209. Številka Ljubljana, v petek 11. septembra 1903. XXXVI. leto. Uhaja vsak dan avačar i^mBi nedelj in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro- 4'**a ■» *** l»to H K, »a pol let« 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 8 K 80 h. Za LJubljano s posiliacjee; as dom za vse leto 84 K za pol leta 12 K, za Četrt leta 8 K, za eden mesec 2 K. Kdor Hodi «*m ponj, velja » celo let« 88 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 6 K DO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujs dsisls toliki teč kolikor znaša postrga — Na naročbo brez Istodobne vposiijatve naročnine ae ne ozira Za »anantta placu}© se od peteroatopne peUt-vrst« po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, & 39 takrat »it veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvoIS frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. - uraaw»«vo In apravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t, 12, - DpravniBtva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod i aredn*atvo )* te Vefcove plice Rt. 2, vhod v apravnifltvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pos~«a;Številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Boj za ravnopravnost na Koroškem. Na Koroškem se je pričelo v zadnjem časa živahnejše politično gibanje. Slovenci, o kojih se je mislilo, da so na Koroškem že politično mrtvi, so zopet stopili s krepkimi koraki v javnost, da glasno in odločno zahtevajo, da se jim dado po državnih zakonih jim zajamčena prava in da se tudi njim nasproti prično izvajati načela ravnopravnosti v šoli in uradu. Slovenski jezik je bil dosedaj tako-rekoc izgnan izpred koroških sodišč. Ravnopravnost je bila sicer priznana, a le na papirju. V zadnjem času pa je stopilo jezikovno vprašanje pri sodiščih v ospredje narodnega boja in dosihdob zatvorjena vrata sodnijskih uradov so se morala, dasi prisiljeno, vendarle odpreti tudi — slovenskemu jeziku. Sedanji odvetnik v Celovcu, dr. Brejc, ni naš prijatelj. Imeli smo ž njim že ostre boje na političnem polju in t stokrat smo bili celo primorani, da smo se borili ž njim osebno, toda to nas ni malo ne moti, da bi odkrito ne priznali, da se je dr. Brejc odločno in neustrašno lotil velevažnega dela za ravnopravnost slovenskega jezika pri sodiščih na Koroškem. Dr. Brejc se ravna po načelu, da zastopa svoje slovenske stranke pri vseh uradih, zlasti pa pri sodiščih v slovenskem jeziku. To je popolnoma naravno in vsak pameten Človek brez razlike narodnosti; ako mu še ni nestrpni narodni šovinizem otemnel docela razuma, bode priznal, da je načelo -vsakemu svoje", to je, da se napram vsakomur izvaja pri uradih popolna enakopravnost, edino pravično. Tega seveda ne vidijo naši fanatizirani narodni nasprotniki. Naše težnje po ravnopravnosti smatrajo kot predrzno izzivanje, kot napad na nemške pred-pravice ter kličeje v boj proti nam. Značilno je, da se je prvi odzval temu bojnemu klicu c. kr. uradnik dr. Hoffer, namestnik državnega pravdnika v Celovcu, ki bi moral, kakor je prisegel, edino-le ščititi zakon in pra- vico: Trdil je namreč, oblečen v svoj državnopravdniški nabit, torej kot uradna oseba, da Slovenec, ki je vešč nemškega jezika, nima pravice zahtevati, da bi sodišče ž njim razpravljalo v slovenskem jeziku. To je taka predrznost s strani c. kr. uradnika, ki bi naj bil v smislu zakona v vsakem oziru poosebljena pravičnost, in na katerega bi ne smela padati niti senca pristranosti, da ji ne vemo primernega imena. Treba bode poskrbeti, da bodo kompetentne oblasti temu fanatiku na državnopravdniškem stolu jasno in odločno dopovedale, da je c. kr. uradnik, ki ima strogo izvrševati načelo popolne jezikovne ravnopravnosti, ne pa jo samovlastno teptati. To pa dr. Horterju lahko povemo, da se mu v bodoče ne bo več ljubilo, nastopati toli predrzno zoper upravičene slovenske zahteve! Nemškemu uradniku so se seveda takoj pridružili nemški odvet niki, ki so sklenili, da bodo s skupnim enotnim nastopanjem takoj v kali zadušili vsak poskus slovenskega razpravljanja pred sodiščem. V to se jim je ponudila prva prilika preteklo soboto. Dr. Brejc je zastopal dve slovenski stranki; nasprotna zastopnika sta bila dr. Fr. Luggin in dr. A s sam. Dr. Brejc je seveda tožbo slovensko obrazložil, ne da bi bil temu sodnik Kuess ugovarjal. To seveda ni bilo po volji dr. Lugginu, ki se je razkoračil pred sodnikom, češ, da bi moral dr. Brejcu zabraniti govoriti slovenski, zatrjeval je, da je slovensko uradovanje pri sodiščih že zbog tega nedopustno, ker — celovški odvetniki niso vešči slovenščine, ter zaklical dr. Brejcu, da oneČašča sodno dvorano z narodnostnim hujskanjem. Dr. Brejc je Luggina pošteno zavrnil, naglašajoč upravičenost slo venskih zahtev, ter izjavil, da si bode za grd, za odvetnika nedostojen napad na svojo osebo poiskal primernega zadoščenja. Najhujše pa je zadel dr. Luggina sodnik Kuess, ki je izjavil, da se bode strogo držal načela, da se ima pri sodiščih razpravljati v jeziku, v katerem je spisana tožba, in da bode iz tega načela vsikdar izvajal' ne glede na desno ali levo tudi konsekvence. Pri drugi obravnavi je nastopil proti slovenskemu razpravljanju dr. Assam. Ta ni vedel v utemeljevanje svojih izvajanj ničesar drugega navesti, kakor staro obrabljeno frazo, da nima »nova slovenščina« na Koroškem nobenih pravic, ker je tukaj v rabi samo »die windische Sprache«. Toda tudi »duhovito« govoričenje ni dr. Assamu ničesar izdalo. Sodnik Kuess je ostal dosleden in se strogo držal jezikovnih zakonskih predpisov, veljavnih za slovenske dežele. Da se sodnik ni udal nemškemu terorizmu, je provzročilo hud vihar in veliko razburjenje v nemškonacijo-nalnem taboru. »Freie Stimmen« kar besne proti Brejcu in strastno napadajo sodnika Kuessa in nadsvetnika pl. Fladunga, da sta ugodila upravičenim slovenskim zahtevam. Vzdignil se je že celo »Deutscher Volks-verein« in v dolgi resoluciji zahteval, da se naj ne kršijo nemške pred-pravice in da sa mora slovenščina kot usiljivka zopet pognati izpred scd.Šč na Korcškem. No, teh izbruhov onemogle jeze se ni treba strašiti. Nadaljevati je treba zapcčeti boj z vztrajnostjo in energijo in zmaga pravične slovenske stvari je zagotovljena! Nemiri v Macedoniji in v — Sinji. Razun v Macedoniji in Stari Srbiji je začelo pokati tudi v azijski Turčiji. Iz Sirije prihajajo zelo sumljive vesti o spopadih med Turki in kristjani. Posebno Bejrut je pravo ( 'njišče, od koder se groze nemiri razširiti v Damask in Libanon. Sirija je sploh nekako zgodovinsko versko bojišče. Saj je še v spominu, kako klanje so uprizorili mohamedani nad kristjani po krimski vojski. Samo v Damasku so poklali vsled ščuvanja samega guvernerja več tisoč kristjanov. Posledica je bila, da je po naročilu velesil Francija za nekaj časa deželo zasedla. In od tedaj so vselej kristjani plačali s svojo krvjo, kadarkoli je kje vzplamtel turški fanatizem. Tudi najnovejšemu klanju kristi-janov v Bejrutu ni posrednega povoda. Verski fanatizem mohameda-nov se je le razvnel vsled lažnjivih turških poročil glede vstaje v Macedoniji. Koliko kristjanov se je poklalo, ee niti ne ve, a značilno je dovolj, da je turška odstavila valija in poslala dva polka, vendar pa se ameriškemu admiralu niti te odredbe ne zdijo zadostne ter je svoje ladje pripravil za boj. Ameriška država je potemtakem prva, ki je začela posredovati v prilog preganjanim kristjanom v trhli Turčiji. Kdo more reči, ali bo ostalo samo pri tem in ne bo temveč prehitela obotavljajočo se Rusijo in Avstrijo glede Balkana. Vsekakor bodo dogodki v Siriji vplivali razburljivo na vstajo v Macedoniji. Začela se je nekaka krvna osveta, ker se azijski mohamedani maščujejo nad ondotnimi kristjani, macedonski vstaši pa nad Turki. Za pomnožitev mejne straže sta odšla iz Carigrada zopet dva konjeniška polka v Drinopolje. Fanatični Turki so si izmislili novo sredstvo, da bi sultana prisilili k neizprosnemu preganjanju kristjanov. Šejk v Medini namreč razširja legendo, da je prorok Mohamed nenadoma vstal iz groba ter zaklical: »Alah, reši svoje ljudstvo!« Sest čuvarjev ob grobu je vsled strahu umrlo. Brezdvomno je fanatični šejk dal sam pomoriti čuvaje, da bi se njegovi legendi verjelo. krone in vojne uprave imajo te ma-djarske zahteve najnovejšega nasprotnika v nemadjarskih narodih na Ogrskem. Omenili smo že tozadevni sklep Rumunov v Aradu. Rumunsko glavno glasilo »Tribune Poporulni« piše k temu sklepu: »Ne moremo verjeti, da se bodo oholim madjar-skim zahtevam žrtvovale koristi monarhije in vladarske hiše ter se jim dovolila madjarska armada. Mi pa že danes protestujemo proti temu ma-djarskemu načrtu ter jasno izjavljamo, da se bodo vsi Rumuni kot eden mož uprli do skrajnosti raztrganju skupne armade ter bodo skupno z ostalimi nemadjarskimi narodi zastavili vse moči za brambo tradicionalne enotnosti skupne armade. Nikdar ne bo mo dovolili, da bi se ustanovila posebna madjarska armada, ki bi bila le nova institucija za pomadjarovanje. — Slovaške »Narodnie Novinv« pa pišejo: »Da bi se v nemadjarski večini prebivalstva kazalo kako navdu šenje za madjarsko poveljevanje, je kratkomalo nemogoče. Pa tudi madjarsko ljudstvo samo si bo komaj dalo za to ali ono poveljevanje »trebuh razparati«. Cela »revolucija« se odigrava v brezštevilnih listih in v kavarnah, kjer ljudje izlagajo svojo politično šaro. In vendar vladajo take zmede, take zadrege in celi državni ustroj se trese!« Madjarsko poveljevanje. Vkljub navideznim vspehom ogrske opozicije so začeli zmernejši ma-djarski listi sami uvidevati, da za sedaj še ne prodrejo s svojo zahtevo po madjarskem poveljevanju v armadi. »Budapesti Hirlap« je vsled tega začel retirirati ter nasvetuje ma-djarsko-nemško poveljevanje. Razun Zarota v Srbiji. Zarota srbskih častnikov se ne bo tako enostavno poravnala, kakor se je prvotno razglašalo. Včeraj so zaprli bivšega zdravnika kralja Aleksandra , dr. Veličkovića. Nekateri belgrajski listi so bili konfiskovam, ker so prinesli oklic zaprtih častnikov. Ta oklic se giasi: »Tovariši! Hudodelstvo 10. junija je zapustilo na naši časti in naši uniformi gnusen madež. Način, kako ae je hudodelstvo izvršilo, grde posameznosti pred in po hudodelstvu in odlične službe, ki so jih imeli izvrševalci pri umorjenem kralju Aleksandru in pri njegovem očetu Milanu, vse to dela madež še grši in ostudnejši. Ves civilizovani Janez Trdina: Bahovi huzari in Iliri. Založil Schwentner. Ljubljana 1903. Na svetu se dogajajo često skoro nerazumljive stvari. Nekaj takega se je pripetilo na Slovenskem v začetku 16. atoletjs Kmet, kateremu se bere na obrazu pohlevnost, na postavi pa pozna, da je navajen že od mladega kriviti hrbtenico, se je spomnil nenadoma nečesa lepega. Vzel je cep, sekiro, koso aH vile v roko in šel zoper svetio, trdno grajsko zidovje. Toda čudno: Brežice so zadostovale, da je izgubil spomin za dolgo, dolgo . . . morda za vedno. Hrvatje so se vzdignili 1. 1848. proti Ogrom in njihovemu jeziku ter jih pestili še daleč za Blatnim jezerom: pri ;Švehatu, v Budapesti, na srednjem in doljnem Dunavu, na srednji in doljni Tisi in končali vojno s pomočjo Rusov v daljnem Banatu. Malo pozneje so se šopirili med istimi Hrvati Bahovi huzarji. Tako so zvali zaničljivo vse tujce, katere so zanesli politični vetrovi preko Sotle in Litve kot germaniza-torje. Jedro so tvorili Nemci, katere je nastavila Bahova vlada v višjih službah kakor za kvas, Slovenci pa so se ji zdeli, kakor Čehi v Galiciji, posebno pripravni, da pomagajo nemštvu do veljave v Hrvatski in Slavoniji. Mislila si je: svojih bratov ne bodo gledali Poljaki, Rusi in Hrvatje tako grdo kakor trde Nemce, od njih bodo laglje in rajši sprejemali nemški jezik. V Zagrebu so se blesteli napisi trgovin v nemškem jeziku, po nemško se je govorilo na ulici in v domačem krogu. Brez odloga so se ponernčili šolski zavodi in najvišji uradi. V zadnjih je bila prva skrb predstojnikov nadomestiti s spake-dranimi tujkami lepo zveneča hrvaška imena. Jednako dobo smo imeli i mi, le da je bila naša morda trja in daljša. To je bilo takrat, ko so za menjali pošteno slovensko vas Vrh s Schvveinbergom, Planino s dtocken-dorfom itd. Celo možje, ki so se imeli za hrvaške rodoljube, so se menili med seboj po švabski. Takraj in onkraj Kolpe je bilo eno in isto: »Deusch ist nobel, slawisch ist fUr's gemeine Volk. Vse, karkoli se je zdelo važnejše, je moralo biti pisano v švab-ščini. Tako se je pripetilo, da so zagovarjali narodne pravice »die kroa-tisch-slavoniechen Deputierten« leta 1848. v nemškem jeziku. Ista misel nas navdaja še zdaj. Kdor spiše pri nas po svojih mislih znamenitejše delo, mora biti tiskano v blaženi nemščini, zato se prihrani nemškim učenjakom učenje slovanskih narečij. Tako ne pridemo naprej! Če ni drugače, pišimo v ruščini ali pa vsaj v srbohrvaščini! Slovanska veda je že tako daleč, da ne more izhajati brez njenih preiskav učeni svet. Od dobe Bahovih huzarjev poteklo je že precej Kolpe v Savo in Save v Dunav, mnogokaj se je iz-premenilo, Bahove vlade ni več, a huzarji so ostali. Žalibog jim pripisujemo premalo važnosti. Tudi Kle-mani žive še in sanjajo o srečnih časih, ko se bo glasila po hrvatskem Primorju švabščina. Od Grenlandije do Carigrada nič kot Nemec, sam Nemec. Že dolgo nisem čital kake knjige s tolikim zanimanjem kakor to. Ni namreč v našem življenju mnogo lepšega, slajšega, kot spomin na prestane trude in napore, na prebito nevarnost, na burne, viharne čase, ki leže za nami. Niti treba ni, da bi jih doživeli sami. Dovolj je, ako nam pravijo o njih z mladeniškim ognjem očetje. In Trdinini »Bahovi huzarji in Itiri« niso nič drugega kot odsev 1. 1848., kot spomin na ilirstvo in poznejšo dobo. Lepi in žalostni tre-notki so to; marsikak up je vzklil iz njih, marsikaka prevara je vzrasla na njih. Kdor je čul pripovedovati sivolasega moža onih dni o svoji mladosti in o Ilirih, mi bode verjel. Zastonj se ne iskre starčkom oči, zastonj se ne vznemirjajo oni! Na izkušnjah bogat kos jugoslovanskega žitja, jugoslovanske povestnice so ti trenutki, samo da se nismo naučili doslej skoro ničesar iz njih. Janez Trdina je prišel na Hrva- ško kot učitelj leta 1853. po dovršenem uku na Dunaju. Drugam ni hotel iti, ker ni maral razlagati vsega po nemški. Na varaždinski gimnaziji je upal učiti Hrvate v njihovem rodnem jeziku. Sklenil se je boriti z vsemi svojimi silami v bratskih vrstah zoper nastopajočo povodenj germanizacije, za svete pravice njihove in naše narodnosti. Toda zmotil se je grozno. Mesto pričakovanega splošnega oduševljenja za slovanske ideale in ravno tako splošne srditosti na Nemce in njihove po-drepnike je našel mlačnost, glupost in Bahove huzarje. Mož, ki je napisal nepozabljive »Bajke in povesti o Gorjancih«, je hodil z odprtimi očmi in ušesi po hrvatski zemlji. Svoje vtise nam podaje v ravnokar izišli knjigi deloma po zapiskih, deloma iz spomina. Spis je nekaka av-tobiografija, ne sicer prvi te vrste po Številu, pač pa po vsebini. Pisal jo je s srčno krvjo, saj tvori del njegovega življenja, a pisal jo je mož, ki stoji z eno nogo že v grobu. Nobeni osebi, naj jo imenuje s pravim ali namišljenim imenom, ne zada po svet se z gnusom obrača od tega hudodelstva in v očeh častnikov vseh kulturnih narodov je naša vojaška suknja predmet gnusa in zopernoati. Naš osebni ugled kakor tudi korist dežele, ki jo varuje armada, zahteva nujno, da zbrišemo gnusni madež ter izbacnemo ostudne zločince iz svoje srede. Za to sta dva pota: 1. da vse te zločince enega in istega dne po celi deželi, po vseh garnizijah, kratko-malo zatremo in 2 da zahtevamo korporativno, da bodo vsi za večne čase odstranjeni iz armade. Istočasno hočemo svečano izjaviti, da odložimo sablje ter izstopimo iz armade, ako se naše zahteve odklonijo. Odločitev, kateri obeh potov se nastop?, se prepusti vam. Zaradi tega naj vsak zraven podpisa zapiše na priloženo polo v dotično rubriko, za kateri način glasuje. Za kar se bo odločila večina, to se zgodi. Obenem volite tudi za nesljivo vojaško avtoriteto za generala. Poli je pridejati: 1. Imenik zarotnikov in 2. imenik zaupnih mož. Želeti je, da se naš načrt izvrši dne 9. septembra, na rojstni dan prestolonaslednika , ki tvori danes naše upanje, da bo dobil spoštovanje pred našim častniškim zborom«. — Kakor smo videli, niso bili maščevalci častniške časti tako previdni kakor kraljevi zarotniki. Politične vesti. — Zaradi sp 6raz u m 1 jenj a med Čehi in Nemci se bodo baje v jeseni obnovila pogajanja. Nemške stranke so izjavile ministrskemu predsedniku, da so za pogajanja, ako se ne dovolijo Slova nom »enostranske koncesije« — Zoper pridržanje tretje letnikov v vojaški službi je izrekel mestni zastop v I^lavi ostro resolucijo. — Poslanec Pradeie poslal shodu nemških strank v Lincu sle dečo brzojavko: »Protestuj**m z Vami. da bi se madjarska prevzeto* st maščevala nad našimi pridnimi vojaki. ProČ od Ogrske! Proč od Č*-hov!« — Vorarlberški deželni zbor se jo sešel včeraj. M^d vlogami je bil nujni predlo* naj se tretjeletniki odpuste, ozircm* naj se skliče državni zbor, da bo uredil re-krutno vprašanje. — Solnograški dež. zbor ki se je otvoril včeraj, je tudi zahteval, naj se tretjeletniki odpuste s 1 oktobrom ter da se ogrskemu državnemu zboru ne dovolijo nika&e koncesije, ki bi oslabele enotnost armade in vojno velemoč države. Končno se je zahtevalo, naj Avstrija vse preskrbi za gospodarsko ločitev od Ogrske, predvsem naj se izdela avtonomni carinski tarif. — Za p o m i r j e n j e tirolskih konservativcev in krščanskih s o c i a 1 c e v so izdali kardinal Katsoh-thaler in škofa Aichner in Valussi pastirska pisma ter so se odredile za prihodnjo nedeljo posebne molitve krivici udarca. eGtejte, tam in tam sem bil, to sem videl in slišal, to si mislim« tako nam govori. Pravi nam o Bahovi vladi in njenih posledicah, o zaprekah germanizacije, o ilirskih duhovnikih, o važnosti ilirstva za duševni podvig in napredek hrvatskega naroda, o gimnazijah, kjer je služboval, o razmerah na njih, o svojih tovariših in nadzornikih. Marsikatera oseba, ki nastopi v »Bahovih huzarjih in Ilirih«, še živi, marsikatere se gotovo spominjajo starejši. Mnogo dozdaj nejasnega nam razjasni Trdinina knjiga, mno goteri mož dobi drugo lice, kakor je je imel doslej Trdina nam nudi z »Bahovimi huzarji in Iliri« lep prispevek k ilustraciji 1. 1848. in njegove dobe. Ne samo mladim Hrvatom, tudi komu drugemu se bodo n. pr. čudne zdele besede nadzastopnika germanizacije Korošca Švaba o Strosmajerju, da je Erzjesuit, der Jesuitenmarschal in še drugo. Ne le južne, tudi severne Slo vane bo zanimala Trdinina knjiga brezdvomno. V nji nastopa mnogotera markantna osebnost, ki je tesno — Carinska ločitev od Ogrske. Zveza avstrijskih industrij-cev je imela na Dunaju sejo ter se je izreklo prepričanje, da se carinska ločitev od Ogrske ne da več preprečiti, niti zavleči. — Grof K h uen - H 6dervary je odpotoval na svoje posestvo He-dervar, kar pač znači, da se glede krize v bodočih dneh ne bo ničesar ukrenilo. Dne 17. t. m. gre Khuen na Dunaj k sprejemu nemškega cesarja. — Rojstni dan srbskega prestolonaslednika se je praznoval 9 t. m. zelo slovesno. Na socialiste, ki so demonstrirali pred uredništvi »Večerne novosti« in »Narodni listi«, so z oken streljali ter so štiri osebe ranjene. — Italijanski kralj pride meseca novembra obiskat angleškega kralja. — Napad na angleške vojake. Ko je 200 angleških vojakov korakalo skozi neko vas pri Adenu, se je zavratno na vojake streljalo Angleži so vas razdjaii ter ubili več Arabcev. In še Korbrovina pri sodišču. Iz Šmarja pri Jelšah 5. septembra. V zadnjem dopisu smo hoteli v prvi vrsti zavrniti neosnovane, predrzne in le iz maščevalnosti naČeČkane tožbe šmarskega nemčurja, češ, da v Šmarju nedostaja c. kr. uradnikom primernih stanovanj. V popolnitev povrnemo se še enkrat k temu vprašanju, nadejaj e se, da smo izpodbili do zadnje trditve lažnji-vega nemškutarja. Dopisun trdi, da morajo sodni in davčni sluge, oziroma dostavitelji stanovati vsi zunaj trga. Istiua. A na tem dejstvu ne bi se izpremenilo nič, tudi ko bi bilo v trgu sto stanovauj praznih. Kajti večina teh uslužbencev ima v bližnji okolici lastne dome s potrebno zemljo, katere so bodisi prevzeli po svojih stariših, bodisi jih prostovoljno s prihranki nakupili. Zato pa stavimo glavo, da ne bi se niti eden preselil v trg, in naj si bi bili pog< ji še tako ugodni. Zato pa je nadalje velikanska brezobraznost s strani renegatske duše, pritoževati se nepoklican v imenu strank, kojim so, kakor ravno omenjeno, stanovanjske razmere v trgu deveta briga. Pa če je imel dopisun čas vtakniti svoj nos v vsako stanovanje, da, celo v stranišče, zakaj neki ni omenil sodnikovega stanovanja. Le-ta stanuje v sodnijskem poslopju in ima ravno polovico preveliko stanovanje. Če se morajo ostali uradniki res tako stiskati v zaduhlih sobicah, zakaj jim ne prepusti erar del sodnikovega stanovanja? Čemu ima ena oseba toli obširne sobe, da bi lahko v njih kegljal, ali se ne bi dalo v njih nastaniti dva neoženjena uradaika? ! Tudi Kolaritsch ni baje zadovoljen s svojim stanovanjem. Temu se ni čuditi. Saj še Bog ne more ustreči vsem ljudem, nikar bi bilo to mogoče „enostranskim šmarskim politikom". In zakaj ni Kolaritsch zadovoljen, pojasnimo takoj. Ko je še bil pri nas za sodnika Krištof, ki ni zatajil svoje narodnosti, bil je Kolaritsch še miren in tih. A čim je sedel na njegovo mesto Wagner, jel je „prevorški Joža" vzdigovati svojo spojena z našo prosvetno zgodovino, dotakne se marsikakega vprašanja, potekla pa ie izpod peresa moža, kakor-šnib je rodila malo slovenska mati »Bihovi huzarji in Iliri« tvorijo I. knjigo Trdininih zbranih spisov. Schwentner ni mogel bolje pričeti te zbirke, Hrvati pa store najbolje, ako jo prevedejo na svoje narečje. Knjiga je obenem zagovor proti Tr-dininim klevetnikom, ki jih ima nekaj tudi slovenska zemlja, da je vzgajal mladino v protiavstriiskem smislu, da je stremil kot panslavist za združitvijo vseh slovanskih rodov in dežel pod oblastjo ruskega carja na razvalinah Avstrije, Turčije in Prusije. S tako veleizdajsko agitacijo se ni nikdar ukvarjal. Razlagal je samo korist in potrebo slovanske vzajemnosti ter vnemal v hrvatski mladini ljubezen do hrvatskega na roda, do materinskega jezika, do narodnega slovstva, do domovine hrvatske. To pa je bila njegova dol žnost. Morda pa bi bilo bolje, ako bi žalil narodni čut • svojih dijakov in jih s takim postopanjem dražil in hujskal zoper avstrijsko vlado in državo? J« L. glavo. Od takrat mu je vse na potu in ne marajo ga niti njegovi somišljeniki. Hodil je najprej na obed k Jagodica, pa je dobil slovo, ker se je bilo bati, da izostanejo zavoljo njega drugi gostje! bel je k Auderluhu, kmalu se je moral seliti. Dobil je tretjega krčmarja, somišljenika Deti Čeka. Pa tudi tukaj se ni pridno segrel. Še so mu bila jedna vrata odprta in to pri Kovačički. Pa kako dolgo je hodil tja! Enako smolo je imel s stanovanji. Povsod so ga teple tuje dveri po zadnji plati in nazadnje ga je postavila celo njegova politična somišljenica, gospa Strecher-jeva —- govori se, da iz nravstvenih ozi-rov — pod kap. Kot Job je stal c. kr. nadoficijal Kolaritsch skoro brez hrane in brez strehe na cesti. Bridka usoda za vsakogar, kogar doleti, trikrat bridka pa, če je dotičnik c. kr. uradnik. Umljivo tedaj, da je vzel nas „prevorški Joža" pero v svojo desno roko in spisal na višjo stolico primerno pritožbo. — Kakor že zadnjič omenjeno, so višje obla sti koj pri rokah, če se gre za „nem-škomislečega" Človeka, kakor se je šlo v tem slučaju. Ne da bi se prej o resničnosti ali neresničnosti pritožbe prepričalo, ukazalo je c. kr. okrajno glavarstvo z njemu sicer neznano naglico trški občini, da odpomore nedostatkom, sicer da se utegne pretresa-vati vprašanje o premestitvi sodišča in drugih uradov. Čudil se je občinski odbor, Čudila se je vsa občina tako nad skoro neprimerno hitrostjo in nečuveno energijo, kakor nad otročjo lahkovernostjo, kakoršno je pokazalo c. kr. okrajno glavarstvo v Celju in causa Kolaritsch. Zato se pa tudi laliKo misli, kakšen uspeh bo imela njegova grožnja. Eno pa povemo njemu kakor Jo-žeku. Stanovanja so prazna in za vsako stranko pripravna. Imajo jih hišni lastniki gg. Jagodic, Anderluh in Tančic, toda za nadoticijala Kolaritscha ne. Dajte nam uradnika, ki ni renegat, ki ne dela zdražeb in ni objesten, pa ga sprejmemo od srca radi. Za uradnike Kolaritschevega kalibra pa naj postavi c. kr. erar barafeo, najprimernejše v Ločnici, koje vhod in iz-bod bo po načinu „Cholerašpitalov" ločen od drugega sveta. S tem končamo svoj odgovor na impertinentne lamentacije o pomanjkanju uradniških stanovanj, katere je nasikala maščevalna duša podlega nemškutarja. Dnevne vesti. V Ljubljani. 11 reptembra. — Suklje — izvoljen. Pri včerajšnji dopolnilni državnozborski volitvi iz kmetskih občin okrajev Ljubljana -Vrhnika -Litija -Višnjagora-Ribmca Velike Lašče je bil izvoljen dvorni svetnik Š u k 1 j e. Oddanih je bilo 2633 glasov; Šuklje jih je dobil 2492; neveljavnih glasovnic je bilo 48. — Vodstvo klen. stranke je imelo včeraj zvečer sejo, v kateri se je posvetovalo, kako naj stranka postopa pri prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Od verodostojne strani čujemo, da sta deželna poslanca dr. B r e j c i n M e j a č d a 1 a svoja mandata stranki narazpolaganje, ker nečeta več biti poslanca. Dr. Brejc je v to prisiljen vsled svoje preselitve v Celovec, g. Mejač pa se je najbrž mandata naveličal, ker se kot pošten naroden mož ne more strinjati s klerikalno politiko. — „Važen napredek v našem zadružništvu" — tako je naslov notici, ki jo je sinoči priobčil »Slovenec«. V tej notici se poroča, da je zeljarska zadruga v Šmartnem pri Ljubljani zgradila svoj dom. »Slovenec« proslavlja to kot dokaz napredka, kuje »Gospodarsko zvezo« v deveta nebesa in izpodbada še druge kmete naj store istotako, naj snujejo zeljarske zadruge. Zgradba lastnega poslopja ni še nikak dokaz, da kaka zadruga proovita. Vinogradniško društvo je imelo krasen dom, pa je šlo rakom žvižgat, konsum v Ribnici je imel lepo hišo, pa je šel v konkurz. In takih slučajev je še dosti, in glavo bi stavili, da tudi z zeljarsko zadrugo ne bo nič boljše. Za kupčilo z zeljem ne zadostujejo same zeljnate glave, nego je treba tudi glave, ki ima kaj možgan. Do slej ni katoliško zeljarstvo rodilo druzega sadu, kakor da je provzro-čilo mnogo škode. Zeljarstvo je bilo namreč doslej eden poglavitnih zaslužkov naših Trnovčanov in Kra-kovčanov. Ti so kupčijo upeljali, ti so zelju dobili odjemalcev in mu priborili lepo ceno , pri kateri je imel tudi kmet izdaten dobiček. Da ni bilo Trnovčanov in Krakovčanov bi morali kmetje svoje zelje večinoma sami snesti ali ga pa prešiČem dati. Sedaj pa, ko so Trnovčani in Krakovčani kupčijo dobro upeljali, so prišli katoliški zadrugarji in jim snedlig sadove mnogoletnega truda. Trnovčani in Krakovčani so pri vseh volitvah delali klerikalni stranki tlako, hodili za njo čez drn in strn — v zahvalo za to, pa jim je stranka vzela kruh in hoče vzeti še tisti košček, ki jim je čstal. In kdo se smeje? Tisti ljudje, katerim je »Gospodarska zveza« molzna kravica, kajti pri zeljarski zadrugi gre največ dobička v žep — »Gosp. zveze«. Če Trnovčanom in Krakovčanom ta do-godba ne odpre oči, potem jim ni pomagati. — Sloga na Štajerskem je stvar, ki se nam večkrat postavlja za vzgled, dasi je očividno, da je ro dila doslej preklicano malo vspehov. Sicer pa se drže dosledno te sloge samo naprednjaki. Klerikalci so b to slogo zadovoljni samo dokler pospešuje njihove namene, drugače pa jo kršijo, kadar jim le kaže. Za to imamo sedaj zopet lep vzgled. Na Štajerskem je kakih 100 slovenskih posojilnic in drugih zadrug. Naravno bi bilo, da se te zadruge zbero okrog celjske »Zveze« — da bi bilo tako vse slovensko zadružništvo enotno organizirano. A kaj vidimo? »Slov. Gospodar« rogovili proti celj ski »Zvezi« in agitira za to, da bi se štajerske zadruge priklopile ožlin-drani »Gospodarski zvezi« v Ljub ljani. Posledica tega bo, da se štajerske zadruge razcepijo: ene bodo pri celjski »Zvezi«, druge pri ljubljanski »Gospodarski zvezi« — škodo pa bo imelo slovenstvo na Štajerskem. Štajerskim klerikalcem je ljubše, da trpi skupna narodna stvar, samo da ima njih strankarska »Gospodarska zveza« nekaj več članic. In tako tolmačijo klerikalci slogo vedno. — Mariborski škof in štajerski nem skuta nji. S Šta|er-skega ue nam piše: Naš knezoškof g. dr. Napotnik vživa posebno zaupanje pri onih, proti kojim se njegova lista »Siidateirische Presse« in »Gospodar« z veliko vnemo borita. »Štajerci« rekiamujejo gosp. knezo škofa čisto kar za svojega; vedeli bodo že, zakaj. Zadnja številka »Štajerca« pravi v uvodnem članku: »N*š škof Napotnik je blagi gospod, on je pravi dušni pastir, on ima dovolj izvrstnih duhovnikov v svoji škofiji, zato pa se nam vsili nehote vprašanje, zakaj vendar-le teh ne pošlje na misijone. Odgovor je lahek! Ker žalibog on v svoji dobrosrčnosti, v svoji pravic nosti niti ne sluti in ne more vedeti, kako ravnajo njegovi poslanci z njegovimi dušnimi ovčicami. Ubogi knez in škof, ljubeznjivi naš višji pastir, kako se zlorabljajo tvoji blagi, tvoji plemeniti nazori. Ubogi knez in škof, kolika krivica se i teb godi, ker tudi tvoj ugled trpi s takim po stopanjem, trpi pa tudi — in to je najhujše — ugled presvete naše vere.« — Ako bi ne bile tendence »Štajerca« v narodnem oziru vsa kemu Slovencu dobro znane, moral bi vsakdo misliti, da je listič »črn«, kakor najbolj delaven dimnikar; ker pa dobro vemo, da le udriha po vseh stanovih, ako pokažejo le ko ličkaj narodne zavesti in delovanja, čudimo se, da tako zvana »leibblatta« g. knezo škofa, namreč »Sildst. Presse« i n »S lov. Gospoda r«, molčita o tem slavoapisu in ga ne za vrneta niti z besedico. In to je, kar smo hoteli pribiti, ker je ta slavospev vendar jako — sumljiv. — Dogodki v Ricmanj iti. »K linost« poroča: Po znani razpravi na deželnem sodišču v Trstu proti vaškemu županu Ivanu B *rdonu, ki se je, kakor znano, završila s tem, da je bil obtoženec rešen vsake krivde, je zagrebel lati že 4 osebe; tri otročiČe in onega italijanskega podanika, ki se je bil vrgel z mosta na železniški tir. Sedaj pa se pri pravljajo — civilne poroke. Ali Ric- manjci odklanjajo vso krivdo na tem da je prišlo tako daleč. Oni se skli oujejo na zakon, ki določa svobodo vesti. Oni so nastopali odkrito: pr vedali so bili, da hočejo ostati ' okrilju rimske katoliške cerkve, al v latinsko cerkev da se ne povrnejo več in pod nobenim pogojem. Na njihovo odkrito in lojalno na9topanj* so odgovorile oblasti — cerkvene m posvetne — s pritiskom in represa lijami. In tako so se stvari razvijal« dalje in donašajo — sadove. Cerkei v Hicmanjih je še vedno zaprta okna so zastrta z zavesami; isti velja za loško cerkev. Zvonovi so — šli v Rim po želji in zapovedi cer kvene oblasti. — Katoliška morala. Več' krat smo že imeli priliko, da sme ožigosali včasih naravnost škanda lozne dogodke, ki se gode po razni, božjih potih. Gnusno praznoverstv; se šopiri vsepovsodi in od gotovit krogov se baš to praznoverstvo pra pridno in premeteno izkorišča, da] i se napolnjujejo žepi in da odpada j tudi nekaj za farško bisago. Ne| davno tega sem bil v nekem znanem . takem kraju »božje milosti«. Pred ] cerkvenimi vratmi so se na doU mizi prodajale razne voščene figa rt in figurice, predstavljajoče žival, otroke, razne dele človeškega telesi itd. Verniki pridno kupujejo U stvari ter jih potem žrtvujejo raznim božjim priprošnjikom v svrho, da bi jim leti podkupljeni s tem daron izprosili pri Bogu kako posebno milost. Te figurice se navadno posta vijo pred soho ali podobo dotiČnega svetnika, ali pa se polože na oltar Kakor hitro pa se oddaljijo pobožni romarji, že pride cerkovnik z Wi ■ kim jerbasom, v katerega pomeče vse pravkar svetnikom in cerkvi da rovane figure. Pred cerkvijo p* proda mežnar vse one Bogu, Mater; božji in raznim svetnikom in sv nicam »ofrane« voščene voliće, osliče, teliče, praseta, voščene otročiČe, noge, roke, ušesa in kdo ve, kaj še vse prav istemu prodajalcu, od katerega so jih nakupili pobožni romarji. In preide ura ali dve, pa |it vidiš zopet stati pred božjim žrtve nikom. In pride zopet mož z velikim jerbasom in figurice se zopet odneso na prodajalno mizo pred vratmi božjega hrama in tako gre to naprej — in inOnitum! In kaj pravijo k temu naši duhovniki, ti služabniki božji? Oni previdno molče, oziroma to pobožno kupčijo še podpirajo, saj jim to nese. Gadja zalega Treba bi pač bilo, da bi znova pri šel Kristus ter z bičem nagnal iz hrama božjega to malopridno ne-krščansko svojat. — Umrli. V Ljubljani je umrl hišni posestnik Karol S i r n i k v starosti 63 let, v Gradcu je umrl umirovljeni kaznilničm ravnatel) Ferdinand V i 1 h a r . na Hrvatskem pa znani stavbenik Lončari č. — Pet učiteljskih mest praznih je zd j na deželi, pa — nobenega kompetenta! Takih razmer še na Tr l«kem ni! — Vodstvo trirazredne ljudske sole v Toplicah pri Novem mestu se je poverilo začasno ondotnemu učitelju g. M a t k u. — Hrvatsko društvo ,Kolo' v Ljubljani ]e sklenilo, povećati svoj tamOuraški zbor in ga popolmu z najnovejšimi tamburami, (brafi-čelo, kontra-bugarija itd.), ki so potrebne za večje t mburaške zbore. Z ozirom na to vabi društvo vse Slovenoe in Hrvate, ki so voljni pristopiti tamburaškemu zboru, da se najkasneje do 15. t. m. oglase pri K-M Valent'ću, na JSv. Petra cesti št. 27., ali pa od 6. do 7 ure zvečer pri zborovodji gosp. S. Lehpanrterju, Žabjek št. 5 Vaje se začno 17 t. m, kje in ob kateri uri se naznani po zneje. — Železnica Grobelno-Slatina - Rogatec« Pretečeno bo; bot>> ob petih zvečer je prišel prvi tovorni vlak v Šmarje. Ljudstvo je z veseljem pričakovalo. Gostilničar Jagodic je prinesel strojevodju in spremljevalcem okrepČave v stekle* mcaV Kmalu potem je prišel še drugi vlak. Oba so združili in se odpeljali na Podplat. Tu je kamnolom s parnim mlinom, ki drobi veliko kamenje. Od tod se bo razva-žal pesek in drobni kamen na vse strani. Koncem oktobra bo železo* proga dogotovljena in sposobna z* promet. — Gosp. Jernej Bahovec je založil nove kolorirane razglednice s sliko mlade deklice v slovenski na rodni noši. Pod sliko so natisnene besede »Sem slovenska deklica«, začetek znane rndoliubne pesmi. — „Divji lovec" v Begunjah. V korist spomenika slavnega pesnika Prešerna prirede domači abi-tunjenti dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer na vrtu g. Ivana Avsenika narodoo igro »Divji lovec«, g. F. S. Fmžgrarja Igri sledi godba, petje in gljiva pošta. K obilni udeležbi vabi dijaški odbor. — Blagos.ovljenje gasilnega doma v Ribnici bo v ne deijo dne 13. septembra. Po blago-slovljenju bo skupen obed, koncert hublranek«* društvene godbe in ples. — Žrtev sleparja. Sredi av^nsta se je poročil pomožni učitelj v Žužemberku Ivan Kaker, doma iz Ljub neg a na Štajerskem, z nekim pridnim dekletom iz Jame, ki mu je donesla v zakon 600 K. Kaker je svoji ženi ta denar vzel in pobegnil pred nekaj dnevi s trgovcem Vokačem iz Dvora, ki je napovedal konkurs, v Ameriko. — Nočni napad. Franc Pajk iz Stranske vasi in Vincencij Zaman iz Mleščeva sta napadla preteklo soboto ponoči Jerneja Turka s Hudega vrha, ko se je ta na z voli rpreženem vozu peljal proti domu. Podrla sta ga s poleni na tla, da je nezavesten obležal. Ranjenca so našli Šele naslednjega dne; ko ga je zdravnik preiskal in obvezal, so ga prepeljali na njegov dom. Napadalca so orožniki v Zatičini prijeli ter izročiti sodišču v Višnji gori. — Ulom na posti. Neznani lopovi so v noei od 7. na 8. t. m. ulo-mili skozi omreženo okno v poštni urad na Savi pri Litiji. Odnesli so železno blagajno, v kateri je bilo 312 K ►8 vin. ter vrhu tega še ukradli v predalčku se nahajajočo gotovino v znesku ;v> 52 K, eno zlato in eno srebrno uro in dvocevno lovsko puško. Te stvari ?o privatna last poštarja Iljaša. Prazno blagajno s tremi hranilnimi knjižicami in nekojimi brezvrednostnimi srečkami našli orožniki naslednjega dne na 5ti proti vasi Konju. Ulom se je izvršil s posebno rafimranostjo in vse kaže, da so bile lopovom krajevne razmere natanko znane. — Iz Postojane se nam piše: V nedeljo dne 6. t m. priredil je po- ; nski »S>kola popoludanski peš izlet na Rivb^rkomando. Istega s« je udelt-iilo 20 članov v društveni opravi ter m m>gobrojno občinstva. Prišt-dsf na R-»vberkon-aodo, pričela se je po kratkem odmoru ob zvokih po3toj>nske godbe prosta zabava. Peklo se je janca prepevalo narodne pesni ter se navduševalo za sokolsko idejo. Miadnat razveseljevala se je na r>r,:8tem pri igrah in s plesom. Vsa Ravberkomanda, kakor prostor, kjer se je vršila zabava, bil je z zastavami ozal]šan, za kar gre vsa čast gosp. gostilničarju Debevcu, kakor tudi za dobro postrežb >. Prostor pred gozdičem, kjer se je peklo janca, prepustil c drage voije g. Dralka, za kar hvala nu. Proti večeru vrnila se je vsa ta ogromna narodna četa z godbo na čelu proti Postojmi. Korakajoč skozi trg, doneli so iz krepkih sokolskih £rl »Na zdar« in »žsvio« klici. Vse je bilo navdušeno in veselo, čulo se je le eno željo, da bi nam Sokol pri redil še več takih izletov. Z veseljem smo opažali, da je bila to pot i po stojinska inteligenca v jako častnem številu zastopana. Smelo trdimo, da bo bile vse postojnske narodne rodbine zastopane, kar nas je tembolj veselilo. Pa tudi obilo gostov iz Planine, Cerknice i. dr. nas je s svojim prihodom razveselilo. Le tako naprej s »Sokolom«, kateri goji najlepše ideje, dosegel pa bode iste le tedaj, ako se ga vsi skupaj trdno oklenemo ter ga z zanimanjem podpiramo. Na zdar! »Sokol«. — Nov most čez Krko prične se delati med Stažo in Vavto-vasjo namestu sedanjega lesenega. Most bo iz železne konstrukcije na kamenitih oporah. — Dež in toda. Med vče rajšnjo ploho je padala po Dolenj skem in Notranjskem ter v ljubljanski okolici toča, ki je zlasti na ajdi precej škode napravila. Zrelo ajdo je močno otresla. — Kmetje se o bo nožu je j o v Loki pri Žuzmu in bližnji okolici na Spodnjem Štajerskem; v Celju so že nakupili preko 100 samokresov in drugega orožja. V kraju seje namreč nastanila nevarna roparska druhal, ki že dlje časa vznemirja celo okolico, ne da bi jo mogli zasačiti. Da se za vsak slučaj ubranijo roparskih napadov, so se kmetje odločili, da se preskrbe s potrebnim orožjem. — Zahvala. Veselica sloven skih odvetniških in notarskih urad nikov dne 5. t m. se je vrlo dobro obnesla. Da imamo zaznamovati tako lep vspeh, gre v prvi vrsti zahvala p. t. ljubljanskim slovenskim odvetnikom, notarjem, njih koncipijentom in uradnikom, kateri so k isti pripomogli z raznimi prispevki ter p. t. darovalcem lepih dobitkov, v drugi vrsti vsem, ki so blagovolili veselico počastiti s svojim prihodom. Dolžnost me veže, izreči imenom odseka vsem p. t. navedenim, sosebno pa tudi si. pevskemu društvu »Ljubljana«, katero je blagovolilo brezplačno sodelovati pri veselici, in vsem p. t. damam, ki so Be tako ljubeznjivo žrtvovale raz prodaji šopkov in srečk, — presrčno zahvalo. — V Ljubljani, dne 7. septembra 1903.—Josip Christof, predsednik veseličnega odseka. — Razširjenje vojaškega strelišča ob Dolenjski, cesti. Do zdaj so zgradili novo cesto od vznožja proti hribu nad starim poslopjem ter ob robu notri do nasipov. Pretekle dni so začeli zidanje tudi s zidovjem temeljev Btreliškega poslopja. Delavcev je baje 240 na delu. — Nova ulica. Cesta, ki je izpeljana od Dolenjskega mostu ob Gruberjevem kanalu v Prule mimo nove Bohove vile štev. 6, je dobila ulično ime »Gruberjevo nabrežje«. — Neprevidnost. Ana Ka-stoličeva, služkinja pri oerkovniku Valentinu Pivku na Poljanski cesti št. 80, je včeraj dopoludne s špiritom kuhala mleko na samovaru iu poštovala šestmesečnega otroka. Ker ni mogla ognja drugače pogasiti, je vlila vode v samovar. V tem trenutku je pa ogenj izbruhnil otroku v obraz in ga tako zelo opekel, da so ga morali oddati v deželno bolnico. — Ustavljena električna železnica. G. Herzmann nam piše: „Slavno uredništvo! Zanašajoč se na Vašo prijaznost, uljudno prosim, da bi blagovolili konstatirati, da nisem jaz ustavil električne železnice, ampak nek gledališki uslužbenec, ki pa tega tudi ni storil nalašč, ampak le po na-klučju. — Z velespoštovanj em E. Herzmann. — Z odra padel. Včeraj je padel z odra Švigeljeve hiše na Dolenjski cesti slikarski pomočnik Rajko Dežman ter se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Ulom. Danes ponoči je bilo ulomljeno v barako nemškega športnega društva za Bežigradom in sta biii pri tem ukradeni dve raketi za žoge zbijati, vredni po 13 K. — Tatvina. Lastnici Huttovega zavoda na Poljanski cesti je bil dne 5. t. m. skozi okno iz sobe v I. nadstropju ukraden rudeč namizni prt, vreden 10 K. — Izseljevanje. V Ameriko se je v sredo z južnega kolodvora odpeljalo 15 Kranjcev. — Na \Vest-falsko se je odpeljalo 50 Notranjcev. — Iz Amerike je prišlo 10 Kranjcev in 10 Hrvatov. — Uklal je nocoj ponoči v Zvo narskih ulicah neki Italijan neko zloglasno žensko s škarjami in jo hudo poškodoval. — Hrvatske vesti. Sprememba v vodstvu srem skega komitata. V nedeljo se je uradništvo sremskega komitata v Vukovaru poslovilo od dosedanjega podžupana dr. Unkelhauserja in se predstavilo njegovemu nasledniku dr. Subbotiću. — Umrl je v Ogu 1 i n u ravnatelj ondotne hranilnice, Roman Rittig. — Slavnostna proslava tridesetletnice prostovoljne požarne brambe na R*ki se je vršila v torek. — Samomor nadzornikajetnišnioe. V Reki se je ustrelil v sredo 37ietni nadzornik jetmšnice Ivan Szalay. Zapustil je vdovo in pet nedoraslih otrok. — Detomora. Udova Jela Ilio v Stanovih, okraj Brčka, je po rodila nezakonsko dete, ga pustila od gladu umreti in ga vrgla v po tok, kjer so ga našli pastirji. — V Suhopolju, okraj Maglaj, pa je poro dila neka 22 letna mohamedanka nezakonsko dete in ga vrgla takoj po porodu v reko Sprečo. — Gorelo je v torek v neki trgovini, v ulici del Molo na Reki. Zažgala sta dva dečka po neprevidnosti špirit in dobila pri tem tako hude opekline, da je eden že umrl, dočim so drugega rešili. — K d e -monstracijam dne 18. avgusta. M. Trivanović, ki je baje psoval stražo in povlekel konja dr. Gilntherja za uzdo, da se je splašil in vrgel jezdeca raz sebe, je bil ob sojen na 6 mesecev težke ječe. — Za pogorelce v Travniku. Nadškof Stadler je obljubil, da bo preskrboval sto obubožanih rodbin deset mesecev s hrano na svoje stroške. — Princ Ludvik W i n dischgratz je prišel včeraj v Zagreb in odpotoval danes opoludne v Budimpešto. — Zaplemba. Liat »Hrvatsko Pravo« od srede je kr drž. odvetništvo zaplenilo. — Skupščina zaveze dalmatinskih učiteljev se je vršila v ponde-Ijek v Spljetu. — Slavni hrvatski slikar Bukovac se bo zopet nastanil v Zagrebu. — Tadej Sm i č i k 1 a s slavni hrvatski povest niČar in predsednik akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je do-šel v Dubrovnik. — Izložba V i -d o v i 6 e v i h slik se bo otvorila v nedeljo, 13 t. m. v občinskem gledališču v Spljetu. — Parobrod „Fiirst Bis-mark", družbe »Hamburg Amerika črte«, kateri je iz Hamburga dne 27 avgusta t. 1. ponoči odplul, dospel je v New YorkJ že 4. septembra t. 1. ob 7. uri zjutraj. (3367) * Najnovejše novice. Požari. V Endredu pri Požunu ie zgorelo 75 hiš Zgoreli so tudi 4 otroci in dve ženi. V Bielici je zgorela to varna zi odeje in sukno. č»koda znaša 300000 K. — Pomanjkanje vode v Istri je toliko, da morajo kmetovalci poklati živino, ker je ne morejo napajati. Namestništvo je sklicalo deželno konferenco na dogovor, kako bi bilo nabaviti vode. Trije parniki dovažajo s*mo vodo. — Izvoz živine iz Budimpešte je prepovedan zaradi bolezni na gobcu inp*rkljih. — Velikega morskega volka so videli ribiči blizu reškega pristanišča. Volk je bil do 7 metrov dolg. — Zopet požar v Travniku. Včeraj je zopet zgorelo v Travniku 7 hiš. — Na grobu vojaških žrtev v Bileku je priredil novi polkovnik s celim polkom po smrtno proslavo. Imel je ginljiv nagovor ter položil venec na grob. — Roparski umor pri Ogulinu. Roparji, ki so ustrelili trgovca Schle-singerja in njegovega voznika, so usmrtili tudi 8letnega sina gozdarja Pavečića, ki je v bližini paael, da bi ne mogel pričat*. Kot sumljivega so zaprli gozdnega ču aja Novaka. — Izgredi eocial n ' h demokratov so se pripetili i Vel. Varadinu. Demon* tran tj e BO n~ policaje streljali ter ranili štiri policaje. — Gimnazijalka — miril ka V Iv.^o nevu je streljala abiturijentka Helena Čerenkova na ravnatelja kreditne banke Laza, s katerim je imela lju bavno razmerje. Lazo je smrtno ranjen. * Zakaj je cesar proti madjarski komandi v armadi? »Maorvar Szo« — glasilo bivšega ministrskega predsednika in sedanjega najvišjega dvornika barona Banffvja, ki ima z dvorom najtesnejše zveze — poroča, da je cesar rekel nekemu ogrskemu državniku: Protivim se uvedenju mad-jarskega jezika v armado v interesu Madjarov. Ce bi dopustil madjarski jezik v armadi, potem bi hrvatski polki morali dobiti hrvatsko vele-vanje. Cim bi Hrvatje zahtevali hrvatsko velevanje, zahtevali bi to tudi drugi Jugoslovani. Konec bi bil, da bi en del armade komandirali nemški, drugi del madjarski, tretji del pa bi imel jugoslovanski značaj, to je, na mesto dualizma bi stopil triaiizem, ki bi bi izredno nevaren, zakaj v tem, ko bi pri nemški in madjarski komandtranih četah pripadali vojaki različnim narodnostim, bi slovenski komandirana armada bila edinstveno slovanska in edin stveno protimadjarska. Zato pravim, da v interesu Madjarov ne morem dopustiti madjarskega velevanja. T izjava je gotovo jako zanimiva. Prav južni Slovani smo do kosti črno-rumeni in vendar si šteje krona v dolžnost, da proti nam varuje — koiutovoe. * Poklic francoskih žen. Polovica francoskega ženstva si sama služi kruh Po statist ki je na Fran ooskem: 450 ženskih lekarnarjev 519 pisat*-1 j. c. 3600 slikane in sku'oturk. 3500 gledahsčnih igralk, 30 000 mo-rlistinj, 50 000 državnih uslužbenk, 95 000 vlagateljic, 100000 učiteljic, 245 000 trgovk, 500 000 rentirte, 600000 tovarn^kih delavk, 650000 služkinj, 950 000 šivilj in 2,700000 delavk na kmetijah. * Dežela brez tiskarne je Perzija. Tam se knjige in časopisi ne tiskajo, temuč litografirajo. Per zijci ne trpijo tiskanih Črk, ker so preveč ravne in enolične, zato da jejo prednost litografiji, ki jim prinaša lepo zavite pismenke »umetniških« pisarjev. * Eden, ki ni poznal etiket. Ko |e prejšnji ruski car nekega dne sprejemal diplomatične zastopnike, vprašal je običajno ameriškega poslanika, ali ima z doma ugodne vesti, kar pomeni v smislu etikete vprašanje, kako se počuti državni poglavar. Bilo pa je ravno takrat, da je dobil ameriški poslanik dečka, car pa deklico Na cesarjevo vpra sanje je tedaj odgovoril srečni poslanik: »Hvala, Vaše Veličanstvo, izvrstne vesti, deček je ter tehta 12 funtov.« Vsi naokoli so jedva pridržavali smeh, car pa je prijazno odgovoril, da ga veseli to slišati ter prosil poslanika, naj izroči svoji soprogi najbolje čestitke. Potem je šel car naprej. Ameriški poslanik pa se je spomnil, da je nekaj pozabil; sto pil je za carjem ter mu polotil roko na ramo, rekoč: »Prosim, Vaše Ve- ličanstvo, odpuščanja, pozabil sem pozvedeti, kako se počutite carica in mala princezinja.« Zopet je odgovoril car prav ljubeznivo, da sta obe razmeroma zdravi. O tem dogodku se je mnogo govorilo in smejalo ter ga je končno zvedela tudi carica (sedanja vdova). In visoka dama je napravila vsem nadaljnim dovtipom konec s tem, da je pri prihodnjem sprejemu ameriškega poslanika posebno odlikovala ter se mu pred vsemi glasno prisrčno zahvalila za skrbnost * Originalne vizitke. Mau-rice Donnay, znani francoski dramatik ima veliko zbirko vizitk. Med temi so posebno „ zanimive" sledeče: „Artur Berzinev, vitez Pijevega reda (Rim), agent za zakonske dispenze". — Tbr-nistein, vpokojeni kapitan, soprog gospe grutice-vdove pokojnega generala Boll-willerjau. — „ Vdova Aimee Martin, poprej vdova slavnega pisatelja Ber-narndina de Saint Pierre". — „Feliks, oče gospice Rahel". — „William Sil-vener, spremljevalec lorda Byrona". — „Lenain-Dutot, prestavi vsako prozo v verze (pouk)". * Kuga v Marži lju. Tovarna za kartouaže, kamor se je zanesla s cunjami kuga, je bila nalašč zažgana ter je popolnoma zgorela. Tudi cela naselbina cunjarjev je zgorela. Bati pa se je, da so s pogorišča zbežale v mesto podgane ter prenesle kužne bacile. Na ladji, ki je dovažala cunje, so našli več mrtvih podgan. Neka delavka, ki je odpirala vreče, je takoj zbolela in umrla. Dosedaj je umrlo pet oseb, 27 jih je pa v bol niša ci. Promet z Marziljo, ki ga ima ogrska parobrodna družba »Avstria«, se bo moral najbrže vstaviti. Saniteta' veščaki trdijo, da ni nikake nevarnosti, da bi se kupra razširila. * Za koga delamo? Za mesarja, peka, krčmarja in kavarnarja 4l/a meseca, za hišnega gospodarja 2 meseca. Za postrežbo l1/« meseca. Za krojača, črevljarja, šiviljo in pe rico 1 mesec Za vzgojo otrok 1 mesec. Za hranilnico 1 mesec. Za kur-|avo pol meseca. Za književnost 10 dni. Za druge dušne užitke 5 dni. * Nov zakon v Italiji. Da bi preprečili ali saj omejili izvoz raznih umetnih izdelkov iz starega veka, uvedli so v Italiji nov zakon, katerega štiri točke se giase: 1 { Prepovedano je izvažat: razne starine, ki so se dobile pri izkopavanju Prepoved velja najmanj za dve leti po izkopanju Posebno pa velja to o starih umetninah, ki so v rokah pri vatiiiu oseb in o katerih se st-stavlja ad boc imenik. 2 ) Vsakemu carinskemu uradu borieta dodeljena dva uradnika, ki bodeta lahko ovirala tudi izvoz onih umetnih izdelkov, ki niso zaznamovani v imeniku. 3) Pred pretekom dveh let naj se sprejmejo v proračun določene svote za eventuelni nakup posebno dragocenih izdelkov 4.) Določbe novega za kona veljajo za vse umetne izdelke starega veka, za kater?h izvoz se je prosilo šele po 26 |unnu 1903. * Novo cesarstvo. Pariški milijonar J . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) /Upinske montan .... Praske želez, ind. dr. . . Rima-M uran yi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe CeSke sladkorne družbej . •Valate.'| C. fer. cekin ...... 20 franki S20 marko >..«... Sovereigns ...... Marke ........ Laški bankovci. . . . .| Bablji ....... Dolarji ....... Žitne cene v Budimpešti. dne 11. septembra 1903. Termin. Klaga 99 90 100 10 99 85 100 05 100*35 100*65 12(126 120 45 9775 97 96 11886 1 119 05 9976 10075 100 — —*— 100* —•— 10035 101 35 99 60 93 80 9975 99 85 101 — 10170 1C5 10 10610 101 — 102*— 10025 101*25 100 — 100*70 100*— 101 — 100 25 10125 98 60 99 — 9950 303 — 304 — 100 — 101 — 170 — 179 — 18260 184 50 247 — 251 — 154 60 156 50 287 — 292 — 277 — 282 — 260 — 265— 87 — 90*— 11425 11525 18 75 1975 438 — 442 — 83 — 87 — 79- 81 — 71 — 75 — B325 54 25 26 20 27 20 68 — 72 — 78'— 81 — 482 — 488*— 8450 85 60 661 75 652 75 1664 — 1574 — 643 — 644 — 711 — 713 — 260 50 251-50 650 — 660 — 367 — 368 — leeo — 1670 — 453 - 454 — 376 — 380 — 347*— 349 — 146 — 1147 — 11*36 11*48 19*C6, 19*02 23*48 23 56 2392, 24'- U7*40| 11755 95'10| 95 30 263 25! 254 — 4 84; —■— Pšenica za oktober „ april 19C4. Rž „ oktober . Koruza „ sept. 1904 „ „ maj 1904 . Oves _ oktober za 50 kg K 7*48 ■50 - - rs ■ 50 » - £S „ 50 B n 5-50 - 50 . . 548 __E/^tiv^J"*1/, vinarja višji._ Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas dobri soprog, brat, oče, ded in praded Anton Lončarić 'veleposestnik, podjetnik In trgovec v starosti 70. let, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 1. pop. mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika priložili se bodo na tukajšnjem pokopališču, dne 11 t m. ob 8. uri ajutraj. (2373; Maše zadufinice se bodo brale v domači župnijski cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev T Selcih, dne 9. septembra 1903. Žalujoča obitelj. Globoko užaljeni javljamo, daje po Božjem sklepu danes po 6. uri popoludne umrla nasa ljubljena soproga, odnosno mati, gospa Ana Škerlj roj. Trdina prejemsi zakrament sv. poslednjega olja. stara 53 let. Pogreb bo 11. septembra 1903 ob polu 6 uri popoludne. (2359) Sveta masa zadušnica se bode služila dne 11. septembra ob polu 8. uri v kapiteljski cerkvi. Novo mesto, dne 9. sept. 1903. Ivan Škerlj, c. kr. dež. sod. svetovalec, soprog. — lir. Tli lun . «l*e-rlj,vc. kr. sod. adjunkt, Iju-ItivoJ v .**»l*e«-lj, c. kr. gimn. prof. Ana SUerIJ, ■ v»" fkcrlj. stud. phil., Ktanko *Šk«rlJ, gimnazijec, otroci. Vence hvaležno odklanjamo in prosimo tihega sočutja! Angeljnovo milo Jtfarzeljsko(belo)milo. (OT2_46) > ziamko sta najbolj koristni stedilni mili za hišno rabo! Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemanr Ljubljana. (2362) zahvala. Slavni samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske mi je prisodil povodom premo vanj a konj v Postojni dne 8. avgusta t. 1. IO K kot danilo za dobro podkovstvo. Za to darilo se najtopleje zahvaljuje Peter Šorc-Kaluža kovaški mojster v Knežaku na Pivki. iz boljših hiš, se sprejmejo na stanovanje s popolno oskrbo. Vec s« poizve na Francovem nabrežju Št. 7, I. nadstropje 2368-1 Dijaka iz boljše hiše sprejme učiteljska rod bina na stanovanje in hrano 2372-1 Kje? pove upravništvo »SI. Nar.'. T7"elils:o izbero finih specijalitet po vsaki ceni od 14. — do k -4»— kilogram ponudi tvrd k a (11—2^6) Edmund Kavčič zzzzz v Ljubljani, zzzzz Mn ] Nnr-Ynt samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki „Fr&DCOike prekomorske družbe". —* Edina -»—- direktna in najkrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino (2—19) oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". Dua dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Vrt na razpolago. Natančneje se izve: Gradišče Štev. IO. (2351—2) Gostilniški prostori na Žab jeku št. 3 se takoj oddajo. Povpraša naj se pri O. Dolencu, VVolfove ulice. (2361—i) 100 hektol. finega zajamčeno naravnega terana se v partijah od 5 hektol. naprej samo po 12 gld. radi bližnje trgatve proda direktno iz kleti kmeta v okraju Kanfanar. (2313-2) Vprašanja naj se pošljejo na D. Zalaznika, Kanfanar. Wilhelmovo tekoče mazilo .BASSORIN' c. kr. prlv. 1871. 1 vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov K 24. \Vilhelmov c. kr priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znaustvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le- karni Franca VVilhelma, c. In kr. dvornega zala ga tel j a Neunkirchen, Nižje Avstrijsko. Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajs-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh. Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim bolečinam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b ,2721—11) Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se naravnost pošilja. Zelo vredne, nezgorljive oar blagajne se dobe in ogledajo pri: (2364—1) lvsira.u %j€b^ 8c sla trgovina s šivalnimi stroji in kolesi J vitkiji Dunajska cesta štev. 17. T7~ 2. S Opozarja se na razglas št. 6297, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", Klagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „Wiener Landvvirtschaftliche ZeitUDg" zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1904. leta do 31. decembra 1904. leta. Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbo valnih skladiščih v Mariboru, Celovcu in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, even-tuelno tudi po pošti. (2331—1 C. in kr. itttendanca 3. voja. Dobro urejena gostilna v Ljubljani 2369-1 se da v najem. Vpraša se v upravništvu SI. Nar.1. iz boljših hiš se sprejmejo na z**lo dobro hraDO in nadzorstvo. 2376-1 Več v upravništvu »Si. Nar«. Išee se stanovanje z 2—3 sobami in pritiklinami. Prevzame se takoj. (2370) Ponudbe pod f|P- Wl«" na upravništvo „Slov. Naroda". Ure na nihalo z m ipi# 80 za^nJa novost v izde-I 4 ■ c In K lovanju ur. Te francoske 1? miniaturne ure so 69 cm dolge, omarica, natančno taka kot kaže slika, je iz naravne orehovine in fino zlikana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi robovi, m umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepSe koračnice in plesne komade Cena z zavitkom in zabojem samo 10 kron. Ista ura brez godbe, ki pa bije vsako pol in celo uro z zavitkom in zabojem samo 13 kron. Te ure na nihalo ne gredo samo garantirano točno na minute, ampak so radi res krasne opreme lep in eleganten del pohištva. Pozornost vzbuja krasna stenska ur* z natančno reguliranim budilnikom in toplomerom, 66 cm dolga, 25 cm Široka. Cena 8 kron. PoSilja po povzetju VI. Rundbakin, »iieimJ. IX.. Ker^aNie 3. 2317—1) Bogato ilustrovani ceniki zastonj Prw izvežbano v trgovini mešanega blag sprejme takoj ali koncem mesec- Anton Patu«? 236- trgovec na Prem u, 2TotranJsk TriiMi j se' sprejme takoj v trgovini cralar terijske^ri in norimber^ketr** blsgg Ernst Jeuniker 2m v Ljubljani, Dunajska cesta l-*če se s 1. novembrom ai 1. oktobrom t 1 stanovanje z dvema sobama in pripadki, ever. tualno z eno večjo sobo in pripadk: za rodbino brez otrok. Ponudbe naj se prijavijo uprav ništvu »Slov. Naroda«. (2343—2 šolske potrebščine dobe se s no in dobro pri tvrd ki Ivan Bonač \> Ljubljani Selenburg'ove ulice nasproti c. kr. glavna pošte sel L. ice i podpisani gremij naznanja, da se vršć p on a vi javni izpiti na gremij alni trgovski šoli dne 27. septembra 1.1. ob 7. uri zjutraj, šola se pa otvori isti dan ob pol 11. uri dopoludne. (2355—2) Trgovski gremij v Cjubljani. ] Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. laTpd ia voaaega reda. veljaven od đne 1. maja 1903. leta. Odbod Iz Ljubljane ju2. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlas v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomcst, Monakovo, Loubno, Cez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri aj. osebni vlak v Trbiž od 1. jnlna do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzeu, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L*psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih oči 31. maja. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-gene, Curih, Genevo, Paria, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejeviee, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, i-3 Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensioste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in 11. razreda.) — Proga v Novo me3to in v Kcčere-Osebni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur* b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijaš: juž. YoL Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensleste, Solnograd, Lmc, Steyr Lgubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. Bri 16 m dopoldne osobni vlr.k z Dunaja Cez Amstetten, Prago (direktni vozovi l. in & razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijeviee, Solnograd, Line, Steyr, Par^ Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Ilohoi Pontabel. — Ob 4« uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer oa vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla Crez Selzthai iz Inomosta, Cez Kleic-Reifling iz Steyr, Luk a, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, LipBkega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in i> in ki h od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembi ob nedeljah in praznikih. — Proga u Novega meeta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega meb.it. KoCevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v iamn * Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, — Pnhcd v Izbijano drž. kol -Kamnika- Mešani vlaki : Ob b. uri 4b m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopcludu^ ob li. on 1U in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah m prazuiaiii. (1711 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzaj© m ma, zavarovalna "toataiszsi v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi tlovanHko - narodno upravo. (26—104) Vm pojasnila daje: Generalni zaatop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši -»I* £-*«^r. m*2fiM Zavaruje poslupja in premiCnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne ,in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr^Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarneu. 1Y 3PP