Ljubljana, petek 9« septembra 1932
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Šelen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
IKHHHBHBaS
Naročnina znaša mesečno Din 25.—) za inozemstvo Din 40._.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122,' 3123, 3124, 3125 bi 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. TeL št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Sreski odbor JRKD za mesto Ljubljano
sklicuje za nedeljo, 11. t. m« ob 10. url dopoldne v veliko dvorano hotela Union
JAVNO ZBOROVANJE
Poročal bo ljubljanski poslanec minister dr. Albert Krame.. Nadalje bodo na zborovanju govorili:
Nikola U z u n o v i č, bivši ministrski predsednik, predsednik glavnega odbora JRKD;
dr. Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine; Ivan P u c e 1 j, minister za socialno politiko in narodno zdravje; inž. Lazar Radivojevič, minister za promet; Jura j Demetrovič, minister za kmetijstvo; Ivan Mohorič, minister za trgovino in industrijo; senatorji in narodni poslanci iz raznih krajev države.
Izvenljubljanski udeleženci bodo imeli četrtinsko vožnjo v Ljubljano in nazaj. Legitimacije dobe pri svojih sreskih organizacijah ali pa pri sreski organzaciji JRKD v Ljubljani, Kazina.
Francoski odgovor Nemčiji
Versailleska pogodba izpremenljiva le v soglasju z vsemi podpisniki — Anglija na strani Francije
Pariz, 8. septembra. AA. Danes se je se-lsta-1 ministrski svet Predsedoval je He-r-tiot, ki ie prečita! načrt dogovora na spodi veni co o nemški oborožitvi. Defiinitivni odgovor francoske viade bo sestavljen jutri, v petek, ko bo francoska viada zvedela za stališče Anglije.
Ministri niso dali po seji nobene izjave. »Verjetno pa ie, da bo francoski odgovor opozoril nemško vlado na to, da Francija šn Nemčija sami ne moreta izpremeniti "versaiHeske mirovne pogodbe. Revizija te pogodbe s strani vseh njenih podpisnikov bi dovedlla k novi omejitvi oboroževanja, in sicer bi v znislu čl. 8 te pogodbe morate zainteresirane države omejiti svojo obo-Tožitev do takega minimuma, ki bi bil združili«v z njihovo varno-stjo in z izved-t"? mednarodnih obvez, sklenjenih na skupen predlog. Zato je treba po mnenju francoskih krogov najti rešitev v boljši organizaciji miru.
Londen, 8. septembra, AA. Zunanji mi-r;ster John Simon se bo jutri vrnil v London ter prevzel posle zunanjega ministrstva. Za. sedaj še ni znano, ali bo angleška vlada odgovorila na francosko noto o nemški; spomenici in če bo direktno posredovala. Angleška vlada se bo vsekakor ravnala po pogodbi o medsebojnem zaupanju s Francijo in v skladu z drugimi državami.
Zanimivo j©, da so nemške zahteve proučili angleški vojaški, pomorski in letalski
Monarhistični pokret na Madžarskem
Legi ti »n isti so izročili predsedniku vlade spomenico, v kateri zahtevajo, da naj vlada dovoli Otonu Habsburškemu povratek na Madžarsko
Bnd'mpešta. 8. septembra, p. Legitimistič-e i pokret se po vsej državi naglo reorganizira in ie Dričel zelo aktivno delovati. Tako &o legi ti m i stični voditelji izročili predsedniku madžarske vlade med drugim spomenico, v kateri zahtevalo, nai se dovoli Otonu Habsburškemu povratek na Madžarsko in so utemeljili svojo zahtevo sledeče: Kakor Nemciia niti za časa socialističnega režima ni zabranila bivšemu nemškemu prestolonasledniku bivanja v Nemčiji in kakor smejo tudi vsi ostali nemški knezi živeti na svojih posestvih v Nemčiji ter pošiljati svoje eir.ove na nemške visoke šole, tako zahtevaio tudi madžarski legitimistf svobodo in neovirani povratek za Otona Habsburškega na Madžarsko. Vlada naj mu dovoli začasno bivanie v dvorcu Tihanyu na Blatnem iezeru ter studii na 'judimpeštan-ski univerzi. Legitimistična stranka prevzema vso odgovornost, da se h'j Oton Habsburški vzdržal vsakršne politične delavnosti in
živel povsem tako, kakor navaden madžarski državljan.
Ministrski predsednik Karolyi je sprejel to spomenico na znanje in obvestil o njej državnega guvernerja, ki ie takoj pozval na posvet ministra za narodno obrambo Gom-bosa ter nato zavrnil memorandum s kratko motivacijo, da gospodarska kriza ne dovoljuje takih opasnih eksperimentov.
V demokratskih krogih pa se ie med tem razširila govorica, da smatraio legitimisti prav sedanjo krizo kot psihološko najbolj primerno za izvedbo svojih načrtov. Sondirali so celo teren Dri socialnih demokratih. Legitimistii so razširili tudi vest, da je za povratek Habsburžana tudi sam Horthy, čeprav se je spri s kraljico Žito in čeprav je pred leti prišlo do dramatičnega incidenta med njim in kraljem Karlom Habsburškim. Horthyju bi dali naslov vojvode ter mu poklonili kako posestvo kot narodni dar.
OSNUTKI, A NIČ DEJANJ
Francoski m Italijanski načrt za omiljenje gospodarske krize v agrarnih držav - Jugoslavija za ukinitev prohibitivnih ukrepov
strokovnjaki, iz česar sklepajo, da bo Anglija zahtevala pojasnila, kako si Nemčija praktično zamišlja svoje zahteve. Zdi se, da angleška vlada soglaša s francosko vlado, da nemška zahteva ni aktualna, da ni umestna in da pomeni agrisiven manever.
Frankfurt, 8. septembra. AA. »Frankfurter Zeitung« komentira objavo vladne spomenice o oborožitvi Nemčije ter 6odi, da je spomenica dobro sestavljena in da gre pri tem vprašanju za dvoje: Ali naj veija konvencija o razorožitvi tudi za Nemčijo, tako da v tem trenutku odpadejo versaj-ske določbe o nemški razorožitvi, ali pa naj se Nemčija odstrani z raz-orožitvene konference. List je mnenja, da stoji za nemško vlado v tem vprašanju ves nemški narod in tudi ves nemški proletarijat. Nemčija ne more več sodelovati pri mednarodnem razorožitvenem paktu, ako mora ostati še nadalje v izjemnem položaju v smislu versajske mirovne pogodbe. O izjavah generala Schleicherja v vzhodni Pruski pa pravi list, da preureditev nemške narodne obrambe v redno vojsko ni vprašanje vojaške tehnike, ki bi se dalo rešiti z enostavnim ukazom. To vprašanje je politične prirode. Nemški narod mora vedeti, ali ima za to dovoljenje.
Berlin, 8. septembra. A A. Dne 11. septembra bo 12. kongres zveze saarskih nacionalnih društev. Zunanji minister je poslal pripravljalnemu odboru tega kongresa pismo, v katerem pravi: Naglo se približujemo dnevu, ki bo odstranil ločitev saarskega ozemlja in ga združil z Nemčijo.
Španija bo priznala Rusijo
Madrid, 8. septembra, č. Zunanji minister je včeraj v svojem govoru v parlamentu nastopil za priznanje Sovjetske Rusije. Na-prla-sil je, da je tudi že v Ženevi na zasedanju mednarodne politične komisije Društva narodov izrazil obžalovanje, da v tej komisiji ni sovjetskega zastopnika.
Parlament je včeraj sprejel novi kazenski zakonik, s katerim so ukinili smrtno kazen in dosmrtno iečo. Kot največjo kazen so določili 20 let ječe. Po novem zakoniku se pijanost smatra kot olajševalna okol no s t Vlada pa bo lahko v gotovih primerih proglasila kot veljavno tudi smrtno kazen.
Razkol med bolgarskimi
zemlioradniki
Sofija. 8. septembra- AA. Listi komentirajo rekonstrukcijo vlade in skoro soclasno ugotavliaio. da je rekonstrukciia oslabila položaj vlade Mušanova. ker je bil del zemljo-radniških poslancev proti vstopu Dimova v vlado. Ti poslanci bodo po vsei priliki izstopili iz vladne večine. Po poročilu »Dnevnika« gre za 30 poslancev. Ni izključeno, >la bo vlada v parlamentu pri kakšni priliki v manjšini. Ltet navaia imena vseh poslancev, ka so izjavili, da bodo vodili proti Gičevu
in Dimovu najostrejšo borbo. Zbrali se bodo okrog Jordanova in podpredsednika parlamenta Zaharijeva. V zemlioradniškem sav.j zu bo nato nastala nova borba. Ni izključeno, da bo stranka na svojem prihodnjem kongresu doživela razcep.
Sofija. 8. septembra. AA. Minister GiČev je izjavil, da se bo sestal kongres bolgarske zemljoradniške stranke še pred 21. novembrom
Angleške strokovne organizacije proti vladi
Newcastle, 8. sept. AA. Kongres zveze angleških strokovnih organizacij je sprejel resolucijo, s katero ostro obsoja politiko sedanje angleške vlade, češ da je z znižanjem me<zd poslabšala položaj brezposelnega delavstva. Zveza zahteva zato, naj bi vlada v zunanji politiki delovala za popolno črtanje vojnih dolgov in reparacij in znižala carine. V notranji politiki pa je zveza za obsežna javna dela, ki bodo mo-lla delj časa zaposliti brezposelne delavce. Kongres je nadalje za javno nadzorstvo nad bankami in za obdavčitev velepose-stev.
Iz državne službe
Beograd, 8. septembra p. Z rešenjem finančnega ministrstva je bil katastrski arhivar Ivan Koman premeščen iz Kranja v Radovljico.
Stresa, 8. septembra d. Potek včerajšnje seje konference za ureditev gospodarstva v državah srednje in vzhodne Evrope je zbudil upanje, da se bosta Francija in Nemčija sporazumeli o temeljnih vprašanjih novega gospodarskega reda v Evropi. Nemški delegat dr. Posse je v obširnem govoru očrtal stališče Nemčije glede na prednostne carine ter poudarjal, da je mogoče odpraviti težke e v finančnem in gospodarskem življsnju samo na ta način, ako se dvigne kupne moč južno-vzbod-nih držav s prednostnimi carinami. Le na ta način bi se mogli predati agrarni proizvodi južno-vzhodnih evropskih drižav na evrepskih trgih ter jih napraviti sposobne za konkurenco s prekomorskimi. Nemčija ni kriva, če njeni preferenčni pogodbi z Rumunijo in Madžarsko še nista stopili v veliavo, pripravljena pa je v danem primeru pomagati južno-vzhodnim evropskim državam tudi a pristopom k večstranski konvenciji. Prekc morskim državam bi se lahko moglo pojasniti, da bodo še vedno lahko mnogo uvažale v Evropo. Nemčija ponuja preference samo južno-vzhodnim agrarnim državam, in sicer le za žito. Vsako razširjenje bi ogrožalo vso stavbo. Nemčija se živahno zanima tudi za željo Poljske, da bi se plačevanje inozemskih dolgov olajšalo z dodatnimi izvoznimi kontingenti.
Vodja franccske delegacije Bonnet, ki je predsednik konference, je v svojem govoru soglašal z marsikaterimi naziranji nemškega delegata. Poudarjal je samo, da bi Francija raje videla večstransko prefe-renčno pogodbo, kakor pa celo omrežje dvostranskih pegodb, govoril pa ie prav tako samo o agrarnih preferencah." Kar se tiče ovir in omejitev trgovinskega prometa, je Bonnet mnenja, naj bi konferenca najprej sklenila popolno odpravo vseh omejitvenih ukrepov, nato pa postopno zmanjšanje carin in končno določila program za postopno odprav«, nadzorstva nad deviznim prometom. Končno je energično nastopil proti možnosti, da bi se vprašanja, ki se obravnavajo v Stresi, odgodila za svetovno gospodarsko konferenco.
Na včerajšnji seji sta bila izvoljena dva odbora, gospodarski in poljedelski pod predsedstvom Bonneta, ter tehnični pod predsedstvom predsednika švicarske nov-čanične banke Bachmanna. Potek razprav v plenarnih sejah je pekazal, da se ima konferenca baviti predvsem s poljedelskimi cenami, z organizacijo mednarodnega agrarnega trga, s pobijanjem trgovinskih ovir vsake vrste ter z vprašanjem dodatnih kontingentov v prid državam z zaosta, limi trgovskimi dolge vi, s splošnim v^Uut-nim in finančnim položajem, s plačilno bilanco agrarnih držav, posebno pa z omogočen jem likvidnosti zamrlih kreditov s sodelovanjem novčanv3nth bank, z medna rodnim agrarnim kreditom in z vpraša, njem javnih del.
Dosedanje izjave posameznih delegacij da konferenci v Stresi zbujajo upanje, da se bo dosegel znaten trgovinsko*-politični napredek.
Kakor se je izvedelo iz krogov francoske delegacije, je finančni strokovnjak Bi-zet objavil že več delegatom načrt za financiranje srednje in južno-vzhodne Evrope. Sedaj razpravlja s finančnimi strokovnjaki Anglije, Nizozemske in Švice. Francoska delegacija namerava predložiti v pričetku prihodnjega tedna ta načrt razpravo finančnemu odboru konference. Pričakujejo, da bo Francija pridobila za svoj načrt tudi Anglijo. Vsekakor je glav. ni francoski delegat Georges Bonnet zelo optimističen. Glavna misel francoskega načrta je vzpostavitev aktivne trgovinske bilance v podunavskih državah, ker se more kapital le tedaj investirati, če se po ureditvi carin med srednje-evropskimi državami pokaže izboljšanje trgovinskih bilanc.
Govor jugoslovenskega delegata dr. Todoroviča
Stresa, 8. septembra, d. Na včerajšnji seji konference za obnovo gospodarstva v srednji in južnovzhodmi Evropi je obrazložil stališče jugo slovenske vlade njen glavni delegat univ. prof. dr. Milan Todorovič. Glede na to, da je bil program agrarnih držav že naveden v splošnem ekspozeju, ki ga je podal letošnji pred sednik bloka agrarnih držav, poljski delegat Roze iin ker »o že ostali zastopniki več ali manj v svojih govorih orisali položaj svojih držav,	dT. Todorovič omejil
predvsem na ugotovitev potreb Jugoslavije. Navajal je najprej vzroke, ki so do-vedli do splošnega padca cen poljedelskih proizvodov ter se bavil nato s trgovinskimi in deviznimi omejitvami. Poudarjal Je pomen preferenčnih pogodb' ter se zavzemal za njihovo razširjenje. Zastopal je tezo, naj se politika preferenonega tretiranja Tazširi v dve smeri, in sicer glede na prodajo poljedelskih proizvodo-v, kakor tudi glede na povečanje redukcije carinskih preferenci jalov. V svojem govoru je jugoslovanski delegat dr. Todorovič med drugim izvajal:
Po govorih, loi so jih imeli zastopniki držav agrarnega bloka, se hočem omejiti samo na par kratkih pripomb. Razložiti hočem vzroke, ki so izzvali gospodarsko in finančno krizo v agrarnih državah in so naslednji: 1. Omejitve v mednarodni trgovini; 2. restrinkcije v trgovinri z devizami in 3. padec cen agrarnih proizvodov na evropskih tržiščih. Odveč bi bilo razpravljati o prvih dveh točkah, ker smo glede ajih že soglasni. Treba je odpraviti vse restrinkcije v trgovini in uvesti reglemen-tacajo deviz. Izjaviti morem, da je enoja
vlada pripravljena, da ukine vse prohibi-tivne ukrepe. Agrarne države so predlagale svojčas preferenčne tretmane, ki pa žal niso bili sprejeti ali pa le v nezadostni meri. Rečeno nam je bilo, da to sredstvo ni dobro zaradi preizkušene klavzule o^ največjih ugodnostih. Med tem pa je včeraj nemški delegat dT. Posse izjavil, da je treba za zboljšanje položaja v agrarnih državah povečati cene njihovih proizvodov na evropskem tržišču, s 6'mer bs odpadle vse težkoče. Toda dr. Posse nam je pozabil povedati sredstva za povečanje cen agrarnih proizvodov.
Dt. Todorovič je nadalje poudaTjal, da postaja kupna moč jugoslovenskega prebivalstva vedno slabša. Uvoz industrijskih predmetov je padel na minimum in obveznosti države v finančnem pogledu postajajo čim dalje težje. Ne verujte, da so zgolj carinske ovire onemogočile jugoslo-venski izvoz v druge države. Naša volja za kupovanje industrijskih predmetov in izvrševanje finančnih obveznosti v inozemstvu je vedno ista, toda to ne zadostuje, ker je treba upoštevati razne možnosti.
Pozornost je zbudila predvsem izjav« dr. Todoroviča, da so bile doslej na vseih konferencah napravljene taktične poteze, ki so nekdaj bile dobre, ki pa ne morejo biti dobre v Stresi., ker so se zaradi te taktike odlašale razna vprašanja vedno na prihodnjo konferenco. Končno je prosil konferenco, naj ob tej priliki ne postopa na enak način in ne prepusti rešitev važnih vprašanj za 'kako drugo konferenco.
Nasprotje med francoskim in italijanskim stališčem
Stresa, 8. sept. g. Na prvi seji gospodarske in agrarne komisije se je jasno pokazalo nasprotje med italijanskim in francoskim stališčem. Obe delegaciji sta svoje predloge predložili v obliki osnutkov. Dočim je francoski osnutek v skladu z načeli, ki jih je dosedaj zastopala francoska delegacija glede kolektivne dovolitve ugodnostnih carin za žito, pa odklanja italijanski osnutek misel kolektivne pogodbe in priporoča sklenitev dvostranskih pogodb med državami, ki bi prišle v poštev. Po italijanskem naziranru bi ne bilo pravično, da bi morale prav ona države trpeti posebne žrtve, ki so že dosedaj kupovale žito v vzhodnih državah, dočim one države, ki iz zemljepisnih ali drugih razlogov iz vzhoda niso dobivale nobenega žita, ne bi ničesar pripomogle k omiljen ju stiske v vzhodnih državah, pri čemur pa bi imele prav tako koristi od zahtevanih pro-tidaiatev kot ostale. Zaradi tega predlaga Italija, da naj vse evropske države sorazmerno z deleži v svetovna trgovini vplačajo prispevek v skupno blagajno, iz katere bi so sorazmerno z dobavami žita v zadnjih treh letih delila pomoč za omiljenje stiske ▼ vzhodnih državah. Ker morajo posamezna delegacija te predloge še proučita ter 6» medsebojno sporazumeti, se bo gospodarska komisija sestala šele jutri dopoldne.
Finančna komisija konference je na svoj* nrvi seji pod predsedstvom dr. Bachmanna sklenila po kratki debati imenovati pododbor. kii bo najprej določil delavni prograrrr te komisije.
Pred sestankom nemškega parlamenta
Povratek Hindenburga v Berlin - Popolno soglasje Hin-denburga s kancelar jem Papenom - Sklicanje pruskega
deželnega zbora
Berlin, 8. septembra, g. Državni predsednik Hindenburg se je vrnil v Berlin ter je že imel daljše razgovore z državnim kancelariem Papenom in zunanjim ministrom N-eurathcim. Državni predsednik in državni kancelar sta razpravljala o istih vprašanjih kakor pred 10 dnevi v Neude-cku. Tudi v današjenn razgovoru se ie pokazalo med njima popolno soglasje glede pogojev za razpust državnega zbora. V razgovoru z zunanjim ministrom Neurat-hom je Hindenburg sprejel poročilo, L^kc so v Franciji sprejeli nemško zahtev** po preosnovi državne hrambe in o korakih, ki bodo zaradi tega potrebni
Kmalu po sprejemu pri državnem predsedniku je sprejel državni kancelar Papen državnozborskega predsednika Gorin-ga, s katerim je imel enotirni razgovor. Domnevajo, da je Goring pri tej priliki govoril tudi o svojem jutrišnjem sprejemu pri državnem predsedniku. V razmerju narodnih socialistov do državnega kancelarja je za sedaj ostalo še vse pri starem. Narodni socialisti in v ostalem tudi centrom so očividno priipravi?en,i, da bi tolerirali pre-zidijalno vlado, če ji ne bi načeioval Papen. Dejansko se obe stranki ne pogajata Zaradi odistopa celotne vlade, temveč sa-Imo zaradi spremembe na mestu državnega ikancelaria. Vladni izjavi v ponedeljek bo idan pozneje sledila debata. Stranke bodo tto pot deltno nastopile z drugimi govorniki Ikakor pri prejšnjih debatah. Vrsto govorov bo za narodne socialiste otvoril Gregor Strasser, za sociallne demokrate pa bo bržkone govoril Patfl L6be. V centroma bi ra-Idi pridobili dT. Bruninga, da hi v debati 10 vladni izijavi govoril zanj. Od jutrišnjega sprejema Goringa pri Himdenlburgu, kjer se •bo razipravlljalo o preosnovi držarvme vlla.de, bo odvisno, kako se bo zasukal notranjepolitični položaj v Nemčiji.
Pogajanja centroma s hitlerjevci
Nobenega dvoma ni, da bo GSring ob tej priliki cpozoril na možnost, da se najde v državnem zboru delovna večina. Narodni socialisti so pripravljeni, da državni predsednik ne bo pristal na predloge Goringa in da bo državni zbor razpuščen, če bo večina glasovala za nezaupnico Papenovi vladi. Zato se pripravljajo tudi za morebitne volitve. V kregih centroma so se, kakor vse kaže, ustrašili grožnje z razpustom državnega zbora ter bi jim bila mnogo ljubša njegova odgoditev. Pogajanja med narodnimi socialisti in centrumom se neprestano nadaljujejo. Vse kaže, da so mnogo bolj uspela glede sodelovanja v pruskem deželnem zbora, kakor pa o sodelovanju v državnem zboru. Predsednik državnega zbora Goring in predsednik pruskega deželnega zbora Kerrl sta se včeraj posvetovala o položaju in napoveduje se, da praski deželni zbor ne bo sklican šele za 21. semptembra, temveč že prej. Na dnevnem redu prve se je deželnega zbora bi bila volitev pruskega ministrskega predsednika. Govori se, da bo sedanji namestnik državnega komisarja za Prosijo dr. Bracht predlagan od centroma za pruskega ministrskega predsednika in ni izključeno, da bodo na to kandidaturo pristali tudi narodni socialisti. V tem primero bi bil dr. Bracht izigran proti državnemu kancelar-ju Papenu, ki ga je postavil na sedanje mesto. Za kulisami se tu pripravljajo, ka-
kor vse kaže, precejšnja presenečenja.
Pariz, 8. septembra č. Sodijo, da francoski odgovor na noto nemške državna vlade glede enakopravnosti v oboroževanju ne bo izročen berlinski vladi pred krovcem tega ali pričetkom prihodnjega tedna. Francoska vlada bo v glavnem argumentirala svoj odklanjajoči odgovor s tem, da je dolžna postopati v duhu versailleska mirovne pogodbe. V tem smislu 3pada nemška zahteva pred širši forum, ker jo morejo izpremeniti le soglasno vsi oni, k t so versaillesko pogodbo podpisali. Francoska vlada namerava vso zadevo predložiti Društvu narodov, obenem pa bo v svojem odgovora nemški vladi sporočila, da namerava postopati v popolnem sporazumu z londonsko vlado.
parlz, 8. septembra AA. Havas poroča iz Berlina: Zdi se, da bo vlada jrihcdnji teden razpustila parlament. Nove volitv bodo 6. novembra.
Papenovi gospodarski ukrepi
Berlin, 8. septembra, AA. Papemova da bo svoj gospodarski načrt ie postopno objavila. O novih ukrepih na gospodarskem in finančnem pod:očju bo govorni! kancelar Papen v ponedeljek na seji dri žavnega parlamenta. Splošne smernice tega novega programa je označila »Deutsche Allgemeine Zeitung« s krilatico o »kapitalistični ofenzivi« Papenove vlade. Novi načrti bodo dokaj avfcarktičnl Praivi vodja te nove gospodarske politike je minister za narodno gospodarstvo \Varmbold.
Agrarna organizacija. »Die griine Front« protestira proti nezadostni agrarni zaščiti v prvi vladni uredbi. Ta organizacija upa, da bodo novi vladni ukrepa prinesli kmetijstvu zaželene olajšave.
Industrija je v splošnem zadovoljna. Od 6. septembra so bile zvišane carine za 200 industrijskih proizvodov. Zato ni izključeno, da bo vlada sedaj zaščitila poljedelske pridelke, in sicer s carinami od 25 do 70 odst. Za uvožene pridelke in proizvode bo treba vrhu tega plačati še posebne davščine.
Vsi ti dmkonični ukrepi bodo podražili življenje in račun nove gospodarske politike vlade bo plačalo prebivalstvo velikih mest in delavstvo.
To politiko je sprejelo delavstvo s silnim nezadovoljstvom, in sicer tem bolj, ker je vlada dovolila istočasne redukcije mezd v industriji. Industrijska podjetja so že poslala vladi vloge, v kateri zahtevajo zaradi ogroženega položaja produkcije, da lahko znižajo delavske mezde proti obstoječim kolektivnim pogodbam, delavske organizacije pa zaman protestirajo. Dne 31. avgusta je bilo 5.225.000 brezposelnih sredi avgusta, v resnici pa pri tem ne gre za znižanje števila brezposelnih, marveč so te številke posledica dejstva, da odpuščeno delavstvo državnih železnic ne prejema več javnih podpor. Optimizem, ki je zavladaj v Berlinu, le ni prodrl v notranjost državr, kjer pritiska še vedno huda depresija.
Dalekovidni krogi so prepričani, da bodo ukrepi vlade le poslabšali gospodarski položaj in navajajo kot dokaz za to 6voje mnenje, da bi mogla le ojačena zunanja trgovina okrepiti' nemško industrijo m dvigniti notranjo potrošnjo. Avtarktični ukrepi, kontingenti, nove carine, ki spadajo k bistvenim ukrepom Papenove gospodarske politike, pa ne bodo olajšali položaja nemškega gospodarstva. K temu se je sedaj pridružilo še dejstvo, de je sovjetska Rusija znatno omejila svoja naročila v Nemčiji in fcako spravila v hud položaj del industrije, ki je dve leti od nje živel.
PETNAJST TISOČ LJUDI NA KMEČKEM PRAZNIKU NA BLEDU
Mogočna manifestacija narodne sloge - Jubilejni kmečki praznik na Bledu je prekosil vse dosedanje - Navdušene ovadje kralju in državi — Vsi trije slovenski ministri med ljudstvom
Bled, 8. septembra. Desetič je naša ponosna Gorenjska dane;; v krasnem jesenskem vremenu proslavljala 6 vo j kmečki praznik na Bledu. Veliki in lepi so biLi dosedanji prazniki, mogočne so bile tudi manifestacije, ki so se vršile že letos po raznih krajih Slovenije, na celu j;m kmečki praznik na Krškem polju in nedeljski tabor v Prekmurju. Vse pa je menda prekosila današnja manifestacija na Bledu, saj se je samo k manifestaeijskemu zborovanju in k konjskim dirkam v idilični Zaki zbralo štirinajst do petnajst tisoč ljudi. Zastopana je bila vsa Gorenjska, v velikem številu Ljubljana, a tudi vsi drugi slovenski predeli s Prekmurjem vred so poslali svoje odposlance. Zbrana ojromns množica je bila obenem verna slika slovenskega prebivalstva in prepričevalna manifestacija gospodarske in socialne solidarnosti, saj so bfli Tamo ob rami s kmečkimi moŽTni in fanti, ženami in dekleti, delavci in obrtniki, trgovci in nameščenci, zastopniki vseh inteligenčnih poklicev vs^,h gospodarskih panog. Vsi skupaj so pozorno poslušali izvajanja slovenskih ministrov in drugih govornikov, vsi skupno po izkazali čast in spoštovanje kmečkemu delu.
Mobilizacija množic
2e z jutranjimi vlaki so krenile proti Bledu ogromne množice. Ljubljanski vlaki so b'li vsi nabito polni. Samo oba jutranja vlaka sta vozila nad 2500 ljudi; nabito poln je bil tudi opoldanski vlak. Iz bližnje in daljnje okolice so ljudje potovali na Bled peš in ni vozovih, ki 60 biLi vsi v zastavah in zelenju, na večini med njimi fantje in dekleta v narodnih nošah, pa seveda neizogibna harmonika, ki je spremljala vriskanje in petje. Poleg tega pa še nešteti avtobusi in avtomobili, mnogi tudi pestro okrašeni.
Ves dopoldan in še v prvih popoldanskih urah se je nadaljevalo to romanje na Bled. Od vseh strani so prihajali vedno rovi vozovi, avtobusi, celi bataljoni pešcev. Blei.ske ceste in blejski parki so bili kakor čebelnjaki, tako je bilo vrvenje po r jih. Poleglo se je šele popoldne, ko so se množioe zgrnile v Zoko, a so proti večeru 7opet okupirale vsa pota in vse ceste okrog jezera.
Razstava goveje živine
Z jutranjim brzovlakom so se pripeljali na Lesce ministri as. dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj in Ivan Moborič v spremstvu eenatorjev gg. dr. Janka Rajarja in dr. Valentina Rožiča ter številnih narodnih poslancev iz dravske in drugih banovin. S kolodvora so se podali najprej v Zako, kjer ie dopoldne bila razstava živine in razstava gorenjskega sira. V idilični kotlinici so se poplavili kmetovalci s svo jo živino, ki jo je pregledala posebna komisija in jo ocenjevala. S pomočjo kmetijskega ministrstva, banske uprave in Kmetijske družbe je bilo mogoče nagraditi najbolj zaslužne živinorejce. Ko so prišli gg. ministri p, svojim spremstvom, je bila komisija ?e pridno na delu. Komisiji je načeloval g. inž. Venko, referent za kmeti istvo pri banski upravi, v komisiji pa so bili nadalje gg. žtfvinozd ravnik Zalokar, inž. Rataj. kmetijski referent radovljiškega sreza. tajnik Kmetijske družbe Kafol iD načelnik kmetjske podružnice in fupan v viorjah p. Kunstl. Komisija je pregledala nad 90 glav živine.
Razstava živine je vzbudila splošno pozornost in je pokazala lep napredek, kar je predvsem zasluga smotrene vzgoje naših živinorejcev in pa neumornega dela naš;!? kmetijskih strokovnjakov. Z razmeroma malimi žrtvami so dosegli v zadnjih letih prav razveseljive uspehe in če bo šlo tako napret in bodo naši živinorejci sledili nasvetom in navodilom strokovnjakov, se bo dvignila naša živinoreja na zavidanja vredno višino, kar bo seveda tudi povoljne vplivalo na gospodarski položaj nagega kmeta. Rejci najboljše živine so dobili lepe nagrade v raznem poljedelskem orodju. Nagrajeni so bili posestnik Josip Šolar iz Ovsiš, Marija Čop iz Radone, Janez Potočnik z Bleda, Anton Volk iz Rečice. Ivan Ažman iz Hraše in Fran Be-šter iz Rovi.
Gg. ministri so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno živino in si dali od komisije in kmetovalcev obrazložiti podrobnosti o stanju živinoreje na Gorenjskem, zlasti v blejskem kotu, iz katerega je bila razstavljena živina. Kmetovalci so obkolili .gg. ministre ter jim potožili svoje kr<iže in težave, pa tudi sprožili marsikak predlog in nasvet. Ministri so ostali dolgo v razgovoru ter pojasnjevali ukrepe, ki jih je že in še namerava storiti vlada.
Sirarska razstava
Po ogiedu živinske razstave so si gg. ministri ogledali še sosednjo sirarsko razstavo. Razstavile so blejske sirarske zadruge iz Hraš, Sela, Srednje vasi, Podho-ina Ln Ribnega. Na razstavi je bil prvovrsten domač sir, ki se more v vsakem pogledu kosati z inozemskimi, svetovno znanimi markami, poleg njega pa mleko in razni mlečni izidelki, kakor smetana, jogurt d. t. d.
Odlični m gostom je mlekarski nadzornik j banske uprave g. Pavlica obrazložil ipolo-žaj sirarskih zadrug in važnost te gospodarske panoge, ki bi mogla postati eden važnih virov dohodkov za naše kraje. Pri sedanjih razmerah pa naše sirarske zadruge ne morejo uspešno konkurirati. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morajo prodajati premlado blago, ki ne gre dobro v denar. Tudi izdelu jejo premale hlebe, dočim zahteva trgovina mnogo večje. Slabost naših sirarskih zadrti g je tudi v tem, da so skoro vse premaihne. Bilo bi za vse koristno, če bi se združile v močnejše organizacije, ki bj mogle uspešneje in racio-nelneie gospodariti.
Gostje so bili po'ni hvale za razstavljene tedelke. S posebnim zadoščenjem in ponosom pa so navzoči zadirugarll vzeli na zrnate snoročHo ministra g. dr. Kramerja, da daje tudi Nj. Vel. kralj prednost domačemu siru pred vsakim drugim ter da so bile za dvor naročene večje količine domačega pridelka naših sirarskih zadrug. Po mali poizkušaj) vseh razstavljenih izdelkov so ee odlični gositde poslovili, nakar je stopi-
la v funkcijo ocenjevalna komisija, kj so jo tvorili gg. inž. Rataj, sreski kmetijski referent radovljiškega sreza, inž. Venko, načelnik živinorejskega oddelka banske uprave, tajnik Kmetijske družbe Kafol in mlekarski referent Pavlica. ža nagrade je prispeval prireditveni odbor s podporo kmetijskega ministrstva, banske uprave in Kmetijske družbe. Komisija je priznala nagrade naslednujim zadrugam; Hraše 250 Din (14 točk), Selo 200 Din (12 točk). Srednja vas 300 Din (15 točk), Podhom 250 Din (14 točk). Obenem je komisija priporočila zadrugarjem, naj vestno slede navodilom strokovnjakov, da se bo naše si-rarstvo razvilo na tako stopnjo, da bo postalo dobičkanosno za zadruge in za naše kmetijstvo sploh.
Krasen sprevod narodnih noš
Kmalu potem, ko je na oteku in v blejski cerkvi odzvonito poldne, so se začele zbirati v parku in vse tja do Parkhotela pestre množice, da se razvrste v povorko. Tu so se zbirale narodne noge, tam člani društev kmečkih fantev ln deklet s kosami ta srpi, simbolom kmečkega dela, tu zopet kolesarji, na drugem koncu konjeniki, za njimi pa dolga vrsta okinčanih vozov, na mnogih od njih alegorične in simbolične skupine iz kmečkega življenja. Ob 13. je dal trobentač znak s trobento, leški župan g. Ažman se je povzpel na iskrega vranca, razvil ogromno narodno trobojko ln povorka je krenila proti Zaki. Ob glavni cesti vse gori do Zake se je zbrala ogromna množica občinstva, ki je tvorila špalir ln pozdravljala udeležence sprevoda. Tudi letoviščarski gostje, ki jih je na Bledu še vedno precej, so z velikim zanimanjem gledab sprevod ln dIso mogli pre-hvaliti slikovitosti naših narodnih noS in vzorne discipline v sprevodu.
Za zastavo je 31a najprvo domaČa god-pa, nato je sledilo 40 konjenikov, zastavnih kmečkih fantov v narodnih nošah. Konji so Dlii vsi cKlnčani z vpletenimi tro-bojkami. tako da je bil pogled na to kmečko gardo zares krasen. Takoj za njimi pa so se postavili kosci in žanjlce, člani ln članice društev kmečkih fantov in deklet. Bila jih Je lepa ssuptna, okrog sto. Sledile so jim narodne ncSe, ki so vzbujale največjo pozornost. Seveda so se najbolj postavile Gorenjke, pa tudi Dolenjk je bilo precej. Senater g. Rožič, ki je vodil nedeljski kongres narodnih ncS v Ljubljani, je rad ali nerad moral priznati, da so ga posekali po Številu in po pestrosti. Najbolj slikovit ln zanimiv del sprevoda pa so bili kmečki vozovi, na katerih so bili prikazani razni prizori Iz vsakdanjega kmečkega življenja. Ker je bilo na otoku ravno žegnanje, je predstavljala skupina na prvem vozu »žegnansKo nedeljo«; z njo so se postavili Beljcl, ki so ob kolaču in krači vriskali in peli.
Blejcem so sledile perice iz Sela, njim pa sodarji iz Srednje vasi; vso pot so pridno vezali čebre, škafe, kadice in kadi ter malt ne delali konkurenco Ribničanom, kakor je rekel minister g. Pucelj, Da v taki povorki ne sme manjkati kmečke oh-ceti, se razume samo po sebi; omislili so si jo Prešernovi rojaki iz Vrbe; za ohcet-jo so seveda fantje vozili balo. Sledilo jim je več VlZOv deklet v narodnih nošah, ki so pripravljale, kar je za oh<*et potrebno, že od daleč je bilo slišati pridne kovače, ki so na naslednjem vozu kovali in raz-bijali kakor da so res v kovačnici. Saj ni manjkalo niti ognja in meha, ki ga je podpihoval; iskre so kar frčale na vse strani, da so se lepe gospodične in gospe v špa-lirju umikale kakor lahkonoge srnice. Za kovači so se pripeljali Poljčani, ki so zvesti svoji tradiciji ostali pri lesu ter predstavili skupino drvarjev. Na vozu so :meli debel hlcd, ki so ga žagali kakor za stavo. Ker je žito že pod streho, ga je treba zmla-titi in očistiti; zato v povorki tudi ni manjkalo mlatičev. Pridno so presipavali zrnje in vetrnica je ropotala, da »o pleva kar frčala za vozom, Kjer so pridni delavci, morajo biti tudi pridne kuharice. Dobro kmečko kuhinjo s pravim ognjiščem in pristnimi žganci so postavile v povorko Poljčanke. Kuhale so vso pot, tako da so se mogli kcvači in drvarji in mlatlči pošteno okrepčati, če so šli spredaj v povorki kosci, se je moral nekje videti tudi plod njihovega dela. Zato so fantje iz Zasipa potegnili v povorko tudi voz sena, na vrh pa naložili brhkih deklet, kakor se spodobi, kadar potegnejo zadnji voz s travnika. Za vsemi temi skupinami je sledilo še nad 30 kmečkih voz, vsi v zastavah in zelenju. Vozovom se Je priključila velika skupina kolesarjev, okrog 150, nakar je sledila še dolga kolona avtomobilov, kečij in kolesljev.
Petnajst tisoč ljudi na slavnostnem prostoru
Oni, ki so šli za povorko, so bili nemalo presenečeni, ko so naleteli na Zaki že na ogromno množico ljudstva. Vsi obronki okrog dirkališča &o bili podobni mravljišču. Daleč tja v ozadje je bilo vse živo. Tisoči ljudi so polegli po tratah, 6e zbirali okrog šotorov in v senci drevja čakali na pri četek popoldanskih prireditev. In ko se je razlila med nje še množica, ki je prišla s sprevodom, se je stvorila slika, da je redko izven velikih mest videti enako mogočno. Bilo je zbranih, kakor smo že omenili, do 15.000 ljudi. Na novo 6e je pokazalo, kako ideja narodne sloge eim dalje prodira in da slovenski človek vedno bolj prihaja do spoznanja, da je rešitev iz sedanjih težkih časov ne v godrnjanju in zabavljanju, marveč v 6logi in skupnem delu in trudu.
Na pobočju griča nad dirkališčem je bil postavljen velik govorniški oder. Ko so kmalu po 14. prispeli v Zako gg. ministri, senatorji in narodni poslane', je vladala pri blagajni še teka gneča, da skoro ni bilo mogoče priti skozi. Prireditelji gotovo niso računali s tako ogromno udeležbo, sicer bi bili gotovo napravili več vhodov. Pred vhodom se je na prostranem travniku zbralo tudi nad 80 avtomobilov in av-
tobusov. Kljub temu pa je bila organi za-oija, ki jo je vodil pripravljalni odbor s predsednikom g. Paplerjem in tajnikom g. Juretičem na čelu, v vsakem pogledu vzorna.
Ljudski tabor
Ko je točno ob pol 3. dal trobentač znak za pričetek ljudskega tabora, so se množice zgrnile okrog govorniškega odra, na katerem so se zbrali gg. ministri, ban, senatorji, narodni poslanci, zastopniki sreskega odbo~a JRKD ter mnogi drugi odlični predstavniki. Ko je stopil na govorniško tribuno predsednik sreske organizacije JRKD, jeseniški ži)-pan g. Žabkar, je kljub veselemu razpoloženju, ki je vladalo vsepovsod, zavladala tišina in tisočglava množica je z največjo pazljivostjo sledila govornikom. Vedno znova pa jih je prekinjalo navdušeno pritrjevanje v dokaz, da je slovensko kmečko ljudstvo ene misli in enega srca. Posebno toplo so bili pozdravljeni gg. ministri dr. Kramer, Ivan Pucelj in Ivan Mohorič, pa narodni pc slanci iz južnih krajev in bivši narodni poslanec g. župnik Barle. Vsi, ki so prisostvovali današn jemu zboru v Zaki, so bili soglasnega mnenja, da tako lepe manifestacije v vsej Slovenija še ni bilo.
Zborovanje JRKD je o tvoril kmalu po pol 15. jeseniški župan g. Janko Žabkar, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglasil, da je navzočnost tisoč in tisoč glave množice najboljši dokaz, da je pot, po kateri gre naša državna politika, edino pravilna in da jo ves narod odobrava. Zaključujoč svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju, ki so se mu množice navdušeno pridružile, je izročil predsedstvo zborovanja domačinu, leškernu županu g. Ažmanu.
Predsednik g. Ažman |e uvodoma naglasil pomen kmečkega praznika na Bledu in t zadovoljstvom ugotovil, da se je ta kmečka hiša pod okriljem JRKD znatno razširila ter da je sedaj popolna, ker združuje današnji kmečki praznik poleg kmetov tudi zastopnike vseh drugih stanov. Pozdravil ie nato predstavnike, ki so prispeli na ta jubilejni kmečki tabor, pred vsem ministre dr. Alberta Kramerja, Ivana Puclja in Ivana Mo-horiča, bana dr. Marušiča, senatorja dr. Rajarja, predsednika banovinske organizacije JRKD, in dr. Valentina Rožiča, narodne poslance dr. Ljudevita Auerja in Milana Do-brovoljca iz Hrvatske ter Arandjela Nikodi-jeviča iz Šumadije. kakor tudi domače poslance Lončarja, Mravlieta, Dermelj.n. Oaj-ška, Cererja «n bivšega poslanca župnika Barleta.
Govori ministrov
Kot prvi je ban dr. Drago MaruStC v
kratkem in patriotičnera govoru pozdravil zborovalce in podčrtal važnost praznika kmetskega dela. Svoj govor je končal z vzklikom Nj. Vel. kralju, čemur so se množice odzvale z velikimi ovacijami kralju in Jugoslaviji.
Toplo pozdravljen je nato povzel besedo
minister na trgovino ln industrijo g. Ivan
Mohorič,
Id je obenem poslanec radovljiškega sreza.
Izrazil je svoje veselje, da more pozdraviti svoje volilce na tako impozantnem zborovanju, ki je obenem praznik kmetskega dela in kmetskega napredka. Veseli ga to tembolj ker današnji zbor dokazuje, da so se vsi znašli pri složnem delu za dobrobit vega naroda in države. Današnji zbor je nov dokaz, da je naše ljudstvo prelomilo s starimi tradicijami, ki so nas razdvajale in gospodarsko slabile; združilo se je v enotno fronto, v fronto dela in napredka. Govornik je rato omenil sedanje težke čase ter orisal prizadevanje vlade, da ta položaj izboljša Omenil je težkoče, s katerimi se mora vlada boriti, naglasil pa je, da baš sedanji težki časi zahtevajo odločnosti in samozavesti. Sedaj ni čas za omahovanje, marveč čas dela Bilo bi napačno, če bi postali malodušni sedaj, ko se že kažejo prvi znaki izboljšanja Kriza je dosegla vrhunec in se polagoma obrača na bolje. Združeni in složni bomo lahko premagali vse težkoče in si tako najprej in najhitreje utrli pot v boljšo bodočnost.
Z viharnim ploskanjem in vzklikanjem so aberovalei pritrjevali besedam govornika, z velikimi ovacijami pa pozdravili tudi naslednjega govornika ministra g. Puclja, ki je bil dosedaj še na vseh kmečkih praznikih na Bledu,
MJnbter g. Ivan Pucefl
?e najprej obudil spomine na zadnji kmečki praznik, ki je bil na Bledu pred štirimi leti. Izvajal je med drugim: Bilo je to še v dobi tako zvanega čistega parlamentarnega režiima. Vsi se boste še dobro spominjali, kdo je bil takrat notranji minister. Spo-minajiii se boste, kdo nam je takrat meril in odmerjal poMtično svobodo. Vsi pa, ki ste bili takrat navzoči, se boste tudi spominjali, pod kakšnimi okoliščinami smo imeli takrat svoje zborovanje. Dobro je, da se sponumrno tega, ker se slišijo danes od istih Hudi govorice, da ni dovolj svobode. Kakšna pa je bila svoboda takrat, ko so jo merili oni v drugih prilikah in z drugih vidikov. Treba se je spomniti na te trenutke in jih primerjati v vsem tem, kar je sedaj.
V kratkih in jasnih obrisih ie g. minister nato očrta,1 razvoj naše politike od lanskega 2. septembra, ko je sfoupno z dr. Kramerjem stopil v vlado. Podčrtal je pomen nove ustave in važnost mogočnega rezultata novemberskih volitev v Narodno skupščino. Opozoril je pri tero na govorice, ki so jiih takrat širili nasprotniki volitev in nasprotniki nove državne politike. Govorili so najprej, da volitev sploh ne bo. potem so napovedovali, da se bo novi parlament razšel, preden bi začel delati. In tako je šlo naprej brez konca ln kraja. Neprestano so postavlijali nove datume iti si izmišljevali nova prorokovanija samo. da bi ljudi begali in obdržali v svojem taboru še vsaj nekaj svojih nekdanjih pristašev. Da naši sedanji politična na-
sprotniki ne sodetujejo z nami pri delu za napredek države, ni naša krivda. Oni sami so se izločili zaradi svoje strankarske nestrpnosti in zaradi svoje kratikovidnosti, že danes jih zato boli glava, a bolela jih bo še bolj. Naša dolžnost pa je, da se trdno oklenemo dela pod zastavo, ki jo je dvignil naš veliki kralj (Velike ovacije Nj. Vel. kralju) in da žrtvujemo vse svoje moči odrešujoči ideji jugosloveraske narodne sloge.
Dolgotrajno ploskanje in vzklik an je je sledilo besedam g. ministra Pudia, ki so ga zborovaici že med govorom ponovno prekinjali z aplavzom in pritrjevanjem.
Prisrčno pozdravljeni so bili naslednji govorniki, gg. narodni poslanci iz Hrvatske in Srbije, Arandlel Nikodijevič, dr. Ll*ude-vit Auer in Milan Dobrovo!3ac. Po vsej dolinici je zaorilo. k>o je predsednik dal besedo g. župniku Janku Barletu, ki je mogel začeti govoriti šele po par minutah. Množice so njegove iskrene besede spremlljale z neprestanim pritrjevanjem in mu ob zaključku priredile zopet dolge ovacije. Zaključni govornik je bil
minister g. dr. Albert Kramer.
Tudi on je v uvodu obujal spemine na blejski kmečki praznik pred štirimi leti in nato očrtal glavne smernice gospodarske, kulturne ta socialne politike šestojanuar-skega režima in sedanje vlade. Danes tvorimo veliko vojsko, ki združuje vse dele jugoslovenskega nareda v veliko fronto
Shodi posJ. dr. Vošnjaka v Šaleški dolini
Šoštanj, 7. septemfora.
V	soboto zvečer je bil jako dobro obiskan shod JRKD v veliki dvorani restavracije »Jugoslavije« v Šoštanju. Predsedoval je shodu eoštanjski mestni župan dr. Franc Mayer, navzoči pa so biJd pripadniki vseh stanov lepega šaleškega mesteca, delavci, obrtniki, uradniki in drugi. V velikih obrisih je poda! poslanec dr. Vošnjak sliko današnjega gospodarskega in političnega položaja. Govoril je obširno o načinu, kako naj 9e najde izhod iz današnjega težkega stanja. Najtežje je vprašanje cen in država bo morala poseči vmes, da se bo zmanjšala ta strašna razlika med cenami agrarnih in industrijskih proizvodov. Nsia davčna zakonodaja ni moderna m potrebne bodo korenite reforme. Šaleška dolina zahteva, da se rešita dva največja domača
roblema: nezaposlenost in rudnik Velenje, i mora postati središče elektrifikacije dravske banovine. Jugoslovenstvo v celem svojem mogočnem obsegu je glavna misel nove stranke, ne samo državno jugoslovenstvo, ampak tudi gospodarsko, socialno, kulturno in moralno jugoslovenstvo.
Delavec Primožič je v jedrnatih besedah opozarjal na razne nedostatke našega davčnega zakonodajstva. V pozni uri se je shod končal v najlepšem razpoloženju.
V	nedeljo ob 7. zjutraj je bil shod «» Sv. Janžu na Vinski gori pred cerkvijo. V svojem govoru se je poslanec dr. Vošnjak dotakni! vseh aktualnih kmetskih vprašanj. Omenil je veliko škodo, ki jo imajo sadje-rejci, ker se jabolka izvažajo s pomočjo prekupcev. Kilogram jabolk, za katerega dobi sadjar v dravski banovini 70 par, se proda v Pragi za 4 Din. Veliki dohodki se na tak način odtegujejo kmetskemu stanu, ki mora čim prej izvesti svojo gospodarsko organizacijo. Shodu, ki se ga je udeležilo nad 200 kmetskih mož in fantov, je predsedoval g. unravnik Bratkovič, ki je znan «adjerejec. Po shodu je g. poslanec obiskal g. župana Lešnika na njegovi kmetiji.
Popoldne je bil krasen Aod pri Sv. Andražu pri Velenju. Udeležilo se je shoda več sto ljudi iz domače in okoliških občin. Z največjo pazljivostjo so prisotni sledih izvajanjem poslanca dr. Vošnjaka. Rekel je, da ne prihaja v solnčne kraie, kjer sta pokopana dr. Jože in Miha Vodnjak, v znaku sovraštva, prepirov in grdega obrekovanja, ampak v znaku politične strpnosti, sloge, prijateljstva in skupnega dela. Nikdar še ni bilo bolj potrebno splošno sodelovanje. medsebojno p omagan je in harmonija, kakor sedaj v dneh velike svetovne gospodarske krize. Potrebno je, da se vo-lilci oklenejo svojih poslancev; v isti vrsti naj bodo združeni poslanci m volilci in uspeh ne bo izostal. Za g. poslancem so še govorili nekateri domači kmetski govorniki, nakar je župan šentandraški zaključil ta sijajno usmeli shod, kakršnega Sv. Andraž pač še ni videL
V	soboto, 10. t m. bo imel g. Vošnjak ob 8. uri zvečer javen shod v Družmirju, v nedeljo 11. t m. ob 9. zjutraj pri Sv Florjanu, ob 11. v Topolšici in ob 3. popoldne v Zavodnjah-
Krasen uspeh dirkača Stariča v Zagrebu
Zagreb, 8. septembra. Na željo svetovnih profesionalnih prvakov v motocikiistiki je IHMK priredil danes na diirfkailišču »Miramar »revanžne mo-tociklLstične tekme z enako številno mednarodno in domačo udeležbo kot v nede-Ifio. Tudi danes je prireditev posetilo do 20.000 gledalcev. Na dirkah so sodelovali vsi inozemski vozači iz Anglije, Avstrije in Nemčije ter Danec Soerensen.
Senzacija dneva je bil uspeh, ki ga j« v konkurenci s svetovnimi prvaki dosegel Ljubljančan Ludvik Starič, član mo t oko lesarske Ilirije, ki je bil pravi junak dneva in si je osvojil simpatije vse navzoče publike. Starič je vozil v najhujši konlkurenci z »letečim Dancem Soerensem, »rdečim vragom« Beckettsom in »srebrno streflo« Buttlerjem; fcjub divjemu tempu se je na vsej progi držal z njimi v enaki višini ter prispel na cilj samo petiroko sekunde za zmagovalcem Soerensom, ki je vozil 2:39.2. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker večkratna državna prvaka in zagrebška Ciub-Henca Uroič in Štrban to pot sploh ni-sta mogla dohajati vodilne skupine in sta tudi zadnjo nedeljo za celo rundo zaostala za temi inozemci. Starič je pokazal odlično tehniko in je posebno na zavojih zadavil s svojo hladnokrvnostjo in sigurnostjo. Ni čuda, če so mu že med dirko nadeli ime »letečega Kranjca« in je dobil rož ln cvetja na kupe.
narodne solidarnosti. Ta fronta bo osvobodila naš narod notranjih ta zunanjih sovražnikov. V vzajemnem delu in z medsebojno podporo hočemo doseči ono veliko notranje pomirjenje, ki nam je potrebno, da bomo lahko v vsakem oziru napredovali. Posebno potrebna nam je ta enotna fronta danes, ko je gospodarska kriza pritisnila tudi na našo državo. Bolj ko kdaj prej nam je potrebna sloga, nam je potrebno stvarno in pozitivno delo.
G. minister se je dotaknil nato problema razdolžitve kmetev in problema kmečkih cen ter poudaril pri tem, da priznavajo zastopniki vseh gospodarskih panog, da naš gospodarski napredek ni mogoč brez napredka našega kmeta.
Predsednik zbora g. Ažman je nato še prečital pozdravno brzojavko bivšega ministra in narodnega poslanca g. dr. Ve-lizarja Jankoviča iz Palanke m predsednika Kmetijske družbe g. Otona Detele, nakar je zaključni krasno uspeli zbor, predlagajoč, da se odpošlje vdanosfcna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku g. dr. Srškiču. S pozivom na nadalnje složno delo je zaključil zborovanje.
Po shodu so sledile konjske dirke, ki so prav tako nad vse lepo uspele. Podrobnejše bomo o njih še poročali. Po končanem programu se je razvila ob številnih šotorih animirana zabava, ki je trajala do večera.
Na velesejmu
Razstava psov vseh pasem
Včeraj dopoldne je bila na velesejmu otvorjena UL mednarodna razstava psov vseh pasem. Odlične geste, ki so prisostvovali otvoritvi, Je pozdravil predsednik Jugoslovenske kinološke zveze dr. Lovrenčič. Nj. Vel. kralja je zastopal general Pekič, bana dravske banovine pa načelnik dr. Stare. Predsednik je posebej pozdravil tudi tuje goste, ki so prišli na razstavo, in sicer prof. dr. Witzelhuberja (Dunaj) in predsednika dunajske kinološke Eveze vladnega svetnika Hetoncha Erhardta.
Gostje so si po otvoritvi gledali razstav-Ijene pse na obeh zunanjih straneh paviljonov F in G. Razstavljeni psi so same lepe, odlične živali, za katere je glede na smotreno stremljenje po čistokrvni T«go-ji vladalo ves čas razstave veliko in resnično zanimanje. Zastopane so bile do malega vse čistokrvne pasme. Posebno pozornost pa so vzbujali naši ilirski, odnosno kraški ovčarji. Mnogo teh ovčarjev, ki ro sedaj v Ljubljani in tudi po drugih krajih dravske banovine. je bilo pripeljanih iz šar-planine ob albanski meji, kjer se je ta pasma v svoji čistokrvnosti ohranila ne-I pekvarjena vse do danes. Razdeljeno je bilo vse polne nagrad v denarju, v zlatih, srebrnih in bronastih medaljah ta v diplomah. Ocenjevalna komisija ob času poročila svojega dela še ni zaključila.
*
Na sefmiS5n fe bilo ves dan prav živahno
in je bil obisk glede na praznik izredno velik. Tudi v kupčijskem jx>gledu so biV doseženi lepi rezultati. Nove prodaje so bile sklenjene ^zopet v pohištvu, v lesnih izdelkih, v kožuhovini, v izdelkih pletilne industrije, prodaje pa so bile zabeležene tudi v izdelkih živilske industrije, v vinu, v liker-jib in v mlečnih izdelkih. Več nak-ipov jo bilo zabeleženih tudi na fotoamaterski razstavi in na razstavi »Zivalica«. Prav časten je bil obisk specijalnih razstav, zlasti alpin-ske razstave, fotoamaterske razstave, rarsta-ve >Domače ognjišče« in razstave >Ž<*na v slovenski umetnostic. Opozarjamo, da se bo v nedeljo 11. t m. vršila zopet tradicionalna in priljubljena tekma harmonikarjev istf dan tudi razstava plemenskih konj. Veles«v
jem bo zaključen v ponedeljek 12. t. m. •
—	Knri-ks razstava na velesejmu. Priprave za konjsko razstavo, ki bo v nedeljo 11. t. m., so v polnem teku. Prijavljenih ie okrog 100 konj raznih pasem, toplokrvnih in mrzlokrvnih. V častnem številu bodo zastopani i>oleg kmečkih konj Sn banovinskih žrebcev tudi športni in jahalni konji. Prijave so zaključene in se ne more nobem naknadna prijava več vpoštevati. Sjx»red razstave je naslednji: ob 8. zjutraj prigon in razvrstitev; ob 0. začetek ocenjevanja: ob 5. popoldne objava rezultatov ocene; ob 6. T>op. zaključek razstave. Konji bodo razvrščeni v sedmih skupinah: 1. kobile in žrebci, 2. tri do petletne žrebice, 3. dveletne žrebice, 4. enoletne žrebice, 5. žrebčki, 6. gospodarski stroji, 7. banovinski žrebci. V ocenjevalni komisiji so zastopane sledeče kor-poracije in organizacije: komanda dravske divizije, banovinska žrebčarna, Konjerejsko društvo za dravsko banovino (dva člana), srezko načelstvo in Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani.
—	Ženski tisk na velesejmeki razstavi. Že po zunaniosti se loči ta oddelek od ostalih književnih izložb. Dočim vse druge koje kar tekmujejo v čim modernejši zunanji opremi razs-ave in skušajo opozoriti naše občinstvo z živo reklamno z??*novo, diha iz ■»Ženskega tiska« topla, prijetna domačnost. Mehke preproge po stenah, sliki naših dveh najzaslužnejših književnie, Zofke Kvedrove in Minke Govekarjeve. po r>olicah na knjige in revije, razvrščene kakor v intimni domači knjižnici- Tu vidiš impozantna letnika >Zen-skega Sveta«, naše naiboli razširjene in nri-liubliene ženske revije, elegantne knjige >Relomodre knjižnice«, pa ?Gospodinio« in ^GosjKid^nisko jx>močnico«. Vmes na kn';ce raznih naših in tudi nekaterih drugorodnih pisateljic. Res, ženski tisk v pravem pomenu besede. Saj so tu zastonane vse panoge ženskega peresa: literatura, znanstvenost. moda, praktična navodila. Vse publikacije preveva stroga resnost in stvarnost, nikjer n;č vsiljivosti in plitkosti: vsi spisi kažejo, is iih ie napisalo in priredilo žensko pero. Razstavijalkam želimo jKileg zagotovljenega moralnega zadoščenja tudi gmotni uspeh. Nai bi se število naročnic »Ženskega Sveta« in »Belo modre knjižnice« še povečalo, praktične žene in služkinje pa na? spranaio vrednost niihovega lastnega glasila »Gospodinjo«; in »Gospodinjske pomočnice«. Naročnino sprejemajo razstavlialke v paviljonu.
Izkaznice ra četrtinskn vožnjo na veliko zborovanje JRKD v L*i»bliani prihodnjo nedeljo 1t. t. m. ''"''e pri predsedniku treske organizacije TRKD v	e- dr nn, in sicer za mesto Celie ?n celjski
VREJUFNRVA NAPOVFD
Dunajska vremena napoved za potek: Pretežno fasro. Živahni jugovzhodni vetrovi; zelo toplo.
kraji fn
Slavnostni zbor lovcev
Dr. Ivan Lovrendič dosmrtni častni predsednik SLD
Ljubljana, 8. septembra.
V počastitev društvene 20-letnice so se zbrali slovenski lovci v sredo popoldne ob 18. v veliki dvorani na magistratu. Poleg lovcev iz vseh delov Slovenije so bili navzoči tudi mnogi častni gostje, ban dr. Marušič, general Perič kot zastopnik divizije, župan dr. Puc. načelnik lovske zbornice ban-ski načelnik dr. Stare, ^reski načelnik Žni-
daroč, načelnik ostrostrelcev g. Jeam Schrey
Eastopnik strelske dru.nne g. Orehek in tudi nekatere dame z gospo F ran jo Ta v-
carjevo.
Slavnostno skupščino je o tvoril predsednik dr. Lovrenčdč, pozdravljajoč vse odlične goste in lovce. Predlagal je vdanostni brzojavki najvišjima lovcema in pokrovitelje-
ma SLD Nj. Vel. kralju in kraljici, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Predsednik je poudarjal, da je SLD emi-nentna domača organizacija: vsak, kdor hoče v njej biti in pri nas loviti, mora spoštovati slovenski značaj zemlje, ki nam je prav tako draga kakor ostali deli naše domovine. Lovstvo je kompromis med lastnimi in kmetskimi interesi, je važna veja narodnega gospodarstva. Napačno je mnenje tistih, ki mislijo, da je lovstvo zabava tako zvane gospode. B<aš pri nas druži lovstvo vse, vladarja kakor kmeta, obrtnike, uradnike, vse brez razlike stanu. Perdsednikove-mai govoru je sledilo navdušeno pritrjevanje z vzki—i in dolgotrajnim ploskanjem.
Za pozdrav se je zahvalil ban dr. Marušič, poudarjajoč, da pravi lovci ljubijo pri-rodo, a kdor prirodo ljubi, ljubi še posebno domače zemljo, narod in je zato vedno dober državljan.
Župan dr. Puc je opisal SLD kot kulturno središče slovenskih lovcev, ki goji ljubezen do prirode in literaturo in da sta vprav zaradi tega prevzela pokroviteljstvo nad društvom kralj in kralijca. V imenu strelske družine je govoril g. Orehek, za ostrostrelce pa g. Schrey.
Nato je prevzel predsedstvo skupščine društveni podpredsednik ravnatelj Bogdan Pogačnik Besedo je dal predsedniku gorenjske podružnice dr. Igu Jancu iz Kranja, ki je stavil predlog gorenjskih lovcev, naj bo pri tej priliki dr. Lovrenčič zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil v prvem četrt-stoletju, odkar obstoja društvo, imenovan za dosmrtnega častnega predsednika. Ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar so sledile čestitke -predsedniku in pa zahvalni tfovori predsednikov.
Zvečer pa je bil v dvorani »Zvezde« prijateljski sestanek lovcev, katerega so po-setili tudi vsi odlični gostje ki so bili na-vzočni pri glavni skupščini SLD.
dekliška meščanska Šola prt Sv. Jakobu
254, po razredih: I. 122, n. 72, m. 44 in IV. 16. H. dekliška meščanska šola v Šiški 170, po razredih: I. 66, H. 48, m. 38 in IV. 23. Na vse meščanske šole v Ljubljani je torej bilo vpisanih 1007 šolarjev. Z osnovnimi šolami tvorijo kader 5125 učencev in učenk.
Tudi tri okoliške meščanske šole beležijo znaten prirastek, zlasti v L razredu. Bilo je vpisanih: na Viču I. razred 69, n. 55, HI. 44 in IV. 23, v št. Vidu: I. razred 59, n. 32. III. 29 in IV. 13. Podatki o vpisu na meščansko šolo v Zgornji šiški še niso točno znani.
.-scfe**-
Delovne razmere na Jesenicah se boljšajo
Jesenice. 8. septembra V tovarne na Jesenicah in na Javorniku je bilo zadnje dni sprejet:h večje število delavcev, ki so bili brez dela že od 15. marca letos. V obupanih delavskih družinah je to pc-vzročilo veliko veselje, kar je naravno, saj jih je poleg pomanjkanja mučila huda skrb, kaj bo pozimi brez dela in zaslužka. Ne ve se še sicer, ali bo delo trajno, ker je vse odvisno od razvoja konjunkture. a vendar upamo, d i5 se bodo razmere v doslednem času menda le obrnile na bolje.
Grenčiea Hunvadi Janos je najzanesljivejše in najidealneiše odvajalno sredstvo.
je na
osnovnih in meščanskih
Ljubljana, 8. septembra.
V srečo se le pričel pouk na vseh ljubljanskih osnovnih šolah. Ljubljana ima 8 mestnih šolskih poslopij in 3 zasebne zgradbe. V mestnih poslopjih pa so nameščene tudi 4 meščanske šole, ki so nastale po vojni. Vse mestne šolske zgradbe so prenatrpane, pouk se mora vršiti dopoldne in popoldne, še nekateri kabineti so se pretvorili v učilne. Nujno potrebna je zgraditev moderne osnovne šole za bežigrajski okraj. Načrti in proračuni so že izdelani, toda gospodarske težave zaenkrat onemogočajo izvedbo idealnih načrtov za nova šolska poslopja.
Ljubljana ima poleg normalnih osnovnih šol tudi pomožno osnovno šolo za manj-nadarjene in manjšinjsko nemško šolo, ki sta obe nastanjeni na Grabnu. Mestna občina je pripravljena prepustiti brezplačno stavbni prostor, na katerem naj bi se zgradila s pomočjo banovine in države in-tematsko urejena pomožna šola za vso cravsko ban »vin o.
Od leta 1925-26 rapidno narašča StevCo Šoloobveznih otrok. Prirastek znaša približno 34%, a v primernem razmerju se ne morejo množiti za šolsko mladež predpisani prostori. Novi zdravstveni zakon namreč predpisuje, da mora biti v učilnici za vsakega učenca prostora 5 m3 in da sme učilnica sprejeti največ 50 nčen-ce-v.
Letos se je na v«e ljubljanske državne
osnovne šole in 3 zasebne vpisalo 4119 n^-encev in učenk. Od teh Je 2224 dečkov
in 1895 deklic.
Na posamezne šole so bili (v oklepajih
L razred) Izvršeni ti-le vpisi: na Ledini 423 dečkov (72), na Grabnu 360 (74), na Vrtači 360 (71), na Prulah 247 (48), v šiški 422 (72), na dekliški šoli pri Sv. Jakobu 460 (78), na licijski 389 (74), na Barju 88 dečkov in 76 deklic (17 in 20).
Pomožna osnovna šola za duševno manjvredne na Grabnu ima 62 dečkov in 27 deklic, v I. razredu 13 in 4. Nemška manjšinska šola ima 36 dečkov in 29 deklic (18 in 14). Na 3 zasebnih osnovnih šolah je: na uršulinski vnanji 220 učenk (38), na Lichtenthurnovi dekliški 383 (60) in v Marjanišču 226 dečkov (38). V vse prve razrede je bilo vpisanih 423 dečkov in 352 deklic.
Na 4 meščanske gole je bil letos večji naval, ker so bili mnogi kompetenti odklonjeni na gimnazijah. I. deška meščanska šola na Prulah ima 358 učencev, po razredih: L 183, H. 89, m. 42, IV. 46. IL deška meščanska šola v šiški 225, po razredih: I. 83, n. 67, m. 47 in IV. 28. L
Prihajajo vedno novi strelci
Ljubljana, 8. septembra.
Na vojaškem strelišču vlada vse te dni velika živahnost. Pred osmo uro se prično zbirati strelci in tekmovalci in potem po ka, da je veselje. Strelci se komaj sproti zvrščajo, prihajajo pa vsak dan še novi iz vse kraljevine. Največ jih je seveda od posameznih strelskih družin iz dravske banovine, od katerih jih zaenkrat tekmuje že nad 100. Skupno pa se udeležuje tekmovanja nad S00 strelcev. Zaradi vedno novega dotoka strelcev je soditi, da tekmovanje ne bo končano v določenem roku. do 9. t. m., marveč bo moralo biti podaljšano.
Bitka za kraljev pokal se vrši sedaj med Mariborom, Kragujevcem in Beogradom; člani teh družin so se izkazali za najboljše strelce in so dosegli za enkrat največ točk. Tudi lani so bili strelci imenovanih družin na prvih mestih. Tekmovalci so doslej stre-ljali v spominsko tarčo, v katero so oddali vsak- po en strel, v splošnem pa so streljali na naslednje tarče: Cetinje, Zmagovalno, Beograd, Avalo, Zagreb, Ljubljano, Maribor, Narodno, Novi sad in Omladinsko. Na lovski tarči »Srnjak« je doslej najbolje odrezal g. Robert Vukmanič, knjigoveški mojster iz Maribora, ki je dosegel 72 točk.
,Impregno' ščetke
so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravj* 9 krat odlikovane.
* Na anagOKnalrrf tarč! Je doslej prr! g. Jrga
Markovi č, sodni kapetan iz Cetinja, drugi pa prof. Pero Cestnik iz Maribora. Pri dam-ski tarči vodi zaenkrat Zagreb, sledi mu Veliki Bečkerek, dočim varuje tretje, četrto in peto mesto Ljubljana.
Strelske družine t Prekmurju
Dolnja Lendava, 8. septembra.
Vse kaže, da se bo strelsko gibanje v Prekmurju prav lepo razvijalo. Tako sta družini v Dolnji Lendavi in Beltincih dobili takoj po ustanovitvi nad 100 članov. Predvsem se naša mladina v res častnem številu in z navdušenjem zbira v strelskih družinah. Družini v Dolnji Lendavi in Beltincih sta že tudi otvorili svoji strelišči.
V Dolnji Lendavi ima družina za zdaj vojaško strelišče. V soboto se je izvršila otvoritev s streljanjem. Ob 14. so »e zbrali člani na cerkvenem trgu, kjer je pridno koncertirala vojaška godba iz Varaždina. S cerkvenega trga se je razvil sprevod z vojaštvom, strelci in gasilci z godbo na čelu in odkorakal na strelišče, ki ga ]e otvoril predsednik sreski načelnik g. dr. Tr-stenjak s slavnostnim govorom. Nato je tajnik g. Gorišek prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni g. ministru za vojsko in g banu. Strelce in ostalo občinstvo jp nagovoril še g. komandant varaždinskega polka, ki je nato oddal prve strele. Sledil mu je g. predsednik, na to pa ostalo članstvo.
Slovesnost se je izvršila v najlepšem redu m je na vse napravila najboljši vtis. Bila je prava narodna prireditev pod de-vizo: na severni meji smo budni čuvarji naše mile očetnjave.
Beltimska družina si je v teku dveh tednov zgradila najlepše strelišče. Otvoritev se je izvršila v nedeljo 4. t. ra. po velikem manifestacijskem zborovanju Ob sviranju godbe so odkorakali strelci z gosti in občinstvom na strelišče. Kmalu je prispel domači župnik g. Vadovič, blagoslovil streli- I HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ.
c r* f* in tr	fl-»m n/irtrvim«« irTnA^Lut^l n^a/vl I n >	______
,,Impregrno" tovarna higijenskih Stetk, Zagreb, Langov trg 4.
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA JELACICEVEM TRGU
Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.	219
RESTAVRACIJA BURZI Plastnik i Bršner, Zagreb
Draškoviceva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243
Elitni !dso Matica
_Telefon 2124_
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 148. in «410. uri zvečer
montmientalni velefilm
Helnriela George Gustav Diesel
Bita Fa^So
Najnovejši Ufa zvočni tednik
šče in v kratkem nagovoru vzpodbujal strelce, naj vedno vneto služijo Bogu, kralju in domovini. Predsednik, župan g. Peterka je otvoril strelišče in pozdravil zastopnike ob-lastev in vse na\zočne. Slavnostni govor je imel dobrovoljec župan g. Erjavec, ki je v vznešenih besedah pozival mladino k viteškemu športu, da bo lahko stala vedno pripravljena na braniku s krvjo ustvarjene Jugoslavije. Govoril je še orožniški kapetan g. Kovinčič. Na to je oddal prvi strrf poslanec g. Hajdinak, ki je zastopal ministra g. dr. Kramerja. G. minister, ki se je bil moral že prej odpeljati, je bil poklonil za najboljšega strelca kmečkega fanta nagrado 500 Din. To plemenito geslo g. ministra so vsi navzoči sprejeli z navdušenjem in priredili g. minstru prisrčne ova-cije.
S prireditve je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Pri čitanju brzojavke je množica z velikimi ovacijami pokazala vdanost in zvestobo svojemu kralju.
ZAGREB, GAJEVA ULICA 6T. SI. TELEFON 73-35.
Zajamfieao tint« »obe po 25—35 Din. Prwr»tM do. maiS« kahirnja. Izbrana naravna tiha. Velik ki hladen vrt. Pil barvanju preko 2-4 ar 15 % popusta. — IM-porofia m lastoii DJURO PAJIČ.	881/a
Vsaka modra in odlična dama uporablja za vsakodnevno intimno toaleto in zanesljivo nego čistosti v salini kopališča Ischl pro-izvajano milodišečo sol za izpiranje ISLA-IZPLAKOVALNO SOL (ISLA SPtlLSALZ) Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: »Paraeei-sus« Zagreb 3.	311
Umetnost na velesejiaii
Epilog uboja v Bohinjski Bistrici
Ljubljana, 8. septembra. Te dni je bil pred sodiščem epilog čudnega uboja, ki je po opisu gotovo še v spominu našim oitateljem. V noči 17. julija je po Bohinjski Bistrici, kakor že večkrat, pi-jančeval 64-letni bivši mizar Anton Kun-sterle. Iz neke gostilne so ga nagnali okrog 10., kmalu po polnoči pa so našli ob potu v zadnjih zdihlajih 24-letnega Valentina Mlekuža, hlapca pri gostilničarju in posestniku g. Grobotoku. Mladenič je bil z nožem zaboden v prsa Sam ni mogel ničesar več povedati, v bližini pa so našli vinjenega mizarja, ki sam pripovedoval, da je mladeniča zabodel. To je potrdil tudi Ivan Novšak, ki je bil v družbi hlapca Mlekuža. Vinjeni Kunsterle je imel pri sebi tudi nož, sprva pa ni nihčo mogel prav verjeti, da je vi tj eni starec zabodel krepkega mladeniča.
Kunsterle, ki se je sam obdolžil nlboja, je bil zaprt najprej v Radovljici, ipotem, ko je bila njegova krivda ugotovljena, pa so ga odvedli v tukajšnje zapore. Na razpravi je starec mirno pripovedoval, kako je prišlo Hirt llkftTO tfrt ia
HOTEL »ASTORIA«
ZAGREB, Petri nska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
Zahtevajte samo
Pechovo Antracen črnilo,
W je Izvrstne kvalitete. 317
m pol leta težke ječe in ko so ga vprašali, če sprejme sodbo, je najprej menil, da j® malo prehuda, ker se je moral braniti, potem pa jo je le mirno sprejel
Posrečen lov na tatu kolesa
Gorenja vas, 8. septembra.
Izpred gostilne »Na stari pošti« v Go renji_ vasi je v ponedeljek izginilo kolo g. Martinčiča Martina, trgovca in gostilničarja iz Lučin. Čim je to lastnik zapazil, si ie v početku mislil, da si je kdo iz družfbe dovolil neokusno šalo. Ko pa se kolo le ni vrnilo, je spoznal, da gre za tatvino.
Dva iz družbe, Eržen in Ferlan, sta e« takoj napotila z motornim kolesom na zasledovanje tatu, o katerem so sodili, da bo še! čez mejo. V tem času pa je že finančna straža iz Savodnja prijela osumljenega
šlo do uboja. Ko je šel porf domu, sta pri- mladeniča prav v trenotiku, ko je hotel prešla za njim pokojni Mlekuž in Novsak, ki | koračiti z ukradenim kolr*™	P^A sta se, kakor pravi, brez vsakega povoda lotila njega in ga je Mlekuž parkrat su-
Dva pogleda iz razstavnega paviljona M, v katerem razstavljajo slovenski slikarji ženske portrete.
Zgoraj so od leve na desno sliki Ivana Vavpotiča: podoba gdč. Bonačeve in gospe Popovičeve, plastika Franca Goršeta »Moja žena« in Henrike šantlove »Pred ogledalom« in portret ge. ing. chem. C. A. Spodaj pa so Ferda Vesela »Mati in hči«, Ri-harda Jakopiča portret gospe Kansky, Vesela »Vida«, C. škodlarja portret ge. š., plastika Tine Kosa »Akt« in Ferda Vesela »Portret«.
Dela, ki so med najboljšimi v razstavi, zbujajo splošno pozornost.
koračiti z ukradenim kolesom mejo. Pred prihodom obeh zasledovalcev je tat pripo-v - ~ , ~ . , —r— 1 vedoval finančnim stražnikom, da je kolo ni Kunsterle mu je baje dejal, naj ga mi- kupil v Ljubljani. Cim pa je spoznal došla sti na miru, ker ga bo drugače udaril z zasledovalca, ki ju je malo prej videl v
T>/Tl7Am I fldfl 1 r»rt aa »a Al I	__ i-1 —___— I	, • <	1	.	\ «	.	, , 1	•*
gostilni, kjer je kolo ukradel, mu ni preostalo drugo kakor priznati tatvino. Izpovedal je, da se imenuje Štefan Klajnšček rn da je po rodu iz Cepovana. Služil je v Mengšu eno leto in se hotel vrniti skozi Poljansko dolino čez Savodemj zopet v svoj rojstni kraj. Oddan je bil še istega dne orožniški postaji v Fužinah. Zanimivo je, da je bilo Martinčičevo kolo tokrat ž« četrtič ukradeno in zopet najdeno.
nožem. Tedaj pa se je Mlekuž začel smejati, češ, da bi rad videl, kakšen nož ima. — »To me je vjezilo, izvlekel sem nož, ga odprl m fanta same enkrat dregnil,« je dejal Kunsterle. Potem je šel naprej in ko je slišal zdihovanje, si je mislil, da ni nič hudega. Nameraval je baje vse to zjutraj naznaniti orožnikom, pa so ga poprej našli in prijeli. Ivan Novšek je izpovedal, da ne ve ničesar o napadu na starca, da pa je slučajno naletel na Mlekuža, ki je krvavel in mu pripovedoval, da ga je stari sunil z nožem.
Po razpravi, ki je trajala komaj dobre pol ure, je bil Anton Kunsterle obsojen na dve
Peen
Pobi na umetnostni razstavi
Z umetnostjo nima Pubi pravza« prav nobenih stikov. Res visi doma v salonu mamičin portre, ki ga je našli« kal slavni portretist Anton Albert Čo« pek, toda to dejstvo ga niti malo ne moti. Viharji, ki so besneli okrog te slike, so se že davno polegli, Pubi se jih komaj spominja; kakor v daljni megli izginja elegantna pojava umet* nika in škatla s pisanimi barvami, ki je nekega davnega dne frčala skozi okno — kje je že vse to!
Pubi slej ko prej ignorira ta portre. Te vijoličastosvodene oči, ta nemog ča »puserle«*usta, to neumno ozadje s knjigami (kdaj pa sploh mamica či« ta?) in ti bedasti biseri (saj jih sploh ni pri hiši!) — vse to je Pubiju zo« prno, v ustih se mu zbira slina, kakor da bi žvečil oresladkano, staro razle» zeno torto, ki raste kakor goba, če jo pomelješ z zobmi — tfej!
V salonu visi še slika mojstra Ja* kopiča. Papa jo je bil kupil v »b >Ij» ših« časih. Pokažejo jo vsakemu go» stu z besedami: To pa je naš Jakopič! — Gostje jo ogledujejo miže, od da» leč in jo spoštljivo hvalijo. Pubi je ne razume, saj ie še zelo mlad in kaže smisel za realne vrednote.
reklami za Radion n. pr.! Pubiju je od sile všeč. Tako prijazno in vabljivo se smehlja, bela bluza je tako zdravo na» peta — da, da, Pubi jo rad ogleduje! Tudi z Meinlovim zamorčkom simpa« tizira. Kar dober je ta zamorček! Pu» bi se redno pridruži Ančki, če jo poša Ije mama k Merinlu — bog ve, ali sa=> mo zaradi zamorčka?
Zadnjič pa je Pubi prvič v življenju obiskal umetnostno razstavo.
To je bil velik dan. Velik tudi ne glede na umetnostno razstavo. Zgo* dilo se je nekaj nadnaravnega! Veste, kdo je spremljal mamico in Pubija na razstavo? Papa!' Da, brez šale! Papa, pravi -apa v lastni osebi!
Pri vratih je kupil vstopnice in se« znam. Potem so složno vstopili.
Ljudi ni bilo bogve kol'ko: pet, šest jih je postajalo pred slikami. Po pre» progi sredi dvorane je stopical maj« hen suh človeček z redko bradico in dolgimi lasmi.
»O — zdravi, gospod Kokelj! Kako je kaj? Ravno prav, saj ne boste od« r ^.Ji, če vas naprosim, da nas malo oopeljete okoli?« ga je ogovoril papa. »Dovoli — gospod akadesmski slikar Kokelj — moja žena!«
Gosood Kokelj se je nerodno pri« klonil in jecljal nekaj nerazumljivega. Malo bolj zanimajo Pubija plakati. I Pubi ga je strokovnjaško premeril od
Gospodična z obrnjenim jerbasom na I vrha do taL Nak — ta mu ne impo«
r«H<jmi rr 1	-n Tvr I PriKii«, ia ~A	U1_X __—lil_________. -1 •
nira, hlač nima zlikanih, ovratnik je nekam sumljiv in kravata — kakšna cunja pa je to? Ali ne ve, kje je Kette?
Hodili so skupaj od slike do slike. Mamica je vzkliknila: »Ah, Jakac! Ta pastel — ali ni kolosalen, gospod Ko« kelj?«
Gospod Kokelj je nekaj mrdal in govoril o vijoličasti barvi, Pubi ga je takoj pogruntal: ni mu všeč!
»Sicer pa je zelo efekten!« je skle* nil po raznih ovinkih gospod Kokelj, Pubi pa se je muzal: laže! Kako laže!
Potem so ogledovali neke slike, ki jih je Pubi odločno obsodil za zmaz* ke. Zelene glave, škiljaste oči, golšavi vratovi, roke kakor copate — bog se usmili!
»Interesantno, zelo interesantno!« je važno pripominjal papa.
»Da, da! Pariš! Ah! Pariš! Hiper. moderna! Divno! Einzig!« je omedle* vala mamica.
Gospod Kokelj je zvijal obrvi, d vi« gal rame, popravljal cunjo pod vra* tom — rekel pa ni nič.
Pubi pa si je jasno in odločno pri« znal: Nak — to pa ne! Če so v Pa« rizu take spake, naj kar ostanejo! To« da tega gospoda Koklja grize! Uh, ali ga grize! Pa si ne upa z besedo na dan! Le zakaj mamica in papa tako hvali* I prav posebne sorte!
ta? Tipajo se! Ta je dobra!
»O to ste pa vi!« je vzklikn3 papa pred velikim platnom. »Bravo, go» spod Kokelj! Cisto nekaj novega! Si« i«jajno! Kolosalno!«
Pogledal je v seznam: »Dekle na kalifornijskem ozadju! Epohalno! Ta ideja! Naše dekle na kalifornijskem ozadju! Divno! Čestitam, gospod Ko« kelj!«
Gospod Kokelj se }e globokoumno nasmihal, sprejel je ponosno očetovo in mamičino desnico, vsi trije so se poglobili v platno.
Pubi je držal roke na hrbtu m štu* diral. Potem se je obrnil in odšel na svojo pest po razstavi Ogledoval je slike in jih ocenjeval po svoje. Obre» del je vse dvorane. Ko se je ogledal, so stali mamica, papa in gospod Ko» kelj še vedno pred dekletom na kali« fornijskem ozadju.
Pubi se je približal. Gospod Kokelj ga je potrepljal po kodrasti glavici in ga vprašal: »Nu, fantek, katera slika je pa tebi všeč?
Pubi ga je tako navihano pogledal, da se je zmedel in kar takoj nehal spraševati! Najbrž je zaslutil, da stoji pred njim mož trdega koval
Tudi meni ni hotel Pubi zatrpati svo« je sodbe. Njegova kritika mora biti
Žena odbila razbojniški napad
Novi sad, 8. septembra -V okolici Sremske Mitrovice je bilo ▼ zadnjem času več drznih tatvin in vlomov, ki jih je izvršila večja zločinska tolpa. V noči od torka na sredo so v vasi Nikinci zločinci iz ropali 12 hiš. Roparji so morali biti dobro organizirani, zločine pa so izvršili v dveh skupinah. Večja skupina je napadla tudi hišo geometra šandorja. Doma je bila samo geometrova žena, ki je slišala korake po dvorišču in odpiranje vrat. Hrabra žena je vzela revolver svojega moža, odprla vrata svoje sobe ter klicala, kdo je. Odgovora ni bilo, videla pa je pri odprtih vežnih vratih neke postave. Umaknila se je nazaj v sobo nasproti vežnih vrat ter pustila sobna vrata odprta. Ko so se vežna vrata spet zaprla in je sli-Sala po veži korake, je neznance še enkrat povzala, naj povedo, kdo so in kaj hočejo. Namesto odgovora je v veži odjeknil strel, takoj nato pa je začela tudi sama, naslonjena ob zid, streljati v vežo. Po prvih strelih je nastalo po veži silno lomastenje, vmes pa so se slišali tudi vzdihi. Kmalu so se vežna vrata spet zaprla in vse je utihnilo.
Strele so slišali neki sosedje, ki so po tem ugotovili da je hrabra žena pognala v beg večjo razbojniško tolpo. Od razbojnikov je bil eden gotovo huje ranjen, kajti po veži in po dvorišču je bilo mnogo krvavih sledov.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
vesti
♦	NarodrH poslanec g. Lončar v Poljanski dolini. Te dnii je imel poslanec gosp. lončar informativne sestanke gospodarskega značaja, in sioer na Sovodnjema, v
Gorenji -vasi in v Polrianah. V vseh treh krajih se je zbralo kljub delovnemu dmevu precejšnje število uglednih mož in fantov, da povedo svojemu narodnemu poslancu svoje težnje. G. narodni poslanec se je živo zanimal za krajevne razmere in je obljubil, da bo v narodni skupščini zaistavil vse sile v prid Poljanske doline. Zanimal se je tudi za stanje občinskih gospodarstev. Na vseh treh se—tankih je bil gosp. poslanec prisrčno sprejet.
♦	Ugleden Francoz na našem Jadranu. V Split je prispel direktor francoskih železnic Pariz-Lyon. Iz Splita odpotuje v Ši-benrk in k slapom Krke, potem pa poseti Dubrovnik, črno goro dm Bosno. Po naših krajih ipotuje zato, da se seznani z najzanimivejšimi deli jiaš-" domovine. V Franciji se je v zadnjem čnsu pojavilo veliko zanimanje za naše turistične kraje, že letos je prišlo na naše Prirmorje večtje število Francozov.
♦	Američani na Jadranu. Iz Newyorka ^e prispel v Dubrovnik veliki prekooceanski parni k »Saturnia«. Na ladji je 200 ameriških turistov, ki so se izkrcali im sd ogledali znamenitosti mesta in zla sta njegovo klasično arhitekturo-
♦	Iz poljskega generalnega konzulata v Zagrebu. Pozivajo se poljski državljani v starosti od 18. leta (ki letos dovršijo 18. leto) do dovršenega 50. leta, prebivajoči v savski, dravski, vrbaski, primorski in drin-ski banovini, kd se doslej še niso prijavili konzulatu v svrho vpisa v vojaške registre, ali ki jiim še .niso bila izdana o tem uverenja. da se v času od 16. i. m. do 15. oktobra letos prijavijo ustmeno ali pismeno na konzulata v Zagrebu, Haulikova ulica 6, TI. nad., kjer dobe tudi natančnejša navodila
♦	Ch-ilskl generalni konzulat v Jugoslaviji. Vlada južnoameriške republike Ghile-fia je ustanovila generalni konzulat za vso
Jugoslavijo s sedežem v Beogradu. Za generalnega konzula jo -imenovan OscnT Gar-ces Silva. Pisarna konzulata je v »Palace-hotelu«.
♦	P rom oviral Je v Berlinu za doktorja
medicine g. Adalbert H o man iz znane rodbine v škofiji Lx>kr1. čestitamo!
♦	šola v Samoboru odlikovana. Osnovna šola v Samoboru. je nedavtno proslavila 4001<?tnjco obstoja. Ob tej prilifoi je Nj. Val. ikralj odlikoval šolo z rodom svetega Srrve IV. stopnje. Rod je upravitelju šole izročil sreski načelnik dr. Senekovič.
♦	Deset semestrov veterinarskega Študija. Senat veterinarske fakultete zagrebške univerze je ministrstvu prosvete predlagal novo fakultetsko uredbo, po kateri naj bi študij na veterinarski fakulteti trajal deset semestrov.
Površnike, obleke .«.,
za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova št. 12
♦	Nova šola na Cetinju. Na Cetinju je bil v sredo položen .temeljni kamen za veliko osnovno šolo. Svečanosti se je udeležil delegat Nj. Vel. kradja polkovnik Živo-rad Lazarevič. To šolsko poslopje .bo eno največjih v zetski banovin L
♦	Telefonska centrala v Splitu. Dilrekcd-ja pošte in brzcrjava ureja v Splitu novo telefonsko centralo. Iz Beograda je prenesena aparatura tamkajšnje bivše centrale. Za sedaj bo v armaturo vdelana garnitura za 1000 priključkov. Pozneje se bo centrala lahko ajačila na 1500 številk. Zdaj je v Splitu ffOO abonentov.
♦	Kolinarska razstava v Beogradu. Seik-cij-a kuharjev in slaščičarjev Zveze živil-nih delavcev v Zagrebu -in Beogradu priredi početkoim decembra v Zagrebu In Beogradu veliko j ugoslovensko razstavo kuharsko-slaščičarske umetnosti. Za to razstavo so v teku obsežne priprave. Razstava bo otvorjena 3. decemBra in bo trajala do 6. decembra Pri tej priliki se priredi tudi razstava testenin, mesnih in mlečnih proizvodov, konserv, mineralnih vod in alkoholnih pijač. Razstava bo v dvorani »A« Zagrebačkega zbora. Pri razstavi bodo sodelovali tudi večje restavracije in odlični kuharji in slaščičarji. šz vse Jugoslavije.
♦	»ženski list«. Prejeli smo »Ženski list«, glasilo za modo, zabavo in gospodinjstvo. 'Izhaja že osmo leto v Zagrebu in ga urejuje gospa Zagorka. Kakor v vsaki številki, tako se tudd v zadnji nahajajo zelo okusni modeli ženske jesenske garderobe. Kostimi in piašči po zadnjem kroju in velika izbera jesenskih oblek, posvečena pa je tudi pažn^a otroški garderobi, kar je posebno materam v z ač t toku šolskega leta posebno dobro!oš!o. V modnem oddelku so vzorci rečnih del in razna veziva. Vsaki številki je priložena tudi krojna pola za izbrane mod«! e p!a?čev, kostimov, oblek in drugih praktičnih in potrebnih predmetov ženske garderobe. V zabavnem delu pa sledi roman iz naše Istre: »Naša M are« ter razne novele, humoreske in zabavne črtice, mnogi poučni in strokovni članki, tako o vzgoji dece, o zdravju, o bi gi jeni. kosmetiki, itd. Trimesečna naročnina znaša 45 Din in se naroča v Zagrebu, Samostanska ulica 2, I. nad.
♦	Novi grobovi. Umrl je v sredo v Medvodah v starosti 82 let zasebnik g. Jožef Jelen, oče sanitetnega narednika vodnika g. Jelena v Celju. — V Ljubljana na Turjaškem trgu 4 .je umrl g. Franc K au 8, zvaničn.ik dr. železnic. Pogreb bo danes oh 16. — Pokojcvima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Tragedija primorskega mladeniča. Glede na notico, objavljeno 36. avgusta v našem list-u smo prejeli nas1ednje uradno pojasnilo: Uradno je ugotovljeno, da štrukelj Josip (ne Ivan), rojen L 1908. p<rl Sv. Luciji pri Tolminu, ni izvršil 23. avgusta samomora »v bojazni, da bo moral nazaj v Italijo, ker mu je bila odbita prošnja za bivanje.« V resnici ni bila znana oblastveni nikaka oviira, proti njegovemu bivanju in zaposlen ju v Jugoslaviji in se mu zaradi tega tudj ni sporočilo, da bo njegova prošnja odbita. Prarsni vzrok samomora je bil privatnega značaja.
♦	Zgorela sta hiža |m otrok. V vasi Kan-gurah v okolici Banja Luke je v sredo zgorela koča delavca Ivana Debefca, v ognju pa je našel smrt tudi dre^^J domači sin-\ek. Zažgali so otroci
♦ S sekiro drug na drugega. Med bratoma Tementom Ivanom in Jožefom iz Loke pri Sv. Janžu na Dravskem polju je prišlo do prepira dn naposled do pretepa s sekiro. Kritičnega dne je bil Jožef Tement z ženo Matildo na svojem dvorišču pri delu. Na sosednem dvorišču pa je bil njegov brat Ivan v družbi z nekim Kacom Jožefom. Nastal je prepir in je Jožef Tement sumii hrata ivana z gnojnimi vilami v desno roko, nato ga pa še vrgel na tla In ga pretepal z vilami. V tem je vrgel Jožef Kac proti Jožefu Tementu sekiro, ki ga pa k sreči ni zadela Sekiro je nato pobral Ivan ter jo vrgel za bežečim Jožefom, ki ga je zadel naravnost v glavu ter mu prizadejal veliko rano. Ko je Jožef začutil, da je zadet, je hitro pobral sekiro ter jo vrgel nazaj v brata Ivana, bi ga je prav tako poškodoval na glavi. Oba brata sta morala poiskati zdravniško pomoč v Mariboru. Napram orožnikom sta oba de janje priznala, žalostno dejanje se bo končalo pred sodiščem.
Starši f
Kupujte šolske knjige v knjigami Tiskovne Zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3*
♦	Lutz peči edino v šiški.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Lysoform _ prijatelj žen&.
Iz Ljsibijan®
o— Spored prosvetnega večera Sokola LJubljane-šižke, ki bo drevi ob 20. uri v veliki dvorani novega doma v šiški, je: društvena orkester zaigra koračnico in koncertno točko »Iz pesmarice«. Sledi pozdravni nagovor predsednika Društva za zgradbo Sokolskega doma in društvenega prosvetarja, nato govor župnega prosvetar-ja br. J. Poharca, šišenska Čitalnica zar poje Ipavčevo »Domovini«, Adamičevo »Vse najlepše rožice«, Jerebovi »O kresu« in »Pelin-roža« in Pavčičevo »Potrkan ples«. Sledi harmonika (solo), kri jo ter a br. Prinčič: Adamov »Si j'etas roi«. Dalje zapoje znani Slovenski vokalni kvintet, kd reprezentira našo narodno pesem z velikim uspehom tudi v inozemstvu. Potem igra violino (solo) konservatorist br. žiž-mond: Gordadovo »Uspavanko«, Kreasler-jevo »Lepi rožmarin« in Daubejevo variacijo »Beneški karneval«. Koncertna pevka Jeanette Perdanova zapoje Lajovičevo »Pesem o tkalcu« ter Pavčičevfi »Uspavanko« in »Pastirico«. Pri klavirju jo spremlja konservatorist g. Marjan Lipovšek. Sledi .recitacija s. Klavore z Gregorčičevo »Velikonočno«, član opernega orkestra g. Jermol zaigra na violini »Zigeunerweisea« Pabla de Sarasatija, potem pa zapoje operni pevec g. Burja pasmi slovenskih skladateljev. Na klavirju ga spremlja g. Li-povšek. Zatem zaigra društveni orkester sokolsko koračnico. Prosvetni večer se zaključi s simbolično živo sliko. Vse aokol-stvu naklonjeno občinstvo je vljudno vab ljeno, da šiškarje s svojo navzočnostjo moralno In gmotno podpre. Vstopnina (5e urinim alna.
u— Danes poje Gltta Alp ar. Ena najslav-
nejšflh sodobnih pevk Evrope Gitta Alpar, primadona, katere slav«, se da primerjati s slavo Riehanda Tauberja, splošno mana pod .imenom »berlinski slavček«, bo pela danes v {ujubljand v Elitnem .kinu Marici in to v prvem svojem zvočnem filmu »če srce izpregovori«. Prekrasnih arij obiiu-joče operetno delo bo očaralo slehernega poslušalca, kajti glas Giiibte Alpar Je čudovit. Izredno lep. Poleg tega je tudi vsebina filma prav mična, duhovita in vesela. Soigralci slavne pevke sta njen mož Gustav Frohllčh in njen rojak, znani komik In baletni mojster Tibor Haimay. Film je izdelan z vsem razkošjem ter je bila premiera senzacija, o kateri sta tisk ,1n kritika pisala z navdušenjem. Gotovo bo Gltta Alpar osvojila tudii Ljubljano. Ker je zanimanje za vstopnice izredno veliko, priporočamo nabavo že v predprodaji.
u— »Žena in dom« misli na vse! Ponovno nas o tem prepričuje deveta številka, ki je te dmi izšla, in ki je imela priloženo ■praktično knjigo »šivanje«. To je knjiga, ki so jo slovenske gospodinje že dolgo težko pričakovale. Na poljuden način uvaja novinke v šivanje in izpopolnjuje znanje starih šivilj. Danes, ko je treba čim bolj šte-diti in narediti koliikor mogoče mnogo doma, da se prihranijo stroški, je ta knjiga kakor nalašč. No, saj to tudi je. Uredništvo Žene in dom vedno zasleduje najnujnejše potrebe dneva in jim ustreza kolikor največ more. Knjiga »Šivanje« ima dvanajst velikih poglavij in razlaga na vso moč razumljivo vse potankosti, ki naletimo nanje pri šivanju. Od krojenja do nabiranja, od vložkov do sešivov. Obširno gradivo je tako lepo poživljeno in raztolmačeno s številnimi slikami, ki nazorno kažejo, o čemei piše besedilo. — V listu »Ženi in dom« pa se vrste ti-le prispevki: Ivan Albreht: Pe-trinov nagrobnik, Lna Slokanova: Cigareta, Ante Novak: Kolumbovo jajce, A. D.: Dama v perzijskem plašču: popularen članek Zakaj se nam zeha?, Mila Scholeova-Zu-pančeva: V zapuščenem stanovanju genialne češke umetnice, Inž. arh. Janko Oma-hen: Sodobna stanovanjska kultura, temu slede krasne slike pohištva in drugega, obširno modno poročilo, vezenine, potem pa
Eride članek Mire Zorove: Pridna roka ti-o veze, tn še ostale stalne rubrike, ki so že gori omenjene. Nazadnje pa se nadaljuj a »Hana« Radivoja Reharja. »Žena in dom«* in knjige se naročajo ▼ upravi T Ljubljani. Dalmatinova 10-1.
u— Z&pis do Ceske školy doplnfivad ▼ Ljubljani konfi. se dne 12. a 13. z&fi t. r. o 3. hod. odpoledni ve školni mistnosti. Ceskd Obec žždž svč členy a Cechoslo-vžky, aby svč deti včas do školy zapsali a poallali, jelikož je to jejich narodni po-vinnosti. — školni v^bor.
u_ Prva jugoslovenska fotografska
razstava v LJubljani je nameščena v paviljonu »N« na ljubljanskem velesejmu. Vsak, fei se bavi s fotografijo, bo našel v njej krepke pobude za svoje delo. Obiščite jo!
u— NžJ| In višji tečajni Izpit Za dijake in dijakinje 4. ali 8. razreda srednjih šol, ki ne smejo razreda ponavljani, ter za dijake 4. razreda meščanskih šol in 4. ali 8.
razreda srednJLh dol, ki žele uspešno napraviti nižjri ali višui tečajni izpit, se otvo-ri v ponedeljek 12. t. m. zasebni pripravljalni tečaj. Pouk bo dnevno ob popoldanskih urah. Poučevale bodo samo kvalificirane učne moči. Prijave sprejema in informacije daje g. Bombač, šolski sluga na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti.
u— Spet velika racija. S tujimi gosti, ki so te dni obiskali Ljubljano, so se pri-tepdi v mesto tudi najrazličnejši sumljivi tipi. Ustrašili se niso niti vseh strogih policijskih mer, ki so bile odrejene za te dni. Policija je skušala ponovno, da spravi take tipe na varno potom posameznih organov, a se je izkazalo, da ne gre. Vsled tega se je policijska uprava odločila v soboto za ponovno širokopotezno racijo, ki se je obnesla. Uniformirani policisti ter civilni organi so preiskali ponoči tako središče mesta, kakor tudi periferijo in aretirali skupno okrog 20 oseb. Med aret;.ranči so povečini brezposelni ljudje, delo-mrzneži, ki so policiji že znani in pa številne vlačuge.
u— Nepošten najditelj. Na poti od Emonske teste do Zvezde je predsinočnjim izgubil France Zupan denarnico z 280 Din gotovine in raznimi dokumenti ter belež-no knjižico. Zupan, ki je izgubo opazil, se je hitro vrnil in zvedel, da je listnico pobral najbrž neki okrog 281etnii pasant, ki pa je nato urno izginil v stransko ulico. Neznanca zasleduje sedaj policija.
u_ Tatinska roka seže povsod. Predvčerajšnjim ponoči se je splazil neznan moškd skozi okno v kuhinjo Antonije Trč-kove na Mirjn 15 in ukradel s kredence črno torbico, v kateri je našel celih 1500 Din gotovine. To mu pa še oi zadostovalo. Neznanec si je v kuhinji postregel tudi z raznimi jedili in potem šele, ves nabasan, odšel spet po isti -noti na prosto. Da so okradli cigana, se sliši malo čudno, a je Je res. žrtev neznanega tatu je namreč postal v sredo popoldne v neki gostilni v Kosezah pri Ljubljani cigan Valentin Le-vakovič, kd mu je nekdo odnesel suknjič, v katerem je dmel tudd listnico z okrog 400 Din gotovine ter potni list za konja, ki je bil izdan od občine Sv. Jakob ob Savi.
u— Zagonetna tatvina. V Ziljski ulici št. 3 je bila predvčerajšnjim azvršena izredno drzna tatvina. Soproga uradnika N. je pustila zvečer v kopalnici zelo dragocene uhane in še nekaj drugih dragocenosti. Stvari, ki jih ie odložila gospa so ostale v kopalnici naibrž čez noč, naslednje Jutro pa so na zagoneten način Izginile. Dragocenosti so predstavljale vrednost okrog 10.000 Din. Kdo bi tatvino izvršil je zaenkrat popolnoma neznano in negotovo.
Vse šolske knjige in potrebščine
ima v zalogi knjigama Tiskovne Zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta št. 1$
V študijski knjižnici ee bo 12. septembra uvedel spet običajni dnevni red. Knjige se bodo iizii>csojeva!e vsak delavnik od 15. do 18., v istem času pa bo odprta tudi čitalnica.
Kupujte frolske knjige ta potrebščine v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Ni dneva brez irMreče. V mariborsko bolnico so prepeljali več ponesrečencev. S kolesa je padel na Aleksandrovi cesti pred Kopičevo trgovino upokojeni nad-učitelj Karel Hartinger. Dobil je precej veliko rano na čelu. — Podobna nesreča se je pripetila tudi ključavničarskemu pomočniku Francu Heriču iz Krčevine, ki si je zlomil levo ključnico. — Dekla Marija Dolenčeva, zaposlena f Rošpohu, pa se je spotaknila, ko je nesla škaf vode ln je padla tako nesrečno, da si je poškodovala desno roko in tudi nogo.
Policija Je aretirala brezposelnega brivskega pomočnrtika Romana St. dz Studencev, ki Je ukradel Blato uro učitelju Cibica na Mariborskem otoku, pred dinevi zlato uro poštnemu uradniku Klemenčiču v KSlffarrjevem kopališču to srebrno uro gostilničar'aromu einu Ivanu Iviču. Svoje žrtve si je Roman iskal v kopališčih ter je
Novi »Adresar Ljubljane" izide.
Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 4. 11179
Solidno blago
smerne cene pri
. H. ŠKOFIČ
mannfabtnra
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
JUUO ME1NL d« dc
LJUBLJANA šelenburgova ulica S, telefon 25—44
prireja ob priliki velesejma v Ljubljani v soboto 10. septembra
svečano pokusno kuhanje kave
Vsak domačin in gost prisrčno dobrodošel!	11461
JTJLIO MEINL d. d., LJUBLJANA
Da želod ček bo brez hibe prilika ti je podana, da greš k Slamiču na ribe slastne kot nebeška mana.
11418
Najpopolnejši privatni
dopisni učni zavod
je Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova ul. 8; poučuje vse trgovske predmete, važne za trgovce, obrtnike, zadruge, trg. in obrtne pomočnike, vajence in pa one dijake, ki ne morejo svojih študij nadaljevati na drž. trgovski šoli. Uče se tudi vsi moderni ieziki po naiodličnejših strokovnjakih. Pišite to informacije!	292-4
itt€s et&lpar
najslavnejša pevka nazvana »BERLINSKI SLAVČEK"
v prvi svoji opereti v
srce izpregovori* ' JUTRI!
ukradeni plen shranjeval pri nekem znancu na Koroški cesti, pri katerem so tudi našli vse tri ukradene uro, ki so vredne približno 10.000 Din. Prj zaslišanju je tatvine gladko priznal Ln je bil izročen sodišču
a_ Drzen napadalec pod ključem. Pred
dnevi smo poročali o drznem napadu na Frana Trebulca iz Skorde, katerega je nekdo napadel in mu prizadel hujšo rano na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. Zdaj se je račkim orožnikom posrečilo izslediti napadalca, nekega Martina Pavea iz št Janža na Dravskem polju, ki je pri aretaciji dejanje priznal, izgovarjal pa se, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj dela. Orožniki so ga izročili sodišču.
a_ Ukradeni zaboji. Neznanci so odnesli Gospodarskemu društvu s tovornega kolodvora več zabojev za sadje v vrednosti 700 Din. Policija je tatovom že na sl»-du.
1
1
m
e_ šola Glasbene Matice. Vpisovanje
novih in starih gojencev se vrši v ravna-teljski pisarni Glasbene Matice na Slomškovem trgu to bo -trajalo od 15. t. m. Podrobnosti eo razvidne s šolske razglasu e deske, v prvam nadstropju.
e_ Glasbeno društvo »Edinost« bo imelo v nedeljo 11. t. m. ob 15. važen članski sestanek v posebni sebi gostilne »Pni fekar-pi« na Bregu Vabljeni so vsi čland.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob 20.30 veličastna zvočni f-ilm »Gloria< (Velika zapeljivka) z Brigito Helmovo, Gustavom Frohlichom in Fritzem Kampecv som v glavnih vlogah.
e— Lepaki in letaki se kljub strogi prepovedi še ved.no pojavljajo na raznfh zidovih in drogovih. Dobro bi bilo, če bd policija posvetila tej grdi razvadi pozornost. V tej zadevi ne bo težko napraviti red.
Iz šk©£fe Loke
čl— Pokret učiteljev vrtnarjev. Za po-
vzdigo šolskega vrtnarstva v škofjeloškem okraju se je konstituiral poseben odbor, ki ga vodijo gg. šolski upravitelj iz škofje Loke Rojic Jakob, šolski upravitelj iz Šele Mihelič Ivo, šolski upravitelj iz Trate Rebolj Franc in šolski upravitelj iz žabnice Drago Kavčič. Ta mesec bo v škofjd Loki sestane k vseh učiteljev vrtnarjev. Ob tej priliki bodo predavali banovin ski šolski nadzornik g. Andrej Skulij o jesenslCh in zimskih delih na vrtu in o smernicah šolskega vrtnarstva, šolski upravitelj g. Gram »Ivan o vlogi vrta pri pouku dn g. KfSkalj Janko o organizacija skupnega nabavi Janja.
šl_ Dramski odsek Sokola Je pričel redno delo. Poleg mladinskih predstav in gostovanj bomo imeli do novega leta pet uprizoritev. Vodstvo gledališča je obdržal škofjeloški učitelj br. France Košca, ki mu bodo pomagali še 3 režiserji. Bratje in sestre, ki imajo veselje do odrske umetnosti, naj se prijavijo predsedniku odseka
šl_ Mostove popravljajo. Leseni mostovi
okoli škofje Loke so brili zelo slabL Sedaj so mostove temeljito obnovili. Puštalski most je skoro nov. Izdatno de popravila mestna Občina suški most, fci je bil zelo slab. Vožnja po njem bo zdaj brez nevarnosti Vas Suha pa je .popravila most, M jo veže s Hosto.
Iz Kranja
r— Za Kranjčane radnji avtobusni fzTet na Beljak. Vrbsko jezero, Celovec, Gospf Sveto, Velikovec priredi avtopodjetje Pepi Goričan iz Tržiča v nedeljo 18. t m. Odhod izpred hotela >Stara poštac bo ob 4 zjutraj. Prijave najkasneje do 15. t m. v glavni trafiki v Kraniu. Cent 120 Din.
Z Jesenic
s— Za veliko manifestacijsko eborovanje JRKD r Ljubljani, ki bo v nedeljo 11. t m., vlada na Jesenicah in v okolici izredno zanimanje. Naročenih je 300 legitimacij za če-trtinsko vožnjo, a je po njih povpraševanje tako, da jih utegne zmanjkati. Legitimacije bodo v soboto delili gg. Markovič Ivan^, Pe-trato Ivan, Pibrovec Leon, Napokoj Ivan in Boštar Franc. Legitimacije bo treba žigosat) na kraju zborovanja v Ljubljani.
s— Naval na meščansko šolo. Klub šolnini in raznim taksam, je upis učencev in učenk v meščansko šolo izredno velik. Skup no obiskuje letos šolo 245 učencev in učenk, 32 več kakor lansko leto, odnosno bač 15 manj kakor leta 1928., ko je bilo število učencev najvišje, odkar obstoja meščanska šola na Jesenicah. Zbog velikega števila hudo primanjkuje učnih moči in tudi prostorov, saj je v enein samem razredu natrpanih 53 učencev.
s— Moderno letno kopališče bo zgradil
im tako izpolnil daivne želje Jeseničanov tukajšnji posestnik in veletrgovec, bivši župan g. Andrej Čufer na svojem ze-mfliišču za bivšo Kuimrovo hišo v lepi dolinici Ja-masnici. Kraj za ko-palSšče je zelo srečno i.z'bram. ke.r leži v eentrumu industrijskega revirja. Zgrajen bo bazen v obsegu 40X25 metrov z zadostno globočino. Športniki bo>-do imeJi na razpolago tudi skalkalmi stoffp, opremljenih pa bo okrog 50 kabin, terase za sončenje ter malli kopalni baizen za otroke. Voda bo iz Save črpama s sesalkami !n napellana v bazen skozi betonske plošče, da se bo segrela). Z vsem tem in tudi z nizkimi cenami bo na vsak način to kopališče v veliiko korist preblva^tva.
Iz Tržiča
5— Odkritje spominske plošfe na Zelenici ponesrečenem Petru Krajnarju iz Boro-velj bo v nedelio, 11. t m. Krajnar puškar iz Borovelj, je bil vedno zaveden Slovenec, ki je organiziral edino •»društvo slovenskih diletantov v Borovlnh«- katerega rad vse delaven tajnik le bil Njegovi društveniki so mu zdaj izklesali mramorno ploščo 8 primernim napisom Odbor društva ee ie obrnil na podružnico SPD v Tržiču s prošnjo, da aranžira odkritje in izposluje potrebna dovoljenja. Uprava veleposestva ba-
rona Borna pri sv. Ani je rade volje dovolila vzidavo in ponudila še drugo pomoč. Ob 10. bo zbirališče planincev pri Smučarski koči na Zelenic. Ob 11. odkritje spominske plošče z nagovori in petiem žalostink. ob 12. prijateljski sestanek planincev pri Smučarski koči. Slavnosti se udeleži omenjene društvo koroških Slovencev polnoštevilno r svojim društvenim kvintetom, delegacija boroveljskih gasilcev, pevski zbor Bralneg? društva v Tržiču in tudi zastopniki tržiških gasilcev. K tej intimni slovesnosti vabimo vse naše planince, da se je udeleže v čim večjem številu. Odbor SPD v Tržiču.
č— Velik naval na šole. Letošnje leto te za šole na moč obilno. Na osnovno šolo jo prišlo toliko novincev, da bo morala imet> kljub temu, da sta se nedavno odcepiH šoli v Dolini in v Lomu, kar tri prve razrede. Poslopje zadošča za devet razredov, enajs* iib pa ne spravi pod streho, zato bo moral biti za nekatere razrede nerazdeljen pouk, V meščansko šolo se je vsega skupaj vpisalo 133 dijakov, imela bo 5 razredov in sta potrebna še dva učitelja- šolnina zadene delavce in nameščence najhuje in je gotova potrebna revizija plačilne lestvice njim * prid.
Šolske knjige
y najnovejših izdajah za vse šole ima v zalogi knjigarna Tiskovne Zadruge, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
č— Nov kolodvorski most je dograjen. Tvrdka inž. Dedek je znova dokazala, da ne uživa zastonj svojega slovesa. Most sloni na betonskih nosilnicah kakor na železnih traverzah in je zgrajen z vso natančnostjo. Jma ob obeh straneh asfaltirana hodnika, lično betonsko ograjo z okroglimi okraski in je dovolj širok, da »e na njem srečata dva najširša vozova ali avtobusa. Gradbena dela je vodil g. Netmanič. Z izroči r vi jo novega mostu javnosti je zaključen dolgoletna boj, ki ga je bil prejšnji častiti odbor z bivšo ljubljansko oblastjo, ki nikakor ni hotela uvideti te potrebe. Odlok za zgraditev sedanjega mosta pa ys podpisal minister g. dr. Albert Kramer, ko je opravljal resor ministra za javne zgradbe ic ima torej on poleg narodn-oga posdan-ca ,g. Ivan LonJarja največ zaslug, <ki ja dobil Tržič modern in prometu ocBcjovarja-joč most.
č— Poprava dovozne res te v zdravilišče na Golniku je skoro gotova Cesta je seda} povsod najmanj 5 metrov široka in eo vsi ovinki avtomobilskemu prometu primerni razširjeni in na znotraj nagnjeni. Taka ureditev bo gotovo na številne tujce, ki poseča-jo naše najidealnejše zdravilišče za bolno na pljučih, napravila kar najlepši vtis. Ob cesti pa se razprostira krasen mlad park, zasajen z najlepšimi rožami in drevesi.
Iz Kamnika
fes— Odlikovanja. Na prestolonaslednikov rojstne dan je sreski načelnik g. Vou-(Me izročili v navzočnosti številnih predstavnikov odlikovanje dvema zasluzni ma javnima delavcema. Odlikovana sta bila arhivska uradnik v Kamniku g. Franc Krek iin tovarnar g. Jo&ip Adamijs jz Domžal z redom Jugoslovenska krone III. razreda. Odlikovancema naše iskrene čestitke!
ka— Novi vozni red na kamniški progi je hudo prizadel naše pismonoše, ki morajo zdaj k štirim vlakom dostavljati pošto, čakati na njo pa tudi pri štirih vlakih. Poleg tega pa morajo nazadnje še trikrat dnevno dostavljati pošto naslovi j eti-cem, kar je za naše poštarje, ki so vei invalidi, na vsak način zelo velik napor. Z o lani smo poudarjali potrebo, da se kamniški poštri, ki ima z vsakim letom več ji promet, dodeli še ena pomožna moč, letos pa je ta potreba še mnogo večja.
ka— Za določitev programa proslave 50 letnice najstarejšega slovenskega pevskega društva »Lire« je Ml pred kratkim sklican občni zbor, ki pa ni popolnoma dosegel! svojega namena. Povabljeni so bili na zbor vsi meščani, vendar pa so se odzvali samo člani ln pevci »Lire«, pa še ti v skromnem številu Mesto Kamnik, kd bi moralo biti ponosno, da ima v svoda sredi društvo, zaradi katerega je neikdaj slovelo kot eno najbolj narodno zavednih mesit, ni poslalo nobenega zastopnika Prav tako tudi ne kamniška društva, katerim je »Lira« omogočila marsikatero prireditev s tem, da je izpolnfla dober del programa e pevskimi točkami. Krivdo na tem pa ima prav za prav odbor »Lire« ker nI razposlal nobenih vabil. Sklenjeno je bilo na zboru, da bodi sredi oktobra proslava, kaT pa je nekoliko prefegodaj. O organizaciji proslave menda še ni izrečena zadnja beseda.
ka— Ribji tatovi na delu. Kamniška Bistrica in njen pritok Nevljica imata felo mmogo rib, kar zapelje nepoklicane prijatelje, da lovijo ribe in to tudi ob prepovedanem času. V zadnjih dnevih pa so ribjim tatovom stopili energično na prste. Nadzorstvo nad tukajšnjim ribolovom je bilo poostreno in v kratkem času so zasačili kar tri rnbje tatove. Dva sta bila v sredo obsojena na občutno kazen, proti tretjemu pa, je razprava še v teku.
Iz Hrastnika
h— Iz počitniških kolonij na Murskem polju in v Rakitni se je vrnila vsa deca in je bilo ob povrafiku zelo živahno na tukajšnji železniški postaji. Vsi mali kolonisti, bilo jih je preko 1°0, so se vrnili zdravi in okrepčani domov.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Strela ?e zanetila požar v nedeljo popoldne pri posestniku Leopoldu Leskovarja na Videzu. Do tal ie zgorelo gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki in ie škode blizu 40.000 Din. Gašenje ie bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno.
st>— Priprare x& velik© skupščino CMD. Velika ljudska veselica se bo vršila v ne-nedeljo v parku in v dvorani Okrajne hranilnice 11. t. m. ob priliki velike skupščin« CMD v proslavo 401etne?a ob6toja slovenje-bistrdške podružnice. Na predvečer bo kre-sovanje na hribčku Sv. Jožefa 9 petjem narodnih pesmi. V nedeljo ob 9. bodo vsa tukajšnja društva slovesno sprejela delegate in goste na kolodvoru, odkoder krene po-vorka z godbo na čelu pred mestno hišo, kjer bo pozdravil skupščinarje mestni župan. Nato bo v dvorani Okrajne hranilnice zaupni sestanek in glavna skupščina CMD, potem skupni obed, ob 15. narodna slavnost. Meščani. okrasite svoje domove z zastavami in skrbite, da bo sprejem gostov, ki bodo pri speli k nam iz vsrh krajev banovine, čim dostojnejši. Prireditev naj se razvije v veliko narodno manifestacijo, ki bo dokazala, da se Slov. Bistrica dobro zaveda pomena CMD!
Iz Konfie
nj— Stavbno gibanje. Znnaija dela ms
■d\ Gor: čar je vi vili bodo v krickem kopča-na im potem se pričnejo notraije instalacije, tako da se bo g. dr. Goričar že v kratkem naselil. — Stavben% g. Gologranc je končal surovo stavbo stanovanjske hiše na Prevratu ter se bo stavba suši'a preko zime, pomladi pa končala
"j— Pobalinstva je prvi nas dovo'j vsak dan, zlasti so zlikovcem na potn lepaki na-cirfocalnih prireditev in pa velika ^eska jJutra«, ki je bila že neštetokrat poškodovana. Posrečilo se je pred kratkim zasači*! pri poškodovanju >.Jntrove deske< tukajšnjega trgovskega pomočnika TTršica Alojzija, ushižbemega v Valenčakovj trgovini, M bo dobil svoje plačilo na sodišča.
11 Ptssia
J— Smrt znanega ptujskega trgovca. Dne
5 t. m. je za kapjo umrl v Ptuju 6plošno 2.wam pošteni in solidni trgovec g. Leopold Scharner, ki je dosegel lepo starost 72 let. Pokopan je bil v četrtek na mestnem pokopališču. Bodli mu ohranjen blag spomin!
j— Pevski zbor Glasbene Matice prične re>dne pevske vaje 13. t. m. ob 20. v Glasbeni Matici. Zbor vabi stare člane in nove pevce, da se zi?las-ijo navedenega dne pri prvi vaji. Posebna vabila se ne pošljejo.
j— Vpisovanje ▼ šolo Glasbene Matic« se vrši vsak dan v dopoldanskih nrah. Podrobne porroje dobite pri vpisn.
j— Huda ne.žgoda s kolesom, v ponedeljek je cestar Gregorc iz Krčevine vozjil na svojem kolesu svojo ženo domov. Oba pa sta padla 9 kolesa in je žena dobila hude notranje poškodbe, posebno še, ko je v blagoslovljenem stanju. Zaradi bolečin in krvavitve. so jo takoj prepeljali z reševalnim avtom v Maribor, ker je ptujska bolnica P rerja polnjena.
Sz hmtomera
Tj— Na občinski seji pretekli teden je g. župan poročal da je g. Alojzij škof imenovan za prvega svetovalca, g. Fran Poljar.ec za svetovalca, inž. Rihard Vreg za odbornika. Zbiranje živil za brezposelne rudarje v Trbovljah se je poverilo so-cijalnemu odseku. Konjereiskemu društvu se je za premi ran je konj dovolila podpora 500 D in. Finančna direkcija se je obrnila nai občino, naj posreduje pri Mestn-' hranilnici, da bi ta znižala najemnino za pisarniške lokale davčne uprave za 20 oast. Enako vlogo je občina prejela glede stanovanja in pisam-e orožniškc postaje. Mestna hranilnica je prvo vlogo rešila nepovolj-no. Občinska uprava je nato sklenila k poročilu električnega odseka, da bo zaostanka na instalacijskih treskih strogo izterje-vala teT vložila proti zamudnikom tudi tožbo. Mariji Rakuševi se je priznala domovinska pravica, nakar se je sklenilo iz-1 esti registriranje vozil s tablicami do konca septembra. Izdelovanje križev za vojaške grobove se je poverilo mizarju Romanu Pihlarju. Ker občina Štrigova glede sodstva še ni podrejena Ljutomeru, je občinska uprava sklenila, da stori glede tega potrebne korake. Kmetje iz okolice, 1 i doma koljejo živino, ponujajo in prodajajo meso po mestu brez predpisanega ogleda mesa in brez plačil občinske pristojbine na meso. Zato bo občina zaprosila sresko načelstvo, naj opozori sosedne občine na predpis«, ki veljajo za Ljutomer. Naposled je občinska uprava sklenila na tajni seji, da se občinskim uslužbencem znraa plača za 10 odet. in da se ena pisarniška moč reducira. V pisarni naj pomagata tajniku občinski redar ir delovodja mestnega električnega podjetja. O izvedbi tega predloga se bo občinska uprava posevtovala na prihodnji seji.
It— Nov zvon. Zvonovi naše župne cerkve so te dni dobili najmanjšega tovariša. Enak zvon je pobrala naši župniji svetovna vojna. Poklonila ga je cerkvi ga. Miklova. vlili pa so 2a v Marhoru.
I j— Glede na konjsko dirko 11. t. m. opozarjamo, da bodo vozila za pTevoz na dirkališče na razpolago pri popoldanskih vlakih na glavnem kolodvoru.
Iz Preksastarja
pm— Smrt v kararni. V torek dopoldne se je nahaial v kavarni »Krona« v Dolnji Lendavi trgovec g. Weisa. Nenadno pa te potožil, da mu je postalo slabo. Napotil se je ven, a že med vrati ie padel in takoi iz dihnil.
pm— Dva požara v Dolnji Lendavi. Te
dni smo imeli v Dolnji Lendavi dve požarni nesreč'-. V noči na nedeljo, ko je še trajal družabni večer strelske družine, ie zažareio nebo nad Dolnjo Lendavo in kmalu je plat zvona zbudil meščane. K sreči pa požar nt bil večjega obsega. Zgorela ie le delavnica mizarja Katone. — V ponedeljek zgodaj popoldne ie že zonet naznanjal zvon požarno nesrečo. Dolnja Lendava je bila v velikem dimu in prestrašeni ljudje so hiteli gasit. K sreči je pa tudi ta požar minil brez večjo škode. Zgorela je le oslica slame posestnika Tonlaka v Spodnji ulici. V drusem Drimeru so zanetili požar najbrže otroci.
fa žMfeitja na deželi
RADOVLJICA. Tu imamo kaT dve športni društvi, in sicer Športni klub »Radovljico« ter športni odsek Katoliškega prosvetnega društva. Za sedaj se goji pri na« le nogomet in v manjšem obsegu bazena. Športni klub »Radovljica« namerava prihodnje leto pričeti tudi druge panoge športa. Letos nam je klub nudil obilo lepih tekem v nogometu. Kosal se je že z vse-mi gorenjskimi nogometnimi klubi, predvsem s »Korotanom« iz Kranja in »Bratstvom« z Jesenic, ki veljata za najboljša kluba na Gorenjskem, in se je vedno dobro odrezal. Za sloves kluba 60 zvedeli že nogometni klubi na Koroškem ter §a vabijo na tekmo. Tako se je klub od-
loSfl, da se poizkusi na lastnem igrišču v Radovljici s SK »Avstrijo« iz Celovca, ki je prvak Koroške. Tekma bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 17. na igrišču. Športnike in ljubitelje nogometa opozarjamo na to tekmo. Zveza z vlaki ugodna.
ST. JAN2 NA VINSKI GORI. V nedeljo 4. t. m. jo prišel k nam naš narodni poslanec in minister v p. g. dr. Bogumil Vošnjak in priredil shod pri vaški lipi. G. poslanec je obširno orisal politična in gospodarski položaj v naši državi. Poudarjal je tudi pomen sadjarstva, zlasti za tukajšnji kraj, kjer ni vinogradov, a za sadjarstvo so pni nas najboljši pogoji. Umno gojenje sadja ni samo važen vir dohodkov za kmeta, ampak je sadje tudi zelo važno hranilo. Nadalje je g. poslanec obširno razpravljal o pomenu kmečke organizacije, ki le edina more rešiti kmetovalca v današnjih hudih časih. Le skupnost — organizacija je ona velika sila, ki pripomore do uspehov. Zato je neobhodno potrebno, da smo vsi zavedni Jugosloveni združeni v veliki vsedržavnri stranki JRKD. Občani so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca. Zahvaljujemo se g. poslancu za lep govor in želimo, da pride kmalu zopet v našo sredo.
ZAGORJE. Samski odsek SPD bo predvajal v dneh 15., 16. in 17. t. m. ob 19. prvi slovenski alpski velefilm »V kraljestvu zlatoroga« v kinu Triglavu. Veliko delo, ki so ga izvršili naši Skalaši, je vzbudil povsod ogromno zanimanja m je upati, da bodo tudi Zagorjani pokazali polno zanimanja ra to predvajanje.
Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan
10 000
Za
mibi!
Alpinska razstava
Slovenija je kot izrazito planinska pokrajina naše države gotovo poklicana, da v vseh panogah alpinizma igra vodilno vlogo v Jugoslaviji. Tako na polju alpinske tehnike kakor tudi organizacije in v vseh drugih pogledih so naši planinci — to lahko ugotavljamo brez samohvale kot golo dejstvo — dosegli najvišjo razvojno stopnjo. Naši planinski domovi so povprečno najmanj tako dobro, če ne bolje urejeni kakor avstrijski in švicarski, naši prvi alpinisti pa so v skalovitem terenu — za led in sneg jim nedostaja prilike in prakse — najmanj tako izvežbani kakor inozemski turisti. Skratka, na splošno lahko ugotavljamo, da stoji naš alpinizem na evropskem nivoju.
Zato je povsem naravno, da se je v naših planinskih krogih v zadnjih letih pojavila želja po ustanovitvi lastnega alpin-skega muzeja. Gotvo je, da spada tak muzej, ako se sploh kje v Jugoslaviji ustanovi, edinole v Ljubljano, v središče jugoslovenskega alpinizma.
Letošnja alpinska razstava na velesejmu naj bi bila osnova, temelj našega bodočega alpinske ga muzeja. V prvinah predoeuja one panoge, ki naj bodo v tem muzeju popolno zastopane. Pokazati želi, kje in kaj naj zbiramo, da ustanovimo zavod, ki bo služil našim alpinistom v pouk in vzpodbudo in ki bo tvoril novo privlačno točko Ljubljane.
Prvič smo skušali zbrati ob tej priliki nekaj gradiva iz zgodovine slovenskega planinstva. Slike najbolj vidnih alpinistov, ki so prvi kot znanstveniki ali turisti hodili v naše gore in odkrivali znamenitosti in lepote, slike organizatorjev našega alpinizma se vrste v nestrem redu z raznimi skupinami in predmeti, ki so kaj pomenili v zgodovini slovenskega alpinizma. Štiri glavne skupine: »Piparji« ustanovitelji Slovenskega planinskega društva, dalje »Drem«, iz katerega so izšli naši prvi zimski alpinisti (Badiura itd.), fotoamaterji (Brinšek, Kimauer) in jamarji; končno turistovski klub »Skala«, ki je zanesel novega duha v planinske vrste in »Slovensko planinsko društvo«, so se nam zdele najvažnejši čini-telji našega planinskega gibanja; zato so na tej razstavi najbolj vidno zastopani.
Znanstveni materija!, ki ga kaže razstava, more seveda podati samo elemente posameznih znanosti. Flora in favna, geološka in mineraloška zbirka, kartografski in meteorološki predmeti so zastopani le v takem številu in obsegu, kolikor je to spričo poljudnega značaja te razstave in v razstavno tehničnem pogledu sploh mogoče. Marsikaj je moralo seveda o d pas ti. Predvsem težje razumljivi materij«!, predmeti, ki zahtevajo strokovno predizobrazbo.
Odpasti je moralo seveda tudi vse, česar nimamo. V tem pogledu je morda razstava najbolj važna in poučna, ker nam kože vrzeli, ki jih je treba izpopolniti. Tako bo tudi površen mat rilec opazil, da nimarmo niti reliefa Kamniških Alp. niti Karavank, niti Julijskih Alp. Zatorej ni še nobena teh skupin v celoti in popolnoma upodobljena. Naša kartografija je v začetku razvoja; naš cili je ustvaritev lenih, v velikem merilu (1:25.000 ali 1:50.000) izdelanih kart, ker le take more alpinist s pridom uporabljati. Naša alpinska literatura je — kljub tehtnosti obstoječih del — majhna, n.aša alpinska revija notrebna izpopolnitve. Ne-dovršena je zadeva alpinskih rezervatov, kjer bo morala ostati narava nedotaknjena v svoji trajni lepoti in kjer se ne bodn smele graditi koče. pota itd. Tudi razne vede imajo v naših Alpah še mnogo neraziskanega polja: slovenska slikarska umetnost^ in zlasti naše leposlovje so se — z redkimi izjemami — prav malo bavili z našimi Alpami.
V vseh teh strokah skuša podati letošnja alpinska razstava nekaj pobude m gradiva. ki naj b'i ustvarilo podlago za nadaljnje zbiranje, raziskovanje in proučevanje. Njen glavni cilj pa je, kakor že omenjeno, ustvariti temelj za bodoči alpinski muzej v Ljubljani. Merodajni krogi našega mesta temu načrtu, kakor čujerno, niso nenaklonjeni. Ljubljanski grad je mogočna in prostorna zgradba, ki bo, čim se izselijo iz njega sedanji prebivalci, nudil dovolj prostora ne le za razbremenitev našega muzejskega poslopja, temveč tudi za razne manjše strokovne muzeje, med katerimi bo alpinski muzej kreoko uveljavil svojo eksistenčno pravico. Spočetka skromna zbirka se bo dala razmnožiti z rednimi letnimi nakupi, darovi itd., pač na način kakor so nastali vsi muzeji. Morda se pojavi od nekod darežljiv mecen in nas reši vseh skrbi, dasi se zdi, da je ta pasma v Sloveniji izumrla. Ako bo razstava posnešila zadevo alpinskega muzeja ter jo približala končni 1 realizaciji, bo v poleni meri dosegla svoj J namen. — Dr. A. Brilei.
Tretji dan Sokolskega tedna v šiški
Velike soltolske svečanosti v šiški ob priliki otvoritve novega Sokolskega doma se nadaljujejo. V sredo so dosegla tekmovanja v lahki atletiki svoj višek, kajti ta dan so tekmovali moškfi naraščaj in čiani.
K tekmovanju naraščaja sta se prijavili dve vrsti šišenskega Sokola in ena vrata Sokola Ljubljana-matice. Naraščajniki so tekmovali v eni prosti praški vaji, v skoku v višino, skok v daljavo, v teku na 100 yar-dov an v metu krogle. Tekmovanje se je pričelo točno ob 17. ter se je končalo z naslednjimi rezultati: prvo mesto je dosegla prva vrsta Sokola Ljubljana Šiška, 295-75 točk Sledita ji vrsta Ljubljanskega Sokola z 286.50 in druga vrsta šišenskega Sokola 9 193.
V posameznih disciplinah eo dosegli prva mesta: V prostih vajah 10 točk Pustinšek Drago (Ljub. Sokol), v skoku v višino 145 cm Oražem Franc in Pustinšek Drago (oba Ljub. Sokol) in Hervatin Konrad ter Rotar Silvan (oba šiška). V skoku v daljino 517 cm je bil prvi Oražen (Ljub. Sokol), v teku na 100 yardov je dosegel najboljši Čas pavlič Gabrijel s 11.3 sek. (šiška) in v metu krogle Oražem Franc (Ljub. Sokol) z 12.11 m.
Za naraščajskim tekmovanjem se je pričelo tekmovanje članstva, h kateremu se Je priglasilo 5 vrst. in sicer dve Sok. Ljub. matice in po ena od Sokola I_ Sokola II., Jezice in šiišenskeea Sokola. Prvo mesto je dosegla vrsta Sokola I. s 304.50 točkami. Sledijo vrste Sokola II., prva Ljubljanska vrsta in Sokola Ljubljana-Šiške. V posameznih disciplinah pa so dosegli prva mesta: V prostih vajah je doseglo 10 točk 7 članov, v skoku v višino 160 cm Stepišnik Milan (Sok. II.), Burja Davo (Šiška) žn Putinja (Sok-L), v Rkoku v daljino Stepišnik Milan (Sok. II.) s 6.23 m, v teku na 100 yardov Putinla (Sok I.), ki je tekel 11 sek., v metu krogle pa Stepišnik Milan (Sok. II.) z 10.90 m.
Ta tekmovanja so pokazala, da vlada v Sokolstvu za lahko atletiko veliko zanimanje- Pohvaliti moramo ljubljanska društva, ki so se v tolikem številu udeležila tekmovanja šišenskega Sokola, zlasti pa Sokola Ljubljana-šiško, ki je postavil pri naraščaj-skem tekmovanju celo dve vrsti, ter s tem pokazal, da se v društvu polaga velika važnost na smotreno vežbanje lahke aletike, čeprav niso mogli letos na svojem letnem telovadišču, ki ie bil zarodi zidanja doina in izravnanja telovadi.šča ves čas v neredu. Tekmovanja so se s tem zaključila. Pokazala so mnogo moralnega uspeha. Nocoj ob 20. pa bo v veliki dvorani Sokolskega doma prosvetni večer. Bratsko sokolsko občinstvo opozarjamo na ta velezanimivi večer. Naj s svojo navzočnostjo pokaže, da zna ceniti požrtvovalnost šišenskih Sokolov!
Anton Lajovlc:
Naši trgovci in nemščina
Repertoarji
Gledališke predstave na prostem med Jesensko razstavo Ljubljanskega velesejma. Sobota, 10. ob pol 20.: Sen kresne noči, Tivoli.
Nedelja, 11. ob pol 16.: Mascotta, Tivoli. Nedelja, 11. ob po! 20.: Slehernik. Kongresni trg.
R«priza Shakespeare jeve komedije »Sen kresne noči« v Tivolskem parku bo v soboto 10. t. m. ob pol 20. Občinstvo, ki je pose-tilo to predstavo v Tivolskem parku, enoduii-no izjavlja, da je bik) delo odlično izvajano. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Zunanje posetnlke ljubljanskega gledališča opozarjamo, da bodo imeli v nedeljo 11. t. m- priliko videti dve dovršeni predstavi na prostem, in sicer ob pol 16. v Tivoliju opereto »Mascotto« in ob pol 20. pa na Kongresnem trsru »Slehernik?«. Cene posameznim sedežem so nizke: od 30 Din navzdol. Zunanja naročila za sedeže sprejema gledališka uprava.
Sreda kot stalen gledališki dan v l>jnb Ijani. Da u«treže gledališka uprava številnim prijateljem gledališča, ki so sicer med tednom zelo zaposleni, je uvrstila za sezono 1932/33. stalni abonma na sredo, ki bo impl predstave vsako sredo v teku sezone. Ostali abonmaji imajo označko: A, B, C in D. Lanske abonente opozarjamo, da so jim samo še danes reservirana lanska mesta. Cene abonmaju so iste kakor lani. Abonma se olačuie v osmih obrokih in bo letos omogočeno plačevanie turi! po poštni položnici. Repertoar ie odličen. Opozarjamo na letake, ki so nabiti po mestu.
Izvleček Iz programov
Petek 9. septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja«. — 18: Salonski kvintet — 19: Slike iz narave- — 19.30: Gospodinjska ura.
—	20: Plošče. — 20 30: Prenos iz Zagreba.
—	22.30: Čas, poročila.
Sobota 10. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 17.30: Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja«.
—	18: Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Pevski koncert g. Mirka Jelačina. — 20.30: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Tamburaški sekstet.
BEOGRAD 12.05: Plošče. — 17: Narodna
glasba. _ 19.45: Koncert na čelo. — 20.40:
Mešan program. — 22.40: Ciganska godba.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na saksofon. — 20: Kabaretni program. — 22.25: Lahka godba. — BRNO 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Večer lahke glasbe. — 21.06: Nadaljevanje koncerta — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 22.50: Godba za ples. _ DUNAJ 11-30: Orkester. — 16.55: Vojafika godba.
_ 19.10: Pesmi. — 20: Me«an program. —
22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20: Prenos programa z Dunaja. — Plesna glasba.
—	KČNIGSBERG 19: Narodni plesi. _ 20: Orkestralen in pevski koncert — 22.10: Lahka godba.	••"J®*!
Pisalno mizo
z rolo-zaklopko, dobro ohranjeno, KUPIM.
Ponudbe pod »N. T. L., Ljubljana« oglasni oddelek »Jutra«.
Ko sem pokazal v zadnjem članku (»Jutro« 4. t. m.) na zanimanje nemških Internatov za naša dekleta, sem opozoril, da je ena izmed idej, ki opravičuje v mislih mnogih naših ljudi potrebo po znanju nemščine, ideja o naši malosti. Skusil sem pokazati napačnost in škodljivost te malo-dušne misli.
V anketi, omenjeni ▼ prejžnjem članku, Id jo je »Slovenec« priredil pred par leti o potrebi učenja nemščine na srednjih šolah, je pa največ anketnikov zagovarjalo to potrebo z gospodarsko nujnostjo in z geo-grafičnim položajem. Ti anketniki, ki so zagovarjali poduk nemščine na srednjih šolah z razlogi gospodarske nujnosti kot razlogi dozdevno najbolj prepričujoče in najbolj nujne realnosti, so pripadali najrazličnejšim stanovom. Med njimi so bili duhovniki, profesorji srednjih šol, univerzitetni profesorji, ravnatelji trgovskih šol in tudi anonimni anketniki, kojih stan ni bil razviden.
človek bi mislil, da bi izmed teh anketnikov dal manj pomena tistim, ki nimajo stika z gospodarskim življenjem. Toda ali naj prisodimo več kompetence o vprašanjih porabe narodnega jezika v poslovnem svetu gospodarskim krogom? Mar je zanimanje teh krogov kdaj sploh obrnjeno na to čisto duhovno stran? Ali ni baš gospodarskim krogom pred vsem na srcu le gospodarstvo samo, ki navidezno z vprašanjem jezikovne rabe nima bogve kakšne notranje zveze. Ce bi potem torej tudi tem krogom ne bilo pripisovati izvedenosti glede tega, kaj naj bi bilo prav, kar se tiče rabe poslovnega jezika, potem bi tudi mnenju teh krogov ne šla večja pomembnost, kot pa mišljenju ostalih krogov, utemeljujočih potrebo nemščine z gospodarskimi razlogi. Ti gospodarski krogi bi torej kvečjemu mogli kaj natančnejšega povedati samo o tem, kakšna je praksa naših indu-strijcev in trgovcev ali obrtnikov v rabi poslovnega jezika.
Zdelo bi se potem takem, da je argument gospodarskih nujnosti vreden uvaževanja edinole zaradi tega, ker se zdi tehten in prepričujoč baš veliki množini anketnikov, tako da bi se zdelo, da je ta argument podprt z geslom »glas ljudstva, glas božji«. Sama ta misel pa nas mora po pravici napraviti že pozorne in skeptične. Le pre-rado so taka splošna mnenja zmotna.
Zdi se, da se ravno z gospodarskimi razlogi ne da utemeljevati potreba, da naj bi nemščina bila obvezen učni predmet baš v srednjih šolah. Prav blizu leži misel, če je nemščina potrebna iz gospodarskih razlogov, da bi bila ž njimi izkazana potreba njenega poduka samo na izrazito gospodarskih šolah. Saj Je vsakomur znano, da n. pr. absolventi humanistične gimnazije ravno po tej obliki izobrazbe nikakor ne gredo v gospodarske poklice, marveč v čisto druge. Postanejo n. pr. juristi, profesorji, duhovniki itd., samo ne gospodarstveniki.
Ce naj gospodarski razlogi govorijo za potrebo znanja nemščine, potem morajo gospodarski stiki z Nemčijo ln Avstrijo biti taki, da je ta potreba podana. Toda kakšno sliko nam pokaže oficijelna statistika glede teh gospodarskih odnosov v razmerju z našimi trgovskimi odnosi n. pr. z Italijo? Tisti čas, ko je »Slovenec« priredil večkrat omenjeno anketo, je bila že znana oficijelna statistika naših gospodarskih odnosov za prejšnje leto. Ta oficijelna statistika pa je kazala, da je eksport iz cele naše države v Nemčijo in v Avstriio, torej v celotno področje nemškega jezika, skupaj vzet bil manjši kakor naš ekspdrt samo v Italiio. Ce vzamemo ožje naše prilike v Sloveniji se to razmerje eksporta v Italijo napram skupnemu eksportu v Nemčijo ln Avstrijo še poveča na korist Italije. To se pravi, da je naš eksport, bodisi v celi državi, bodisi v Sloveniji bil samo v Italijo večji, kot pa v Nemčijo in Avstrijo skupaj vzeto. Kaj sledi iz tega?
Ce bi naš eksport bfl tisti, M nujno zahteva znanje jezika onega tujega naroda, v čegar državo eksportiramo. potem bi moral klic po uvedbi italijanščine kot obveznega predmeta v naše srednje šole biti znatno močnejši kakor oni po uvedbi nemščine. Toda nobenega glasu ni bila čuti, ki bi bil klical, da naj se uvede italijanščina v naše srednje šole. Torej vendar argument eksporta ne more biti tako odločilen argument za to, kateri tuj jezik naj se podučuje v srednjih šolah. Zakaj navzlic »strogi realnosti« gospodarskega življenja nikdo izmed anketnikov ni čutil potrebe podčrtati važnost italijanščine za naše srednje šole. dasi lahko vzamem, da je vsem našim Inteligentnejšim krogom dobro znano vsaj to, da zlasti Slovenija eksportira v velikih množinah in v velikih vrednostih v Italijo.
Ce toraj ozlr na eksport nI prepričevalen argument, potem ostane mogoče ozlr na import kot bolj prepričevalen. Saj drugega gospodarskega odnosa nasproti tujim narodom, torej tudi nasproti vesoljnemu nem-fitvu, razen odnosa eksporta in importa, skoraj ni mogoče misliti. Toda zdi se, da bo gospodarski odnos importa Se manj prepričljiv za potrebo nemščine. Vsakemu izobražencu, če tudi je gospodarski laik, je znano, da vse države stremijo za tem, da bi bila aktivna njihova gospodarska bilanca, to je, da bi njihov eksport presegal njihov import. Prav tako ni dvoma, da je v velikem in važnem interesu Nemčije in Avstrije, da Mm ve« eksportirata tudi v Jugoslavijo. Import iz obeh držav v našo državo je torej v življenjskem interesu obeh teh držav. To se pravi, da za ta del poslovnih zvez Nemčija in Avstrija nas rabita, Cim gre za ta odnos, je jasno, da ml ne rabimo njunega jezika. Ker ie v njunem Interesu, da plasirata svoje blago pri nas, se bosta že sami potrudili najti sredstva za to, da se z nami razumeta, če bi tudi noben naš človek ne znal nemščine. Poslovni odnos importa po vsem tem nikakor nI sposoben argument, da bi naš človek moral
znati nemško.
Ce torej poslovni odnosi k nemStvu izven mej naše države niso prepričljivi, kaj nam še ostane? Mogoče je pa našemu človeku, predvsem vsakemu naSemu lnteligentu, potrebno znanje nemščine, kolikor pridejo gospodarski razlogi v poštev, vsaj z ozirom na Nemce doma, v Sloveniji ali vsaj v celi Jugoslaviji? Že tako priSpičeno vprašanje bi moralo vsakega zavednega Slovenca zagnati v strmo začudenje. Saj nam Je vsem znano, kako neznaten odstotek tvorijo Nemci v celi naši državi ln posebej Se v Sloveniji. In strme se bo naš inteligent vprašal, jeli mogoče, da naj bo ozir na tako
majhno tujo manjšino merodajen za izbiro onega tujega jezika, ki naj bo obligaten za vso našo inteligenco? In vendar je tako.
Naš trgovski in obrtniški stan je mlad, še mlajši naš industrijski. Pri tem mislim seveda na slovenskega, ne na vsaKega, ki se nahaja na teritoriju Slovenije. Tako v trgovskem kakor v obrtniškem in v industrijskem našem stanu so danes na krmilu tisti naši ljudje, ki so svojo trgovsko in obrtniško izobrazbo dosegli še za časa Avstrije. Oni naš naraščaj, ki se je šolal že po prevratu, je le v jako neznatni meri dosedaj prišel do vodilnih mest in ne odločuje v splošnem mišljenju naših gospodarstvenikov. Sicer je pa tudi ta naš naraščaj šel skozi roke tistih starejših šefov, ki so se duhovno bili oblikovali pod rajnko Avstrijo in se mi zdi, da bo bolj izjema, kdor v tem poprevratnem naraščaju gleda drugače na svet kakor njegovi bivši mojstri.
Ce se ozremo nazaj na prelom 13. v 20. stoletje — kakšne so bile ta čas izobrazbene možnosti za našega bodočega trgovca, obrtnika ali industrijalca? V Ljubljani v osrčju torej slovenskega duhovnega življenja, je eksistirala tedaj le ena, in še ta nemška privatna trgovska šola, Mahrova. Baš iz te šole je izšlo znatno število naših gospodarstvenikov, ki so v gospodarskem življenju Slovenije po prevratu igrali važne, mnogokrat vodilne vloge.
Da ta nemška šola svojim slovenskim učencem ni nudila ničesar, kar naj bi bodočega našega trgovca ali industrijca opozorilo baš na potrebe slovenskega narodnega gospodarstva, o tem smo lahko prepričani. še bolj pa o tem, da ona svojega slovenskega učenca ni opozarjala na moralne postulate, ki jih je nanj moralo staviti gospodarsko življenje slovenskega naroda, če se je hotelo zdravo razvijati. Ta šola je nasprotno vse storila, da utsdi ugled nemštva v svojih učencih. Ker je, zgolj tehnično vzeto, nudila solidno znanj®, jo je posečalo vedno tudi precejšnje število Srbov in Hrvatov kot internistov Vse te Srbe in Hrvate so voditelji zaveda slerbno izolirali od vsaitega stika s Slovenci in njihovim kulturnim življenjem; seznanjali so jih samo s tedanj-.m nemškim življenjem. Vodili so jih samo v nemško gledališče in samo na nemške koncerte. Taka idejna usmerjenost za slovenskega mahrovca ni mogla ostati brez močnih posledic. Večina naših gospodarstvenikov, ki je napravila to šolo, je postala narodnostno nevtralna in brezbrižna, a v svojem tehničnem gospodarskem poslovanju je ra-ravno dajala prednost temu, česar se je bila naučila, namreč nemščini kot poslovnem jeziku.
Poleg teh posebnih vplivov pa je treb^ podčrtati še splošno okolje tiste dobe. Avstrija je bila nemška država. Vse javno življenje je tudi v Ljubljani v tistem času nosilo oster pečat nemštva. IKemščina jo bila jezik gospodujočih plasti v državi. Slovenščina je bila le toierirar X in za vsak njen napredek v javnem življenju je bilo treba krutih borb. Naš gospodarstvenik, vzgojen tako, da je jedro njegovega življenjskega prizadevanja v prvi vrsti dobiček, nikdar pa niti opozorjen na to, niti vzgajan v tem, da tudi za gospodarsko življenje obstojajo važni moralni oziri, ne samo do uslužbenca ali do odjemalca kot posameznika, temveč še bolj važni narod-nostno-moralni oziri, tak gospodarstvenik je često zapadel slabosti, da je narod-nostnomoralni ozir žrtvoval, če mu je tako kazal poslovni interes. Ce so se take stvari dogajale že v Ljubljani, kjer je bila narodna zavest v celoti še najbolj živa, so bile tem huje po štajerskem, kjer je bil nemški pritisk postajal čedalje hujši.
K temu je prišla še neka čudna mehani-stična filozofija, tista znana in razširjena misel, da so gospodarski zakoni tako trdni kakor kaki fizikalni zakoni, da imajo neizpremenljivost naravnih zakonov. Vsega tega posledica Je bila, da se odnos našega slovenskega gospodarstvenika do nemščine kot poslovnega jezika po pre-vratu ni bistveno izpremenil. Da je potem nemški in nemškutarski trgovec ali indu-strijec z veseljem akceptiral tako stanje razmer in seveda sam vztrajal v istih oblikah občevanja, na katere je bil navajen, kdo bi se temu čudil?
Toda čuditi so je treba nam, da v 15 letih po prevratu nismo še razvili one narodne zavednosti in se nismo še toliko razgledali v duhovnem svetu gospodarskega življenja, da s takimi abnormalnimi stanji argumentiramo še za poglobljeno znanje nemščine celo na breme oni mladini, ki je zrasla v svobodni Jugoslaviji, da ji hočemo pribaviti to znanje, sklicujoč se na gospodarske »stroge realnosti«, kar pomeni z drugimi besedami, da smatramo, da naj bodi nemščina enkrat za vselej glavni poslovni jezik našega gospodarstva v Sloveniji, kot je bila to v Avstriji. To mišljenje jei da govorim po Ničejevo — »vedno včerajšnje«. Na vsak način hočemo staro stanje poslovnega občevanja sankti-ficirati, kot za vse čase dobro in neizpre-menljivo. In vendar zahtevajo ne samo naši narodno-duhovno interesi, temveč še bolj tfidi interesi slovenskega gospodarskega življenja, da končno prelomimo z dosedanjo tradicijo in da z energijo damo slovenščini kot državnemu jeziku njej pripadajoče gospodujoče mesto tudi v poslovnem svetu, in s tem zaposlitev našemu brezposelnemu inteligentu, komur dosedaj zaslanja mesto Nemec ali ponemčenec
Da na kratko ponovim: Utemeljevanje zahteve, naj se nemščina obvezno poučuie na naših srednjih šolah, z argumenti gospodarske potrebe ne drži. V enaki meri je zmotno naziranje, da je iz gospodarskih ozirov sploh treba forsirati znanje nemščine med Slovenci. Vse to so stari pred-sodki, ki so nam Se ostali iz avstrijskih časov nemške vlade. V kolikor pa izvirajo iz plahe obzirnosti do nemškega kapitala v našem domačem gospodarstvu, niso dostojni zavednosti in ponosa svobodnega državljana ln se jih moramo sramovati. Ako se najde Se kje kak nemški ali sploh tuj gospodarstvenik, ki ne bi hotel upoštevati pravice in časti državnega naroda ln njegovega jezika. proti vsem takim imamo, kakor vsak svoboden narod, tudi Slovenci dovolj učinkovitih sredstev.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Iz življenja in sveta
Hotel „RegIna" v Stresi
kjer se vrše te dni posvetovanja o gospodatski rešitvi donavskih držav
Sterilizacija moških
Listi so pravkar polni senzacionalnih vesti iz Gradca, kjer so aretirali veliko število oseb, dijakov in medicincev, ki so obtoženi. da so moškim umetno uničevali sposobnost za plojenje. K problemu sterilizacije, ki je podlaga te senzacionalne afere, se je oglasii tudi slavni seksualog dr. Ma-gnus Hirschfeld.
Kastracija, skopljenje, odstranitev spolnih žlez, pravi učenjak v svojem članku, je najstarejša operacija, ki so jo izvajali nad ljudmi in živalmi. Prvotno je bila nv)goče mišljena kot kazen za seksualne zločine, mogoče pa je imela za podlago verske predstave, kakor n. pr. obrezovanje pri Židih in mohamedancih. Higienični in evgenični razlogi, da so se n. pr. zabrani-le infekcije m koncepcije, so stopili šele pozneje v ospredje, ko so si bili ljudje o posledicah teh operacij na jasnem.
Pri živalih so bile kastracije tako razširjene, da so kastriranim živalim dajali celo drugo ime (vol namestu bik, kapun namestu petelin itd.), kakor so umetne variante med moškim in žensko imenovali evnuhe. Ta grški izraz pomeni »čuvaja postelje«, človeka, ki naj bi čuval ženske dvore pred napadalci in ki naj bi s svojo brez-spolnostjo nudil jamstvo, da niso postavili morebiti kozla za vrtnarja. Pred vojno so v Aziji s tem namenom kastrirali še | sto tisoče ljudi in šele reformno stremljenje. ki je zajelo Orient po vojni, je to barbarsko razvado spravilo v nazadovanje. A tudi v Evropi so bile kastracije še v sredini prejšnjee-a stoletia na dnevnem redu, n. pr. za to, da so dečkom zabranili mutacijo glasu in jim ohranili ženski glas tudi v poznejših letih. V Rimu so bili še pred ne-dolgim pred brivnicami table z napisom: Tu brijemo, češemo in kastriramo.
Odprave plodnosti, kakršne so se dogajale v zadnjem času v Avstriji, ne spadajo med prave kastracije, temveč so tako zvane sterilizacije, ki so bistveno drugačnega značaja. Kajti ta ostane produkcijski organ spolne žleze nedotaknjen in samo vod. k; spravlja njene produkte iz telesa. se deloma izreže po Steinachovi metodi (vazektomija) ali pa. po metodi gra-škega profesorja Schmerzi zadrgne. Po zadnji metodi se da sterilizacija pozneje spet odpraviti, po vazektomiji pa le zelo redko.
Sterilizacija je lahko prisilna ali prostovoljna. Prisilno sterilizacijo poznajo zakoniki raznih držav ameriške unije, zlasti pa jo izvajajo v Kaliforniji nad moškimi, ki
Samo sebe je prekosila
bi lahko dali dedno obremenjeno potomstvo, n. pr. nad psihopatskimi zločinci, sla-boumnika, nepopravljivimi alkoholiki itd. Tudi v Evropi se zavzemajo mnogi evgeni-ki za uvedbo prisilne sterilizacije. Dr. Magnus Hirschfeld jo zavr-ača, ker še vedno ne poznamo zakonov dednosti tako dobro, da bi mogli s polno gotovostjo videti samo njene dobre strani. Drugo pa je s prostovoljno sterilizacijo. Tu gre za rešitev vprašanja, da-li ima človek pravico razpolagati s svojim telesom po svoji volji.
Juristi so se dcvolj prepirali o tem vprašanju in se bodo še dolgo, življenje pa ima svoje zakone. So ljudje, ki bi se dali sterilizirati brez nadaljnjega iz strahu pred bodočnostjo in pred odgovornostjo, ki si jo nakoplje jo s potomstvom. Tu tiči socialna stran tega problema in to je treba najprvo rešiti. Vsekakor pa je treba odločno pobijati to, da bi izvrševali te vrste operacij in s pridobitnim namenom lajiki, ki nimajo dovolj kirurgične izobrazbe za tako usodne posežke. In to se je baš dogajalo ▼ Avstriji.
Poveljnik Alzacije
*-oijaiikiiija. »umislava »Vaiasiaevvicz zmagovalka v teku na 100 m daljave na olimpijadi v Los Angelesu, je te dni na mednarodnih tekmah v Torontu izboljšala svoj lastni rekord s tem, da je prebrzela 100 m dolgo progo v 11.8 sekund
oenerai tieorges,
poveljnik 19. armadnega zbora francoske vojske v Alžiru in bivši vodja okupacijske administracije v Poruhrju, je bij imenovan za vojaškega poveljnika v Alzaciji
Mučeništvo ruskega intelektualca
Finska obmejna policija je pred kratkim rešila gotove smrti družino ruskega učenjaka dem j a vina, znanega ihtiologa. Sovjetska vlada ga je pred leti poslala na daleki sever študirat življenje rib. Nastale pa so diference med njim in oblastmi in slednjič je prišlo tako daleč, da. so Cer-njavina z ženo in otrokom deportiran v neko delavsko taborišče, kjer je trpel ne-dopovedne muke. Zato je pobegnili in srečno dosegel finsko državno mejo. S svojo ženo in sinom je križaril po gozdovih in močvirjih. Oba sta se naposled tako izčrpala, da sta obležala z ranjenimi nogami. Černjavin pa je šel sacn naprej in je srečno dospel do meje ter prosil finsko obmejno stražo, naj •gre po ženo in sina, kri sta bila s tem tudi rešena trpljenja.
Brezžična konferenca v Madridu
V Madrida se je otvorila, kakor je naš list že poročal, svetovna brezžična konferenca, ki ji je namen odstraniti vse zmešnjave zaradi nesistematične razdelitve valovnih dolžin na oddajne postaje posameznih držav in druge nedostatke, ki ovirajo razvoj brezžične telegrafije in telefonije.
Posebno važna je ta konferenca za države Srednje Evrope, kajti tu deluje 80 odstotkov vseh evropskih radijskih postaj, ki uporabljajo omejeni valovni obseg 200 do 700 m. Te postaje motijo druga drugo, zlasti ker se je v zadnjih letih razpasla navada, da skušajo druga drugo prekositi z oddajno energijo, ki je dosegla zdaj že SO, 100 in celo 150 kilovatov. Brez skrajno selektivnega modernega sprejemnika se poslušalci že več ne posreči, da bi se izognil obupni »zvočni solati«.
Postaje, ki so si razmeroma blizu, uporabljajo v mnogih primerih sorodne valovne dolžine in povečujejo zmešnjavo vrhu tega še z nediscipliniranim vedenjem. Od madridske konference pričakujejo ljubitelji radia, da bo odpravila s kulantnimi prostimi sporazumi vse te nedosatke, kajti če se to ne zgodi, bo ostal ves napor s to krasno pridobitvijo modernega časa brez uspeha in ljudje jo bodo vrgli med nerabno šaro. Kakor poročajo, bodo poskusili najti rešitev zla-sti s tem, da bo po več postaj dobilo skupno valovno dolžino.
Dva huda nasprotnika
Američani gradijo nov zrakoplov
>v "H?
V Akronu (Us S, A-) gradijo ogromni zrakoplov »Maconc, ki bo kmalu dovršen
lita Grey (zgoraj) in Charlie Chaplin
(spodaj)
Filmski komik Chaplin je dobil proces proti svoji ženi, ki je hotela njegova dva, njej v vzgojo izročena sina izrabiti za filmsko platno. Chaplin plačuje Liti Grey tako visoko vzdrževalnino, da je takšno izrabljanje njegovih otrok popolnoma odveč.
Chaplin piše spomine
Ameriški ženski časopis »The Womans Home Gompanion« je prvi list na svetu, v katerem bodo začeli izhajati Chaplinovi spomini. Sloviti filmski kemik je namreč predi kratkim dovršil prvo polovico svojih memoarov, ki obsegajo 25.000 besed. Izdajateljih 'imenovanega ženskega lista, ga. Villa Roberts, je dejala o Grup M novih spo: minih: To delo ni ni kaka avtobiografija GharMeja Chaplina, kajti o dvigu svojega junaka pripoveduje prav malo. Chaplin je odločno odkloni! pomoč ra,nih pisunov, ki so se mu ponujali za pomagače pri spiso-vanju, ker je hotel svoje memoare spisati sam, ne pa zgolj postaviti pod nje svoje ime. — Chaplin pripoveduje v spominih o interesantnih srečanjih z Bernardom Shawcm, Waleškim princem, Briandom. Macdona.ldom in Llovdom Georgeom. V prvem delu spominov pa se razen Mar!ene Dietriohove ne imenuje noben filmski zvezdnik ali filmska zvezdnica.
Gilbert Parker mrtev
V Londonu je te dni preminul 69 letni plodovi ti ameriški pisatelj Gilbert Parker. Rodil se je v Kanadi in se je v Avstraliji delj časa udejstvoval v novinarskem poklicu. Sele v poznejših letih si je ustvaril ime kot pisatelj v Angliji, kjer je bil tudi poslanec londonskega parlamenta. Pred dobrimi tridesetimi leti je začel pisati isfcorije iz kanadskega življenja, z zbirko sonetov pa si je pridobil naklonjenost zlastd ženskega sveta. Mnoge njegove povesti se odigravajo v Egiptu, kar jih je napravilo še posebno privlačne.
Podvig ameriškega fizika
Ameriški fiziiik Anarews Millikam, ki deluje že 30 let na razniih ameriških visokih šolah ko* profesor, je te Jni vzletel v Lepaz-u v državi Manitoba (srednja Kanada) k stiatosferičnemu poletu. Millikan ni hotel doseči kakšne izredne višine, marveč je hotel priti največ do 7500 m. Zato tudi ni vzletel v balonu, ampak v navadnem letalu. Pred etartom je izjavil, da utegne postati njegov podvig za znanost •važnejši kakor dosedanja dva Piccardova vzleta v stratosfero.
Kongres prostozidarjev
V torek, 6. septembra 6e je v Carigradu otvoril mednarodni kongres prostozidarjev. Zborovanja 6e udeležujejo odposlanca 21 držav.
Pravkar izišla številka flustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
OČETOV PONOS (slika) ALI SO ŽIVA BITJA TUDI NA DRUGIH ZVEZDAH (s slikami) ZDRAVJE NAMESTU ZLATA (S slikami)
DEGENERACIJA KROMPIRJA ČE SE PRETRGA VERIGA POKO-
LENJ (s slikami) KRALJESTVO MRAVELJ (H. G. VVells — nadaljevanje in konec, z ilustracijami Fr. škodlarja) SADI CARNOT
PREDNJA STRAŽA EVROPE (S slikami)
KANJE IN JASTREBI (s sliko) VPLIV MRČESA NA GOSPODARSTVO
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA MALTA (Dr. Stanko Jug — s slikami)
vsebuje naslednje	zanimivosti:
m	OPIČJI KRALJ
Ig	ČLOVEK BREZ SVOBODE (RudoIT
11	Kresal)
||	LILIJE (A. Young — lesorez)
§8	RADIO APARATI LETOŠNJE SE-
H	ZIJE (s slikami)
H	TRI MINUTE POTOVANJA (Staro-
II	slavna Cordova — s sliko)
SI	SLON V KMETIJSTVU (s sliko)
H	ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Beli
|S	zakladi Columbije — s sliko)
H	ŠAH
U	TRI ŽENSKE
S	FIZIOLOGIJA SLADKANJA
11	ANTIČNA TRISOBNA STANOV A-
8	NJA
jI	HUMOR
■	ADAM S OI
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne
številke 2 Din po vseh trafikah
Veliki križ častne legije
Predsednik Alcaia Zamora načelnik republikanske Španije, je bil odlikovan od francoske vlade z velikim križem častne legije
Konserva za kisik
Iz Amerike poročajo, da se je nekemu inženjer ju posrečil izum »konserve za kisik«. Ta »konserva« ima podoba briketa. v katerem 6e kisik ne veže pod pritiskom, ampak kemično. Konserva oddaja kisik skoro brez pritiska in malone stoodstotno, pri tem pa je absolutno ognja varna in se tudi ne razpoči. Ker je vrhu tega zelo lahka, jo nosi lahko vsakdo pri sebi. Z njo se lahko oskrbi vsak rudar pri odhodu v rov, izredne važnosti pa bo tudi na podmornicah ter v vojni kot plinsko zaščitno sredstvo za vojaštvo in prebivalstvo. Cena je tako nizka, da si bo »konservo« lahko vsakdo omislil. V Ameriki 6tane n. pr. komaj 6 Din.
Smrt iz strahu pred smrtjo
N'a krovu prekomornika »Majestic« se je te dni odigrala patetična tragedija. Umrl je 77 letni ameriški kralj pudra za otroke, multimilijonar J. Wood Johnson. Poslednja želja, da bi umrl na domačih tleh, se mu ni izpolnila Smrt ga je pobrala v tesnem prostoru ladijske kabine.
J. Wood Johnson se je pred štirimi leti oženil v 73. letu svoje dobe. Njegova žena je postala, neka 32 letna škotska bolničarka. Poroka se je vršila tako skrivoma, da ni vedel svet cela tri leta nič o njej. Žena je med t^m časom stregla možu tako skrbno, da mu je resnično podaljšala življenje.
Nedavno se je par o-dpeljal na Škotsko, da bi tam obiskal rojstni kraj mlade žene Johnson je pri tem obisku zbolel iin zdravniki so mu zatrdno obljubili, da bo ozdravel, oe bo miroval. Bogatin pa se je zbal, da ne bo videl več Amerike. Najel je poseben vlak ip se je z naivečjo naglico vkrcal v Southamptonu na »Majestic«", kjer je umrl preden se je poiavil na obzorju njegov toliko zaželjeni Novi 6vet.
Javna zahvala po radi«
Iz Svdneva poročajo, da je sklenila avstralska državna uprava svoje državljane, ki se bodo kakorkoli izkazali za javno blaginjo, pohvaliti po radiu. Ta novost 6e utemeljuje s tem, da radio lahko popolnoma nadomesti rede in odlikovanja v državi, ki ne pozna nobenih kolajn in ne podeljuje nobenih svetinj.
Francija prodaja topove
V fontainebleauškem artilerijskem parku so te dni razprodajami topove po izredno nizki ceni. Naprodaj je bilo 12 topov, 7 možnarjev, 2 metalca min itd. Pri prodaji se je zbralo dokaj občinstva, prišla pa sta samo dva kupca. Štiri tope so naposled prodali za 586 frankov, neki revolverslci kanon je šel oelo za 200 frankov, gorski top celo samo za 96 frankov. Oboroževanje se torej kmalu ne bo izplačalo več.
Visoko odlikovanje Cosynsa
Belgijski kralj je podelil prof. Cosvnso, Piccardovemu asistentu na drugem vzletu stratosfero, vitežki križ Leopoldovega reda.
Poroka parmskega princa
15. septembra bo v krakovski katedrali poroka princa Ludvika Burbonsko-Parm-skega s poljsko princeso Cecilijo Lubomir-sko. Poročnemu obredu bo prisostvoval tudi bivši španski kralj Alfonz. Ženin je brat bivše avstrijske cesarice Zite.
Plaz ogroža Panamski prekop
Iz Paname poročajo, da ogroža Panamski prekop ogromen plaz zemlje. Če se utrga rn vsuje v kanal, bo za delj časa onemogočena vsaka plovba po njem in promet na tej vodni poti se bo moral za nekaj časa popolnoma ustaviti.
Četveronoge žrtve vojne
Število ubitih, ranjenih in obolelih konj med svetovno vojno je Dilo pri vseh armadah izredno veliko. A konji so trpeli v vsaki drugi vojni. Napcleon je n. pr. med pohodom v Rusijo izgubil vse konje. V bur-ski vojni so imeli Angleži 669.575 konj in mul — izgubili so jih 416.306! Vodstvo angleške vojske je moralo takrat postavili vso veterinarsko službo na čisto novo podlago in osnovati veliko vrsto konjskih la-zaretov. Izgubljene in obolele živali so morali Angleži nadomestiti z nakupi po vsem svetu, kar jih je veljalo nad pol milijarde dinarjev. V svetovni vejni je znašalo število konj in mul 12 milijonov, od teh jih 1e bilo 4 milijone stilno na fronti. Samo Francija je izgubila okoli 1.250.000 živali*

Žrtve ameriškega »Labour daya
Kakor poročajo iz New Yorka. je letošnja »Labour day« zahteval mnogo žrtev. Na izletih je prišlo ta dan ob življenje kakšnih 200 oseb, kri so jih večinoma, povozili avtomobilisti. Mnogo ljudi je utonilo pri kopanju, pri veliki paradi gasilcev v Washingtonu pa je sončarica zadela kakšnih 250 oseb.
Hutchfirson je moral plaeafi gSofco
Ameriški tvomičar Čokole-de Hutahinsou, ki je srečno pristal v Godthaabu na Oron-tandu, je moral plačati po nalogu danske vkde 1000 danskih kron kazni, ker je brez dovoljenja kod-anjskega kabineta prestal na gronlandskLh tleh. Ko je odštel zahtevano plačilo, so nru izročili leta-lo in napolnili tanke z bencinom iz danske državne zaloge. Pred prihodom v Ediniourgh •namerava Hutchinson pristati ?e dvakrat, in sicer na Lslandu ter na Faroenskih otokih.
KARIKATURA
Rodrlguez novi predsednik Mehika
ANEKDOTA
Znano je, da raketni ogenj paradoksov, ki prasketa v Wildeovih delih, večinoma ne izvira od Wildea, temveč od njegovega prijatelja Whistlerja. Nekoč sta sedela oba pri mizi in Whistler je spet povedal eno o umetnosti, da je Wilde navdušeno vzkliknil: »Hotel bi, da bi bil sam napravil ta dovtip!«
»Saj ga boš še prav gotovo napravil. Oskar,« je cdvnail Whistler.
Vsak dan ena
»Mamica pa res ne razume otrok! Zvečer, ko sem vsa bodra in vesela, me spravlja spat, zjutraj, ko sem vsa trudna, pa me sili naj vstanemk
T
Petriissvicev pokal sporen?
Splitski športni krogi ugotavljajo nepravilnosti v Jmiiorskih plavalnih
tekmah — Kaj pravi Ilirija
Med letošnjimi velikimi športnimi prireditvami je brez avoma vzbudilo največ .zanimanja skoraj enomesečno plavalno tekmovanje za državno prvenstvo in obenem za dragoceni Petrinovičev pokal, prehodno lovoriko za najboljši plavalni klub v državi. Pokal si je ie štiri leta zaporedoma osvojil splitski Jadran in letos bi bil s peto zaporedno zmago prešel v trajno last tega kluba. Že po prvem delu tekmovanja — juniorskem prvenstvu — se je pokazalo, da peta zmaga Jadrana Tie bo prav lahka; pred zaključnimi tekmami v skokih pa je bilo že jasno, da Tx> Jadran za letos pokal izgubil in si ga bo s pičlo razliko prvič osvojila ljubljanska Ilirija. Računi na papirju in po doseženih rezultatih niso bili napačni in tako je prišel Petrinovičev pokal sredi preteklega meseca za leto dni v Ljubljano. Ilirija in z njo vsa Ljubljana je bila te zmage po pravici vesela, splitski Jadran pa je občutil izgubo tem vežje, ker je i gubil pokal ravno pred peto zaporedno zmago in niti ne v konkurenci z obmorskimi plavalnimi klubi, bi morali imeti že po svojih sedežih precejšnjo prednost pred celinskimi.
Te dni so »piitski poučeni športni krogi« svoj klub Jadran, ki je letos branil Petrinovičev pokal kot dosedanji najboljši khib JPS, po raznih listih objavili ugotovite?, da so nekateri drugi klubi v tek-movr/nju z? državno prvenstvo postavili v 5,vole juniorske ekipe tudi seniorje. Jadran je baje ugotovil, da je pri Bobu že prej kot junior nastopal tekmovalec, ki je v 19. letu starosti. Jadran je nato baje preiskal starostne podatke vseh plava-<čev, ki so nastopili pri juniorskem prvenstvu v Ljubljani. Ugotovil je baie, da je "bil eden najboljših tekmovalcev ljubljanske Ilirije rojen 21 decembra 1913 in je bil torej za časa tekmovanja 10 dni sta^ rejši kot dopušča za juniorje pravilnik plavalnega saveza. Ta plavač Ilirije je baje priboril svojemu klubu prvenstvo v ju-niorskih plavalnih tekmah in placement v ^vaterpolu. Prav s tem si je baje Ilirija priboriia pokal »Novosti« za juniorsko prvenstvo in končno tudi Petrinovičev pokal kot najboljši klub plavalnega saveza.
Po informacijah pri SK Iliriji in izjavi njenega podpredsednika, klub do danes še ni mogel ug3toviti, kakšni so točni rojstni podatki juniorskega plavača Branka Lav-renčiča, na katerega se po vsej priliki nanašajo ugotovitve poučenih športnikov iz Splita, če so podatki točni, to je, da je bil plavač Lavrenčič res rojen že pred 1. januarjem 1914, kluba in tudi plavača ne zadene nobena krivda, ker je ta verifikacija stara že 4 lčt.a in je v tej dobi ni nihče ponovno pregledoval. Pomota je nastala najbrž na ta način, da je bil svoje-časno iz šolskega spričevala vzet datum krsta, ne pa rojstva. Posebej je treba omeniti, da omenjeni plavač v vvaterpolu proti siišaški Viktoriji sploh ni nastopil in bi morebitno razveljavljenje njegovih uspehov v juniorskih disciplinah ne moglo vplivati na končno stanje točk v oceni za Petrinovičev pokal.
*
O vsej stvari bo imel končno besedo JPS na eni izmed prihodnjih sej. Dokler se preiskava ne zaključi in morebitnega protesta ne bo obravnaval pristojni forum. se nočem spustiti v podrobno' oceno sličnih — v našem mladem športu žal tako čestih — kvarnih pojavov. Smatramo -pa, da je način, kako so »splitski poučeni športni krogi« spravili svoje pritožbe v javnost, med športniki neobičajen, in to tembolj, ker so po končanem tekmovanja v Karlovcu predstavniki Jadrana sami kljub tej »aferi« — o kateri se je šušlja-lo že davno prej — v navzočnosti zastopnikov JPS popolnoma oficielno pokal izročili zastopniku Ilirije, češ, da je to edino pravilna gesta med športniki, škoda bi b;lo, če bi morali pozneje kdaj ugotoviti, da ie splitski Jadran, ko je spoznal, da so se začele njegove šanse za' osvojitev Petrinovičevega pokala podirati igral dvojno igro in je z »afero« čakal do konca tekmovanja z očividnim namenom, da preskrbi svojemu najbolj nevarnemu športnemu nasprotniku dvojno razočaranje. Upamo, da se bo JPS — če bo treba — objektivno lotil zadeve ln rešil morebitni spor tako, da ne bo trpel glas, ki ga uživa — skupno s svojimi klubi — kot ena izmed najboljših športnih organizacij v državi.
Športni dan v Kranju
V pričetku športne sezone, meseca maja, se je po dolgih letih obnovi'! SK Korotan, ki je takoj pričel z delom. Poleg nogometne se.'<cice se je ustanovila družina hazene in ping-ponga. Od dne do dne je rastlo število članstva in danes po komaj nekaj mesecih dela se že kažejo lepi 6adovi. Naj-fcitenzivneje je začela delovati nogometna sekcija, ki je v poletnih mesecih absolvi-rala 35 tekem. Gostovala so v Kranju najboljša moštva iz Gorenjske in drugorazredna moštva iz Ljubljane, parkrat so gostovala tudi moštva iz Avstrije. Doseženi rezultati so odlični, saj so naši nogometa-5: izmed 35 tekem izgubili komaj 3.
Za propagando si je SK Korotan izbral zadnjo nedeljo, da priredi športni dan. Sodelovali so Primorje iz Ljubljane, Svoboda iz Tržiča, Svoboda z Viča, Borec z Jesenic in Mars iz Ljubljene. Ob 9. dopoldne se je vršil stafetni tek 4 krat 100 m; start je bil pred Kušlanom, cilj pred hotelom »Stara pošta« Prehodni pokal, kip nogometaša. si je osvojila zopet nogometna sekcija SK Korotana.
Ob pol 10. uri se je vršila v telovadnici Narodnega doma tekma med ping-pong družinama Marsa iz Ljubljane in družino Korot.-ra Zasluženo so zmagal! Kranjčani.
Ob pol 11. uri 6ta se na zelenem polju srečali najmlajši moštvi domačega društva in Svobode iz Tržiča Končni rezultat je bil 5 : 1 za Kranj. Popoldne ob 14. uri se je vršila nogometna tekma med rezervo Korotana in I moštvom Svobode z Viča; končala se je z zmago domačinov 5 : 2.
Ob 16. uri se je vršila na istem prostoru bazenska tekma med družino Borca z Jesenic in domačo družino. Zmagali so gostje v razmerju 8 : 7. Domača družina je pokazala mnogo volje in vztrajnosti, manjkalo ji je odločnosti pred golom in bolj-
šega kritja. Višek tega dne je bila zadnja točka, nogometna tekma med rezervo Pri-moTja in I. moštvom Korotana. Po lepi igri v prvem polčasu so začele padati debele kaplje, ki so kmalu pregnale publiko. Moštvi sta vztrajali do konca. Zmagali so tudi tokrat domačini. Tekma se je končala z rezultatom 2:1.
Zvečer se je vršila r Narodnem domu animirana zabava, ki jo je pose tik) mnogo meščanov, kakor ostale prireditve športnega dneva. Doseženi uspehi naj bodo društvu v vzpodbudo!
»tolp protivnikove obrambe. Gostje bo t
cer visoko zmagali, toda posebnega bleska niso pokazali. Pokazali so premalo skupne igre in do tako visoke zmage so poceni prišli le zaradi posebno šibkega dne Javornika.
Zvečer se je razvila v Sokolskem domu vesela zabava, ki je zaključila celodnevno
naporno delo in tekmovanje.
*
Živahno delovanje našega kluba na
skrajni zapadni meji nas navdaja z občudovanjem in ponosom; želeti Je, da bi našel tudi na svojem sedežu vso podporo domačinov! če kdo — SK Javornik — jo
gotovo zasluži!
Živahno delo v Domžalah
Športno življenje v našem trgu je zelo živahno. Ne mine nedelje, da ne bi bilo v Domžalah športne prireditve. Posebno SK Disk kaže v tem posebno agilnost. Ob .priliki letošnjega športnega dne je priredil lepo u spole kolesarske dirke, kjer je star talo nad 50 dirkačev, med katerimi so se relativno najbolje obnosli člani Diskove kolesarske seketije, ki je ena najmočnejših v Triglavskem pododboru. Letošnji klubski prvak junior Močnik si (je v tej sezoni osvojil že vrsto amag na medikhibskih dirkah, kjer so se pa tudi drugi člani plasirali nad vse ugodno. Vendar pa tudi nogometna sekcija ne zaostaja ter je v zadnjem času dosegla vrsto lepih uspehov, tako da upamo, da bo v bodoči prvenstveni sezoni ki se začne že 25. t. m., uspešno zastopala klubske barve in Domžale. Po lahki zmagi nad agilnimi in podjetnimi nogometaši te Kamnika, ki so podlegli v elfshibicldski igri tehnično boljšemu moštvu, je gostovalo v Domžalah kombinirano moštvo Pricmorja, kjer je bilo v moštvu 5 igra.lcev nastopajočih v prvem moštvu, in zmagalo s 5:2 (1:1). Dne 28. avgusta je nogometna sekcija organizirala kolesarski izlet v Zalog pri Ljubljani. Udeležilo se ga je nad 75 članov in prijateljev Diska. Ob tej priliki sta nastopili v Zalogu prvo in rezervno moštvo v prijateljski tekmi s Svobodo. Rezerva je gladko zmagala z 9:1 (2:0). Potem pa sta se v res športni in fair igri spogledali prvi moštvi, pa so morali domačini z visokim porazom 8:2 zapustiti igrišče. Po "tej igri smo preoeg optimistično zrli na preteklo nedeljo, ko se je vršila mednarodna tekma s celovško Austrio, ki je poslala v Domžale kompletno prvo moštvo, nekoliko handi-caipirano zaradi dolge vožnje. Disku nenaklonjeno občinstvo je računalo z zmago gostov v razmerju 10:0 ali celo 15:0, celo klubski siimpatlzerji, ki so znani po svojem optimizmu so pričakovali rezultat vsaj kakih 6:0. Toda Diskovo moštvo Je presenetilo. Zaigralo je tako kot ga še nismo videli. Po začetnem napadu gostov, ki ga je i zborno razpoložena obramba (Flerin, šubelj) odvrnila, je vzela v roke Diskov a krilska vršita. (Albreht, Brojan, Saračevič) ki je podpirajoč obrambo spretno pošiljala naprej napadalno vrsto, da je izvedla serijo lepo uspelih napadov. Gostje so bi.Vl presenečeni po krasni kombinaciji domačinov in niso mogli do konca prvega polčasa, ki je končal z 1:0 v korist domačih, preko sredine. V drugem polčasu so gost/je izmenjali postavo in s težavo dosegli dva gola, dočim je uspehe domačinov preprečeval izborilo razpoloženi vratar gostov. Domača napadalna vrsta (Huth, Sune, 'Mišvelj, Šumet iin Brojan II) je poslala na gol vrsto bomb, kj pa niso prinesle uspeha. Domačini so imeli gotovo d-ve tretjini igre v svojih rokah ter precejšnjo premoč, le pred golom se jih je držala neverjetna smola. Soglasna sodba publike ije bila, da igre kot je bila v nedeljo še niso videle Domžale. V predtekmf je Diskova rezerva igrala s Svobodo Zalog neodločeno 5:5. 'Igra, ki jo je podala domača rezerva je bila boljša od gostov, ki so poslali v boj svoje prvo moštvo. Publike je bilo okrog 1000.
športni dan na Rakeku
Preteklo nedeljo je priredil agilni
SK
Javornik na Rakeku športni dan, ki je v vsakem pogledu izborno uspel. Pri dopoldanskem tekmovanju v tekih za prvenstvo Notranjske so bili doseženi po številnih atletih prireditelja, domačega Sokola, Sokola iz Planine, Smučarskega kluba iz Logatca, SK Menešije iz Begunj, Smučarskega kluba iz Cerknice in Sokola iz Cerknice naslednji lepi rezultati:
V	teku na 100 m je zmagal s časom 12.1 Franc Kraševec, član SK Menešije iz Begunj in s tem prekosil vsa pričakovanja. Tesno sta mu sledila za desetinko sekunde Urbas Viko (Javornik) in Svetek (Sokol Planina). Na startu je bilo kar 13 tekačev, od katerih je imel domači favorit Milan šušteršič smolo s težko blesuro in je moral že po prvem predteku odstopiti.
V	teku na 2000 m po Rakeku je zmagal član domačega društva Mršek Tone z lepim časom 6:46.8. Proga je bila izredno težka in je čas zelo dober. Na startu je bilo 7 tekačev.
švedska štafeta se je razvila v Cisto domačo zadevo. Prvo mesto je zasedla štafeta Javornika I. s časom 2:20.6, drugo ca. 30 m zadaj Javornik II., tretje Sokol Planina, nato Smučarski klub Cerknica in SK Menešija Begunje.
Zanimanje občinstva je bilo Izredno veliko. Po dovršenem tekmovanju je razdelil predsednik Javornika Gerl v restavra-ciji Domicelj zmagovalcem zaslužene kolajne. V lepem govoru je nato šušteršič poudaril pomen današnje prireditve ln pozval prisotne športnike iz vse Notranjske k intenzivnemu sodelovaHju. Obljubil nam je za prihodnje leto slično prireditev, toda v večjem obsegu. Zelo požrtvovalno je pomagal pri dopoldanskem sporedu naS državni rekorder dr. Perpar.
Popoldne se je občinstvo najprej od srca nasmejalo nerodnim starinam, ki so v nogometni tekmi poskusili srečo proti najmlajšim, toda izgubili. Tej predtekmi Je sledila z napestjo pričakovana glavna tekma domačega moštva s komb. enajstorioo SK Ilirije lz LJubljane. Srečanje je prizadelo domačim — kakor je bilo pričakovati — težak poraz v razmerju 8:2. Pri Javor-niku se je odlikoval le Alič; drugemu branilcu se je močno poznalo, da je dalj časa bolehal. Najnesigurnejši pa Je bil vratar, ki je samo kriv največ golov. Med krilci je kolikor toliko ustrezal Rtrohsack, v napadu pa brez BriSčka n! Slo. Imeli so tudi izbornega Pfeiferja proti sebi, ki je bil
Odmevi iz Los Angelesa
V	zadnjih člankrh o olimpijadi smo objavili podrobne rezultate lahkoatletslrih in plavalnih disciplin; v naslednjem podajamo še kratek pregled zmagovalcev v osta-
r lih športnih panogah, ki so bile na sporedu ameriške olrmpijade.
Sabljanje: V floretu je kot posameznik zmagal Italijan Marži, z moštvom pa Francija. Z mečem je bil posamezni zmagovalec Italijan Medici in prav tako je v konkurenci moštev zmagala Italija. V sabljah je kot poedinec zmagal Madžar Piller, kot moštvo pa tudi Madžarska. V floretu za dame je Preissova priborila zlato kolajno Avstriji.
Kolesarstvo: V dirkah z letečim startom je zmagal Holancec Van Egmomd, v tandem vožnji pa Francija. V dirkah na 1000 m je zmagal x\vstralec Grey v času 1:13, v dirkah moštva na 100 Icm pa Italija v času 7:27:15. V zasledovalnih vožnjah na 4000 m je kot posameznik zmagal Italijan Pavesi v času 2:38.5 m tudi kot moštvo se je prvo s časom 4:52 plasiralo ita-Iij.amsrko.
V	hockeyu na zemlji je seveda z
lahkoto zmagala Indij«. Američani so izgubili tekmo z 1:34. Drugo mesto so zasedli Japonci, tretje pa kot edini še preostali — domačini.
Dviganje ute^f (peresm teža): Sau-
vigny (Francija) 2S7.5 kg; (fehka teža) Ehi-verger (Francija) 325 kg (olimp. rek.); (lahka srednja teža) Ismavr (Nemčija) 341.5 kg (olimp. rek.); (poltežka teža) Hostin (Francija) kg (olimp. rek.); (težka teža) Skoubla (CSR) 379.2 kg (olimp. rek.). V celotni oceni rma največ (35) točk Francija.
Rokoborba: (v grško-rimskem slogu) Gozzi (Italija) v peresni, Brendel (Nemčija) v bantam, Malemberg (Švedska) v \velter-ski, Kokkinen (Finska) v srednji, Svenson (Švedska) v poltežki in VVestergreen (Švedska) v težki teži. (V prostem slogu): Pihla-jamaki (Finska), Pearce (Amerika), Paco-me (Francija), Johanson (Švedska), Van Bebber (Amerika), Mehrrnger (Amerika) in Richthoff (Švedska).
Boks: Enekes (Madžarska) r nrušjl, Gwynne (Kanada) v bantam, Rmbledov (Argent.) v peresni, Stevens (Juž. Afr.) v lahki, Flvnne (Am.) v weiterski, Barth (Am.) v srednja, Kartens (Juž. Afr.) v poltežki in Lowell (Argeirt.) v težki teži.
Veslanje: Skilf: Pearce (Avstralija); dvojka: Amerika; dvojka s krmarjem: Amerika; dvojna dvojka: AngKja; četvor-ka brez krmarja: Anglija; četvorka s krmarjem: Nemčija; osmerka: Amerika.
V	streljanju s pištolami je zmagal Italijan Morigo, v streljanju z miniaturnimi puškami pa Sved Rommaik.
V	jahanju, in sicer pri dresumih -rajali, je bil prvi Francoz Leiage, pri lovskih skokih pa Japonec Mi siri.
v jadranju je v moootipfh zmagala Francija, v star-razredu pa Amerika.
Telovadba je bila sdabo obiskana. V r>rostih vajah je kot posameznik zmagal Madžar Pelle, kot moštvo pa Amerika. V posameznih disciplinah so imeli največ uspehov Američani m Italijani (INeri!).
Vsega je bilo na letošnji olimpijadi (skupno z Lake Plači dom) oddanih 130 zlatih kolajn, in sicer jih je odnesla Evropa 64. Amerika 53, Azija 8, Avstralija 3 in Afrika 2. Ta statistika je za Evropo še precej ugodna... Pri tem pa je treba upoštevati, da je letošnjo olimpijado organizirala Amerika in je discipline za zlate kolajne razdelila malo po svoje. Pnar gotovo niso enakovredni uspehi, Id so jih na takšni športni prireditvi dosegli veliki atleti Harn-pson, Carr a-li Zabala ali pa ameriški zmagovalci v plezanju po vrvi, vžhtenju kijev in skakanju z deske. Nekateri »užaljeni« udeleženci z Los Amgelesa ironično vprašujejo, ali ne bo drugič — če pojde tako dalje — na programu — skakanje v vrečah, boj petelinov, pihanje mehurjev itd.
Oficijelno )e prvi nov oHmpfjski rekord dosegel Sexton v metu krogle. Prav za prav pa je bil prvi rekord zrušen Se pred startom prvega atleta. Uro pred pohodom atletov v stadion so bili namreč razprodani vsi tiskani programi olimpijade. Takšnega dogodka še ne pomni zgodovina olimpijad. •
Nov rekord je dosegel na tej olimpijadi
tudi športni tisik. Za zastopnike novin je bilo izdanih nic manj kot 600 vstopnic, med njimi 500 za ameriške novinarje. Med inozemed so bili najštevilnejše zastopani Japonci.
Nerodno je, če zamudiš tako važno prireditev kot je olimpiiada. To se je zgodilo kubanski odpravi. Možje so na ameriških tleh vstopili v napačen vlak ter se zapeljali v drugo smer. V sprevodu jih torej ni bilo, drugod se pa pozneje fcudi niso mogli posebno uveljaviti. Smola!
(Dalje prihodnjič)
Službeno lz OZDS pri LNP Delegirajo se 11. septembra t. 1.: y LjuMjani, igrišče Primorja, ob 16. Slovan — Celje g. Pevalek, pred tekma ob 14.30 Svoboda — Grafika g. Dol-mar; v Trbovljak ob 16. Retje — Trbovlje (prv.) g. Lukežič; v Zagorju ob 16. Zagorje — RudaT (prv.) g. Marin: v Hrastniku ob 16. Hrastnik — Dobrna (prv.) g. Oohs; v Radni pri Sevnici ob 16. poizkuse« Sloge g. Janežič.
Medklnbski odbor LNP ▼ Celja bo Imel redni občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v klnbovi sobi r hotelu »Evropi«.
SK nirija (smučarska sekcija). DTevi ob 20. bo v klubski sobi kavarne »Evrope« redna seja vseh odbornikov.
Smnčamkf klub Ljnhljana priredi v petek 9. t. m. ob 20. liri v gostilni Cinkole poslovilni večer svoienra marljivemu sodelavcu Zupann Bogdanu, ki zaradi premestitve odhaja v Zagreb- Prosimo vse Žlanstvo. predvsem na na5e tekmovalce, da ae poslovilnega večera udeležijo v čim vačjem številu.
Gospodarstvo
Zahteve naših obrtnikov
Na velikem obrtniškem zboru T dvorani OTJZD v Ljubljani dne 4. t. m., ki so ga sklicale: Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Celju, pripravljalni okrožni odbori v Ljubljani, Mariboru, Celju ln Novem mestu ter obrtniško društvo v Ljubljani in na katerem je bilo zastopanih po svojih odposlancih 137 zadrug ln 8 obrtniških društev iz vse dravske banovine, je bila sprejeta naslednja resolucija:
1.	Neopravičeno izvrševanje obrti se z dosedanjimi ukrepi oblastev nI dalo omejiti in je potrebno, da se v zakonu določi zaplemba orodja, da se kazni poostrijo in da se uvede kaznovanje tudi onih, ki dajejo delo neopravičenemu obrtniku. Kaznil-niško delo naj ne bo za javnost in vzgoja obrtniškega naraščaja v kaznilnicah naj se ukine.
2.	Velika važnost podeželskega obrtnika v našem gospodarstvu, osobito v zvezi z ureditvijo vprašanja kmečkega stanu ln preskrbe kmečkega naraščaja ki ne dobiva kruha ne domači zemlji, nujno zahteva, da se temu obrtniku posveča posebna pažnja in nudi pomoč. Predvsem je potrebna olajšava davčnih bremen in socialnih dajatev, v zakonodaji o pospeševanju kmetijstva in razdolžitvi kmeta pa je treba moratorij popolnoma ukiniti. Pospeševati je tehnično izpopolnitev podeželskega obrtnika ter organizacijo njegove produkcije, blagovne nabave in prodaje, osobito v zvezi s preskrbo cenenega kredita.
3.	Obrtna zakonodaja naj se izpopolni v smislu predlogov, ki so vsebovani v referatih, osobito pa v smislu predlogov, ki so jih stavile obrtniška organizacije na raznih zborih.
4.	Zaščita domače Obrti v duhu obrtnega zakona se naj tudi v praksi tako izvede, da bo obrtništvu in zlasti malemu obrtništvu omogočeno dobivati dela za državo in samoupravne kakor tudi za vse javne ustanove. V ta namen se naj novelira zakon o državnem računovodstvu ter določi specijeino za malega obrtnika nižja kavcija, katere vračanje naj se uredi tako, da se bo mogoče malemu obrtniku udeleževati tudi onih licitacij, Id se vrše v krajših časovnih razdobjih druga za drugo-
5.	Vsa dela državnih ta Javnih aH samoupravnih ustanov naj bi »e oddajala le v Izvršitev obrtništvu na czemlju dotične banske uprave.
6.	Na zboru zastopane organizacije naj delujejo na to da se čimbolj poživi zanimanje za kreditno ln gospodarsko zadružništvo.
7.	Stanovskemu tisku Je treba posvečati večjo pažnjo. Skrbeti Je, da se »Obrtni vestnfkc, glasilo legalnih obrtniških organizacij dravske banovine, čim bolj razširi in deluje za pravice obrtniškega stanu.
8.	Obrtništvo je z dajatvami za delavsko zavarovanje preobčutno obremenjeno Zahtevamo, da se preosnuje socialna zakonodaja. Z novim zakonom naj »e organi zaclja zavarovanja decentralizira. Okrožni uradi naj postanejo samostojni nosilci vseh panog delavskega zavarovanja, osrednji urad v Zagrebu pa naj se ukine. Vsi administrativni posli se morajo poenostaviti ln s tem poceniti.
9.	Obvezno zavarovanje obrtnikov za vse primere se mora Čim prej Izvesti. Zavarovanje naj obsega področje ene banovine in naj bo naslonjeno na legalne obrtniške organizacije. Samo v samostojni tn neodvisni upravi v rokah obrtnikov vidimo Jamstvo za uspešen razvoj našega zavarovanja.
10.	V davčnem pogleda so zahteve zborovalce v nastopne:
a)	davkoplačevalci, katerih dobodkl za odmero pridobnine niso ocenjeni preko 20 tisoč dinarjev, naj se oprostijo dopolnilnega davka.
b)	Uvrstitev malih Obratov, ki plačujejo 6-odstotno pridobnino, v HX kategorijo, v kateri znaša davek 4 odstotke.
e) Hiše obrtnikov na deželi, ki naj bi bili oproščeni dopolnilnega davka, naj se oprostijo tudi zgradarine.
d)	Pri predpisovanju pridobnine Obrtnikom naj se v izdatnejši meri upoštevajo sedanje hude prilike za obrtništvo in predpis naj se prilagodi zmanjšani plačilni zmožnosti davkoplačevalca.
e)	Prisilno izterjevanje davčnih zaostankov je rigorozno. V zakonu določeni odlog plačila v upravičenih primerih se praktično ne dovoljuje več, dagl bi prav v sedanjih kritičnih časih bilo umestno Individualno obravnavanje prošenj ki se vlagajo. Posebno zahtevamo, da se v bodoče opustijo rubeži orodja ln obrtniškega inventarja, ker Je proti predpisom.
f)	Izkuša naj »e čim prej uvesti ▼ zakonu predvideno pavšaHranJe prkfofeoin-skega davka.
11.	Obrtnemu naraščaja te njegovi vzgoji in pa tudi strokovni izpopolnitvi samostojnega obrtništva Je posvetiti posebno pažnjo.
12.	Vprašanja reorganizacije obrtniških udruženj Je posvečati posebno pažnjo ter pri njega rešitvi upoštevati potrebe obrtništva kot celote.	w
13.	Odobrava se stremljenje Zbornice za TOI v LJubljani, da se čim prej pripomore do ustanovitve rednih okrožnih odborov s tem, da so se ustanovili pripravljalni okrožni odboori, ki so danes edina legalna vez med obrtniškimi organizacijami edini-cami ter zbornico ln oblastvi.
14.	Zbor zavzema stališče, da Je vprašanje zbornic rešeno v smislu sklepov obrtniških zadrug, od katerih se Je svobodno izjavilo 118 za skupno ln le 12 za ločene zbornice.
15.	Sklicateljem tega zborovanja tn delavcem v teh organizacijah izreka zbor polno zaupanje za njihovo dosedanje delo ter Jih pooblašča, da izvrše sklepe današnjega zbora.
Na drugem zboru, ki se je vršil istočasno v veUki dvorani hotela »Union« in ki ga Je sklicalo društvo Jueoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, ie bila v fmislu podanih referatov sestavljena daljša resolucija. Id pravi med drugim:
Glede davčnih zadev m zahteva obrtni kov za tem, da se obdavčijo šele, kadar znaša njih čisti dohodek 6000 Din na leto. Vse zaostale davke do prve polovice tekočega leta naj dovoli davčna uprava plačevati obrtni kom v teka naslednjih let. Mali obrtniki naf se uvrstijo v najnižio davčne skupino n« glede na to, ali imajo t delavnici mehanično pogonsko silo.
Socialno zavarovanje obrtnikov naj se i®-vrši avtonomno po banovinah. Tudi obrtniški zavarovalni fond naj obrtništvo sama upravlja. V pogledu gospodarske osamosvojitve obrtništva naj se pokrene resna in energična akcija z ustanavljanjem nabavljal-nih zadrug in nabavijalnih odsekov pri obstoječih obrtnih zadrugah. Tem nabavljalnim odsekom naj pristopi z denarno pomočjo Obrtna banka kraljevine Jugoslavije z brez-obrestnim kreditom. Na čim izdatnejši način je treba poskrbeti za razširjenje obrtno-strokovnega šolstva. Del stroškom za te šole naj nosijo samouprsvna telesa. Otrtno strokovno šolstvo naj po možnosti nadomešča prakso obrtnega naraščaja v obrtnih delavnicah, da si bosta šola in obrtna delavnica čim bolj sorodni. Na tej preosnovi urejena šolska doba naj bo popolen nadomestek pomočniške dobe pri mojstru.
Nadalje se mora določiti vsakemu obrtniku minimalen za življenje potreben zaslužek. da mu ne bo treba trpeti pomanjkanja zaradi brezvestne konkurence. Zbornice naj poskrbijo, da se obrtno delo v državnih vzgojnih zavodih omeji le na lastno porabo.
Glede šušmarstva pravi resolucija, da morajo postati obrtne zadruge odločilna in zadnja instanca za lokalno zatiranje šušmarstva, zbornice pa naj vodijo kontrolo. Državnim in samoupravnim uslužbencem se mora prepovedati, da v svojem prostem času šušmarijo. Pomočnike, ki v svojem prostem času šušmarijo je treba denarno kaznovati z odtegljaji pri plači v prid revnem obrtniškim vdovam. Kaznovati je treba tudi privatnike, ki naročajo delo pri šušmarjo, prav tako one moistre. ki krijejo s svojim imenom šušmarje. Orodje šušmarja se mora zapleniti. Stavbeni gospodar ne sme imeti pravice pritožbe, ako se ustavi delo, ki ga je dal v izvršitev šušmarju, ki se mora kaznovati z denarno globo v višini 25"/• vrednosti izvršenega dela. Obrtniški tisk naj s« pospešuje z državno denarno podporo.
Resolucija se konča z zahtevo, da se mora ustanoviti posebna obrtniška zbornica za dravsko banovino, ali pa naj trgovinsko ministrstvo izda glede glasovanja o zbornicah enak odlok, kakor za področje novosadska zbornice.
Ponovni padec našega • Indeksa cen
Dočim se je indeks cen v trgovini na debelo v številnih drugih državah pričel v zadnjem času zopet dvigati, in sker v zvezi z okrepitvijo cen važnih siTOvin, kaže naš novi indeks za avgust še ponovni padec, in sicer kar za 3 točke na 62.6 (1926=100) nasproti 65.6 v jarliju in 64.9, 65.4, 66.L 67.8, 673 in 66.4 v predhodnih 6 mesecih prvega polletja.
Padec totalnega indeksa je predvsem posledica padca cen žitu (zaradi nove letine) in živini. Indeks cen rastlinskih proizvodov je nazadoval za 92 na 64.0 točke, indeks cen živalskih proizvodov se je zmanjšal za 3.6 na 53.6, dočim se je indeks cen mineralnih proizvodov povečal zsa 0.9 na 773. Indeks cen industrijskih proizvodov pa je pri 63.4 ostal nespremenjen.
Gibanje totalnega indeksa, kakor tudi delnih indeksov za rastlinske proizvode in živino nam kaže za zadnja leta naslednja
primerjava:			
	rast pr.	živina	tat in d.
arvg. 1928	127.2	114.3	105.8
avig. 1929	106.3	113.7	98.6
avg. 1930	93.9	96.7	87 J
avg. 1931	75.7	75.6	73.6
avg. 1932	64.0	53.6	62.6
Pri gibanju indeksov glavnih uvoznih ln tovornih predmetov vidimo, da je indeks cen glavnih izvoznih predmetov padel kar ia 4.1 točke na 57.0, Indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa se je dvignil za 0.4 na 66.1. Napetost med obema indeksoma znaša že 11.1 točike, in sicer nam v škodo.
— .Nazadovanje zaposlenosti v Sloveniji. Po najnovejšem izkazu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je povprečno število zavarovanih članov v avgusta nazadovalo za 512 na 80.508 (lani se je v avgustu povečalo za 1114 na 98.759). V primeri z lanskim avgustom je letošnje stanje članstva za 18.251 manjše, v primeri z avgustom 1930 pa znaša primanjkljaj 21.761.
Borze
8. sept
Ljubljanska borza danes zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebški borzi so so tečaji deviz večinom okrepili, deviza Curih pa ]e nadalje ostala nespremenjena.
Na zagrebškem efektnem tržišča je bilo razpoloženje v Vojni škodi čvrstejše in se jo blagovni tečaj zopet dvignil na 200. Do zaključkov pa ni prišlo. Več prometa je bilo v 7°/o Blairovem posojilu, ki se je trgovalo pri rastočih tečajih po 42.50, 42.25, 42.75 in 43. Promet je bil še v Priv. agrarni banki Devize.
Zagreb. Amsterdam 2308.18-2319-54. Berlin 1362.36—1377.16. Bruseli 796.91—800.85, London 200.75 — 202.35. Mfilan 294.13 do 296.53. Newvork ček 57.2353—575179, Pariz 225.04—226.i6. Praga 169.79—170.65, Curih 1108.35—1113.85.
Curih. Pariz 20.30, London 18-12, New-7ork 518.375, Milan 26.54. Praga 15.32, Madrid 41.70, Berlin 123, Bruselj 71.80, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 196—200, za sept. 194—197, za okt. 193 do 200, 7%> investicijsko 47 den., 49/o agrarne 25—27. 6Vo begluške 34—34.50. 8®/. Blair 44.50—45.50. 7°/o Blair 42.50—43. 7'J'.. Drž. hip. banka 44 den., bančne vrednote: Narodna banka 4200 den., Priv. agrarna banka
214-218.
Beograd. Voina škoda 198. 197 raki i.. ?*'• investicijsko 51—52. 49/o agrarne 25 - *>5 75, 6*/» beeluške 35.25. 34 zakU., TU BVr 42 den., 7°/» Drž. hip. banka 45 zaklj..
Blagovna tržišča
SITO.
-F Novogadska blagovna borza (8 t. m.) Tendenca stalna. Promet 41 zagonov. Pše-n'ea: baška. nova okol. Sombor. okol. Novi sad. srednjebaška. 76 kg 12.50—125: gornie-baška, nova. 76 kg 124—126: baška. potiska ln ladja Tisa, nova. 76 kg 126—128: gonr>-baška in pariteta Vršac. nova. 76 kg 120 do 122.50: sromska 12.50—125. Oves: baškt in sremski 95 —> 100 Jermen: baški in sremski. 64/65 kg 90- 95 Koruza: baška
102—104,	okol. Sombor 103—105. .banatska
103—105:	okol. Sombor 103—105: banatska 100—102- sremska 103—105; okol. Sid 105 do 107 Moka: baška. banatsks *0« in »0??«
215—225;	»2< 195—205: >5« 175—185; »6< 1S5—165; »7« 135—145; »8« 70—80.
MJcbel Zčvaco:	138
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Čez pol ure sta se vrnila. Jajec m kokoši nista imela več. A zato sta prinesla štrucico masla, lep kos slanine, majhen vrč vina in obilno zalogo svežega kruha. Očivkino sta bila ugodno zamenjala svoje blago.
Cakaje, da se vrne Carcagne, ki je imel doka^mjo pot, sta si jela ogledovati novi »dom«.
Notranjost morišča je bila prejšnje čase očmdno delavnica m ropotarnica hkratu. Bila je polna najrazličnejših reči m vsakovrat" nega orodja. Tu si videl tramove, deske, drva, slaimo, trske, zaboj-ček žebljev, veliko žago, železen drog in še marsikaj. Vse to je bilo pokrito z debelo plastjo prahu in rje. Menda je bilo že mnogo let, odkar je človeška noga zadnjič stopila v ta prostor.
Po končanem ogledu sta si v kotu zgradila kamenito ognjišče. Naložila sta trska in drv. Treba je bilo le še počakati, da Carcagne prinese posodo, in zakuriti ogenj.
Gringaille si je ogledal vrata, ki so bila še trcfria. Imela so močno, dobro zaklenjeno ključavnico iin velikanski zapah. Zazdelo se mu je, da ni čemu hoditi skozi luknjo v stropu, ako ima »hiša« vrata. Zato je vzel železni drog im z nekaj dobro namerjenimi udarci odbil ključavnico. Zapah je bil več ko dovolj močan, da jih je varoval nezaželenega obiska.
Sicer se pa takega olbiska ni bilo bati. Zlovešča zgradba je navdajala vsakogar s praznoverno grozo. Tudi najpogumnejši so le trepetaje hodili mimo nje.
Ko je bilo vse pripravljeno, sta tovariša sedla na naloženo tra-movje.
Pred GringaiHern je zevala nekakšna jama. Najforže so bile kokoši razkopale zemljo. Med tem, ko je kramljal z Escargassem, je Gringaille mehanično brskal z rapirjem po luknji.
»Glej, glej!« je vzkliknil zdajci
Počenil je in jel z rokami odkopavati zemljo, dokler se ni pokazal železen obroč.
»Kjer je v tleh obroč, mora bfti tndi plošča,« je rekel Escar-gassu, ki ga je radovedno opazoval. »Ce je pa plošča, morabrti kaj pod njo.«	...„
»Bržkone klet,« je dejal Escargasse.
»Videla bova... Človek nikoli ne ve!«
»Poglejva!« je kratko odvrnil Escargasse.
Brez odlašanja sta jela kopati in odmetavati prst. In res sta odgrebla štirioglato kamenito ploščo, ki je utegnila biti na vsaki strani pedenj široka. Gringaille je z obema rokama prijel za obroč in ga z močjo potegnil k sebi. Plašča se ni ganila.
»Vraga!« je dejal.
Vzel je železni drog in ga vtaknil skozi obroč. Z združenimi močmi sta poizkusila vzdigniti ploščo. Vse zaman! Ostala je v svoji legi, kakor da bi bila vzidana.
Tedaj sta se oba sklonila k njej in si jo natanko ogledala. Prav dobro je bilo videti žlebove ob straneh. A dasi sta z mečema dolbla po njih, da bi vzdignila ploščo, je vendar nista mogla omajati.
Tedaj sta nehala vleči in jela pritiskati nanjo. Nič! Razbijala sta po obroču, a niti to ni obrodilo uspeha.
»Tristo vragov,« je zarohnel Gringaille, »ali se boš odprlo ali ne?«
Tako govoreč je bil z obema rokama zgrabil za obroč in ga stresel na desno im levo, kakor da bi ga poizkušal odviti.
»Oho!« je vzkliknil še tisti mah.
Obroč se je vdajal! Gringaille je premišljeno ponovil prijem. Začul se je rezek tlesk, kakor da bi se sprožila vzmet — in plošča se je počasi pogreznila, sama od sebe, in pod njo so se pokazale stopnice z visokimi pragovi!
Tisti mah sta začula zunaj nagle korake, ki sta jih takoj spozna" la. Previdno sta odprla vrata in pogledala venkaj. Bil je Carcagne. Spustila sta ga k sebi in skrbno zapahnila vrata za njim.
»Tri steklenice vina sem našel!« je zmagoslavno vzkliknil Carcagne.
Tedaj sta mu tudi ta dva pokazala dobrote, ki sta jih bila prinesla.
»Kako sta jih dobila?« je osuplo zazijal Carcagne.
Gringaille in Escargasse sta pogledala najprej njega, nato drug drugega iin buhnila v smeh.
»Nekaj jajec m eno kokoš sva prodala,« je naposled povedal Gringaille.
»Glej, glej,« se je začudil Carcagne, »meni to ne bi bilo prišlo na um!«
»Siromak,« je s hinavskim sočutjem vzdihnil Escargasse.
»Zdaj je samo še treba, da pripravimo večerjo.«
»Počakajta,« je dejal Gringaille, ki je mislil na vse. »Če tukaj zakurimo, se bo kadilo. Dim bo uhajal skozi luknje, ki jih vidita v stropu,«
»Seveda!«
»Prav. Ljudje se bodo potem takem zavzeli, češ: ,V merišču gori!' Prišli bodo pogledat, kaj je, in mi se lahko obrišemo.«
»Nekako moramo...«
»Vem, brez nevarnosti skoraj ne gre. A vendar se je morda lahko ognemo... Oglejmo si najprej to klet. Potem bomo videli, kaj nam je storiti.«
»Oglejmo si jo!« sta poslušno pritegnila tovariša. Ze sta se pripravila, da bi neutegoma krenila doli.
»Še malo!« je rekel Gringaille. »Preden se spustimo vsi trrje, moramo vedeti, ali se ne bo plošča sama zaprla nad nami.«
»Vraga!« sta se ustrašila Carcagne in Escargasse ter jadrno odskočila.
»Najprej naj sam poiz/kusim,« je nadaljeval Gringaille. »Pozor, Escargasse: videl si, kako je treba zavrtiti obroč. Če potrkam, mi odpri. Razumeš?«
»Ne boj se, golobček. Velja!«
Gringaille si je hitro z vil slamnato kito. S to plameni co v rokah
Cene malim oglasom
ženftv* tn dopisovanja; vsaka beseda Din Z.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za da jim je naslova Din 5.—\ Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din J.—*. Po Din L— za besedo se z&ačunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto»Kapital*, >V najem*, mPosestm, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednotee, »Informacije*. mžrvali*, »Obrt* tn »Les« ter pod rubrikama •Trgovski potniki« tn »Zaslužekc, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kjdor si pa pod tona rubrikama tiče zaslužka ali služba, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— za iifro al1 ta dajanje naslova Vsi ostali oglas} socialnega značaja te računajo po 50 par za vsako beseao Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsrko
besedo, znaša Din 3.—.
NaJmanJU znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10._v
%ri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15*—*
Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaj! naročila, oziroma jih fe vptKsIatl * pisma obenem • naročilom.
Senzacija na velesejmu
za gostilničarje, restavraterje in kavarnarje ! ! !
Tvrdka B. MARINK O V iz Fruške gore, Sremski Karlove!, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore«
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi meda jI ami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. ■302	■
Avto
poceni prodam. Sprejmem tudi hranil®« knjižico. — Slager, Aleksandrova ee-9ta št. 4 — Viktoria pre bod.	33895-10
Stanovanje
Vsaka beseda l Dim: as dajanje makro si » iUra p* S Dia. (Stt)
Vsaka b»ed» 50 par: '.a dajenie naslova aLi a Irfno f« 3 Din. (2)
Za drugo kuharico
g-» m samo v boijšo restavracijo. Nasto-pim lahko » 1. ali 15. novaiubrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »J^ira.« pod znaoko ^Sl«.
3-1601-2
Trgovski pomočnik
začetnik mešane stroka zanesljiv, pošten ln vestem, prosi za nameščen je v večji trgovini. Cenj. ponudbe poslati na og!. odd. »Jutra« pod. »Zmožen št. 2000«.
34695-2
Fant
p-!;ten, pošten, želi službe, vajen dela pisarniške sluge, hišnika ali kaj sličnega. — Nastopi lahko takoj. Naslov pustiti v ogl. odd. »Jutra«.	34755-2
Gramofon, plošče
»i 20 Din - kakor todl
gramofone
od 900 Dia prodaj« »31a-ger«. Aleksandrova št. 4. prehod »Viktoria« palače.
254-6
Postelj z modrooem
v dobram stanju — ter
veliko mizo
pripravmo za tehnična pisarn«. prodam. Oesta v Rožno dolino 44/IL
34646-6
Ročno mlekarno
651 na roro, nerabljeno, z-atn-einj3 za ohranjen ta-pravi jtv&ek Fr. 1 a g a. r, Ošroje-e, p. Trebeluvo pri Mokronogu.	34782-6
IWmmm
Vsaka besed« i » dajanj« Mto« *» Kfro p* S Etak fW)

II.
r
Ogiaat tag. xna£aj« 1 Din beseda; Jamj« aaakrr* tU _ iiJro 5 Dia. — 0gla«4 »ocia-luega rna£a.ja vsa. ki» beseda 50 par; n dnjanj« naolcva sli *a §ifi» pa 3 Dia. (60
Čevlji na obroke
»Tearpo«, Maribor, Sloven sk» ta	144
Gostilno
vzaunetni t najem ali aa računu. Oddajn tudi oe-ebno pram-oo.	v oglas.
oddeBku »Jucra«. 34781-17
P4Š£Št
Vm*» besed« 1 Dfcnt ta dajanj« aaafarra aB
as fcfcr« pa 6 Da. (SO)
Lepo posestvo
ob Veliki cesti blizu Celja naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33894-20
Na Vrhniki
poceni naprodaj dTOston«-van.js.ka, davka prosta hiša, priprav™ za vsako fcr govmo, obrt ai« letoviSCe. Pojasni!« daje A. Gunetek n-adioficial na Vrbniiki.
&441S-20
Lepo parcelo
za vilo, na vogalu Skrabčeve ln Kocenove ulice, prodam po ceni 100 Din za kvadratni meter. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
34719-20
Kupim
Oglasi trg. nafejs po 1 Dia beseda; is dajanj« naslov«	M Sir« 6 Din. — Oglasi »oflialneg, taste)« Tsa-ka besed« 50 pa« ta dajanj« saskrv« aH ta tefr« p« * Dia. (7)
Zapravljivček
rabljen, vendar v dobrem stanju, s streho, kupimo. Ponudbe na »Premogovnik Llboje, dr. z o. z, Petrovče pri Celju.	34681-7

Vsak« besed« 1 Dia: , t« dajanj« Dasiora sil ! t« »tt« p« S Dia. (10)
»Ford« avto
skoraj nov, isiprt, pocem!
naprodaj. Pojasnila daje A. Gnnštek, nadoficial na Vrhniki.	34419-10
Ed^ar Rice Burroughs
Tarzan, kralj džungle
DRUCl DEL
_ . .	<- .. ; j _ >	y ' , ' li. *
51.
---— tvegala življenja zate, Id si me rešil, čeprav st me
Imel za navadno plesalko. Moj bratranec je zvedel o njihovem za vratnem naklepu in mi je povedal. Odpravila sem se k tebi in vzela dva konja s seboj.« Ko sta pa prišla do kraja, kjer je bila privezala živali, ju ni bil/O nikjer! Dekle je prepadeno vzkliknilo.
Stanovanje
trgovski l^ikal iin prostore za skladi&če oddam. Naslov pore^e oglasna oddelek »Jutra«.	34576-23
Dvosob. stanovanje
i vsema prita'.kHnaimii, kopalnico in plin-onn takoj oddam — Bežigrad. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34771-2!
Stanovanja
Opremljeno sobo
v mestu oddam gospodu 3 lo. septembrom 1&.12. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34680-23
Lepo sobo
z oskrbo oddam dvema
dijakinjama ali dijakoma na Alek?aindirovi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.
Sostanovalca
rrrir. zakonski par brei otrok s«pre;imeim v lepo in eolmčno s,o.bo. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
34779-33
Dijaške sobe
Vs&ka beseda 50 par; i« dajanj« naalov« sn 2« Šifro 3 Din. (22)
Zlata zapestna ura
je bii'a izguibljema od H-volija do Kožne dol ime. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 34778-28
Glasbila
Vssks beseda 1 Dm: as d«j«aj«	tU
i« Mn ps 8 Din (B6)
Kratek klavir
dobro ohranjen ceno prodam. Naslov v oglas nem oddelku »Jutra«.
34057-26
V
'JI
Vssks besed« {0 pu: i as dajanj« naslvna aa I «s tUr« | Pio. (SU*) |
Stanovanje
3—i so-b, v sredimi mesita i š 6 e m ia noveml>er ali februar. Pomudibe na ogl. oddelek »Juitra« pod Šifro »Podinajemimik«. 34G31-2U/a
Sobo in kuhinjo
za oktober ali november i»5e stranka 2 oseb v bližini glaivmega kol odivora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34766-31/a
/jjiimiji n f»
Vask« besed« SO p«r; I aa dajanj* mak** aH
aa fctrs I Dtn. (23)
Sostanovalca
sprejmem v jraSno sobo k mimem« uradniku, i i« bro doma 6o hramo ic v»o oskrbo. Naslov ▼ ogla«, oddelku »Jutra«. 34421-23
Lepo sobo v vili
opremljeno, separiraino. 5 minurt od banske uprave takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34657-23
V centra mesta
taikoj orfddam i zajtrkom veliko, lopo, čisto in mirno
sobo z 2 posteljama
s posebmiim vhodom, elek-trško in parketom. Naslov pov« ogi. oddelek »Jutra« 34199-23
Dva dijaka (inji)
(nižješolci) sprejmem v popolno dobro oskrbo v sredini mesta. Nemška konverzacija. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	34289-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo Naslov v oglasneim oddeikn »Jutra«.	34761-28
Vsak« besed« * Din: u dajanj« mlini aH »Un p* 6 Din. (M)
Udobno 20
Dvignite pismo danes ob 9. ijatraj. — Zolo važno.
3478o-24
2 nčiteljiščnicl (ka)
siprejmem v lepe »obe t dobro domai&o hran-o — viis-a-vis šole. KlarriT. Naslov pove oglasni oddelet »Juitra^.	»4769-32
Dva dijaka
spre.imoim v v s io oskrbo. Ntuslov v oglasneim odde-1-ku »Juitra«.	34760-22
Orehova jederca
dobite najceneje pri Se-ver & Komp., Ljubi ja.na, Gi>3ipo«ve»ka ee«ta št. 5.
34119-43
Izgubljeno
Vsaka beseda 60 par; za dajanje naslona ali TA Šifro pa S Dra. (28)
Usnjat kovčeg
okrogel, i novimi šolskimi knjigami, j« bil iagub-ljen pred tramvajsko postaj« n® giaivinem koiodvo-ru v Ljubljuaii. Najditeij dobi proti i»ro6itvi kov-čega pri portirjn hotela »M.etiroipol« 100 Din nagrade.	34735-28
Vsaka beseda 1 Din: ra dajanj« naslova tli za Šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
C E V L J ! NOGAVICE
J. L A H
MAPI B®R
Priložnostna prodaja«
Rabljene avtomobile
na novo preurejene, tovorne in luksuzne, po najugodnejših cenah prodaja
JUGOŠKODA, Zagreb, Račkoma 2.
Telefon 6306.	11228

IZLOŽBA KRASNIH
Vezenine — 2a¥ese
najnovejši slog — nizke cene
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.
Oglejte si našo razstavo na velesejmu f
11318
in zgodovinskih vrednot v izložbi tvrdke Mutevelič na koncu prehoda palače Viktorije. Zbiralci, oglejte si izkopanine iz kame-nite in bronaste dobe. Krasne stare slike, majolike, vaze steklo, preproge itd. Vse je na prodaj.	11267
SVECICA je osvojila ves svet s svojimi znanimi svojstvi
Najboljša svečica za
osebne avtomobile tovorne avtomobile omnibuse aeroplane motorne čolne traktorje stabilne motorje
GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE ZA JUGOSLAVIJO
U ROBERT WEINBERGER D. D. M > Zagreb, Ga jeva ulica 10.
Dobi se povsod.
Zadnje novosti v domskih klobukih
Cene zmerne
S. Oslakovie
Erjavčeva cesta
(nasproti drame)
Obiskovalci velesejn
se opozarjajo, da si ogledajo dve krasni spalnici in eno jedilnico v paviljonu ] E št. 75—76 ter tudi nizke cene. To krasno delo je razstavila domača že pri- j poznana tvrdka
Egidi| in Karol ErjavecBrod
(poleg tacenskega mostu), p. Št. Vid nad Ljubljano.	11397
N & ST!
tovarna strojev za obdelovanje lesa FULDA
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Peter AflgelO d. Z 0. Z. Telefon 8249 Ljubljana f Dunajska cesta 31 Telefon 3249
Obširno skladišče tovarniško novih kakor tudi rabljenih elektro-mizarskih strojev v največji izbiri za vse panoge lesne industrije: Universal - Ti-schlereimaschinen, Abrichtmaschinen, Diktenhobelmaschinen, kombinierte Hobelmaschinen, Frasen, Kreissagen, Bandsagen, Patent-Ketten-Frasma-schinen, Patent Sandpapierschleifmaschinen, Zimmereimaschinen, Wagne-reimasehinen.
RAZNE NOVOSTI!
Bogata zaloga skobeljnih nožev in ostalega strojnega orodja Vam je istotam na razpolago.

Bpezkonkurenčno v ceni in kvaliteti!
Cene globoko znižane!
NA LETOŠNJEM JESENSKEM VELESEJMU TOKRAT NISMO
ZASTOPANI!	11367
■HO	ObSkta Ljubljana
HH	MesaM pogretna uvod
Potrtim srcem naznanjamo, da je naš dobri soprog in skrbni oče, brat, svak, stric, gospod
{fCaus $vtmc
zvaničnik drž. železnice
dne 7. t. m. ob 6 uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, boguvdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 9. sept. 1932 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Turjaški trg 4, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. septembra 1932.
LJUDMILA KAUS roj. SOVIČ, soproga; FRIDA, hčerka, in ostalo
sorodstvo.	11465-a

čitajte Jutrove male oglase, ki imajo usoeh
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil RibniKar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskamarja Franc Jezeršek. Za inseraioi del je odgovoren Alojz Novak. Vsi 9 Ljubljani.