266. številka. Ljubljana, v torek 18. novembra. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan avečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za J«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj se izvolč frank ir a ti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biii, „ Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Brez naslova. (Iz sodnijskih krogov.) 11. novembra 1884. Zadnjikrat nam je tedaj državno pravdništvo zaplenilo naš članek, ugonobilo nam besedo ter pokopalo nase misli v večni grob, prav po pesnikovem izreku: .„glas ti zapre besedij, z rok ti potegue pero" „Sodnija in pravdnija nt i sestri," smo dejali mi; državno pravdnifitvo pa se je tudi naučilo nekaj iz nagega ljubljenca Preširna, ter nam, prečitavši nai članek: „Sodnija in slovenščina", odgovorilo: ,,Ni bila deklica taka za me." Mi mislimo, da je človek sodnijskega Btanu, tedaj omikan mož, v stanu izven urada kako besedo h hn ti, katero bi zamogla državna pravdnija v svojem uradu prenašati, če ni posebno razvajena. Kaj se čel Sic fata tulerunt; državna pravdnija ima v rokah merilo, in a kojim meri svobodno, objektivno in subjektivno kritiko. Vender velecenjeni gosp. državni pravdoik v belej Ljubljani! Oprostite nam našo drsnost; mi bi želeli, da boste Vi nekdaj pred našim bodočim kulturnim in literarnim historikom, če nam bode mila usoda katerega naklonila, tudi tako uspešno, tako sijajno zmagovali, kakor dan danes zmagujete pred tiskovnim Bodiščem v Ljubljani; mi bi se veselili, da si boste tam ravno toliko lavonk nabrali, kakor tukaj. Do zdaj pa smo toli skeptični, da dvomimo, ali bo vas tam pred tisti m tribunalom zadela taka sreča kakor tukaj. Vederemo. Vam pa, gospod urednik, človek tudi težko odpusti; mi \uin lahko očitamo, da ste vi, opustivši prošnjo za delegovanje druge nadsodnije za presojo našega članka, pomagali pokopati naše duševno dete ter pribijati žt bije v rukev, v kojo je bilo položeno. Kardinalna formula vsega pravosodstva j vam vender ni neznana; glasi se: p : p to je: nad črto: sodnik (judex); pod črto: stranke (partes). Sodnik naj ne prestopi pod črto, stranke ne nad črto; nemo judtx in propria causa. Mi Brno ocenjevali in kritikovali ukaz Graške nadsodnije predsedstva ; tedaj dete gusp. vit. VVasserja je bilo pod črto, nad Črto pa gosp. vit. "VVasser secundo loco, primo loco pa sodniki ki so od njega odvisni. Da taki sodniki ne morejo detetu veliko škodovati, ni težko uvideti; saj je kri njihove krvi, meso njihovega mesa. Ne bi tedaj moglo veliko škodovati, Če bi si bili izbrali za presojo našega Članka take ljudi, ki bi ne bili Čisto nič z detetom v žlahti; če pa takih ni, pa vsaj druge, ki neso v tako bližnjem kolenu sorodni z detetom. Tolažilo bi nas, če dru-zega uspeha no bi imela ta prošnja, vsaj to, da gospodu v Gradci in na Dunaj i /vedo, v kakem svitu zalili-če njihove naredbe, ko dospejo v ntfavo prve instance. 11 val* Bogu, da smo še samski, da nam je očetovska žalost, očetovska radost neznana; Hieer bi zaplakali na gomili našega Članka; zdaj pa smo mirni; „bo!z v nobenem ni očesi"; naj v miru počiva. R. I. P. Danes pa hočemo vzeti drugo žveglo v usta, dasi tudi vi gosp. urednik nas neste spodbujali, kakor prijatelji tarnajočega godca: „Le gosti spet skusi in bodi vesel", ter zapiskati prav piano, prav melodijozno, da nas bo draga sestrica rajša poslušala; če jo pripravimo k spancu, zaradi tega oe bo konec sveta. Deželna nadsodnija v Gradci je druga instanca za civiln" pravde, deželna sodnija v Ljubljani druga instanca v postopanji zaradi prestopkov. Prva je začela po jezikovni naredbi od 18. aprila 1882 v tistih slučajih, kjer se je cela obravnava vršila v slovenskem jeziku in kjer je tudi okrajna sodnija izdala svojo razsodbo v tem jeziku, zaukazovati pod-redjenim sodniJHm, da morajo njena (druge instance) razsodbo bodi si, da ta reši apelacijo, rekurz ali kako drugo pritožbo stranke, intimovati utrakvistično t. j. v nemškem in slovenskem jeziku; v tistih slučajih pa, kjer se obravnava, če tudi uta obe stranki slovenski, vrši v nemškem jeziku in kjer sodnija prve instance izda dosledno tudi nemško razsodbo, se seveda tako naročilo glede utrakvističnega intimo vanj a više razsodbe ne nahaja. — Deželna kot prizivna sodnija v Ljubljani, to je druga instanca za kazensko prestopne obravnave in razsodbe okrajnih sodišč pa konsekventno pošilja svoje prizivne raz.-odbe samo v nemškem jeziku ;n tudi v tistih slučajih, kjer je prva sodnija celo obravnavo vršila in zabeležila samo v slovenskem jeziku in kjer je tudi razsodbo izdala samo v slovenskem jeziku, ne zaukazuje podredjeni sodni.ii, naj imtimuje prizivno razsodbo v obeh jezikih. — Postavo se tedaj v Gradci drugače interpretuje in drugače uporablja nego v Ljubljani; vprašanje pa je, kdo ima prav? Deželna so l>vj\i/ v/Jljubljeni ali deželna nadsodnija v Gradci? ^>—— Če prva tolmači in izvaja prav in pristno postavo, se mora druga nahajati v zmoti in vice versa. Tertium non datur. Lahko bi se tedaj potrkalo v Ljubljani in v Gradci: „erklfire mir G^af Oerindur diesen Zvviespalt der Natur". Glede nadsodnije v Gradci bi se dalo lahko navidezno trditi, da ta oblast ne občuje s strankami direktno in neposredno nego Ramo b svojo podredjem) sodnijo. Tej razloži ona svoje mnenje glede dotične pravdne reči, ta pa mora potem intimovati to mnenje strankam. Notranji uradni jezik mej posamičnimi oblastmi je nemščina in tedaj je nadsodnija opravičena, če svoje ukrepe nazuanju podredjeni oblasti v nemščini ter ji naročuje, jih utrakvistično intimovati strankam. Mi nesmo tega mnenja, da nadsodnija ne občuje direktno s strankami; kajti če bi nadsodnija samo s svojo podredjeno sodnijo občevala, potem bi bilo dosledno, da nadsodnija ne sklene lastne razsodbe, nego da samo podredjeni sodniji naroči: spremeni ti svojo razHodbo na tak ali jednak način. Tega pa nikdar ne stori, nego ona lastno bistveno sodbo sklene ter začne svojo sodbo z isto formulo, kakor prva namreč: V imenu Nj. Veličanstva .... ko bi ne bila nadsodnija v nobeni direktni zvezi s stranko, potem bi morala konsekventno ta formula odpasti in nadsoduija bi naročevala brez vsake formule svoje ukaze podredjeui oblasti. Nasprotno pa bi prva instanca vsekdar, predno sklene kako razsodbo, morala se obrniti na nad-sodnijo ter jo prašati za „en dober svet", kako naj stvar reši. Ta bi jej počepnila na uho, kako misli in ona bi potem razglasila rešitev stranki. Tak bi bil vsaj jedino umestni poslovni red, Če bi bilo ono mnenje resnično in pravo; ob jednem pa bi bila prva instanca degradovana, tako da bi nikdar ne smela lastnega samostojnega mnenja imeti. Bila bi samo eksekutivni organ nadsodnije, samo legat (spracbrobr) druge instance. LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. II. (Dalje.) V sobi je bilo tibo; samo mirno in jednako-merno je dihala Katija, ura je tiktakala poleg nje, jaz sem se obračala in šepetala besede, ali sem se pa križala in poljubovula križ na vratu. Duri 80 bile zaprte, predoknice so zakrivale okna le kaka muha ali komar je letal in brenčal v kakem kotu. Najrajši bi bila videla, da bi mi nikdar ne bilo treba iti iz te sobe, da bi nikdar ne bilo jutro, ter bi nikdar se razletelo to duševno ozračje, ki me je obdajalo. Zdelo se mi je, da mi moje sanje, misli in molitve — živa bitja, ki tu v mraku žive pri meni, letajo okrog moje postelje in plavajo nad menoj. Vsaka misel je bila njegova misel, vsako čuvstvo — njegovo čuvstvo. Tedaj še nesem vedela, da je to ljubezen, mislila sem, da to mora biti, da se mi zastonj daje to čustvo. III. Nekega dopoludne ob žetvi šle smo s Katijo in Sonijo po kosilu uc naš vrt na našo priljubljeno klopico v senci lip nad sotesko, od koder se je odkrival razgled v gozd in na polje. Sergeja Mihaj-liča že tri dni ni bilo pri nas, in ta dan pričakovale smo ga tem bolj, ker je nama oskrbnik povedal, da je obetal priti pogledat naše polje. Okolu dveh sva videli, kako je prijezdil na iženo polje. Katija je velela prinesti breskev in češenj, katere je on tako rad imel, s smehljanjem pogledala je name, naslonila se na klop in zadremala. Jaz sem odlomila krivo in košato lipovo vejico s sočnim listjem in lubjem, da je bila moja roka mokra, obmahovala sem ž njo Katijo, nadaljevala čitanje, pa neprestano preneha vala in pogledovala na poljski pot, po katerem je imel prijezditi. Sonija je iz lubja stare lipe delala lopo za svoje punčiče. Dan je bil vroč, brez-vetren in sopuren, črni oblaki so naraščali in že z jutra se je pripravljalo za nevihto. Jaz sem bila vznemirjena, kakor vselej pred nevihto. Pa popoludne so se oblaki razvlekli in solnce bo je pokazalo na jasnem nebu samo na jednem kraji je včasih za-grmelo in blisk je švigal iz debelega oblaka, stoječega nad horicoutom in zlivajočega se s poljskim prahom. Kazalo je, da danes, vsaj pri nas ne bode nevihte. Na vidnih mestih pota za vrtom so se neprestano počasi pomikali škripeči vozovi s snopjem, njim nasproti pa hitro drdrali prazni vozovi, tresle so se vrvi in videle srajce. Gosti prah ni polegel, in veter ga ni odnesel, temveč stal je mej listjem vrtnega drevja. Dalje pri gumni so se slišali isti glasovi, in isti rumeni snopi, ki so se počasi vozili mimo ograje, tam švigali po zraku, in pred mojimi očmi so rasli podolgasti kupi rži, po ostrih vrhih katerih so se gibali mužiki. Dalje na polji so se tudi premikali vozovi, ter videli rumeni snopi, škripanie voz, govorjenje in petje ae je čulo iz daljave. Na jednej strani je bilo polje vedno bolj prazno. Na desnej so se videle pisane obleke žensk, ki so snope vezale in vkup sestavljale. Zdelo se mi je, da se je pred mojimi očmi leto menjalo v jesen. Prah in vročina povsod razun našega priljubljenega kraja na vrtu. Na vseh straneh so pa v tem prahu in vročini govorili, Šumeli in dvigali Be delavci. Katija je tako sladko smrčala pod batistovim robcem na nasej hladoej klopici, sočne črne črešnje so bile pripravljene na krožniku, oblačila najina so bila tako sveža in čista, voda v steklenici se je tako lepo lesketala na soluci in meni je bilo tako dobro. Da to postavno ni utemeljeno, se umeje samo ob sebi in odveč bi bilo, to s posamičnimi postavnimi točkami dokazovati. Y-ak č'ovek, ki je dopolnil 14 leto starosti, bo temu pritrdil in natančno dokazovanje ne bi bilo druzega nego usove v Atene nositi." Z« nadsodnijo tedaj ni postavnega temelja, da mora pri svojih razsodbah i / k I j u M) i v o nemški je/ik rabiti tudi takrat, če so stranke samo slovenske. Za deželno sodnijo v Ljubljani pa Še tu navidezni zazlog na govori; ona je pri ustni prizivni obravnavi neposredno s strankami in pričami v dotiki; kaj jej ostaje? Govoriti mora, drugače ne gre, no, ti.it applicatio. Oglejmo si pa zdaj natančno zgornji ukaz nad-odinje, da se mora njeua razsodba slovenskim strankam utrakvistično intimovati. Mimogredoč bodi omeujeno, da ta insUnca vsekdar pozabi, poslati tudi slovensko prestavo nemškemu izvirniku, tako da je sodnik prve instance primoran, če hoče izpolniti povelje, sam prevajati nemški izvirnik. Povelju se zoperstavljati n i kaže ; „g uam grebe odpusti; nevednost ni sramota. Mi ne poznamo postave, vsled katere je višji sodnik tudi pre-lagaLelj izvini kov višjo instance. Vi, gospoda pri nad o lni|i, bolj vešči poznavatelji postav nego mi „v skritih vaseh", povejte nam, povejte, na podlago katere postave opirate Vaš ukaz glede prestavljanja nad •■ nlnij-kih razsodeb na slovenski jezik. Ministerijalna jezikovna naredba vender ne nalaga nžjemu sodniku, da mora on kostunj za višjega iz ogn.'a izvleči, druga postava, ki bi to določevala, nam je popolnem neznana; mi se moramo na prsi udariti: „mea culj>u". A damo se radi poučiti; tedaj prosimo potižno, tla nam razjasnite to stvar. IntimovanJH viših naredeb je jako prijetno delo. Naredi se ok ep takole: ( ) in v ta oklep se vpiše beseda : deodibe. Če pa mora nižji soduik še razuu tega prevajati celo ra«aotlbo z razlogi, ki obsega včaai po 2 — 3 poie na sloveuski jezik, to že ni več tako prijeten posel; in tudi tako hitro se izvršiti ue da. Če bi ne bili prepričani, kakor smo v istin , «1»'. nadsoduija v Gradci neće ovirati izvršitve naredeb, potem bi morali nolens volens trditi, dti bi Be nam hotelo dozdevati, da se ua tak način ne pospešuje i/.vi »iti-v ministerskib naredeb, kajti nižji Bodnik bo uvidevši, da si s slovenskim uradovanjem podvoji opravilo, ker mora utrakvističuo intimovati naredbe nadsodnije in razuu tega še sam prevajati te naredbe na svoj jezik, rajši puško v koruzo vrgel in dejal: bom pa rajši nemški uradoval. Za Boga Bvetega; kdo mu hoče to zamerititi, kdo si upa zarad tega koncem {pobrati kam 'u hi ga lučiti va-nj. Roko na srce in ti najiskrenejši rodoljub sloveuski nam povej, ali boš nižjemu uradniku to v zlo jemal? A!i ne mora navzlic takemu postopanju sodnik prvd in-Btauce govoriti s Horacijetn: Kaj hočem storiti? mislila sem, s Čim sem zaslužila, da sem tako srečna? Pa kako hočem razširjati srečo? kako in komu oddati Bebe in svojo srečo . . . Solnce je že zašlo za vrhove brezovega drevoreda, prah je polegel po polji, daljava je bila vedno čistejša in svetlejša, ko jo je solnce na pošev obsevalo, oblaki so se popolnem razvlekli, na gumni so Be videli trije novi stogi žita in mužiki so lezli z njih. Vozovi z glasnimi kriki pridrdrali so, kakor Be je videlo, poslednji pot; ženske z grabljami na ramah in prepasane so se vračale domov, a Sergeja Mihajliča še ni bilo, četudi smo ga davno že videle jezditi sem proti soteski. Pri tej priči se je prikazala v drevoredu i one strani, s katere sem ga najmanj pričakovala, njegova postava (obšel je bil klavec). Z veselim, žarečim obrazom in hitrimi koraki Sel je k meni, ko se je poprej odkril. Ko je zagledal, da Katija spi, ugriznil se je v ustni, za-mežikai in bližal se po prstih; zapazila sem takoj, da je bil on v tem posebnem razpoloženji brezuzročne veselosti, katero sem jaz tako zelo ljubila na njem, in katero smo imenovale divjo radost. Bil je tak, kakor učenec, ki bo je iztrgal učenju; vse njegovo bitje od glave do nog kazalo je zadovoljnost, srečo in otročjo porednost. (Dalje prih.) Est modus iu rebus, sunt certi deniqne fines. Vender mi smo uverjeui, da hoče nadsodnija lojalno izpolnjevati naredbe tistih oblasti, ki so še višje nego ona, in da se neče upirati tistm gospodom na Dunaji, ki še več vedo, nego ona. Znamo si razjasniti to protivje mej volio in dejanjem, teorijo in prakso; pa govoriti ne smemo; dovoljeno nam je le misliti; dovoljeno nam bode tudi izreči na kak način se to prot vje odstrani: drugače ne bo slo, ne^o da se prične reformacija, radikalna reformacija najprej in capite, potem in membris. Če je ta ukaz, da mora nižji uradnik prevajati naredbe višjega ua slovenski jezik, postavno utemeljen, potem mora konsekventno tudi deželna kot prnivna sodnija v Ljubljani okrajnim sodnijam naročevati, naj prevajajo prizivne razsodbe na slovenski jezik ; saj velja v Ljubljani ista postava kakor v Gradci. No gospoda kaka perspekt v* se odpre s tem za delokrog prvih instanc! Ali se je premislilo, kake praktične nasledke ima tako postopanje za uradno poslovanje prvih instanc? Ali se je jemalo v poštev, za koliko odstetkov se pomnoži tvar na opravka ne samo za konceptuo, nego tudi za mani-puluntuo osobje? A i se je preudarilo, kako slabo imajo tdovenski urudniki cneteris panbus v primeri z uradniki, ki službujejo na gornjem Štajerskem, Soluograškem itd.? Ali ni statistični dat, da bi se preračunilo, koliko ekshibitoib številk, koliko pravdnih razprav, koliko mrotulovanih pravd, koliko zapuščiiuk h razprav, koliko zemlji4čno- knjižnih ko madov, koliko kaz< nskih preiskav< koliko kazenskih obravnav, koliko zaslišanj priči itd. pride poprek na jedno kooceptuo moč rešiti? Če se to ni s tor 1 o, zakaj se je to opustilo? Oe se je storilo, zakaj se ni ra/javil rezultat da stoji uradnik na Slovenskem za toli in toli odstotkov na boljem glede tvariue, ki jo mora rešiti proti uradniku n.-' Nemškem in da je tedaj v stanu, He s prelaganjem vi sili naredeb pečati? Če se je pa našel rezultat, da slovenski uradnik glede množine poslovnega delu ni nič na ; boljšem nego nemški uradnik, zakaj pa se mu na- j laga še bn me prestavljanji? Mari se ne napenja struna preveč? Mari se ne obremenjuje ultra vires? Mi mislimo tako: sodnik prve instance in sodnik druge instance morata imeti isto znanje dejanskih razmer, katere subsumujeta pod postavo; v jezikovno mešanih kraji morata imeti obadva tudi ists jezikovne sposobnosti, povsod pa mora sodnik druge instance prekositi sodnika prve vrst', kar se tiče znanja postav, kar se tiče splošne juridične izomike. Če bi pri nas to velialo, potem ue bi biio treba, da morajo sodnik; prve instance prevzeti nalogo prestavljale! za višega sodnika. Rosenkranz in Giliien-stern odgovarjata H.imletu na vprašanje, kako se še počutita rekoč: kukma na kapici sreče nesva, pa tudi ue njeni podplati. Če pa mi primerjamo znanje BlovenŠfioe pri sodnikih prve instance in druge instance, moramo reči, da se bližajo prvi bolj kapici, drugi bolj podplatom ali vsaj spodnjim delom našega domačega jezika. Zdaj pa slišimo nekega pogumneža in srčneža ugovarjati: zakaj pa sodnik prve instance ne remon-struje v posamičnem slučaji proti tej ulogi prestav-Ijalca? Zakaj se ne gane? Fortes fortuna adjuvat. Stranka ima pravico pritožbe. Ali je sodniku vsak pravni pripomoček odrečen ? Ali zanj ne veljajo instance? Mi mu odgovarjamo: bratec, to je čisto drugače; mi bi že v tem ali unem slučaji se pritožili; ali „vestigia terrent". Poznamo nekega moža, ki se je proti jednakemu postopanju pritožil? kaj Be stori? Deli so ga v disciplinarno preiskavo; njegovo postopanje je bilo ožigosano kot flagrantna insubor-dinacija. Bd je kazensko prestavljen na lastne stroške iz lepe dolenjske strani na gola kraška tla. Burja naj hladi Njegovo vročo kri. Ne vemo ali mu jo je že popolnem ohladila; pa tudi tega še nesmo slišali, da so možu do zadnje pičice dokazali, da je bil stvarno v krivici. Uradniku bo usta zaprta; če jih odpre v takem slučaji, je zakrivil iosubordinaijo in gorje mu. Vsak uradnik, ki ne hrepeni po glurijoli narodnega mučeništva, bo s čutom re8ignacije pri sebi dejal: »Slep je, kdor se b tem ukvarja Kranjec moj mu osle keže." Neso pa usta zaprta našim poslancem. Če se ti sprehajajo po krasnih koridorih ter prijazno kramljajo z sekcijskimi načelniki, če stiskajo kordijalno roko tej ali onej ekscelenci — ne bi bila tu prilika, kako besedico črhniti o teh stvareh? Lehko se bo, če se v tej zadevi nič ne stori, ukoreuinilo prepri- čanje, da pii takih razmerah ve j ijo besede: quid-quid delirant reges, plectuntur Acbivi. No, gospodje državni poslanci! če pridete na Dunaj in se boste tam priietno zabavali z visokimi gospodi — pa pilite kaj z Dunaja. f Nora inis f f s i g n u m f Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. novembra. Delegacije so Že končale svoje delo. Avstrijska delegacija je že minuli teden viadi dovolila vse /ah evaoe svote, ogerska je pa včeraj dovolila potrebščine za vnanje ministerstvo, druge stvari je pa že b>la poprej rešila. Danes bode konec. Vlada je že zgotovila budget, kateri se bode predložil državnemu zboru. Češki listi izražalo nado, da bode v tem zasedaii|i vlada spomnila se interesov n; nemških narodov avstrijskih. Izmej želj avtonomističmh poslaucev se jih je namreč do zdaj le malo spoiailo. Mi pa tudi od tega zisedania ni.- ne pričakujemo za uaso narodnost, kajti le predobro smo se preverili, da v višjih krug.h manjka dobrohotnosti nasproti Slovencem, našim poslancem pa potrebne odločnosti. — Kakor „Politik" poroča, bode vlada zahtevala od državnega zbora precejšnje vsote za češko transverzalko. Pomenljivo je to, čun bolj se bliža zusedanje državnega zbora, tem bolj se krči število predlog, ki jih bode rešil v tem zasedanji. Nedavno smo poročali, da civilni pravdni red, kazenski zakon, odpis gališkega zemljiško-odvez-nega dolga več ne pridejo ua vrsto, sedaj se pa porota, da se mu tudi ne bode predložia predloga o regulovanji gališkib rek in severno ž -lezniško vprašanje. Vse to bode pocrkalo druzega državnega zbora. Mej vojaki ua Moravfkem so se začele širiti socijalistične tiskovine. V Olomuci je v ženij-skej vojašnici bila preiskava in našli so pri več vojakih, zlasti podčastnikih, takih tiskovin. V Soliiogradu se je osnovalo društvo za osnovo in vzdrževanje katoliškega vseučilišča. Pravila društva so že potrjena. Konstituvalo se bode še to leto. Iz tega bi se dalo sklepati, da vlada ne bode nasprotovala osnovi tucega vseučilišča, če tudi bode precej spremenilo način višjega izobraževanja. Ali bi tudi sedaj ne bilo umestno, da se zopet sproži vprašanje o ustanovi pravne akademije v Ljubljani, ali pa da se vsaj ustanove slovenske stolice ua kakem avstrijskem vseučilišči. Ker pa nemarno pričakovati, da bi nam vlada k temu pripomogla, bilo bi dobro, da bi se pri nas osnovalo tako društvo, kakor v Solnogradu, in njega namen naj bi bil nabirati sredstva zb osnovo slovenskih stolić Pomagati si bodemo morali sami, ko vidimo, da ima vlada le lepe obljube za nas. Vitanje države. V f rAticoakej) zbornici se je v soboto začela budgetna debata. Poslanec Amagat je kritikoval finančno politiko vlade v jako dolgem govoru. Včeraj se je debata nadaljevala. Včeraj se je otvorila novovoljeoa holande* ska zbornica. Prestolni govor naznanja, da se bode zbornici predložil zakon o regentstvu. To zasedanje bode baš zaradi tega zakona posebne važnosti. Bismarck je v nagovoru, s katerim je otvoril afriško konferenco, omenil treh glavnih zadev, ki se imajo urediti, svobodne trgovine ob Gongu, mej-narodne uredbe ladjeplovbe po Congu in Nigru in način, po katerem se morejo v teh krajih zakonito pridobiti ozemlja. Konferenca je sklenila, da bodo njena posvetovanja tajna. Danes ima drugo sejo. Trajala bode konferenca neki tri tedne. V četrtek se je predložila aiiffledkej zgor-njej zbornici volilna reforma in takoj rešila Be v prvem branji. Drugo branje se začne danes. Vlada se je, kakor poročajo listi, sporazumela z zgornjo zbornico, da bode vsprejela volilno reformo. Ker so iz Sudana prišla ugoJna poročila za vlado, so se konservativci premislili, kajti spoznali so, da bi upor jim morda več škodoval, kakor koristil. Z vnanjo politiko bi sedaj ne mogli agitovati pri volitvah, upor volilni reformi bi pa le spodkopal njih zaupanje pri narodu. Vrancoako-kltajeka pogajanja sedaj še ne obetajo nikakega vspeha. Z&to hočejo Francozi sedaj vse sile obrniti proti Formozi, da si prisvoje ta otok. S tem se nadejajo prisiliti Kitaj, da izprazni Tonking. Dopisi. Iz Krškega 17. novembra. [Izv. dop.j Včeraj je bil v Leskovci občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice. Sešlo se je v šoli nad 100 kmetov, a udov kmetijske družbe malo. Od teh smo opazili le največ učiteljev in duhovnikov. Zborovanje je otvoril predsednik kmetij, podružnice, č. g. dekan E. Poljak ter priporočil točke dnevnega reda v pozorno poslušanje. O posojilnicah je govoril Šolski ravnatelj g. L a pa j u e. Njegovim razpravam so kmetje pritrjevali in željo izraževali, da bi se posojilnica tudi res pri nas ustanovila. — Kmetijsko družbo in podružnico je priporočal mešč. učitelj g. Seidl v ta namen, da bi si podružnica kupila razue kmetijske stroje in j h svojim udom pogojevala. Na njegov govor so se pričeli nekateri kmetje oglašali za pristop. Po prello^u g Lapaj-ne t* so se v odbor kmetijske podružnice volili gg.: E Poljak, kanouik v Leskovci, kot predsednik, Fr. Grivec, kaplan v Leskovo, I. Knavs, vikar v Kršken, I. Medic, nadučitelj in J. Ce-puder, učitelj v Leskove). Iz Vari«ve 13. novembra. [Izv. dop.) Zadnje čase pričeli so se tudi naši bratje Poljaki nekoliko bolj brigati za napredek i omiko piostega naroda. Uvideli so pač, kako potrebna je literatura narodna — literatura ludova — kakor oni pravijo. Vender pak stvore v tej zadevi v resuici jako malo. Knjige, uameojene prostemu ljudstvu, ki se pač časoma tu i tam tiskajo, večinoma niaakor ne dosežejo svojega namena ; njih duh, slog, pisava, d muo gokruti celo vsebina ni po tem, da bi se spisi priljubili in prikup li narodu, ter mu bi 11 v duševno hrano. O takem zavodu pak, kakor je naša „družba sv. Mohorja", ni duha ni sluha in ga tu li kmalu ne bode, vsaj po sedanjih okoliščinah ne. Pač more biti Slovenec pouosen na našo slavno družba; po pravici rečem slavna, vsaj jo po/.najo sedaj i govore o njej častjo vsi slovanski narodi. Jakim spoštovanjem piše o tem našem zavodu wPravdaa, izvrsten političen i literaren poljsk list, izhajajoč v Varšavi, v svojej predzadnjoj številki! LiBt prinaša zanimiv članek: „pregled slovanski', kder popisuje S. R. mej družim spretnim svojim peresom delovanje „družba sv. Mohorja" Pisatelj govori o važnosti prostonaroduega slovstva sploh, razlaga živimi besedami jega korist in potrebo, ter vabi i prosi svoje rojake k delu ua tem imenitnem in hvaležnem polji, ki je v Poljakih še tako neobdelano. N •■it.-, učno in resnično opisuje delovauje in vse zadeve naše „družbe", toži britko, da Poljaki še nič podobnega neinajo, ter stavlja svojim roj t kom v izgled Slovence, kateri, broječ okolo 1,200 000 duš, imajo narodno literarno društvo, ki šteje 28.202 člana, mej katerimi nahajamo jedva 10°/0 t z. inteligenciju, a drugi udje — prosti narod. Vsaj je pa tudi res velik razloček mej našim prostim ljudstvom in poljskim. Pisatelj poveličuje „družbo sv. Mohorja", ki daje svojim udom za 1 gld. letnega doneska po 6 dobrih knjig ua leto, ter pošilja tako leto za letom kacih 170.000 knjig do slovenskih koč. L'tošnje družbine knjige vse navaja in dodaje potrebno ruzlogo- Osobito mu ugaja »Občna zgodovina" in „Slovenski pravnik", dela. kakoršnih nema poljska narodna literatura, še kaj podobnega ne. Pisatelj naglasa, da ta družba ni kaka religijua, temveč „towarzjMtwo ošwiaty" (dru-tvo izobraževanja), ki izdaje izvrstne popularne knjige, ter prinaša tako neprecenljivo korist narodu slovenskemu. Pis.telj S. It. poln simpatij do bratov mu Slovencev, pravi: „jako vvvrsz uznania i zazdrošci (zavisti), sle (pošljem) ku Alpom Btovvianskiin zvczenie (željo) : Naj živi, naj raste, naj cvete družba sv. Mohorja, čast in ponos narodu slovenskemu!" Svoj spis pak končuje z obljubo, da bode še kaj več povedal o nas, rekoč: „do tego dzielnega ludu povvroce jeszcze w listacb uastepnych,u Tako prodira slava naše „družbe" na daljni sever, ter pripoveduje našim bratom, da mali slovenski narod, daleč tam na jugu, ne život ni, temveč živi in čvrsto in vztrajno deluje, ter stoji ne-ustrašljiv na skrajnem branika slovanstva. Dobro je, da osobito jako domišljivi bratje Poljaki kaj poštenega o nas zvedo, kateri imajo, kakor vem po lastnem in dobrem prepričanji, precej malenkostne pojme o izobraževalnem gibanji sloven-nkega naroda in to posebno še ruski Polj tki. Čuditi Be mora človek nevednosti, katera ga objame, če se v družbi sicer jako izobraženih tukajcev govori o Jugoslovanih i posebno o malem slovenskem narodu. (Seveda „exceptio non firmat regulam".) Uzroki temu so razni; a o tem danes govoriti, ni moj namen. Prinaša nam torej, kakor sem povedal, naša „družba* severnih bratov slavo, družba, ki stvori toliko za naš narod, krepi sveto stvar, kateri bi moral vsak rojak posvetiti vse svoje moči. Mohorjeva družba daje naši mili domovini neprecenljive koristi! Vsaj je uprav nam Slovencem nekaljeni, pravi čut naiodnosti, prepričano, da navdušeno narodno mišljenje v resnici tako potrebno, ko ribi vode, da si ohranimo svoje najdražje svetinje in se obranimo utopa v tujstvu, ki nam tako strašno preti. In baš naša „družba" ima v tej zadevi prav velike zasluge. Koliko stori ona za našo narodnost, de* lujoč na tihem, a plodonosno in uspešno po svojih knjigah, po katerih obdeluje um in srce našega naroda, ter pripravlja sprejemu upliva druzih budnikov in voditeljev. Da se prikaže mej možmi, katerim je narod zaupal, tak, ki je to zaupanje oskrunil ter dela pod odejo narodovega blagorja polagoma, rafioovauo in s časom seveda uspešno v našo propast, temu se ni toli čuditi ; a čuditi se moramo, pravim, da je imel tak človek včasih relo vočino naših narodovih zastopnikov na svojem povodcu, ki votujejo 600 gld. v zlajšek po lemčevanju našega naroda in tako uprav počasno podirajo, kar naša družba trudom mej narodom zid». Žalostno je pač, da ne spoznajo o pravem času l|udij, o katerih pravi Voltaire, da jim biva v očesu nebo, a v srcu pekleusk ogenj. F H. Domače stvari. — (Knezoškof dr. Misija) bode v 8 dan decembre v stolnej cerkvi intronizovau. — (Vodovodni odsek) mesta Ljubljanskega izvolil je v tehnični pododsek gg.: Olbornike: I. Hrib ar -je, Žužeka, Tomeka iu veščake: nadinženSrja Epert», profesorja Senekoviča, inžeierje Novaka. Hraskega, Duffe-ja in Ha n u š m. Pododsek ta naroČil je inženerju g. Vi k-u, da preišče studence v okol'Ci mesta in o tem poroča. To poročilo bode podlaga daljnemu delovaniu. Inžener Vik je svoje delo že pričel. — (Prvi letošnji Sokolski „jour-lixeu) bode prihodnjo soboto dne 22. t. m. v Čitalnični restavraciji. — Program boae jako zanmiv in obširen. Rediteljstvo sta prevzela gg. Srečko Nolli iu Srečko Magol.č. — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava bilu je le pičlo obiskana, menda deloma zaradi te-;a, ker je bila na programu zastarela mi moogokrat že predstavljena burka: „Dva gospoda pa jeden sluga", ki vrhu tega sama na sebi nema veliko vrednosti. Kljubu temu pa bi bili pričakovali več občinstva, ker je druga igra „Doktor Rubin" ru/merno prav dobra in ker v njej g. K o ceh predstavlja slavnega angleškega glumaca Garricka tako izborno, da se kaj jednacega v L ubijani ne vidi vsak dan Gospića Zvonarjeva (Mariia), ki jako vspešuo napreduje, in se sme že zdaj prištevati odličnejim našim diletautkam, je svojo teško ulogo prav dobro izpeljala. Gg. Slavko in Notranjski in g. Lav os lava so povoljno sodelovali, da se je igra „Doktor Robn" v splošno zadovoljaost zvršila. — V burki „Dva gospoda in jeden sluga" nastopili so: gospica Zvonarjeva, gg. Danilo, Perdan, Št ur m ml, in gosp ca Vrbančeva. A v tej igri ni šlo vse popolnem gladko, nekoliko se je pretiravalo in motilo je poslušalce prepogosto koketovanje — s šepetalcem. — (Mrtvoud) zadel je preteklo soboto gosp. viteza Gariboldija, profesorja in šolskega nadzornika Otrpnila mu je baje leva noga. — (Sneg) začel je naletavati danes, menda iz gole hudomušnosti, ker je Lajbahenca včeraj prorokovala, da se nam je nadejati še nekoliko dnij lepega vremena. — (Včerajšnji veliki somenj) je bil v obče Še precej dobro obiskovan, akoravno ne tako kakor druga leta. Lepo jesensko vreme privabilo je veliko kupcev, kateri so večinoma kupovali iu tudi pokupili Je govejo živino. Konj se je malo prignalo in lepega konja se je težko dobilo, sploh je bil pa prav mlačen ves promet na konjskem semnjišči, ker tujih kupcev ni bilo. Na somenj postavilo se je razen prašičev 1340 komadov živine, in sicer: 295 konj, 525 krav, 470 volov in 50 telet. Prignalo se je tudi na semnjišče nad 150 prašičev, katerih cena je sedaj jako nizka: 18—21 novcev stari funt. Največ goveje živine pokupili so Lahi in Tirolci. — Mestni magistrat je dal sedaj lepo urejeno konjsko semnjišče tudi nasaditi z drevesi tako, da bode v teku časa kaj lepa senca. — (Delavnica) za impregniranje brzojavnih drogov bode se ustanovila na dolenja kej cesti blizu graščine Rakovnika. Zasluga v tej zadevi gre gosp. odborniku T o meku, ki je s tem naklonil precej zaslužka tamkaj Btanujočim delavcem. — (Za živinsko napajališče) v Drskavi v okraji Postoj i uske m dalo je poljedeljsko minister-8tvo 100 gld. podpore. — (Književna naznanila.) Knjiga „Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev" je ravnokar dotiskana in zdaj se veže v prav elegantne platnice. Radi tega moral sem ceno za 20 kr. zvišati. P. n. naročniki mi najbolje ustrežejo, ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 1 gld. 30 kr.) po nakaznici pošljejo. V Krškem 16 nov. 1884. J. Lapajne, pisatelj in založnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 18. nov. Včeraj v „Meščanskej besedi" jako mnogobrojno obiskovana zabava na korist slovenskemu Narodnemu domu". Dunaj 18. novembra. V pravdi viteza Schonererja proti „Tagblattu" zaradi razžal jenja časti priznali so porotniki krivdo obtožencev, glede urednika I lahna jednoglasno, glede Szepsa jih je glasovalo 10 z »da", 2 pa „neK. Oba obtoženca obsojena na zapor na štiri tedne, 60 goldinarjev izgube na kavciji in objavo obsodbe v listu. Budimpešta 18. novembra. Ogerska delegacija je vsprcjela budget za vnanje stvari. Predsednik odseku sedmorice je objavil, da v jednacih ukrepih obeh delegacij ni nobene razlike. Rim 18. novembra. Govori se, da bode kanonik Dorzewski s posebnim papeževim pismom (breve) imenovan naslednikam Ledochovv-skega v Poznanji. Pariz 17. novembra. Včeraj jih je 49, danes od polunoči do 6. ure zvečer 20 za kolero umrlo. Madrid 17. uovembra. V Beniopi (Va-lencia) jih je 9 za kolero umrlo. 1 laznc vesti. *(Črnagora) imi seduj mej vsemi evropskimi državami najboliši revolver za svoje vojake. Vsprejela je namreč Gasier ja revolver, a s to premem bo, da so revolverji, ki se izdelujejo za Črno-goro, nekoliko centimetrov dbljši. Pred nekoliko dnevi posku-^li so nu Dunaji take revolverje, in prepričali se, da na 150 korakov prav dobro neso. * (Koliko časopisov izhaja po večjih mestih.) V Londonu, kjer živi 4 milijone prebivalcev, izhaja z'laj 2000 časopisov in od teh se tiska na leto 1017 m lijonov izvodov. Pariz z 2 milijonoma din im.i 1553 listov izha|ajoč;h v 1100 mil. iztisib na leto. Novi York iu Brooklyu (l'/a mil. duš) izdajata po 537 listov z 516 mil. i /.tiso v na leto. Druia večja mesta imi»jo n. pr.: 15 >rolin 536, Dunaj 482, Madrid 253, Bruselj 233, Rim 213, Petrograd (s 700 000 prebivalci) 183 in Moskva (s 600 000 prebivale ) 57 časnp sov. * (Nemiri v Perziji.) Kakor se 11. t. m. br/.ojavlja iz Teheranu, uprli so se prebivalci okraja Karadagh, umorili guvernerja (deželnega poglavarja) in oropali več armenskih vasi j. Mnogo prebivalcev iz teh va-di je iskalo pomoči na ruskej zemlji. Mu /.ulfer ed D n, perzijski prestolonaslednik in guverner v Azerbaijanu odpotoval je 8. t. m. iz Tabariza v Haradagh, da napravi red. Meteorologično poročilo. Dan Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 17. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739C3om. 73850 mm. 73820 mm. — 0-8° C + 4 2'C -f- 1-8° C si. szh. al. vzh. hI. vzh. jao. obi. obi. 000 mu. Srednja temperatura -+- 1-70, za 1-7° pod normalom. ZD~u.xi.aosl-5:a» torza, dne 18. novembra t. 1. (Izvirno telegratiČno poroćilo.) Papirna rent v.......... 81 gld. 30 Srebrna lenta .... ..... 82 , bo Zlata renta......... 10* a 05 5°/0 marčna renta......... ^6 n 50 Akcije narodne banke ...... 872 » — Kreditne akcije........ 293 . 90 London........ l^3 , Srebro............ • ^7 Napol............. 9 • 4* 0. kr. cekiui.......... * ■ «8 Nemške marke ..... 60 , 15 4°/0 državne »reeke iz 1. 1854 250 gld. 125 . — Drtavne arečke iz 1. 1864. 100 gld. 173 . 50 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 104 , 05 Ogrska zlata renta 6°/....... 123 „ 50 n ■ • 4 .... 94 „ 15 „ papirna renta 5°/„..... 89 „ 50 5°/0 štajerake zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. arečke 5°/0 . . 100 gld. 116 „ 20 Zemlj. obć. avBtr. 4«/i°/o *a8t- li"ti • 122 " 25 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 „ 60 Priir. oblig. Ferdinandove aev. železnice 105 , 40 Kreditne areeke......100 gld. 178 „ 75 Bndolfove srećke ..... 10 gld. 18 gld. 25 kr. Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 105 „ 50 , Trammway-dru»t. velj. 170 gld. a. v. . 212 . 50 Zahvala. Vsem onim, ki so nepozabljivemu očetu, oziroma soprogu ADOLFU STAMPFL-u zadnjo čast skazali, izreka svojo iskreno zahvalo (747) žalujoča rodbina. Akviziterja za Kranjsko in Spodnje Štajersko takoj vaprejme «/ ■luabo pod ugodnimi pogoji in proti »tuI ni plači renomirana zavarovalnica za egenj in za življenje. Poredne pod naslovni« : .^OtOTralni za.stopil.Ilc**, Ljub-11»mu poste reatante. (748 — 1) Pijanstvo po v vseh stadijah ozdravi desetletnej praksi reelno vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZK7, Berlin, Brunnenstrasse 51, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče zh pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. (680—4) : > y< Cm Takoj prežene — Za uspeh ne Jamči. — BLATTOLYTH, jedino sredstvo, s katerim se preženo Surki, prešički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 kr., pat. rnzprševalec 50 kr. NCCROLIN, zoper stupice, bolh** in m le. 1 steklenica 50 kr. — MIROLVTH, sredstvo za zatiranje podgan in nnšij. Ni strup in umori samo p>dgane in misi. 1 pusica 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. Glavna zaloga za razpošiljanje: (714—2) E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). Vinska dražba pri Veliki Nedelji. One 26. novembra t. 1. proda se po dražbi 230 hektolitrov pozno branega graščinskega in samostanskega vinskega mošta lastnega pridelka v graščinskih kletih pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem pri jednako imenovanej železni-Škej postaji deloma v sodih, deloma brez njih, na si i line proti gotovemu plačilu. Tudi se bo prodalo več vina ISSjI. leta tudi lastnega pridelka. Dražba se začne po prihodu osebnega vlaka ob 11. uri dopoliidiie. Oskrbništvo komende nemškega vitežtega reda, v Veliki Nedelji, 16. novembra 1884. (743-i) Jan. Kimmel. Hejnarodna linija. ^ h Trsta v Uovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parntki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „S-u.rre3T", 4200 ton, okolu 30. dne novembra. Kajuta za potnike 200 troIlJ««i. I Pi i i — S B * —. o P M f. K s* a 3 O H if 52 OD. O S C<*3 -i -t a Ep > s je to si ^ riz* e — ■ £8 g 5 o T" tc •• ft 9 V trli O g a. B. pO "g h—I 00 o w (D P I firustEi lal LUTREINIG mm BoUli od vrt,.h podobnih iidelkoT, nimajo ta paitilje nič »hodljiv^/n v mebi; na}n»p«inmfe mr. rnhij,, zoper bolezni r organih spodnjega dela telesa, prehajalno mrzlico, bolezni na kozi, ▼ moz-Janih In avnske bolezni; eiatfjo kri in lehko odprarljajo blato. Ni ga adra-rila, ki bi bilo boUle in pri tem popolnem netkodljivo zoper Meicsma &€Mt*r*etjc9 gotOTl Tir Tseh boleznij. Ker so posladkorjene, uiirajo Jih radi tudi otroci. Te pile so odlikovane z jako častnim pismom dvornryn svetniku iHtha. WmT Jedna škaUJica m IS pitami vrlja IS kr. — Zavitek, ornem »hatljic skupaj, IVO pil, vetja »amo 1 gUl. a. v. ~M (6^0_3| ^t/aripnipf Vh»Ic» Akutljioa, kl n.'-ma lirmn- t,,„tl,eke r.< OVaiJOllJCl heitigen Leopold in na aadnjej strani nate varstvene rnamtce, ji j><>n,inj,tt.i, ter svarimo, naj se ne kupuje. 1'nzlti h,- mora dobro, da kdo ne dobi slabega, luntpllv-nega ali celo skod{Jivega itdrtka. Vsakdo naj izrecno zahteva .\iu.Htii noi-i/i Klisabetinih pil, te imajo na zavitku ter navodUu ■a rabo poleg stoječi podjAs. Glavna zaloga na Ounajis Apotheke .,'■»•"» helllgen lieopoldc< des Ph. N«MiNl«>in, StMtli, JEoke der Planken* nnd SplegelgaHae. Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek. DENARNA LOTERIJA. 5000001 icn. a r k kot največji dobitek y nafsre£ne-letu Hlučnji ponujta velika od Hhiu-burske države iHjauifena denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 dobit, a mark 1 1 2 1 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, k mark O H dobit, k mark 1 dobit, ii mark tM dobit, a mark «-» dobit, a mnrk 26 dobit. ;i mark *^" dobit, a mark 100 dobit, a mark 253 dobit, a mark 0 dobit, k mark 515 dobit, a mark 103« dobit, a mark 29020 dobit, a ma k 10463 dobit, k mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupe o«i.r>oo dobilkov iu poleg leg«, fie Jcduu preuiju i»ride v Hed-iiiili rnaredih «otovo do odločitve. 100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 145 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAJ1BURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima lO0.<»0O srečk, od katerih se hode 50.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakrin inaliia srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne MrečUc av. v. gld. 1.75. 1 četrtina orlicinaliae arečke av. v. gld.—.00. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jedncni uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, ča.b žrebanja, ulogu različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera raz'očno navaja Številke, ki ho zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne Ugnjal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 1. decembrom 1884 doposlati direktno na |eduega podplganih glavnik lote-rijtskib burcau. M. STEIH, VALENTIN & C, StelikAveg- 3, 11 V^II*M€<». KoiilKatra-sc 3«—38, II l TIHI bc<;. Vsak Ima pri nas to prednoBt, rla dobi originalne srečke neposredno brez VBacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkunji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. (735—2) Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1C