priredili tukajšnji protestanti javen shod, na katerem so sprejeli jako ostro resolucijo proti razžalitvam protestantov v zadnji papeževi encikliki o sv. Karlu Boromeju. Po shodu so šli udeleženci pred Lutrov spomenik, kjer se je govorilo in pelo. Katoliško cerkev, župnišče in katoliški društveni dom so stražili policisti.
Berlin, 13. junija. Na javnem shodu proti Boromejevi encikliki je bila sprejeta resolucija, v kateri se izraža ogorčenje nad tonom v encikliki in se zavračajo napadi na reformacijo.
Berlin, 13. junija. Pruski poslanik je v zadevi enciklike interveniral v Vatikanu in je smatrati z diplomacijskega stališča zadevo za končano.
Turški prestolonaslednik v Sofiji.
Sofija, 13. junija. Včeraj dopoldne se je vršila na čast turškemu prestolonasledniku velika vojaška parada, katere se je udeležilo osem tisoč vojakov. Turški princ je občudoval krasno bolgarsko moštvo in je častital poveljnikom vojakov na izborni disciplini in izvežbanosti armade.
Različne novice.
Novi Jork, 13. junija. Bruseljski bančni tat Buisset se je ustrelil v nekem tukajšnjem hotelu ravno v onem hipu, ko bi imel biti aretiran. Našli so pri njem mnogo papirnatega denarja. Buisset je defraudiral v Bruselju skoraj dva milj. kron.
v Dunaj, 13. junija. Na osrednjem pokopališču so odkrili včeraj spomenik pesniku Davidu.
Opava, 13. junija. V Altstadtu je ubila strela dne 10. jun. posestnika Grzonka in Kubala.
Atene, 13. junija. Kralj Jurij je dospel vPa-tras, kjer ga je sprejelo prebivalstvo z velikim navdušenjem.
Tiflis, 13. junija. Toča, debela kot kurja jajca, je napravila grozno škodo po poljih in vrtovih. V mestu je v hipu narastla reka podrla več hiš, pri čemur se je ponesrečilo več ljudi.
Književnost.
Vojeslav Mole: Ko so cvele rože. Založila Ign. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg v Ljubljani! Cena nevezani knjigi 2 K, vezani 3 K 20 vin., vezani z zlato obrezo 3 K 50 vin. Knjigo še ocenimo.
Listnica upravništva.
Sv. Lenart v Slov. gor.: Hvala — a smatramo za boljše, ne preiti v zasebne zadeve, ki končno vendar niso v zvezi s politiko. Imamo drugeca dovolj! Pozdrav!
LoterijsKe številke.
Gradec, dne 11. junija 1910: 5, 60, 89. 12, 85. Dunaj, „ „ „ „ 14, 34, 28, 40, 82.
zlati nauki!
Kdor s „FL0RIAN-om" se krepča, Zmeraj tek ima!
ii.
Če želodec godrnja, Pij „FL0RIAN a", pa neha
m.
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
Postavno varovano.
34
Edini najboljši
gumijevi traki
za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Celju.
n
:& s a s b:
297 -12
ŠubieeVa slika
praneeta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetili in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. ————
XX
iihii:
TT
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z —-1— črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v. položaju v polni meri svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
:e tehnike je j
z modernimi I • iji najnovejše ]/ eri zadovoljiti /