j j ; cr* • • 12» FoStnina plačana v gotovini. Leto XIUM štev. 19 Upnkvn ištvo: Ljubiiana. Knafljeva ulica 5 - Ieletoo št. 3122. 3123, 3124. 3125 3120 Lnseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul 3 - Tel 3492 » 2492. Podružnica Manbor. Aleksandrova cesta št 13. - Teleton št 2455. Podružnica Celie: Kocenova št Z — Telelou št 190 Račun' dh pošt ček. zavodih Ijana št 11-S42 Praha 7H ISO VV.en št 105 241 Lai • vi Ljubljana, sobota 23. januarja 193* Cena ? Din uhca Ljub-čislo X . - v HI I m i m . \ m Naročnina «aaša uie&ečnt 25 Din. 28 inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knaflieva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 a> 3126. Manbor: Aleksandrova cesta iS Teleton §t 2440 (ponoči 2582) Cehe: Kocenova ul 3 Telet št 190- Rokopisi se ne vračaio. — Oalas* po tarfu Sklicanje dntge seje Narodnega predstavništva Plenarna seja fe sklicana za ponedeljek — Načrt adrese proučuje plenum adresnega odbora Beograd, 22. januarja, p. Danes se je prvič sestal plenum adreeneiza odbora Narodnega predstavništva, ki bo jutri nadaljeval svoje delo. Današnje seje se je udeležilo tudi večje število ministrov. Na seji so obširno razpravljali o načrtu adrese. ki iia je izdelal ožil odbor narodn h poslancev jn senatorjev. Narodni poslanci in senatorji živahno sodelujejo pri diskusiji o vstavitvi m no iz o koristnih predlogov v adreso. O adresi bo sklepal plenum Narodnega predstavništva na svoji prihodnji seji. Danes je bilo izdano uradno poročilo, da se l»o drnsra redna seia Narodnega predstavništva vršila v ponedeljek 25. t. ni. oh 16. Kolikor je dosedaj znano. !>o na dnevnem redu »eje le razprava o načrtu adrese Narodnega predstavništva. Skupne seje Narodnesa predstavništva s« bodo vršile do konca januarja, ko bo-m -prejeli končno adreso. ki io bo posebna delegacija izročila kralju. Nato bo Narodna skupščina na svoji običajni redili seji izvo- lila svoje stalne skupščinske odbore, predvsem finančni odbor, ki bo proučil državni proračun za poslovno leto 1932./33. Izvoljen bo tudi zakonodajni odbor, ki bo proučil zakonske načrte, ki jih bo vlada predložila parlamentu. Seja kluba senatorjev Beograd, 22. jan. p. Jutri dopoldne ob 10. bo seja kluba senatorjev kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu seje je volitev odbora za kontrolo blagajniških poslov in administracije ter volitve klubovega razsodišča. Seja poslanskega kluba Beograd, 22. jan. p. V ponedeljek dne 25. t. m. se bo ob 9. dopoldne vršila plenarna seja poslanskega kluba Jugoslovenske radikalno-kmečke demokracije. Seja se bo vršila v veliki dvorani Narodne skupščine. Na dnevnem redu je razprava o načrtu adrese Narodnega predstavništva. acaona Amerika vztraja nadalje na svojem stališču, naj Evropa sama uredi svoje zadeve NOBENIM NOVIH KONCESIJ NEMČIJI Večina govornikov v zunanjepolitični debati v francoski zbornici se je izrekla proti politiki novih koncesij Nemčiji Pariz, 22. januarja, d. Za koliko časa je od^odena reparacijska konferenca menda rit' v francoskih vladnih krogih samih ne -vedo. Ednno podlago za prihodnje sklicanje repa raci ji ke konference nudi poroiilo »Temosa« it Londona, da se francosko-anigie.i ;a pogajanja nadaljujejo se-caj v angleškem zakladnem uradu mod hnanč-ni.m atašejem francoskega poslaništva Rueffom m angleškim državnim podtajni-kecr. Frcdrickom LeHh-Rossom. Na angleški strani vztrajajo na mnenju. da je poti efrna konferenca strokovnjakov, ki naj ti . »toči postopanje konference vlad meseca junija. . London, 22. januarja. AA. Angleški •uradni krogi potrjujejo, da se o reparacij-ifcem vprašanju vrše i/menja ve misii in aa s,m v teku pogajanja med zainteresiranimi kabineti. Ministrski svet je tako prezaposlen, da predsednik vlade Macdonald ni mogel sprejeti povabila francoskega ministrskega predsednika Lavala. naj poseti Pariz, naprosil pa je Lavala, naj pride, če je mogoče, v London. , Francoski ministrski predsednik zaradi debate v francoski zbornica o zaupnici vladi ni mogel odgovoriti, ali bodo razmere dovolile, da pride v London. Pariz, 22. januarja, č. Pariški politični krogi s0 mnenja, da bo Lava! sprejel Mac-donaldovo vabilo in da bo po glasovanju v francoski poslanski zbornici, če mu bodo dali proste roke, odpotoval v London. London, 22. januarja, s. Reuteriev urad poroča, da predlog za podaljšanje moratorij.. reparacijskih plačil, ki je bil stavljen nemški vladi, ni bil podan v imenu držav upnic, marveč, da ga je stavila angleška vlada iz lastnega nagiba. V vprašanju reparacij so v londonski javnosti nastala splošna nasprotja Zunanji minister Simon ki je prvotno nameraval odpotovati v Ženevo bo bržkone ostal v Londonu, kjer je sedaj spričo najnovejših nasprotstev v vladi nujno potreben. Tudi še ni gotovo, ali se bo Simon udeležil zaključit ve žeriev-fcnh posvetovanj nri Društvu narodov. Simon je imel vč-r-v cer daljši razgovor s francoskem in nern-škim poslanikom in je nem*-emu r>o«'am-ku priporočil, naj Nemčija vendaHc prejme predlog, da se podaljša moratorij za plačevanje reparacij za 'Ho dni. London, 22. jan. g. V političnih krogih se govori, da se bo reparacijska konferenca v danem primeru vršila tudi brez pristanka Nemčije. da bi se sklepalo o podaljšanju Hoovrovega moratorija. New Yo-k, 22. jan. s. Državni tajnik Ca-stle je izjavil, da odgoditev lausannske konference Amerike sploh ne zanima. To je stvar Evrope in je popolnoma napačno misliti, da bo zaradi te odgoditve Amerika izpremenila svoje stališče. Reparacije so evropski problem in Evropa je pozvana, da sama napravi prvi korak tako v vprašanju reparacij kakor tudi v vprašanju vojnih dolgov. Amerika pa bo slej ko prej vztrajala na svojem stališču, da se problem reparacij ne sme vezati s problemom vojnih dolgov. Berlin, 22 jan. AA. V diplomatskih krogih sodijo, da bo nemška vlada danes alu jutri izvršila nove de-marše pri upniških vladah. Nesoglasja v angleški vladi Spor med konzervativnimi in liberalnimi ministri zaradi uvedbe novih zaščitnih carin London, 22. jan. č. Vse kaže, da je prišlo v angleški vladi zaradi vprašanja o novih carinskih odredbah do nasprotij, ki bi mogla povzročiti kabinetno krizo. Včeraj so se člani kabineta dvakrat posvetovali o t m vprašanju, pa tudi po drugi sejd jim ni uspelo, da bi odstranili nastale ovire. Kakor se čuje, je skušal neki konzervativni čiaii vlade vplivat, na ministra Snow-dena in na prosvetnega ministra Donalda Mac Leana, ki pa sta oba ostala pri svojem prvotnem stališču. Zvečer se je razširila vest, cia sta hotela oba nekonzerva-tivna mmistra podati ostavko. Gre za nove carine na železo, ki naj bi se povišale na 10 orlst Vlada namerava uvesti tud>i nove carine na industrijske izdelke. London, 22. januarja, AA Vlada se je ob 10.30 dopoldne .-.tstala k ca;i. Nobeden od mumstrov ne pr Uriva, da je včeraj prišlo do resnih nasprotij o priliki razprave o splošnih carinah na uvoz. Divergence med posameznimi stališči -no sredstvo, da se zmanjša pasivnost trgovinske bilance. Po seji je bil izdan kratek komunike, kj poudarja, da so člani vlade proučili to poročilo, da pa niso prišli do nikakega konkretnega sklepa. Ob koncu pristavila komunike, da ni nikakega povoda ra demisijo vlade ali posameznih njenih članov. i Iz dobro poučenih krogov se je zvedela, da je prišlo na seji vlade do hudih nasprotij. Čeprav ie vlada že dvakrat razpravljala o ukrepih za zaščito domače industrije in za okrepitev trgovinske bilance, ni prišlo do nikakega sporazuma. Snowden in liberalni minister za prosveto Mac Lean se odločno protivita uvedbi novih carin. Vladna večina namerava namreč uvesti nove carine, ki bi se ne nanašale samo na iz-gotovliene industrijske izdelke, marveč na uvoz vsega blaga ter bi znašale 10 odstotkov fakturne vrednosti. Zatrjuie se. da bosta Stiowden in Mac Lean v primeru, da bo vlada kljub njunemu uporu ta načrt sprejela, podala ostavko. Za diktaturo dr. Seipla Dunaj, 22. jan. M. List »Lnnsbrucker Nachrichten« je objavil članek, v katerem prepričuje javnost, da bi moral oblast v državi prevzeti bivši kancelar dr. Seipel. Sestavil naj bi izvenstrankarsko vlado in se osvobodil vseh parlamentarnih ovir. Zunanjo politiko bi bilo treba voditi po nemških smernicah. List nasvetuje socialistom, naj se nikar ne postavijo v bran. če bi se sestavila takšna vlada. Vsak njihov poskus, da se v Avstriji ne vzpostavi takšna vlada, bi bilo treba preprečiti. Podpis popodbe o nenapadanju med Finsko in Rusijo Helsiiigfors, 22 januarja. AA. Včeraj sta Finska in Rusija podpisali pogodbo, po kateri si obe državi medsebojno jamčita meje, določene v dorpatski pogodbi. Pakt vsebuje klavzulo, po kateri se pogodba razveljavi brez prejšnje odpovedi za primer, da ena izmed obeh držav napade tretjo. Finska bo pakt ratificirala šele tedaj, ko bo Rusija končala podajanja z drugimi državami. Najhujši davek Sarajevo, 22. januarja AA. Po statistiki tukajšnjega mestnega trošarinskega urada so v Sarajevu lani popili okoli 2 milijona in pol litrov alkoholnih pijaC, vrednih 25 milijonov dinarjev. Pariz, 22. januarja. Debata o vladni deklaraciji v francoski zbornici, ki se je nadaljevala včeraj popoldne in je trajala pozno v noč, je popolnoma pod vtisom izjave dr. Briininga, da Nemčija ne bo več plačevala reparacij. V zbornici se je vnela o stališču, ki naj ga zavzame Francija, ostra debata, ki je dovedla do ponovne prekinitve seje in ki kaže, da je francoska zbornica razdeljena na dva tabora. Desničarji zahtevajo najodločneiše ukrepe, s katerimi naj bi se Nemčija prisilila k spoštovanju mednarodnih pogodb, levičarske skupine pa zagovarjajo še nadalje politiko popustljivosti. Debata je dosegla vrhunec, ko je povzel besedo socialno republikanski poslanec F o r g e o t, ki je pozval vlado in zbornico, naj prenehata z negativno zunanjo politiko zadnjih let. Francija naj predloži svetu nov načrt, ki bo z enim udarcem presekal vse sedanje težkoče. Francija naj bi ameriško vlado oficijelno obvestila, da je pripravljena odreči se vsem svojim reparacijskim zahtevam, ako se na drugi strani ameriške Zedinjene države odrečejo vojnim dolgovom. Da pa bi se ameriški vladi in ameriškemu kongresu olajšal ta sklep, naj Francija obenem izjavi, da je pripravljena znižati svoj vojni proračun in izdatke za oboroževanje za najmanj eno četrtino. Forgeotov govor je vzbudil na levici viharno odobravanje, na desni pa burne proteste. Napetost je vedno bolj naraščala. Ko je povzel besedo poslanec Ma-ginotove frakcije D e 1 s o e, ki je poudarjal, da Briiningova izjava ne pome-:«i, da Nemčija ne more, marveč da noče plačati dolgov ter da so vsaka nadaljnja pogajanja brezpomembna in da je treba začeti s politiko močne roke, je nastal na levici tak hrup in trušč, da govornika sploh ni bilo več slišati. Govornik je v zvezi s to svojo izjavo nadaljeval, da mora Francija prenehati s koncesijami in da tako dolgo tudi ne sme misliti na razorožitev, dokler Nemčija gazi mednarodne pogodbe. V takem položaju bi ne pomenil »mir za vsako ceno« nič drugega kakor novo vojno. Obrnjen proti levici je govornik zaključil svoj govor z izjavo, da morajo biti v francoski zbornici samo zastopniki francoskega naroda, ne pa zastopniki Nemčije. Ta izjava je socialistično levico silno razburila. Zahtevali so, naj Delsoe svojo izjavo prekliče, toda ta tega ni hotel storiti, Nastal je tak hrup, da je moral predsednik sejo prekiniti. Po nadaljevanju seje je govoril Louis Marin, ki je ostro nastopil proti formuli, ki jo je za ureditev reparacijskega vprašanja predlagal socialist Leon Blum, naj se izvrši mednarodna preiskava in določi, koliko je prav za prav doslej Nemčija plačala, kar je bila dolžna na reparacijah. Marin je naglasil, da je Blumova formula nesprejemljiva in mu je zato desnica ploskala. Dodal je, da so prenehali časi, ko je mogla Francija velikodušno nastopati napram Nemčiji. Z ostrimi besedami je poudaril, da imajo reparacijske dajatve vsekakor prednost pred angleškimi in ameriškimi privatnimi upniki. Sedanje razpoloženje v Nemčiji je takšno, da ni mogoče popuščati. V svojem govoru je omenil tudi vesti, ki so se razširile v zadnjih dneh, da je Nemčija naročila velike količine orožja v Nizozemski. Malo pred polnočjo je povzel besedo Herriot, ki je imel obširen govor. Bavil se je zlasti z Briiningovo izjavo, da odklanja Nemčija vsak kompromis. Herriot je poudarjal, da je to stališče Nemčije nesprejemljivo, ne samo za Francijo, marveč za vse države, ki polagajo važnost na mednarodne pogodbe. Nemčiji je sicer treba dovoliti olajšave, dokler traja sedanja kriza, toda ne sme se pozabiti, da lahko pride Francija sama v krizo, ko bo Nemčija s podporo Francije ojačena. Francija ne taji, da je treba nekatere mednarodne pogodbe razvoja časa primerno spremeniti, vendar pa se ne sme iti ta* o daleč, da bi se osnovne določbe mednarodnih pogodb kratkomalo preko noči razveljavile. Kar se tiče Amerike, je poudaril Herriot, da Ameriki ni treba prevzemati nikakih garancij ali obveznosti, marveč bi bilo dovolj, da vstopi Amerika v Društvo narodov. Herriotov govor je bil cesto prekinjen z dolgotrajnim odobravanjem. Seja je bila ob 1. zjutraj zaključena ter se bo debata nadaljevala danes popoldne. Tretji dan debate Tretji dan velike zunanjepolitične de bate je otvoril z daljšim govorom po slanec skrajne levice radikalne stranke B e r g e r y, ki se je obširno bavil s problemom reparacij in vojnih doleov Bergery je v svojem govoru naglasil, da se mora na gospodarski in psihološki realnosti sestaviti nov načrt in s tega stališča reševati ves problem. Zavezniki sami so s svojo politiko do Nemčije zakrivili, da je mogel Hitler izrabiti bedo nemškega naroda za svoje politične cilje. Razumljivo je, da noben ^ Nemec noče priznati težkih določb mirovne pogodbe, ker bi lojalna izvršitev te pogodbe veljala Nemčijo 132 milijard zlatih mark, kar je toliko, kolikor iznaša celokupno nemško narodno premoženje. Petnajst let se že kopičijo v reparacijskem problemu zmote na zmoto. Govornik je nadalje izjavil, da je globoko prepričan, da noben Francoz ne bi bil proti črtanju vseh reparacij, če bi se s tem zagotovil mir. Prav tako zgrešena je politika, ki jo zastopa vlada v razorožitvenem vprašanju. Mogoče je samo dvoje: resnična in popolnoma enaka razorožitev ali pa splošno oboroževalno tekmovanje. Francija mora zastaviti ves svoj vpliv za splošno gospodarsko unijo. Samo na tej osnovi je odprta pot do resnične konsolidacije Ev- rope. Politika, ki jo je pričel Laval s svojim posetom v Berlinu, je doživela popoln polom. Ob koncu svojega govora je izjavil, da bo radikalna stranka glasovala proti zaupnici Lavalovi vladi. Pariz, 22. januarja g. Interpelacijska debata se bo najbrž končala na današnji večerni seji. Ministrski predsednik Laval bo proti večeru podal s ve-j, z veliko napetostjo pričakovani ekspoze o notranjem in zunanjem političnem položaju. Debata se bo najbrž nekoliko zavlekla, ker bo še več govornikov odgovorilo na Lavalova izvajanja. Poleg tega bo radikalna stranka zahtevala delitev dnevnega reda, ker bo sprejela le oni del, ki se tiče reparacijskega problema, dočim bo glasovala proti zaupnici vlade. Glasovanje bo trajalo najmanj dve uri. Laval je izjavil novinarjem, da glede svojega nameravanega potovanja v London še ni sklenil ničesar definitivnega. Mogoče bo na današnji seji podal o tem izjavo v zbornicL Velik Lavalov uspeti Lavalova vlada je dobila zaupnico s 312 glasovi proti 261 — Odločne besede Nemčiji Pariz, 22. jan. g. Nocoj ob 18. uri je ministrski predsednik Laval v zbornici podal svoj že več dni z veliko napetostjo pričakovani ekspoze. Govor je pričel s počastitvijo Rrianda, čigar zdiavstveno stanje ga je prisililo, da zapusti zunanje ministrstvo. Laval se je imenoval učenca Brianda, čigar politiko bo nadaljeval. Glede reparacij je Laval po zgodovinskem pregledu, kako je prišlo do Youngovega načrta, izjavil, da je nemški kancelar dr. Bruning 6. januarja obrazložil francoskemu poslaniku v Berlinu, da bo nemška vlada v Lausannu, sklice vaje se na baselsko strokovno mnenie, izjavila, da ne more več nadaljevati ali zopet pričeti z reparacij-skimi plačili. Dalje je Laval omenil razgovor dr. Bruninga z angleškim poslanikom v Berlinu in senzacijonalno londonsko vest Reuterjevega urada. Pripomnil je, da je kancelar dr. Bruning 14. januarja v istem smislu obrazložil francoskemu poslaniku v Berlinu nemško stališče. Pravnega obstoja Yo-ungovega načrta dr. Bruning ni zanikal. pač pa je poudarjal, da Nemčija taktično ne more plačati. Francija pa ne more dopuščati, da bi zastarela njena sveta pravica na reparacije, zaradi česar je Laval izročil , Berlinu protest. (Odobravanje). Ako bi nemška akcija zavzela obliko, ki bi raztrgala tudi iuridično Youngov načrt, bi Francija uporabila vsa sredstva, ki jih predvideva Youngov načrt. Laval je nato analiziral baselsko strokovno mnenje ter je poudarjal, da Francija ne more Nemčiji dovoliti nobenega popusta dolgov, dokler ne^ dobi popusta v isti višini od Zedinjenih držav. Nezaščitenim anuitetam se Francija ne more odreči. Glede vprašanja razorožitve je poudarjal Laval, da brez organizacije pomožne vojske ni mogoča razorožitev za napadenega. Kolčno je naslovil Laval na radikale apel, naj se ustvari enotna nacionalna fronta. Dnevni red Simona in tovarišev, ki izreka Lavalovi vladi zaupanje, je bil pozno v noči sprejet s 312 proti 261 glasovi. Vlada razpolaga torej z večino 51 glasov. j., j Nato se je zbornica odgodila do prihodnjega torka. Po glasovanju v zbornici je Laval izjavil novinarjem, da niti datum, niti kraj še ni določen, kjer se bo sestal z Macdonaldom. Pariz, 22. januarja g. Pred glasovanjem o zaupnici vlade je bil s 303 proti 265 glasovom odklonjen radikalno-so-cialistični dnevni red, proti kateremu je vlada stavila vprašanje zaupanja. Briand na oddihu Pariz, 22. jan. g. Briand je dopoldne izročil ministrskemu predsedniku in novemu zunanjemu ministru Lavalu posle zunanjega ministra. Doznava se, da bo odpotoval na oddih v južno Francijo ter kasneje odšel na daljše potovanje po Sredozemskem morju. Dopoldne so se poslovili od Brianda vsi člani diplomatskega zbora. Grški ministrski predsednik v Rimu Venizelos pri Mussoliniju in Grandiju - Fašistični tisk o prijateljstvu med Grčijo in Italijo Rim, 22. januarja, ž. Včeraj opoldne je prispel v Rim grški ministrski predsednik Venizelos. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Grandi. državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu Fani, grški poslanik Metaxas, osobje poslaništva in drugi višji uradniki italijanskega kabineta. Venizelos ie popoldne posetil ministrskega predsednika Mussolinija v palači Venezia. Njun razgovor je bil, kakor pravi uradna agencija »Štefani«, zelo prisrčen. Vpnizelos se je iz palače Venezia odpeljal v palačo Cliigi, kjer ie obiskal zunanjega ministra Grandija, ki mu je ob 19.30 povrnil poset v grškem poslaništvu pri Kvirinalu. l.alijanski tisk je v svojih komentarjih o grškem posetu zelo velikodušno. Listi se klanjajo Venizelosu. češ da je treba pred vsem njegovi državniški gemalnosti pripisati ponovno zbližanje med Italijo in Grčijo ter njuno prijateljsko sodelovanje, ki je »nezlomljiv steber miru v vzhodni Evropi«. Listi naglašajo. da se je baš spričo tega italijansko-grškega sodelovanja realizirala tudi ureditev crško-turških odnoša-jev in tako izvedla ena ;zmed smernic italijanske zunanje politike ra sodelovanje med narodi na bližnjem vzhodu pod italijanskim vodstvom. Še posebej pa vidijo italijanski listi prisrčnost italiiansko-grških odnošajev baš v sedanjem Venizelosovem obisku. Po njihovem mnenju ie namreč grški ministrski nredsednik prišel v Rim. da se posvetuje z italijanskimi državniki v zadev! vzhodnih reparacij. Listi narisa'" bi Grčiia \ nrimeru črtanja boVar-kih renaradisk* daiatev utrnela vsako let« 100 tni1iiono\ drahem 5kode. Kakor da bi pozabili na ita-lijansko-bolgarsko prijateljstvo, naglaSajo. listi, da so Venizelosove zahteve, da se bolgarske reparacijske dajatve vsaj v celoti n» črtajo in da se na drugi strani Grčiji da mednarodno posojilo v nadomestilo, docela upravičene in da jih bo italijanska vlada po svoji moči podpirala. Pobegli blagajnik voj. ministrstva aretiran Beograd, 22. jan. M. Beograjska policija je prejela zvečer iz Zagreba obvestilo, da so policijski organ5 aretirali pobeglega blagajnika vojnega ministrstva Dragomira Mi-lovanoviča, ki je poneveril nad milijon dinarjev. Aretirali so ga v trenotku. ko je poskušal pobegniti preko meje na Madžarsko. Prepeljan bo v Beograd, kjer bo izročen vojnemu sodišču. Izvoz vina preko Maribora Beograd, 22. januarja AA. Kmetijska vzorna in kontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinske pridelke ministrstva za kmetijstvo poročilo o izvozu vina v decembru 1931. po kateremu je bilo izvoženih v Avstrijo, Nemčijo in na Ho* landsko skupno 85.348 litrov vina. Finančni minister odpotoval v Švico Beograd, 22. januarja M. Finančni minister dr. Gjorgjevid je odpotoval na kratko potovanje v Švico. Napredovanje v diplomatski službi Beograd. 22. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra za zunanje zadeve je napredoval za tajnika 5. skupine kr. poslaništva v Bukarešti dr. Vladimir Rybaf. tainik istega poslaništva 6. skupine, ter za konzula 5. skupine kr. konzulata v Celovcu Nikola Vulovič, vice-konzul istega konzulata. —— »JUTRO« št. 19 - Nemški Me — Sobota, 23. L 1932 Zadnja pot Ljube Kešica Ob veliki udeležbi zastopnikov oblasti in pokojnikovih prijateljev se je vr$3 vcerai pogreb z vsemi vojaškimi častmi Nemčija je z odklonitvijo podaljšanja odloga za plačilo reparacij ponovno potrdila nedavno izjavo kanceiaria dr Briimnga. da na nadaljnje plačevanje reparacij ne misii in da se morajo te dajatve sploh brisati. Jasno je. da je tudi uradna Nemčija s tem usvojila kričavo geslo neodgovornih elementov in pozabila vse svoje pogodbeno prevzete in priznane obveznosti. Da pri svojem j--i"odu še boli osovraži prevzete obveze, govri ves nemški tisk o vojnih dajatvah, o tributu in o političnih dolgovih, dasi je vsemu svetu dovolj znano, da reparacije nimajo nikakšnega političnega značaja. Reparacijske dajatve, ki jih je naložila Nemčiji versailleska mirovna pogodba. in podrobno določila na Dawesov in Youngov načrt, niso vojna odškodnina v nekdanjem smislu ko je zmagovalec naložil premagancu občutno globo. Sedanje reparacije obsegajo le povrnitev resnične škode, ki so io nemške vojske napravile na ozemlju tujih držav Reparacijska plačila so preračunana na temelju ugotovljene škode, pri tem pa so z ozirom na ogromne uničene dobrine in z ozirom na stvarno nemško gospodarsko moč prej preskromna, nego prebrana. Po odhodu nemških vojsk iz zasedenih krajev Jugoslavije. Belgije. Francije. Poljske in Rumunije so os-ale v teh državah za Nemci mestoma same razvaline. opustošena polja, uničene ceste. železnice in druge iavne in zasebne nanrave Države so morale poskrbeti za popravo tega zla in so v to potrošile ogromna denarna sredstva nre-den so od Nemčije prejele sploh kako paro na račun reparacij Na^a kralie vina sama ie za povrnitev škode privatnikom potrošila pet milijard dhiariev. pri č^mer ni všteta škoda na javnih napravah Francija, ki ima v tem pogledu podrobno staH<^iko. ie morala na novo sezidat' 300 000 hiš. d-jgib 400 000 oa jh ie morala temeljito popraviti, k temu pride še škoda zaradi umčenih njiv. vrtov in gozdov pa škoda zarad porušenih cest. železnic itd. Takoj pc ugotovitvi strahotnega um-čenia ie nastalo vprašanje, kdo naj nosi stroške za postavitev v prejšnji stan grozotno opustošenih pokrajin? Vojna se ni odigravala na nemških tleh m antantne vojske niso vlomile v tuje zemlje ter i:h oustošiie. Pravno pojmovanje omikanih narodov zahteva, da plača nastalo škodo tisti, ki jo je zlohotno povzročil. Tako zahteva privatno pravo. tako določa rudi mednarodno pravo. Tej strogi logiki prava se tudi Nemci niso mogli upirati in so opetovano .in d obnovo I in o podpisali razne pogodbe. načrte in ureditve, ki jim nalagajo plačilo povzročene stvarne škode. Pri vsem tem pa je mislečemu človeku izven vsakega dvoma, da tvorijo Nemcem naložene dajatve le majhen del ene velikanske škode, ki jo na domačem ozemlju vselej povzročita oborožen vpad iti tuja zasedbena vojska. Ako ne štejemo padlih vojakov, moramo priznati. da ie razen bojnjočih «e izgubilo svoje življenje pod tuk> vojaško zasedbo še na tisoče in tisoče civilnega pre-b valstva. žena. otrok in starcev. Slednjo grozoto so doživele samo antantne države, kajti po Nemčiji niso pustošile tuip vojske. Kakor na je Nemeiia opetovano podpisala reparacijske dogovore in pre- Razvej reparacijskega vprašanja Ni mednarodnega problema, ki bi bil povojni Evropi povzročal toliko neprijetnosti, nesporazumljenj in težkoč, kakor je problem nemških reparacij. Celih trinajst let že obvladuje evropsko politično ozračje, letos pa stopa menda v svojo najodloeilnejšo fazo. Ne bo tedaj odveč, ako v kratkem ponovimo zgodovino te zadeve, ki že dobro desetletje leži kakor težka mora na Evropi, ji ne da oddiha in ji ne dovoli, da bi se v političnem pogledu konsolidirala. Člen 231 versailleske mirovne pogodbe nalaga Nemčiji dolžnost, da nadomesti škode, ki so jo njene vojske povzročile državam bivše Antante Člen 232. pa določa, naj medzavezniška komisija preišče plačilno zmožnost Nemčije ter določi način plačevanja teh odškodnin, ki so znane pod imenom reparacijska plačila Nemčije. Po nadaljnjih določilih tega člena bi Nemčija morala plačati vse reparacije v tridesetih letih, začenjajoč s 1. majem 1921. Ako bi se ob preiskovanju nemške plačilne zmožnosti izkazalo, da Nemci ne morejo plačati določenega zneska ali da se ne morejo držati dogovorjenega načina plačevanja, smejo izvršiti upniki poljubne ukrepe, ki jih smatrajo za potrebne, Nemčija pa bi teh ukrepov ne smela smatrati za sovražna dejanja. Dne 16. julija 1920. so podpisniki versailleske pogodbe določili prvo razdelbo nemških reparacij. Od njih bi Francija dobila 52 %, Anglija 22 %, Italija 10 %, Belgija 7 % itd. Leto kasneje je bil odmerjen delež naši kraljevini v višini 5 odstotkov. Dne 27. aprila 1921. je reparacijska komisija določila višino nemških reparacij v znesku 132 milijard zlatih mark. ki se obrestujejo po 5 % od 1. maja 1921 dalje. Po padcu nemške marke je Nemčija novembra meseca 1922 zaorosila repa-raciisko komisijo za popoln moratorij. Ker oa se antantne države niso mogle zediniri ra 'kunen nrn^cmek 1f> bilo vsakemu upniku prepuščeno, da po svoji vzeta iz njih izvirajoča bremena, tako se je redno po vsakem podpisu začela takoi izmotavati. povzročati težkoče in se uDirati plačilu. Zanjo je še vedno v veljavi krilatica kancelarja Beethman-na-Hollwega: Pogodbe so krpa papirja! Države upnice so se vedno iz nova udajale nemškim zahtevam, zniževale so določeni reparacijski dolg. omi-Ijevale ostrote postopka ter v Youngo-vem načrtu celo dovolile odlog Nemčiji. ako bi se izkazalo, da bremenom resnično ni kos. Med tem zavlačevanjem je Nemčija z izrabljanjem francoske dobrohotnosti dosegla predčasno izpraznitev kot jamstvo zasedenih delov Nemčije, doma pa je befonirala in asfaltirala svoje obsežno cestno omrežje, gradila ogromna javna Doslopja in si uvedla socijalne uredbe, ki omogočajo nemškemu človeku tako visok življenjski standard, o kakršnem se drugim narodom niti ne sanja. Ni tudi nikako čudo! Opustoše-ne države so si morale celiti težke ra-nn. pustošitelj pa je medtem skrbel le za svojo deželo, katere stvarnih vrednot se brutalna vojna vihra sploh ni bila dotaknila. Ako bi obveliala nemška teza. da se reparacije črtajo, nobeni bi imel premagan' uničevalec ecTni velikansko korist, uničene dežele pa bi m-orale same Iz lastmh sredstev popravljati nemško nu^tošenie. razen tega na še plačevati težke med<°boine zadolžitve iz svetovne vome. Nemci so v vojni 1. 1870-71. pustošili Francijo, na ii po vrhu še na-lužilj milijardno voino kontribucijo. kakršna v zgodovin' nima primera. Isti Nemci se danes branijo poravnal kot opernaganci samo skromen del resnično storipne škod3 ko iim ie bila voma od-škodn;nq snloh odoušgena in se na oo-gaiani:h niti ni slišala beseda o vojni kontrbuciji. Še leta 1928 ie Nemčija želela, da se reparacijski problem uredi na novem temelju Upnice so ji ustregle in Nemči-!a je Voungov načrt snre'ela. smatrajoč ga ko't uspeh svoje polit;ke in diplomacije. Komaj pa ie bil naort eno leto v veljavi, pa so Nemci zopet prelomili dano besedo in kra^komalo odpovedal' vsako nadaljnje plačilo vojne škode Ako govore o svojem življenjskem interesu. predrzno izigravajo življenjski nteres onih na katerih ozemliu ie nemška vojska dolga štiri leta pos^onala po načinu objestne soldateske v sovražnikovi deželi. Ako se Francija in njene zaveznice upirajo črtamu reparacij, so torej v polnem pravu. Njihovo stališče ne temelji na kakih prestižnih ozirih. temveč je imperativno določeno po življenjska nujnosti niihovih lastnih držav Jugoslavija je. morala za najnujnejšo popravilo od tuje vojske povzročene škode naieti milijardna posoiila (Vojna škoda. Bla-ir itd.), druge države s Francijo vred ravno tako. Vsa ta posojila je treba odplačevati. K temu pridejo še vojni dolgovi. ki znašajo naravnost baine vsote 4ko bi se ti dolgovi črtali ali znatno znižali bi se dalo govoriti tudi o primernem znižanju nemških reparacij Toda Zedinjene države, ki so glavni vojni uonik. nočejo ničesar slišati ne o znižanju, še manj pa o popolnem črtanju vojnih dolgov. Zato je nemška zahteva po ukinjenju reparacij tudi s tega stališča nemogoča. volji ukrene, kar se mu zdi potrebno. Zato sta Francija in Belgija januarja 1923 zasedli Poruhrje. da se z gospodarskim izkoriščanjem tamošnje industrije odškodujeta za izpadek nemških plačil. Novembra meseca istega leta je reparacijska komisija poverila ameriškemu generalu Dawesu nalogo, da izdela načrt, po katerem bi se lahko vršila reparacijska plačila. Nemčija ni ugovarjala načrtu; dasi je bil zanjo neugodnejši nego prvotne versailleske določbe, je avgusta 1924 sprejela načrt in plačala prvi zapadli znesek. Dne 16. septembra 192S je bila Nemčija sprejeta v Društvo narodov ter je izrazila željo, »naj se problem reparacij popolnoma in končnoveljavno uredi ter v ta namen sestavi odbor strokovnjakov«. V tem odboru je bila Nemčija zastopana po svojem odposlancu. Odbor se je sešel februarja 1929 pod predsedstvom Owena D. Younga ter 7. junija predložil državam nov načrt, imenovan po predsedniku Youngov načrt. Dve konferenci v Haagu sta odobrili načrt, nakar je stopil v veljavo dne 17. maja 1930. Naslednje leto, torej lani, je Nemčija 20. junija prosila Hoovra, naj ji pomaga z moratorijem, kar je predsednik Zedinjenih držav tudi storil, da na ta način zasigura možnost izplačil ameriških privatnih posojil v Nemčiji. Francija se je držala določil Youn-govega načrta in pristala na moratorij le za pogojni del reparacijskih dajatev; brezpogojni del je Nemčija plačala, dobile so ga pa kot posojilo nazaj nemške železnice. Dne 19. novembra 1931 pa je Nemčija še pred potekom moratorija predlagala Banki za mednarodna plačila v Baslu, naj po določilih Youn-govega načrta preišče gospodarsko stanje Nemčije in ugotovi nemožnost reparacijskih plačil. Basel je nato 22. novembra izdal svoje poročilo o stanju nemških financ ter predlagal še nadaljnjo odgoditev plačevanja pogojnega dela reparacij. Priporočil je tudi. naj prizadete države iznova urede problem vseh meddržavnih dolgov. Konferenca, ki bi se bai, prav za prav že ob njihovem pričetku, se je pokazalo ravno nasprotno: komaj sta delegata sedla k mizi, sta že bila v polnem sporu zaradi Besarabije. Koga zadene za to krivda, je težko reče; soditi pa se more po izdanih uradnih pojasnilih, da ni nedolžna nobena stran. Rumunski deiegat je predložil pogodbeni tekst v glavnem iste vsebine, kakor je besedilo Stičnega projektiranega polisko-ruskega pakta; bila pa je pri tem uiviščena ugotovitev mirovnega stanja med obema državama m postavljeno načelo nedotakljivosti državnega ozem't;'a, to je. onega ozemlja, nad katerim visita državi - .pogodbenici svojo suverenost. S to formu'a-vijo je hotel seveda rumunski delegat vplesti v besedilo priznanje, da je tudi Besa; abija del rumu.nskega državnega teritorija in prav tako samo ob sebi um.jivo je, da ji ruski delegat tako foimulacijo odklonil in prellagal svoj osnutek za pakt, s katei in se naglasa, da ostane s!e'ko?rej vprašanje Besaraboje odprto in da se ga moie rešiti samo s svobodmim soodločevanjem prizadetega prebivalstva. Bilo je v naprej jasno, da poga'anja v Ri,gi ne bodo dovedla do nikakega usnehs kakor h."itro bo ena ali druga stranka hotela to priliko poiabiti za deifinitilvno rešitev besarabskega vprašanja. To se je res zgodilo; Rumunija je, kakor se zdi, hotela izrabiti situao jo in dobiti po ovinku rusko priznanje dejanskega stanja. Sedaj, ko je sovjetsko zastopstvo ta neskus zavrnilo, je us->eh pač izključen in Rumu nija izjavlja, da ji v taki ob'iki, kjer se besarabsko vprašanje ne reši, pakt srnlob ne koristi nič. ker zadostuje pogodba, ki nosi ime po Litvinovu. A.ko so vse te vesti tn iz:ave točne, in skoro ne more biti dvoma o tem —, potem pomenil to resno nevarnost, da se ves načrt s francosko-ruskim in moVsko-ruskiar naletom ne bo mogel uresničiti. Pariški načrti bi se potemtakem razbiLi ob odporu Bukarešte. Soričo splošne .no!otične situacije se ne zdi posebno verjetno, da b: francoski politični vpliv tako malo premogel in zelo se zdi verjetno, da igrajo tu vlogo še drugi faktorju. Opozoriti je treh; samo na to, da so desničarski krogi v Franciji zelo hud,: nasprotniki pakta e sovjetskim vzhodom in da more unornos4 Rumunije imeti notranje zveze tudi na tc stran. Da ia btl Francija in Po'.?ska sklenili z Rusijo pogodbo o nenanadan.iu brez Rumunre. na to .prav gotovo n.i misliti. Nova situacija, ki je nastala z nemško renaracijsko ofenzivo, bo bržkone pogajanja s sovjetsko Rusijo potismila nekolik« v ozadje. Saj tudi ni dvoma, da si je Nemčija temeljito prizadela, da onemogoči uspeh .pogajanj, zakaj vsa n^ena povojna politika je šla za tem. da si izboljša svočo pozicijo napram zanadu z izkoriščanjem irijateljstva z Rusijo. Problematika vseh teh odnošajev pa doseza ravno sedaj svoj višek in zdi se, da je vprašan'e fra nco-sko-rumunsko-ruskega pakta zanleteno z vs^mi temi odnošaji v eno celoto. Rodbinske železniške legitimacije Beograd, 22. januarja. AA. Glede na vprašanje, aH imajo žene nameščencev prometnih ustanov, katere so v 6lužbi v kakšnem drugem resoru državne uprave, pravic) do železniške leg timaciie za državne nameščence, odnosno do rodbinske legitimacije s platnicami, >n ali imajo delavke v železniških delavnicah, ki še ne služ jo nepretrgoma tri leta, njih možje pa so prav tako delavci v delavnicah, je generalna direkcija državnih železn e izdala pojasnilo, no katerem ima žena aktivnega prometnega nameščenca v prvem in drugem primeru pravico do železniške rodbmske legitimacije no členu 9. pravilnika 143, če je zakonita žena akt vnega prometnega nameščenca m če živi z možem v zakonski skupnosti. Drugih pogojev za uživanje te usodnosti ni: zlasti se ne zahteva, da bi moral nameščenec prejemati za ženo draginjske doklade. Pravilnik o podpori pasivnim krajem Beograd, 22. jan. AA Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 16. januarja v sporazumu z ministri trgovine in industrije, prometa m financ podpisal pravilnik o podeljevanju nujne pomoči siromašnemu prebivalstvu v pas:vnih krajih in o izvajanju javnih gradenj na račun te pomoči. Odlikovanje Beograd, 22. januarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog kmetijskega ministra odlikovani: Z redom belega orla pete stopnje Gjuro Pred o vi č. posestnik, trgovec in izvoznik iz Zagreba: z zlato medaljo za državljanske zasluge pa Janko Hudi, poljedelec i7 Dolnje Batine v zlatarskem srezu, in Vjekoslav Koipar. poljedelec iz Lovrenca v zlatarskem srezu. Natečaj za himno Jadranske Straže Split, 22. januarja n J" dranska Straža je razpisala natečaj za himno celokupne organizacije. Natečaju »o se odzvali komponisti v večjem številu. Izmed 28 predloženih del so prisodili prvo nagrado v znesku 3 000 Din pesmi z geslom »Solnce« Ko so danes odprli kuverte, so dognali, da je dobil prvo nagrado Artur Ger-vais. Beograd. 22. januarja, p. Danes na svečan način ncko"ali pokornega natrijola in diplomata Ljubomira Nešča Pri pogrebu so mu izkazali vojaške časti Ob 10 so s* izvršili v Vaznesen«ki cerkv: corkvene obredi Pri pogrebu ;e kralia zastonal general Velikovič. Udeležil so se pogreba tudi nekateri član vlade meri niimi min^trsk' predsednik 2 vkovič. m nister za trgovino in industriio dr Kramer. notranji nvn"'ster dr. Sršškič in dvh^-ni m;n:iiter dr. JefHč. Poleg vencev Ni. Vel. kralia. predsednika turške remiblike Kenrdn nin bolgarskega kralia Borisa so bdi tud' ve^ci turškega ;>>-slan ka Haider beia. češkoslovištjeoa poslanika Fliederia. bolgarskega odpravniki Poslov Volnajova in ameriškega poslaništvi. Iz seje ljubljanskega magistralnega gremija Ljubljana, 23. januarja. Snoči se je vršila .pod predsedstvom župana dr. Puca seja ljubljanskega magi-&t.iatnfcga gremija, ki je obravnaval tekoče zadeve. Načelnik mestnega ekonor^^ta je poročal o prošnji Sokola IV., k! žeM, da se mu brezplačno prepusti dvorana v Mestnem domu za prireditev dne 1. februarja. Gre-mij je prošnji ustregel. Obenem je bil istemu društvu, ki je v slabem gmotnem položaju, odpisan dolg v znesku 1569 Din, ki bi jih moralo društvo plačati za uporabo dvorane v decei lbru preteklega leta. ševalne dražbe za dobavo 12.000 kg bencina za mestno občino v 1. 1932 se je udeležilo več tvrdk, med njimi Jugoslovenska petrolejska d. d. Ln Vacuum Oil Komp. — Dobava se odda najnižji ponudnioi Vacuum Oil Komo., ki nudi bencin a S Din kg, ako mestna občina ne bo dobila od mariborske občine bencina še ceneje. Dobava pisarniških potrebščin za mestno občino se odda tvrdkama Bonač in Narodni knjigarni. Ugovoiu nekaterih drugih tvrdk, ki so protestirale proti načinu razpisa je bil zavrnjen. — Zemigišče ob igrišču Primerja se odda še za eno leto v najem artiijerij skemu poKku. — Delavska zbornica je predložila mestni občini v odobritev družabno ipogodbo, ki vsebuje temelje, na katerih naj sloni uprava ja.vnih kuhinj v Ljubljani. Akcije se udeležijo Delavska zbornica, Borza dela in Mestna občina ljubljanska. Pogodba je bila z nekaterim spremembami, ki ščitijo interese mestne občine, odobrena. — Antonij« štrubelj se odda v najem černetova šupa v Mestnem logu za 500 Din letne najemnine. — Na predlog obrtnega referenta se dovoli Fr Benetu, da sme začasno peči hruške na dveh javnih prostorih in sicer na Marijinem trgu in pred Nunsko cerkvijo. Anžič Franc sme izvršiti kanalizacijo v Hradeckega vasi št. 66, Traven Ivana v Jenkovi ul. 16 in Podobnik Marija na Cesti v Rožno dolino št. 10. Stavbna dovoljenja so prejeli: Kocbek Vinko za adaptacijo trgovskega lokala na Gospcsvetski cesti št. 14. Interesi občine se zavarujejo s kavcijo hipoteko v znesku 10.000 Din odnosno 5000 Din v gotovini. Borštnar Franc si zgradi drvarnico in garažo na Medvedovi cesti 27. — Am-e-rikan Motors postavijo dvonadstropno avto delavnico in avtogaražo na vogali1 Dunajske ceste in Bežigrada (v jami nasproti Linhartove ulice). — Dr. Lojzu Kraigherju se dovoli adaptacija stanova nja v bivši Mahrovi hiši, vendar z omejitvijo. da ne sme napraviti okna v požar ni zid proti Vodnikovemu trgu. — Inž Mirko Pirkmajer je dobil stavbno dovo Ijenje za enonadstropno vilo ob Vrtači, dr [van Stanovnik za enako zgradbo v Ple-teršnikovi ulici. _ Turk Rajko bo postav: enonadstropno hišo ob Pleteršnikovi ulic1 Kunaver Franc ie prejel svoj čas dovo ijenie za z«rradbo hiše v svetokrišker okraju. Po odobrenem regulacijskem načr tu pa bo na dotioni parceli park ln mest na občina bi morala to parcelo od kuni t.' Kunaver pred!as-?. se ke ie izde'an- Načrt ie ooslan vse*" r>ri7" detiTi nv^trstvom v proučitev nakar ga dobi Narodna skupščina v razpravo. Po opravi;eni"i cerkvenih obredih je mini-str Mariboru. Pri tej priliki je nn>rt&l blagajno in odnesel 3650 Din, 100 šilingov in 13.000 D:n vreden briliantm prstan. Doka-zrm pa mu je tudi vlom v ljubljansko Obrtno b;nko, kjer je odnesel blizu 100.000 Din goto\~ine. Sodeč po sledovih prstnih odrisov, ki jih je našel daktiloskrp mariborske pol:c:je g. Grobin na blagajni Obrtne banke in na blagajni Ljudske samooomoči v MarVru, ie povsem dognano. da je vlomil Godec. To je ugotovila tudi tehnična policija na Dunaju. Godec je nad?'je osumljen vseh sedmih večjih vlomom-, izvršenih zadnje ča-,»e v blagajne, med temi tudi obeh viomov v Ranotčevo in Heričkovo blagajno prav za z°dn'a dva vloma ni d'rektmh d -kazov, pofrjuje to dejstvo, da so gi v delo r?.CTie priče na dan nr:1'' vlomom v obe blagajni. postarati nred Heričkovo kola. Proga je bila dolga 6 km. Start in cilj sta bila pred Sokolskim domom. Prvi je prišel na cilj Albert Jemc v 35 minutah, drugi Cerne v 40 minutah in 5 sekundah in tretji Pavel Jemc v 40 minutah in 16 sekundah. Ti trije so bili izbrani za prvo štafeto in bodo tekmovali na nedeljski župni tekmi. V ponedeljek je bil v Blejskem domu sestanek blejskih hotelirjev in gostilničarjev. Na sestanku, kateremu je predsedoval g. Anton Vovk, se je sklenilo, da se cene pensionom in prenočiščem znižajo za 20 odstotkov, kar bo gotovo pripomoglo do večjega tujskega prometa na Bledu. Ustanovil se je tudi pododsek Gostiln ičarske zadruge, ki ima nalogo ščititi gostilničar-ske in hotelirske interese. I Polkovnik RGDL GeneralStabnl polkovnik — Izdajalec Avstrije! Vohunska afera, ki je vzbudila nepopisno senzacijo po vsem svetu! THEODOR LOOS LIL. DAGOVER Izven progTama »Foxov« zvočni tednik, med drugim »Sprejem našega kralja v Parizu« Elitni kiro Matica Telefon 2124. Gamsi in divje svinje nad Borovnico Borovnica, 21. Janoarja. Pred kratkim smo čitali v listih, da j« nekega vrhniškega lovca počastil sv. Hubert z dragocenim odlikovanjem. Srečni lovec je namreč ustrelil v bližini Vrhnike divjo svinjo, ki so jo potem kazali na trgu in je tehtala 80 kg. Ta vest j« spravila okoliške, posebno še borovniške člane zelene bratovščine, povsem iz tira. Pomislite namreč, da se sprehaja po borovniškem lovskem revirju nekaj kapitalnih divjih čez Beč in Otave proti Kožljeka m če je s sv. Hubertom količkaj prijatelj, bo videl med potjo na skalah trop 5 do 8 gamsov, ki hodijo semkaj lecit svoje bolezni in se posmehovat jagrom. Slednji pa pustijo gamse v popolnem miru, da se čreda pomnoži. Iščejo in tuhtajo le, s čim so se mogli zameriti svojemu mogočnemu zaščitniku sv. riubertu, da jih je sedaj zapustil, ko je v bližini toliko divjih svinj. —en. Nevarna eksplozija filma Poljčane, 22. januarja. Knjigoveza K. iiz Cretnika pri Poljčanah zasleduje nesreča. Se ni dolgo, ko mu je do tal zgorela hiša Postavil si je novo. a ga je zadela že druga nesreča, še preden je bila hiša vsestransko izdelana. Nenavadna eksplozija mu je razdejala stanovanje spalnico in delavnico. Nesreča, ki bi biJa lahko usodna za tn življenja, se je dogodila takole: Knjigovez je imel na peči v košari nekaj metrov starega filmekega traka. Nikoli ni mislil, da bif mogla biti toka reč nevarna. Te dna pa se je film, ki je bil že več dni na peei. zaradi vročine vnel in povzročil pri t~m takšno eksplozijo, da se je nam ah razletela veVka kmečka peč. Tudi srtena med delavnico in spalnico se je porušila m zdrobila na kose, kakor bi usfcreliJ vanjo z velikim kanonom. Raz strop je vrglo podporni tram. Plamen, ki je šinili z bliskovito naglico po prostorih, je zapustil za seboj močan dim in bi se oba. mladi m stari oče K., ki sta bila tedaj v delavnic, zadušila da ni imel mladi toliko odsotnosti duha. da je takoj odprl vsa ckna na etežaj. Občutila je strašno eksploznio tudn knjigovezova žena. ki je bila med tem časom v kuhinji. Ekenlozrja je namreč vrata zaprte peči vrgla daleč proč po kuhanji. Sreča v nesreči je, da eiksplozija nu zahtevala človeških žrtev, zakaj 'ahko bi se zid podrl na oba K. in ju zrk.opal.1aKO pa se razen staremu K., ki je odnesel opekline po obrazu in roki, ni zgodilo me VESELOIGRI konfcoX FELIX BREMRT iiERMANrt THlMIOv Jutri! Premiera! Jutri! Elitni kino Matica zlega. K. je spričo te nenavadne nezgoda občutno oškodovan, in to tembolj, ker se še od požara ni dobro opomogel Samo Se danes, nepreklicno zadnjikrat! Velesenzacija! Govoreči velefllm! V zmoti Je ustrelil očeta 7 otrok deset let Slednjič pa se je le posrečSrt orožnikom izslediti krivca in stvaT se j« razjasnila. Emin Mujovič je ie dalje časa dolgova! bogatemu kmetu Jovanu Rakovrču 3300 d -narjev in ker ga je ta neprestano opom -njal, naj mu vrne dolg, se je Mujovič hotel z enim udarcem rešiti dolga in nevšee-nega upnika. Tistega dne je Rakovič šel na trg v Novi Pazar in se je moral zvečer vračati domov. Mu jo v i ču se je zdela ta prilika kar najugodnejša, da izvrši svor naklep, pn. Naifepše pa je bilo to, da se je potenv 0 sodišče razveljavilo prodajo proh iSni s^ jc zopet prtožila mestna ob^na in je kasacijsko sodišče ^ilo n^tanc nejšo in popolnejšo ugotovitev stvan na io, da Nikolič onega zneska, ki najbiga bil dolgoval za porabo vode, sploh ne dolnje Po knjigah uprave mestnega vodovoda se je dognalo, da je tedaj dolgovalsa-mo 13134 Din in da je ta znesek zezdav-raj plačan iz zarobljenih dohodkov nje-rove hiše. Dognalo se je tako ne samo, da mu je bila tovarna prodana ^avvnic, temveč, da je bila prodana popolnoma po Ttenotrebnem, po krivem. . Na razpravi pred beograjskim .»od^cem Prve stopnje 16. oktobra \931. ki je raz- Ljubljana, 22 januarja. Reporterjem roje po Novem letu same številke po glavL Ker ni na sodisču za dosleden čas v razpravnem programu nobene senzacijonalne razprave, — mali senat živi zaenkrat v zatišju -, se je tuda sodni re-porter spravil ra statistiko. Brskal je dolgo okrog in nabral snovi, ki bo pac — to-ko upa reporter — zanimala širšo čitejočo PJV L<>nadstropju Justtčn« palačo desmo, v »obi št 92 so debeli akti nagrmadeni po stelažah, segajočih prav do »tropa Stopiti moraš na lestve, če hočeš kak akt vzeti s stelaže. Tu je znamenito pisarna kazenskega oddelka deželnega sodišča, kamor je v«kdan močan dotok strank. Odvetniki iOVSKem revirju ucr-jj ---- - 1 vsaK oan iiiuva« svinj že kaka tri leta. Videli so te neresce prihajajo študirat že mnogi gozdarji in lovci ter je pred leti uradnice jih prepisujejo, a stranke boječe hodijo z raznimi prošnjam^m ^ Nad 300 let zapora, nad 1 Din globe Iz statistike kazenskega sodstva pri deželnem sodišču nih (rabija, strogi zapor in zapor) alikra*-1 mesec in 11 dni. Kazenski že mnogi gozdarj lovec Suhadolnik iz Zabočevega tudi ustrelil enega, ki je tehtal okrog 180 kg. Od tedaj pa že nekaj let ni prišla nobena teh zverin pred puško, čeprav so postale že prav predrzne. Ponoči se priklatijo celo v okoliške vasi. Tako je letos priznanemu borovniškemu lovcu, ko je zVečer čakal zajca, prišla na strel divja svinja, katere se pa lovec ni prav nič nadejal. Bir lo je to par sto metrov za vasjo Brezovico. Lovec, ki je imel žal le naboje za zajce, je sicer svinjo zadel, toda zajčje šibre niso prišle zverini do živega. Kako predrzne so postale divje svinje, kaže drug primer. Staremu in izkušenemu lovcu je prišla divja svinja ponoči prav pred hišo, privoščila si je celo hladno kopel v potoku, ki je od lovčeve hiše oddaljen le za slab streljaj. — Po okoliških gričih je zlasti pod hrastov-jem vse razrito od veprov. Pripovedujejo, da se je letos namnožila orašičja družina za nekih 6 do 8 komadov. Preteklo nedeljo pa smo imeli pri nas senzacijo, ki gotovo zatemni vrhniško. Naši lovci so dobili v svojem revirju gamsa, ki je tehtal očiščen 33 ia pol kg; bil je zmrzel. bi rad nastop kazni odložil, drugi procra obnovil, a tretji - večji del ženske - pro-sijo, da bi jim sodišče dovolilo Prevari prisojeno jim denarno kazen v malih obro-kSTsaj veste, da je kriza. Vrata P^rne so med uradnimi urami navadno kar na stežaj odprta, pozimi kakor poleti. Vi bi zdajle radi vedeli, kohko nesrečnikov in drugih oseb je bilo lani obsojenih pred velikim in malim kazenskim senatom ter pred sodniki poedincu Glavnih ustnih kazenskih razprav je bilo v preteklem leta 2350 od teh predsen*-trnn 36° a pred sodmki-poedmci 1988. na? je sodil o hudih zločinih. V prvi ^ Ji S bili na dnevnem redu zločmi prot, tuji imovini pokoli 60 odst.) potem mnor^ub|> r?n težke telesne poškodbe (okoli ^ odstotkov), ostalo so politični m drugi de lff Goljufij« iti poneverbe so se zadnja leta močno razpasle. Veliki senat je med drugim razpravljat o 2 umorih m fungiral mesto drza^ sodišča v 2 političnih procesih Najsmza-ciionalnejša je bila razprava proti 201etafr , ™ iiknerju, niorilcu men^ke^ V skalnem, težko dostopnem terenu blo- župnika. Bil je obsojen na 20 W: ronge. aj-škorakitniške planote, katere zadnji izrast- | daj se Lakner nahajaj M™* ki se končujejo nad Borovnico, so se nase- ____________ .. i- ___X 1«* lili gamsi. Trop gamsov se že več let drži v pečinah borovniškega lovskega revirja, to je v kotu od Krimsčka čez Nalistnik do Strmca. Podoba j«, da se gamsi še ne bodo kmalu izselili. Po vsem sodeč, zlasti pa po tem, da so zadnja leta proglasili bližnjo. Rakitno za gorsko zdravilišče, so morali tudi gamsi zvedeti za zdravo podnebje našega Davosa, pa so si v gori omenjenih pečinah kratkomalo osnovali svojo počitniško in bolezensko kolonijo. Kajti pn gamsu, ki so ga dobili preteklo nedeljo mrtvega, niso kljub iskflnju našli mkakih sledov krogel ali šiber. Najbrž je starca vzela naduha ter mu tudi naše zdravo podnebje ni moglo več pomagati. Če gre turist po gozdni poti iz Kakitne, Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v vseh špecerijskih trgovinah* mci. Zanimivo je, da je ™ja sodnamgan-ca bivšemu financarju Ivanu Bodkju faije Tkarabinko ustrelil na Jesenicah svojega tovariša, znižala kazen od 12 na 7 let r Najžalostnejšo sliko podivjanosti^ ani pokazale razprave prot, Junakom noza. - .r X-. — v večini primerov doma vKra- je. Najžalostnejšo sl^^jano^ lan f^kP^pile^^jvečlganja. Sodniki so ispl^nem pretepače pravstrogokazn^ vali ker so se postavili na stališče, da »noz nw>ra iz fantovskih rok!« Značilna je n. pr. X 8 mladih pretepače v. ki Jih je> so d-nik-ooedinec zaradi telesne poškodbe mi-lostnoobsodil na 14 dni strogegazapora toda v II. instanci jim je bila k^zen povn-šana na 3 mesece, ker se je pntozil drza^ ni tožitelj zaradi prenizke kazni. In je prav lepo število sličnih primerov, ko so bile obsojencem kazni povišane. , Pred deželnim sodiščem, tako pred se^ natom kakor pred sodnjki-poedin^ ,e Mo lani izrečenih 1134 sodb na obtožbo držav nega tožilca, 420 na privatno obtožbo n 3 na subsidijarno obtožbo, torej .skupaj l5n( sodb. Privatne tožbe so se večji del nanašale na zadeve zaradi žaljenja <^ti. Obsojeni so bili zaradi klevete mnogi na večdnevno, celo na 21 dnevno zaporno kazen in hkrafcu v globo 1000 Din. Po registru kazenskega oddelka so vsi pred deželnim sodečem obsojeni prejeli skupaj 119 in pol leta. 1938 mesecev, 83 tednov in 9315 dni na raznih zapornih kaz- ko: 308 let, _ sodniki pa so obtožence tudi »o^iobil;« n* zneske od 60 do 1000 Din in to do 95 cd-stotkov iz procesov zaradi častikraje. lani je bilo izrečenih pred deželnim sodečem okoli 400 sodb na denarne kazni za &kup-ni znesek 163.405 Din. Kazenski oddelek je lani imel 3697 novih kazenskih zadev, predlanskim 342). Kriminaliteta je sploh povsod znatno narasla. ^ 1786 primerih je bilo kazensko postopanj-3 ustavljeno ali pa zadeva rešena brez glavne razprave. Ker je 20. novembra stopi, * v veljavo novela h kazenskemu zakonu, j v deželno sodišče SOS akte odstopilo okrajnim sodnikom. V preiskovalnem zaporu ja bilo lani 759 osumljencev, ostalo jih Ja konec leto še 45. Tiskovnih _oravd je bito lani 39, dočim predlanskim 52. Dva podivjana volejaka kometa šentviške pse Ljubljana, 22. jan mtja. V St Vido, tSk pred n^jsoni meeta. imajo svojo senzacijo. Že par dni &o pof>a-meianrki opeižaii begati pod gozdom v Pod-gori, pa tudi v Št Vidu samem ln v okoliških vaseh dva velka podivjana volčjf-ka. Predsinočiijiim se je pojavil eden izmed obeh »volkov« tik pred vrati Franceta Magistra poleg Gasilskega doma in kmalu nato je nastalo sredi vasd prsd šolskim poslopjem mesarsko klanje. Potapinska psa sta namreč napadla tri pse m jih popolnoma zgrizla iu razmesarila. Se ir-to noč sta napadla tudi psa trgovca Stanki; Rozmana in ga hudo obgrkla. Podila «»tu ee tudi po Vižmarjish, kjer sto se ponoH približala prlclenjenemu psu posestnika Arharja in ga hudo poškodovala z zobtni in kremplji. Zverini se podita okrog podnevi, na lov v vas pa prihajata najraje ponoča, zaradi česar je prebivalstvo razburjeno, ker je splošno ]>repriča>no, da eta to prava pravcata volka. Ljudje so pceebno v 6trahu za otroke, ki se vračajo domov v mraku. Da-vi se je zbralo v Št. Vidu več lovieev. ki so odšli v gozd, da izslede nevarni zverini, kar se jim pa za enkrat še ni posreeilo-Treba bo vsekakor ukreniti pogrebne mere, da boeta zverina ugonobljenL Zopet nož v rokah šolarja Trebnje. 22. januarj.'- Med dvema šclarčkoma je prišlo do krvavega spopada, ki je močno razburil prebivalstvo. Bilo je to pretekli torek popoldne na povratku iz šole. Sprla «to sc neki 12 letni šolar iz šestega in neki 11 letna fantek iz petega razreda. Starejši je ml-išenru zasadil nož v hrbet, da mu je ranil pljuč-v t „ u >-obi-•ed Do spopada je prišlo na poti "»roti niku—Radnam. Povzročilo pa ga je čajno nagajanje in zbadanje učencev seboj. K malemu ranjencu je >il pozvan na pomoč zdravnik dr Derearri. a fantek je medtem izgubi že precei krvi m je njegovo stanje kritično Ta dogodek je torej še bolj usoden kakor oni v Braslovčah o kaiterfcm je »Jutro« nedavno poročalo Vzrok? Slabi zigledi saj se v 'eh krajh famtje mnogokrat biiejo in je še lani euen moral prerano v grob. Domače vesti ♦ Imenovanje članov stalnega ožjega odbora glavnega prosvetnega sveta v Beogradu. Minister prosvete g. dr. Kojič je na osuovd § 15. zakona o giavnem prosvetnem evetu imenoval izmed članov širšega odbora glavnega prosvetnega sveta kot člane stainega ožjega odbora gg. univerz. profesorja v Beogradu dr. Petkov iča, direktorja seizmološkega zavoda v Beogradu M,ihaj-loviča. načelnike ministrstva prosvete Sre-tanoviča, Djordjeviča in Miloševiča, načelnika prosvetnega oddelka savske banovine iz Zagreba dr. Kasumoviča, načelnika prosvetnega oddelka dravske banovine iz Ljubljane Josipa Mazija, unjiv. profesorja ▼ Beogradu dr. Coroviča, univ. profesorja iy Beogradu dr. Jovanovdča, rektorja višje pedagoške šole v Zagirebu dr. Bosanca, profesorja višje pedagoške šole v Beogradu Divca, gimnazijskega direktorja v Beogradu Boškoviča, direktorja humanistične gimnazije v Zagrebu Musilina, direktorja učiteljišča v Sarajevu Marko viča. strokovnega učitelja meščanske šole iz Zagreba Rukovi.no, šolskega upravitelja iz Ljubljane Ivana Dimnika in šolskega •upravitelja iz Beograda Rašiča Glavni prosvetni svet je posvetovalni organ ministra za prosveto v načelnih in važnih vprašanj;h, ki se nanašajo na šolo, pouk, narodno prosveto in povzdigo narodne kulture v obče ter zasliši minister za prosveto ob vsaki šolski in prosvetni reformi mnenje glavnega prosvetnega sveta. Staln. ožji' svet se sklicuje najmanj enkrat mesečno. širši svet pa najmanj dvakrat v letu na seje. Člani glavnega prosvetnega sveta so postavljena s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto za tri leta. ♦ imenovanje. Ministrstvo p ros vete je v sporazumu z ministrstvom za sooijalno po liti.ko imenovalo g. Gabrijela Janežiča, 6trokovnega učitelja, za upravnika zavoda to šole za slepo deco v Kočevju. ♦ Diplomiral je na tehnični fakulteti iljubljanske univerze za inženjerja monta-nistike g. Srečko Anžič iz Trebnjega čestitamo! ♦ Kongres geometrov In oeodetov. V dneh 24. in 2-5. t. m. se bo v Beogradu vršil ko. i greš članov geometrskih in geodetskih udruženj v naši državi. Kongres bo v poslopju srednje tehnične šole v Beogradu ♦ Natečaj za uradniške pripravnike ln- ženjersko-ekonomske stroke. V »Službenih novina-ii« se razpisuje natečaj za pet mest uradniških pripravnikov inženjerskoagro-uomske stroke pr.i Cinančnem ministrstvu, oddelku katastra in državnih posestev v Beogradu k! bi vršili klasificiranje zemljišč po obstoječih zakonskih predpisih. Opremljene prošnje se sprejemajo do 15. februarja. ♦ Kovanje srebrnega denarja v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo .da je finančno ministrstvo sklenilo z angleško državno kovnico denarja pogodbo za izdelavo 32.500 milijonov novcev po 10 in 20 dinarjev za Jugoslavijo. To bo po vojna prvi srebrni drobiž v naš! državi. Nadaljnje kovanje našega srebrnega denarja se bo vršilo v državni kovaici v Beogradu. ♦ Jadranska Straža med našimi Izseljenci. Med našimi izseljenci v New Yorku se Je porodna misel, naj bi se v tem mestu osnovala podružnica Jadranske straže, ki maj bi se postopno pretvorila v oblastni odbor za Severno Ameriko. Dne 12. decembra preteklega leta se je vršil sestanek tvseh prijateljev Jadranske Straže, katerega se je udeležil tudi jugoslovenski vice-konzul dr. Peter Zanela. Dr. Pavel Peri <5 ■kot sklicatelj sestanka je zborovalcem obrazložil pomen in svrho Jadranske Stra že ter predlagal, da se osnuje podružnlea v New Yorku. Predlog je bij soglasno sprejet in nato izvoljen začasni odbor s profesorjem Peničem na čelu. ♦ Novi grobovi. Na Jesenicah je po dolgi bolezni umrl g. Jože P e h a r e c, dro gerist na Jesenicah, star 55 let. Pogreb bo v nedeljo ob 15. — V starosti 77 let je umrl v Mariboru g. Valentin Weber, nadučitelj v pokoju in časten občan občine Zabukovja. Pokojnik je bil dober šolnik ln splošno priljubljen zlasti v Zabukovju. Zvočni klit® Ideal Danes premiera! Ramon Novarro v prekrasnem filmu ljubezni in petja po istoimenskem romanu, ki je izšel v »Jutru« Sevi Romantična — študentovsko življenje Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra 3 temperatura. 4 relativna vlaga v % 6 smer in brz.na vetra. 6 oblačnost 1—10 7 vrsta padavin. 8 palavlne v mna — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. lruge nalnižlo temneraturo. 22. januarja LJubljana 7, 777.8, —2.8. 90. NW. 10, —. —' Maribor 7. 775.4, —2.0, 90, tiho, 10, Zagreb 1 777.6, —3.0, 90, N2, 10, —, —; Beograd 7, 778.3. —5.0, 90, tiho, 10, —, —; Sarajevo 7. 778.0, —6.0, 90, tiho, 2, —, —; Skoplje 7, 776.2.__6.0, 90, tiho, 2, _, —; Split 7. 774.2. 6.0, 70, tiho, 0, —; Kum-bor 7. 770.5. 4.0, 90. E2, 0. —, _ Temperatura: Ljubljana 2.0, —3.7; Maribor 0.2, —2.4; Zagreb —1.0, —3.3; Beograd —2.6, —6.0; Sarajeve —2.0, —6.4; Skoplje 6 0, —7.0; Spldt 11.0, 5.6; Kumbor —, 3.4. Solnce vzhaja ob 7.31, zanala ob 16.53. Luna vzhaja ob 15.5, zahaja ob 7-25. kjer je dolga leta služboval in al pridobil velike zasluge za občino. Pogreb uglednega pokojnika bo v nedeljo ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V Mjubljani je nenadno preminila ga. Mi ml š m a 1 č e v a, rojena Pakiževa. Njeno truplo prepeljejo v Ribnico, kjer bo pogreb v nedeljo ob 16. — V Mariboru je umrl g. Fran Sušteršič, orožništoi narednik v pokoju Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob pol 16. iz mrtvašnice pokopališča na Po brežiu. — Pri Sv. Janezu na Dravskem po idu je umni splošno znani in priljubljen orožnlški narednik v pokoju g. Ivan F tire k. Pokojnik je služboval dolgo let v Južni Srbiji, kjer si je nakopal kal zavrat-ne bolezni. Nazadnje je služil v novomeški orožniški četi. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč. — Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! f \ ^ Ko želodec nič več ne prebavi hrane Ljudje v zrelejši življenjski dobi in oni, ki se popravljajo od bolezni, morajo jemati hrano, ki je v stanu, da vzdržuje njihovo moč, a da ne preobre-menjuje njihovih prebavnih organov, ki so bili oslabljeni po letih ali po bolezni. Ovomaltine, zdrava, krepilna hrana, vsebuje v svojih topljivih zrncih samo najžlahtnejše hranilne snovi, pridobljene znanstvenim postopkom iz slada, svežega mleka, svežih jajc, ki jim je zaradi boljšega okusa dodan kakao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena mali škatlici Din 16. Dobiva se povsod. Dr. A. Wander d. l in razgrajal ob Ljubljanici na Poljanskem nasipu neki Janez G., ki pa je postal čez čas tako utrujen, da se Je vlegel dn zaspal v mrazu na zmrzll zemlji. Našli so ga ne-kii ljudje, ki so ga skušali postaviti na noge. Takrat pa se je Janez znova razsrdil ter pričel suvati okrog sebe. Pri tem mu je sipodrsnllo ln je le malo manjkalo, da ni padel y strugo Ljubljanice. Moža je napo sled vzei v svoje varstvo stražnik ln je spoznal 7 njem že dalje časa iskanega grošnika, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi raznih prestopkov, toi jih je dzvnšll v okolici LJubljane. u— Beračenje pojenjava. Pred tedni še so policijski organi (privedli zlasti ob petkih na policijsko upravo neredko kar cfo 20 vsiljivih beračev, dočim je bil včeraj aretiran samo eden, ki pa Je pričeJ beračita na vse zgodaj. Mož Je 40 letni Filip Kakalj, doma od nekod iz kamniškega okraja, in je nadlegoval ljudi okrog ene ponoči na Marijinem trgu ter se je zlasti prktoo smuka! okrog voza s klobasami. Kokalja. ki je bil pijan ln ima na vestd tudi razne tatvine, so spravili seveda za zamrežena okna. u_ Most za bolnico odprt za promet. Prestavljeni čevljarski most za bobvišnico Je že daije časa odprt za promet. Preizkusili so tudi obtežilnost ter je bilo ugotovljeno, da je most zelo trden ln popolnoma ustreza namenu. Most za enkrat še nI preveč trekven tiram, bo pa gotovo .pozneje vse bolj prometen, ko bodo zrasle tudi na desni strani Ljubljanice nove hiše, odnosno, ko bo sploh reguliran tamošnji okraj. Poleg novega preple-skanega mostu stoji tudd še stara brv, ki pa jo bodo v kratkem podrli u_ Hermesove plesne vaje bodo kakor običajno vsako nedeljo od 3. do 7. v salonu pri Ke-ršiču. Vljudno vabljeni. u_ Drevi ob 20. bo venček maturantov TSš v dvorani Tehn. srednje šole. Igra So.n,ny-boy Jazz. Vabljeni vsi! u_ Pustni ples Sokola II. v Kazini bo na pustni torek 9. februarja. Za prijetno zabavo bo skrbel »Jonny-jazz«. la mladina, lri je sleddla predavanja la C*- moui z vso pozornostjo Predaval je profesor g Orožen o lepotah Visokih Tater, o tamkajšnjih divnih jezerih, kopališčih in modern. planinski .\lasarykovl cesti, o živ* ijenju Ceht*»iovakov in Podkarpatskih Rusov Predajanju so sledili naaie-lnji trije filmd Visoke Tatre. igre in zabave slovaške mladine in pomladno življenje v Pod-karpaTski Rusiji Film je dal na razpolago češkoslovaški konzulat v Ljubljani, ki so mu Celjani zanj iskreno hvaiežni e_ Obrtno društvo v Celju priredi r korist celjske obrtne nadaljevalne šole, revnih obrtnikov, njihovih vdov in svojcev 13 obrtniški ples v ponedeljek 1 februarja v vseh gornjih prostorih Narodnega doma Plesi Obrtnega društva so bili ved.no priljubljeni, zato obstoja tudd letos veliko upanje na dober obisk e— Mestni kino bo drevi zaradi proslave 100 letnice Goethejeve smrti zaprt. Jutri pa bo predvajal ob pol 12., pol 16.. pol 18. in pol 21. prvi slovenski alpski Gilm »V kraliestvn Zlatorosa« Kino Ljublfanski dvor Teleroc 2730 Danes ob 4., pol 8. tn 9. uri velesenzacija: Prt pokvarjenem In prenapolnjenem želodcu, zgagi In početnih čirih v želodcu vas bo trajno ozdravil SALVACID. Dobiva se v vseh lekarnah. 1677 Iz Celja e_ KugyJevo predavanje v Celju. V sredo 3. februarja ob pol 21. bo predaval v dvoran, mestnega kina znani alpinist g. ilr Kugy v dveh delih o gorskih vtisih in doživljajih ln o glavnih turah v Alpah od Trigla a do Dauphineja. Dragi del predavanja bo ilustriran z 90 krasnimi posnetki . omenjene alpske verige. Predavatelj Je j imel v zadnjih 3 letih z ogromnim uspe- j hom nad 300 predavanj v vseh večjih : srednjeevropskih mestih. Predorodaja vstopnic Je v knjigarni Goričar & Leskov-šek. NAZNANILO!!! Cenj. meščanstvu in zunanjim gostom vljudno naznanjam, da sem prevzel od gg. C. in A. Majcen hotel in restavracijo „UNI0N" v Celju (Celjski dom) Zagotavljam cenj. goste, da jim bom nudil le najizbranejša jedila in pijače s prvovrstno postrežbo ter najudobnejše opremljene sobe po najnižjih cenah. Potnikom popust pri sobah Sprejemajo se abonenti na prvovrstno hrano po Din 16.— dnevno po izberi. Za obilen obisk se toplo priporoča 1984 SLAVKO FURMAN. «_ Srbska pravoslavna cerkvena občina v Celju proslavi praznik sv Save v 6redo 27. t. m dopoldne ob 10 v sokol skd telo vao'noštevi1no! §I_ Dar šolski kuhinji. Oblastni odbor podmladka RK je daroval šolski kuhinii na de5ki šoli. ki oskrbuje vsak dan 70 ntrok s toplo pijačo in kruhom znesek 500 D n Denar se porabi za nabavo inventarja Posnemajte! šl— Prodata orožja. V soboto 23 t. m. ob 10. dopoldne se bo prodajalo na iavni družbi na škofjeloški sreski izpostavi zaplenjeno orožje. Prodalo se bo 10 krakih pušk. 2 samokresa hi 1 flobertovko. K licitaciji bodo pripuščeni samo koncesionira-ni trgovci strelnega orožja in imetniki orožnih listov ki naj prinesejo zadevne listine s seboj. " šl— Adaptacijska dela. Trgovec z želez- oino g Anton Kašman je svojo dvonadstropno stavbo na Mestnem trgu v notranjščini temeljito renoviral — Trgovka t papirnatimi potrebščinami Marija Papo-va je svojo hišo doceLa preuredila. — Notranja ureditev šolske zgradbe stalno napreduje. Učne sobe imajo že miz.ee, stolčke, table, katedre, umivalne m.:zice, nove slike vladarja, križe in omare. Vstavljeni so električna luč z obločnicami, centralna kurjava, ventilatorji, zastorji pri oknih in ponekod peči. Hodniki imajo požarne hi- drante. , , šl— Sirov nočni napad. V noci od nedelje na ponedeljek je neznan sirovež pobil šipe na 4 oknih pri posestniku Valentinu Starmanu na Suhi pri Škofj-i Loki. Bilo je okrog 1. ponoči, ko je zagrmela v spalnico skozi okno cela skala, težka nad 5 kg. Domači so takoj planili pokoncu. da napadalca izslede, a jim namera ni uspela Moški, ki je medtem pobil še sipe na ostalih treh oknih, je urnih nog zbezal proti koncu vasi in se izgubil v gluhi noci. Napadalca. o katerem menijo, da je metal ka-irienje iz političnih ozirov, zasledujejo cblastva. li Krama T— Francosko predavanje. Krožejk prija-teliev Francije v Kranju bo priredil v sredo 27. t. m. ob pol 19 franco '-o predavanje Predaval bo lektor francoščine na zagrebški univerzi, g. \Varnier o tmri: teaubriand. sa vie romansque et son oeu-vre romantique. Predavanje bo v gimnaziji (pritličje. III- a). Vse imteresnete opozarjamo na to predavanje! Z Jesetslfi b— Sokolski gledališki odsek ponovi v nedeljo 31. t. m. popoldne krasno pelde- janko »Bratje sv. Bernarda«. Na to prde po igro. ki se ponovi ob se vabi občinstvo z Je«.«« Ik Pri^ vratek bo mogoč z večernimi vlaki. Friee Podružnica Narodne strokovne zveze -klicuje za nedeljo 24. t. m. ob !o dopoldne pri Kobalu člansko zboro- glebališče ljup.UANSKA DRAMA Začetek ob 20. 33hS oVbZl°5k; Jiirček. Mladinska predstava Izven. - Ob 20: Revna ko cerkvena miš. Izven. Znižane cene. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota 23.: Viktorija in ijen huzar. B. fX24. ob 15.: Prodana nevesta, gostuje gosp. Josip Križaj Izven. Znižane eene - Ob 20 : Vijolica z Montmartra. Gostuje gdč. Enka Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. * Ljubljanska drama. Drevi ob 20. bo v drami repriza drame »Vzrok«, ki jo re-žira aosp Ciril Debevec, ki je oskrbel tudi prevod. Drama ima izredno močno vsebino m scene. ki globoko delujejo na poslušalca. Glavne uloge igrajo: ga. Marija Vera 2. Debevc, g. Kralj, g. Skrbnsek, g. Cesar in g. Železnik. V ostalih ulogab: gg. Saričeva Medveoie Kalmanova opereta »Vijolica t Montmartra«. v kateri gostuje v naslovni ulogi gdč. Erika Druzovičeva iz Zagreba. Ostala zasedba kakor običajna. Za obe predstavi veliaio znižane operne cene. .. Premijera operete »Trije mušketirji« se je morala prenesti na prihodnji četrtek, ter'je zaradi vel kih ansambe'skih scen v vst-m delu potrebno več glavn h skušenj »Trije mušketirji« so ena najboljših operet zadnjega časa in so stalno na repertoarju vseh velikih gledališč. V Zagrebu so »Trije mušketirji« dosegli že celo vrsto predstav vedno pred polno hišo Ljubljansko premijam pripravliata režiser R^tko Kreft in ka pelnik dr. Švara. Zasedba je prvovrstna. Premijera bo izven abonmaja. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota. 23.: Zadeva Kaiser. Nedelja, 24.: Zadeva Kaiser. * Veseloigra »Zadeva Kaiser« na Šentjakobskem odru. V soboto 23. in v nedeljo 24 t. m. ponovi Sentinkobski oder izvrstno veseloigro »Zadeva Kaiser«, ki ;e polna krasne eitiiaciiske in besedne konvke. Obč;nstvo se bo imenitno zabavalo. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 23.: Lutka D. , „ .. Nedelia. 24. ob 15 Slaba vest. Znižane cene. _ Ob 20 • Ptičar. Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Zaprto. Torek, 26.: Lutka. C. * Mariborsko eledališfe. Danes se poje Au- dranova prisrčna nielidiiozna opereta »Lutka« z g. Sancinom v tenorski partiji. — Jutri se uprizorita dve predstavi po znizanin cenah: ob 15. se ponovi Anzengruberjeva zabavna kmečka komedija »^aba vest«, ob 20. pa Zellerjeva opereta »Ptičar«. ki se je mariborski publiki izredno prikupila. — v drami študira io Golouhovo novo delo »Groteska sedanjost1«, nadvse originalno mivo satiro na sodobno splošno poetiko. Krstna predstava bo v J. Kovičev' režiji v kratkem. — Opereta pa pripravlja Millncker-jevo popularno in krasno opereto »Dijak prosjak« v Trbuhovičevi režiji. vanje i važnim dnevnim redom. Poročal bo delegat iz Ljubljane. Vabljeni člani in prijatelji organizacije. s— Lastnice avtobusnih podjetij opozarjamo. da bi se v jeseniški občini lahko uvedel avtobusni promet. Redni vozovi bi vozili v določenih presledkih s Save do Plavža, eventualno z Javormika do Hruši-ce. Cene bi morale biti zelo zmerne. Interesenti naj o tem razmišljajo. Olepševalno društvo. Iz Tržiča 5— Podružnica CMD je za tekoče leto pobrala članarino. Število članstva ee je dvignilo. Kegljanje na dobi .ke se bo nadaljevalo v marcu, ko ne bo treba kegljišča kuriti. Agii'nfi odbornice so pod vodstvom g. Lojzke Svefnčeve razpečale lepo število božičnih razglednic. 5_ Občni zbor čevljarske zadruge bo v nedeljo dopoldne v Zadružnem demu. Poleg običajnega dnevnega reda je na programu predavanje tajnika zbornice za TOI 5. dr. Pretnarja o novem obrtnem z;konu. Ne to predavanje opozarjamo vse tržiške in okoliške obrtnike. 5_ Tržiško drsališče preživlja najlepše čase. Tu se zbira popoklne mladina in jo je kar veselje gledati koliko je napredovala v drsainiju. V poznih popoldanskih urah in zvečer pa pridejo uradniki in de-lavoi. da si privoščijo malo prijetnega oddiha Res, drsališče je prava dobrota in bržiiki športni klub je zadel pravo. Led je prvovrsten, zvečer je prav dobra razsvetljava, časih pa zaigra radio-zvoonik, da je še bolj privlačno. 5_ Vreme je precej stalno. Vsak dan imamo v Tržiču 3 do 6 stopinj mraza. V Tržiču samem leži še megla, zato pa je že malo višje jasno in sije so'nce. Smučarske prilike na Kofcah in na Zelenici so prav dobre, snega je do 40 om z malo pršično plastjo. . č— Za letošnji planinski »Dimdaj« vlada prav veliko zanimanje. Ze sedari si tuji gostje rezervirajo mize in prostore. V prihodnjih doeh se bodo pri prijateljih planin oglasili planinci in prodajali sre.ke za srečolov na kolo. Segajte pridno po njih. zadeli boste lahko len dob'tek č— Pretep z noži. Tržiško mesto ie jako miroljubno. Le vČasi se pripeti k;f; bolj buren oštarii-stki prepir, do pretepov pa pride kaj redko. Zadnji petcf< pa je dobilo par zelenih fantičev v tovarni knjižico in izplačilo Pa so mislili, d« jim ,e "daj vse dovoljeno. Napil i so se nekje, pognan ves zaslužek, potem korakali proti Bistrici in klicali na koraj'žo. kogar so srečali Dejansko so napadli kar sedem oseb in jim prizadejali z nož' celo materialno škodo Nazadnje pa so se okorajžili tudi tvstnski fantje in z gorjačami raz,gnalii kulivce dnevnega in nočnega miru. Vendar pa je eden od njih postal žrtev noža in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Orožniki so napravili ovadbo. Iz Ftaila i— Prvi jugoslovenski orkester na koncertne orglice priredu pod vodstvom ustanovitelja profesorja g. Jeraja in pud okriljem matice tega orkestra Narodnega ze-lezničarekega društva »Sloge« i z Ljubljane v nedeljo 24. t. m dva koncerta in sicer v Smartnem pri Litiji ob pol 16., v Litiji pa ob pol 20. Pridite in deco pr vedite s seboj Deca bo svirala ded Vstopnina minimalna (8. 6, 4 in 2 Din), koncerta bosta v tamkajšnjih sokolskih dvoranah Občni zbor Sokola bo drevi ob 20. v gornji dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi člani itn prijatelji k polnoštevtku udeležbi. Iz Litije i— Na povabilo Fotoktuba bo Cveto Sviiko poiouio izkazuje um do.iwoji.ov mi L)m e/uo- ŠKov. Pri&peveK. za /.vezo »e je povtirtU ua 4U Din. V »iti viy.m se je uročila tu-aa ietiia ciananaia. Na prtxliOg g. rvonoui ja je pii izvoijeu uaaieUiHja twuyi': nac'«jjiujK. g. Albm Onear, njegov niwni»iuiilK g. Mur^o No.pjt.vc, tajnk g. Jos,p bruujc, odbornika gg.: Mirko vv eianborgor, Martin »jimuvseJt Hi Peter Kobavb, naaiestntfKa gg.: AiO>zij Ašič in Ivan brogaj; prcgueuovalca računov g".: Janko H ras tel j tn L»rkor,baf, delegati za zvezo gg.: AJotn (Jroar, Drago koroar in Janko tlrasteiij. Na predlog ua-čeutuka g. Grmrja se je določii jOOO dinarjev za nameravano gradioo O&rtn^a doma v Zagorju. iz Trbovelj t_ Podružnica Kmetijske družbe v Trbovljah je priredila v ueaeljo ^metij&ko film sko preuavanje v Drušivenem domu. V posju.un.itn bcteaah je strokovna tajnuk j Katol v uivodu podal številnim pos.nsal-eem nekaj pouka o sadjarstvu, živinoreji tn poljedelstvu. G. Pučnik, ravnatelj agse in spioh oko-pavin s kalijevo soijo in trm, ki prikazuje modrega Ivana v krompirju. A.a smeh in dobro votjo se je pa predvajal fum ki kaže kako se uipre pesa svojemu gospodarju, ker ji ne daje zadostnih rastlinskih hranil. Slike je pojasnjeval delno ^am g. Pučnik, delno pa tajnik g. Kafol. Z -oliko pozornostjo so vb» navzoči vztrajali do konca predavanja, kar kaže, da je naš kmet zelo hvaležen za nasvete strokovnjakov. Kmetijsko družbo prosimo, da ohrani podružnicam še nadaije svojo nauclonjenost ln da pomaga našemu kmetu s stičnimi strokovniaškimi predavanji. t— SPD Trbovlje sporoča vsem članom, da 9e bo te dnu pričela pobirati letošnja članarina. Z letošnjim letem 6e uvedejo nov^ legitimacije za celokupno SPD s sliko. Pripravite fotografije. Novi člani plačajo poleg č!anarine 10 Din pristopnine. S točnim plačevanjem pripomorete k saniranju občutnih dolgov našega novozgrajenega Doma na Mrzlici. t— Poprava volilnih imentkov. Na občini se popravljajo volilni imeniki. Vsi oni. ki za volitve v Narodno skupščino niso bili vpisani, naj se zglasijo na občini v sobi ŠL 4. da se jih naknadno vpiše. t_ Kino So^ol predvaja. dane« ob 20. filima »Samika na fronti« in »Zemlja brez žen«. t_ Lastniki psov se pozivajo, da si tekem 8 dni preskrbijo pasje znamke za leto 1932. Iz Konjic nj— Dvodnevni kmetijski tečaj v Vitanju je bil 17. in 18. t. m. Predavali so sre-ski kmetijski refrent Nemec Ivan o pmme-nu ž i. vino rej. ke selekcijske zadruge, o reii svinj in o pridelovanju krme na njivah, 2agair Ciril o reji in prehrani perutnine in o Stajer f c i kokoši, oskrbnik Zdovc Jože pa o oskrbovanju sadnega drevja v mladosti. o oskrbi starega drevja in o zatiranju drevesnih škodljivcev. Udeležencev tečaja ie bilo 52. nj— (tedenski zimski kmetijski tetaj ▼ Ločah se prične 24. t. m. Predavanja se bodo vršila ob praznikih, nedeljah m ob četrtkih v osnovna šoli. Razpravljalo ae bo o živinoreji sadjereji, kmetijskem pravu, zdravstvu na dežela in živmozdravniištvu. nj— Živinorejsko selekcijsfco društvo se snuje v Vitanju. Kakor kaže, je za trnu loče se društvo med prebivalstvom mnogo acnimanja nj— Ponovno opozarjamo v®e interesente na vinsko razstavo in vinski sejem v Konjicah, ki bo v dneh 31. t. 5oh le malokdo pozna In še uianj upošteva. S«' potemtakem razumljivo. Opozoriti moramo naše lastne vrste na CT.-spodnrsko moč. ki jo združeni reprezen-Mra no ter na pomen, ki pntiče nasi gospodarski panogi. Treba je, da zdruzem nastopamo ko zahtevamo podpore m ugodnosti, ki iih vsa nanoga potrebuje v korist nagega namda Treba ie, da zgradimo močno zgradbo naše stroke in da jo njenemu pomenu primerno zastopamo. Ce preroolnmu dosedanje organizacije šumarstva ter produkcije in prodaje šumsk b proizvodov, v,-dinio, da so te skupine le posimezno organizirane Odgoja gozdov je v glavnem skrb n',5e po.lružnice gumarskega udruženja. Gozdno produkcijo zastopa lesni o-isok /.veze trd istriieev Ti j »vina z gozdnimi pridelki na «•• crga-n-zirana «• trgovskih gremijih. Nuni.nio p* lomno, ki hi mocel zastopati v jameht) skupno interese »seli skupin i oni.n pourtar-k.mi in z avtoriteto, ki jo zahtevi narodnj-sospodnrsk! no.nen naše stroke. Da se t»mn nevzdržnemu stanju odpomore prizadete ..rpanif-acije sklenile ustanoviti »Sumsko-■roSMda^ko ek-ekutivo«. v katen naj bi bila vsaka naveden h treh organizacij .zakopana po J\eh delegatih. Eksekut-va bi ur« '.a tudi lastno tajništvo. . Pozivlamo interesente vseh treh skupin da pristopijo _ v kolikor niso *e ganjen, v organ zaciji svoie skupine - čim pr.j m v čim večjem številu v to organizacijo ter da sodelujejo čim aktivneje v vseh vprašanjih ki se tičejo njihove skupine. Vse želje, nanašajoče se na novo ustanavlja iočo se organizacijo, naj interesenU naslov > na naslov: »Šuuisko - gospodarska eksekutiva«, Ljubljana, G:regorčičeva ukca 27, Trgovski dom. Obvezno zavarovanje poljskih pridelkov proti toči v primorski banovini Te dni le izdalo kmetijsko nrnistrstvo uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči za primorsko banovino. Zavarovalnina se bo plačevala pavšalno po hektarih novišne. in sicer za vse ob-delnno zemljišče (viiograde sadovnjaka oljčniake. njive, vrtove itd.) ki se izkor^ča-jo v tem letu. Zavarovanje bodo izvedle zavarovalnice, občine bodo pa pozvale z javnim oklicem vse posestnike zemljišč, da j' dajo točne podatke o površini in vrsti vsake kulture. Kdor bi tega pravočasno ne ja-v:.l ali bi navedel lažn:ve podatke, se po narenbi kaznuje z denarno kazniio od 5 do 500 D n Na osnovi zbranih podatkov so dolžne občine iaviti zavarovalnici za vsako va-? vse posestnike, ki so obvezni plačati pavšalno vsoto za to zavarovanje. Ce kjt-toča pobi je .ro«evke ali pridelke, ie vsak oškodovanec dolžan iaviti občini naikasneie v 48 urah škodo- obč na pa mora to najmanj v 24 urah javiti pristojnemu »reškemu kmetiiskemu referentu, ki le predsednik ocenievalne komisije. Poseben pravilnik bo določil, kako se bo za posamezne kraje določ la maksimalna višina donosa poed nlh kultur pri cenitvi škode. Vsak zavarovana ima pravim za povrnitev škode. Nadzorstvo in kontrolo nad vsem tem zavarovanjem ima banov-nski odbor za zavarovanje polkov in pr'de"kov proti toči s sedežem v Snli-tu. Tudi kmetje naše banovine, ki lezi v ,nrav hudo toči podvrženem predelu države, morda še boli kakor orimoiska banovina, bi iskreno pozdravili slično uredbo. Danes ie v zelo izpostavljenih krai!b zavarovanje posameznikov nemogoče. ker stane več, kakor je »nIoh vreden pridelek Ce se pa izvede obvezno zavarovanfe vseh posevkov, bi prišla na hektar le malenkostna zavarovalnina. ki ne bi nreveč nbremepievala posestnikov. na dnicri strani bi se na taVo najbolje obvarovali kmetu vsaj najnujnejši živež. _ Jngoslovenske srebrne novce po 10 in 20 Din bodo kovali v Londonu, Parizu in Beogradu. Kakor poročajo iz Londona, je anglelca državna kovnica skleni'« v Beogradu pogodbo za kovanje 32.500.000 komadov srebrnih novcev naše kralievme po 10 m 20 Din. Drugo partijo teh srebrnih novcev bodo kcrvaJi v Beogradu mi v Parizu. — Sporazum o klirinfta z republiko Avstrijo je objavljen v »Službenih Novi-nah« od 20. t m., it. 14. — Oddaja laknpa bnffeta na postaji Zagreb - Sava se bo vršila potom ofertne l'cl-tacije 20. februarja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) == Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave amoniakovega papirja, hejio-grafskega papirja, črnega tuša, 150 kg žice za dinamo. razn h vijakov, glede dobave transformatorja in aparata »Delvac«. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 22. januarja. Na ljubljanski borzi so dane« devizni tečaji ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi Amsterdam in London sta se nekoliko (kirepili, dočim je deviza Trst za malenkost popustila. Na zag rob licem efektnem tržišču ae Je Vojna škoda trgovala za kašo po 221. 220 in 222, za februoir pa po 219. Od dolarskih papirjev je imelo promet le 7 odst. B'a ro-vo posojilo po 46.25 in 47. V oetailem pa je prišlo do zak'jučka le še v agrarnih obveznicah po 28. Deriz«. Ljubljana. Amsterdam 2162.51 -Bruselj 783 43—785.79. Curib 1097.25— 1100.55. London 193 98—195.58, Newyork kabel 5623.36 - 5640.36, Newyork ček 5601.36—5618.36. Pariz 221.29—221.95. Praga 166.56—167.06. Trst 282.02—284.44. Zaereb. Amsterdam 2262.51 _ 2269.35, Berlin (privatno) 13.575 — 13.60, Bruselj 783 43 — 785.79, London 193-98 — 195.5H, M lan 282.04 — 284.44, Newyork kabel 5623 36 — 5640.36. Newyork Sek 5601.36 ao 5618.36, Pariz 221.29 _ 221.95. Praga 166.56 do 167.06. Curih 1007.25 - 1100.55. Curih. Beograd 9.10. Pariz 20.1725, London 17.73 Newyork 512.50. Bruselj 71.40, Milan 25.775. Madrid 43.25, Amsterdam 906 20. Beri n 121. Stockholm 99, Oslo 96.25, Kobenhavn 97.50. Sofiia 3.71. Praga 15.17, Varšava 57 40. Bukarešta 3.06. Dunaj. Bankverein 11.60. Eskomptgesell-•schaft 113. StaatseisenbjihngeselL 17.70, Trbovlje 30, Alp de - Montan 11.50. Efekti. Za?r*h. Državne vrednote: Vofna 5ko*1a kasa 215.50 — 219. za februar 215 — 220, 7°/o investicijsko 50 _ 57, 4% agrarne 27 do 30, 6°/o begluške obveznice 35 — 36.50, 1% Blair 45.50 — 46, 8PU Blair 50.50 do 52.50. 7% Drž. hipotek, banka 46 — 48. Beograd. Voina škoda 215, 216 zaklj., za januar 212, 213, 213.50 zaklj., za februaT 213, 214 zaklj., za marc 214 zaklj., 7% investicijsko 55 — 56, 4% agrarne 27.50 zaklj.. 6°/o begluške 36.50. 36 zaklj., 7% Blair 46 bL, 7% Drž. hipotek, banka 46 den.. Narodna banka 5000, 4980 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (22. t m.) Tendenca za le« slaba. Zaključen je bil 1 vagon bukovih in hrastovih desk. ŽITU + Chieago. 22. t m. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 60. za julij 59.25, za september 60.75; koruza: za marc 38.75, za maj 41.25, za jul i 42.75. + Winnipeg, 22. |«miarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 63.125, za julij 64.125, za oktober 65.75. + Novosndska blagovna borza (22. t m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena; promet 26 vagonov. — Rž: baška 150 _ 1®. — Oves: baSki, sremski, banaški 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 122.50 — 127.50; baški in sremski, pomladni. 67/68 kg 150 — 160. Koruza: baška s kakovostno garancijo 66 do 68.50; sremska za marc - maj 80—82.50: baška, pariteta Šid 68.50 — 71; banaška 65 do 67; sremska 68.50 — 71; sremska pariteta Sid 71 — 73; baška in sremska, sušena 76—78; sremska sušena, parit Šid 79—80. — Moka: baška in banatska »Ogg« in »0a« 360-380; »2« 340-360; »5« 305 do 310. »6« 255 - 265. >7« 190-200; »8« 122.50 do 127.50. Otrobi: baški in sremski 85 do 90: banatski 80 — 85. + Somborska blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 67 vag. Oves: baški. sremski, slavonski 125 — 150. Ječmen: baški, sremski, 6pomladni, 67/68 kg 150 — 160. Rž: baška 152.50 — 157.50. Koruza: baška 68 — 70: za marc - maj 80 do 82.50; baška sušena 76 — 7& Moka: baška »Og« in »Ogg« 360 - 380: »2« 340 io 360: »5« 305 - 315: »6« 255 - 265: »7« 190 do 200; »8« 122.50 — 127.50. Fišol: baški (uzančni) 187.50 — 192.50. + Budimpeštanska terminska borza (22. t m.) Tendenca s'abša, promet srednji. Pšenica: za marc 12.67 — 12.68, za maj 13.47 — 13.48; rž: za marc 14.63 — 14.65, za mai 15.20 — 15-25; koruza: za maj 14.82 do 14.85. SIVINA -f živinski sejem v Ptujn. Dne 19. t ra. je bilo prignanih na eejem 152 krav, 45 telic. 84 volov im juncev, 16 bkov. 48 konj. skupaj 345 g'«v. Kupčija je bila nekoliko bolj živahna in je bilo prodanih ekupai 151 glav. Krave so prodajali po 1.25 do 4 Din. telice po 3 do 5 Din. vole in junce po 2.75 do 5.50. bke po 2.50 do 4.25 D'n za kg žive teže: konje po 500 do 2.500 Din za komad Svimi je bilo pripeljanih 134 ko madov. prodanih pa je bilo 67 komadov Cona svinjam se je nekobko zvišal* ln so se oroda'a'e mastne *vin'e pe 7 do S Din. pol debele pa po 5.50 do 6.50 Dim za kg žSve teže. Požar v Sevnici Sevnica, 22 januarja Gori, gori! Tovarniške sirene so zopet pele svojo pretresliivo pesem. Snoči v četrtek okrog 18.40. kmalu po odhodu potniškega vlaka Zagreb—Maribor se je ▼ Šmarju pri Sevnici vnovič pokazal rdeči petelin. Nebo je zažarelo, v nekaj trenutkih je bil v plamenu ves kozolec posestnika Hochkrauta. Kozolec stoji v neposredni bližini tvornice »Jugotanin«, poleg velikih skladovnic drv. Prvi so opazili ogenj delavci v tovarnL Za prvo silo so uporabljali »minimax«, a že so prihiteli tudi delsvci iz Winklerjeve kbpitarne z ročno brizgalno, takoj nato pa sevniški in boštanjsk: gasilci. Do 20. ure so ogenj skoro popolnoma udušili. Vodo so črpali s tremi brizgalnami iz velikega rezervoarja v tovarni »Jugotanin«. Zgorela je v kozolcu vsa živinska krma, sia-ma ln nekaj desk. Glavno ogrodje kozolca so Se rešili pred plameni, zgorela pa je popolnoma slamnata streha in drobnejši deli. V današnjem času je to gotovo občutna šfkoda, ki je le deloma krita z zavarovalnino. K požaru je takoj prispelo tudi orožništvo lz Sevnice in Radne. — Vsakdo Je lahko opazil, da je bil ta požar udušen dosti hitreje kakor oni v nedeljo. To dokazuje, kako potrebno Je skupno, složno delo in kako nesmiselno je medsebojno prerekanje v usodnih trenutkih. Ker Je ta požar v teku 4 dn! že drugi, se zdi prav utemeljen sum, da se klati tu okoli zloben požigalec. Ljudje so kajpada zelo v strahu pred novimi požigi Pomagati si bo treba z nočnimi čuvajL Napad z revolverjem in nožem Bučka, 22. januarja. Zidarski pomočnik Alojz Šlibar, zaposlen v Novem mestu, je za nekaj dni prišel k svoji materi na obisk v Dule pri Bučki. V ponedeljek zvečer, ko je njegova mati pripravljala večerjo, je stopil v hišo neki SlibaTjev znanec. Po kratkem razgovoru se je Slibar na tovariševo prigovarjanje odločil oditi z njim v Radelco po cigarete. Ko sta dospela v Radelco, sta na mostu naletela na gručo fantov. Ker Šlibar na pozdrav ni dobil odgovora, se mu je videla zadeva takoj sumljiva in hitro je odšel v Marušičevo trgovino, kjer si je kupil cigarete, dočim je njegov spremljevalec ostal pri fantih na mostu. Zaradi večje varnosti je zavil potem Šlibar na drugo cesto mimo hiše posestnika Jana in pospešil korake. Fantje, med katerimi sta bila na mostu tudi Martin Kotar in Emil KotaT, so opa^ žili, da jo je Šlibar ubral v drugo smer. Planili so čez travnike in pri Vejerju dohiteli SKbarja. Martin Kotar je ustrelil nanj z revolverjem, a je krogla Slibarja k sreči le neopasno ranila na vratu. Med tem pa je Emil Kotar pritekel do obstre-1 j enega Šlibarja in ga pričel z nožem obdelovati po obrazu. Naslednjega dne je moral Slibar v bolnV oo. Zadevo sedaj raziskujejo orožniki. Pripomniti je še. da je Emil Kotar znana sirovi na, ki je pred dvema tednoma z nožem napadel Antona Komljanca v Jcrmanovem vrhu pred lastno hišo in ga nevarno ob rezal. Sirova pretepača zaslužita temeljito kazen. Iz življenja na deželi VEVČE. V nedeljo je prired.l oktet Eevskega društva »Save« iz Ljubljano oncert v papirniški restavraciji v Vevčah. Ze s prvimi pesmimi je oktet, ki so odlikuje po visokih tenorjih in zvočnih baritonih, z melodiozno ubranostjo, razločno izgovorjavo in pravilnim j>odajanjem presenetil publiko. Spored je imel 3 dele. V prvem delu, ki je obsegal umetne pesmi, mi je ugajala najbolj Sohwabova »Še ena«, dočim se je pri Adamičevi »Zdravici«, s katero se je spored pričel, poznala nervoz-nosL Drugi del je obsegal same narodno, ki so bile precizno izvajane. V tretjem delu nam je oktet podal zopet 5 umetnih, izmed katerih je najbolj užgala Jerebova Pelin roža« z mehkim in prijetnim baritonom. Koncert so zaključili s pesmijo »Gorenjci« iz Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«. Publika je dala pevcem priznanje z gromkim aplavzom. Oktetu in njegovemu nadarjenemu vodji učitelju Bin-terju Marjanu želim, da bi pri pogostih nastopnih žel poleg moralnega tudi materi jalni uspeh, kakršen jim v polni meri prinada. —e—. DOL PRI HRASTNIKU. Jutri priredi sadjarska podružnica svoj redni občni zbor po prvi maši v prostorih zadruge. Pri tej priliki bo predaval g. prof. Vardjan o sadjarstvu. Predavanje pa je namenjeno tudi gojencem kmetijske nadaljevalne šole in .članom kmetijske družbe. Ob 2. popoldne bo istega dne v prostorih nove šole občni zbor 01ej>ševalnega društva, ob 3. pa isto-tam redni občni zbor sokolskega društva. K polnoštevilni udeležbi vabimo. DOBO V A. Na zadnjem zborovanju poslanca g. Ureka se je ustanovila krajevna organizacija nove stranke, h kateri je pristopilo takoj 70 članov. Predsednik odbora je župan g. Pintarič. SV. DUH V HALOZAH. Šolska upra-viteljica in predsednik krajevnega šolskega odbora se v imenu tuka j šn iih ob darova n-cev najprisrčneje zahvaljeta obema podružnicama CMD v Ptuju, ki sta obdarovali za božič naše najrevnejše učence X naiipotirebnejšo obleko Mi ste £e naročnik • slovenske ilustrovane te* ienske revije ..življenje ia svet44? KULTURNI PREGLED Za vzgojo odraslih Jutri praznuje mariborska »Ljudska univerza« desetletnico svojega obstoja. Naprosili smo njenega predsednika g. ing. J. Kukovca, da nam napiše svoje misli in smernice o vzgoji odraslih. Ce govorim o vzgoji odraslih, mislim v prvi vreti na moško in žensko mladino okoli dvajsetega leta. ki živi od telesnega dela. Kaj storimo za vzgojo te prevažne plasti našega ljudstva? Mislim, da je prav v teh letih duševnost količkaj dojemljivih mlade-ttičev in deklet najbolj željna nekega S|*>-znanja in dognanja, in baš pred vstopom v zrelo življenjsko dobo je mladina najbolj potrebna širše, sooijalne in etične vzgoje Potrebe in važnosti nadaljnega izobraŽevanja ljudski ali meščanski šoti odrasle mladine ni treba v današnji dobi preveč utemeljevati. Naj samo omenim, da v naši demokratični in tehnični dobi zavisi blag.-nia naroda in države od uvidevnosti in pravilnega sodelovanja vsakega posameznika. 3»e ljudska niti meščanska šola ne more nuditi potrebnega socijalnega znanja, saj ga ne daje uiti srednja šola in le redkokdaj, univerza. Stališče, da je treba šolanja za razne stanove in stroke, da pa ga ni_ treba sa sodelovanje pri javnih zadevah je že doi-po preveč primitivno, da bi se moglo trajno držati. Kaj čuda, če so baš zaradi razširjenosti in praktičnega vpliva takega stal šča nastale v demokratičnem sistemu tolike razpoke. Tu je torej odločno treba kaj storiti; gre za temeljno delo, ki je na njem zainteresirana vsa naša kultura Res je, imamo. knjižnice, pevska, športna Sn telovadna, prosvetna in razna druga društva, ki so storila za naš narod marsikaj dobrega, pa tudi slabega. Slabega? — utegne kdo vprašati. Da, ker je to po večini le površno diletantsko delo, ki ga često vadijo ali častihlepje ali razni prikriti nameni, ki nimajo nič skupnega z resnično kulturo. Pri tem delu je mnogokrat važno vprašanje metode odrinjeno docela ob stran; dela se nekako tjavendan. Najboljši delajo po načelu »čim več, tem bolje«, toda napačno je tudi to. Po tem presojanju bi bil vsak odpadek znanosti in umetnosti že cekin. Posledek vsega tega je v najboljšem primeru neka motna polizobrazba, ki k večjemu obvisi v intelpktu, ne vpliva pa na posameznikov značaj in ne vzgaja ne volje niti srca. V ljudstvu je še mnogo neoskrunjenega, Čistega in svetega, r »dotaknjenega po naši lažicivilizaeiji. Ne moremo in tudi ne maramo obvarovati ljudstva od stika z modernim časom, gre pa za to. da ga tolikanj okrepimo in povzdignemo, da bo znalo samo razločevati kleno, polno zrno od lahkega plevela. Na te zdrave narodove kali mora mona vezati naše izobraževanje, ki ne bodi nič drugega kot najprimernejša hrana, ki bo kal najučinkovitejše razvijala v krepko drevo. Globok rodbinski čut, povezanost z najboljšo tradicijo, enoten in naroden duh — to so pogoji vsake kulture in vsakega pravilnega socijalnega sožitja. Kultura nam danes nI več individualen, marveč pred vsem socija-len pojem. Danes ni več znak pravega kulturnega naroda, da ima svojo umetnost ln znanost: za presojo njegove resnične kulturne višine je važno to, kako si je narod uredil človeško sožitje, t. j. kako je svojo duševnost uveljavil v socijalni kulturi. Pri tem pa nikakor ne gre zgolj za razumske vrednote, marveč so zelo tehtna in pomenljiva tudi naša čuvstva in ž njimi vred naša volja. Od njih namreč pred vsem zavisi^ pravilna ureditev našega razmerja do sočloveka. Danes, ko v svetovnem gospodarstvu takoj trči ta interesna sfera ob deset in sto onih interesnih sfer, je tudi za vzgojo odraslih velikega pomena pravilna gojitev sooijalne kulture. Samo narodi, ki bodo ras-v li največ socijalnega čuta. bodo vodili *n odločevali! Iz tega pa sledi važna konsekvenea tudi sa ljudsko-izobraževalno delo. Namen reformiranega vzgojevanja nikakor ne sme biti natrpan je glave z najrazličnejšim, mnogokrat si nasprotujočim znanjem, ki človeka prehitro razdvoji ali napravi iz njega zakrknjenega doktrinarja. Naš čas potrebuje krepkih, a vendar tudi prožnih osebnosti, Jti značajno vztrajajo pri svojih načelih in vendar priznavajo tuja načela kot svojim enakopravna (angleški tip). To mi priloga-jsnje in ne slabotno, neznačajno popuščanje, temveč le uvaževanje in spoštovanje drugih človeških duševnih sil. Taksno stališče pa kajpak zahteva odličnih moralnih kvalitet. Predvsem pa hoče čuvstva enotnosti in solidarnosti z lastnim narodom, a zato tudi z drugimi in naposled z vsem človeštvom. Neustrašeno*t, uvidevnost, spoštovali je, strpnost in požrtvovalnost — to so poglavitne socialne lastnosti. Nemci so podlegli v svetovni vojni, ker našo znali vzgojiti socijalnega človeka. Danes, ko so skoraj vse duševne Jn materialne sile našega časa usmerjene v to, da razdrobe duševnost posameznika, rodbino, narode, se na drugi strani vedno bolj živo kaže potreba, da se popolnoma pre-©snuje socialna vzgoja naroda v smislu smotrne, enotne, narodne in etične vzgoje rdrasle mladine. Takim nalogam pa niso kos kulturna društva; to more vršiti samo institucija, ki stremi po sintezi religije z raso znanstveno kulturo, ki se z največjo vnemo in resnično ljubeznijo oprime vseh onih življenjskih sil, ki združujejo rodbine, stanove, narode, plemena in človeštva »n ki se ne ozira ne na vsakdanjo politiko niti ra konfes:ionalnost. Človek je potreben pomoči — človek, v tem je jedro vprašanja. Za takšno velikopotezno delo, ki ima svoj vsorec v danskem tipu ljudske visoke šole. so roke posameznikov preslabe, dasi se takšna akcija da uspešno izvesti samo z zasebno pobudnostjo Treba pa bi bilo misliti na socijalno-etično vzgojo mladine, še preden se izpolni smotei4. da dobimo ljudske visoke šole, kakršne so tolikanj povzdignile presveto, gospodarsko zmogljivost in sploS-ri narodni in državni nivo malega, toda zdravega in samozavestnega danskega naroda. Prva pot k temu so ljudske univerz«, ki naj po smotrenem načrtu skrbe za etično raobrazbo, ki ne bo nosila ne te ne one strankarske barve. Ljudske univerze naj bi e kupno pripravljale ustanovitev ljudske visoke šole po preizkušenem danskem vzorcu, ki naj bi se prilagodil našim razmeram. Zakaj globoke, trajne uspehe bomo dosegli Je tedaj, če bo mladina več mesecev pod nepretrganim vplivom duševno in etično visoko stoječega okoliša. Od take vzgoje si ne obetamo samo večie in globlje državljanske Sn narodne zavesti, marveč tudi duševno povišanje in pomirjenje duhov. Gmotne koristi pa bi sledile iz tega same po sebi. Ing. Janko Kukovec. „Dan knjige" v Beogradu Štirje dnevi v naši prestolnici, ki bodo posvečeni knjigi in književnosti Danes se v Beogradu pričenja »dan knjige«. Otvoril ga bo prof. Aleksander Belič z govorom o pomenu knjige in književnosti. Popoldne bo urednik »Srpskega književnega glasnika« Milan V. Eogdanovič predaval o predmetu: »Knjiga in čitanje«. V nedeljo bo predaval Vlasta Budinovič o tiskarništvu. V ponedeljek je na programu predavanje prof. Vlade Vujiča o ju-goslovenski književnosti. Vsako večerno predavanje je združeno s čajanko. V torek zvečer bo koncert z recitacijami in pevskimi nastopi. Sodelujejo ugledni književniki. Nato bodo začeli vleči srečke tako zvane »Knjižne loterije«. Srečni dobitniki dobe cele knjižnice z izbranimi knjigami ali več-je zbirke dobrih knjig. Vse to bo v paviljonu »Cvijete Zuzorič«, menda najagilnejšega beograjskega kulturnega društva, ki ie tudi letos organiziralo knjižne dneve. V zatočišču na Ka-lemegdanu sta v teh dneh tudi dve knjižni razstavi. Ena prodajna, druga neprodaj-na. Vse knjige, ki jih premore beograjski knjižni trg, so tu naprodaj s popustom. Neprodajna razstava pa kaže razvoj srbske knjige od njenih začetkov do danes. Letošnji »dnevi knjige« so bili združeni z nekim jubilejem: s stoletnico prve knjige, ki je bila natisnjena v Beogradu, šele v zadnjem trenutku so strokovnjaki ugotovili, da gre za pomoto: prva knjiga je bila natisnjena v naši sedanji prestolnici že v 16. stoletju. Ta prva in edina knjiga (»Jevandjelje«) se je natisnila v tiskarni kneza Radiše Dimitroviča. Znan je celo datum, ko je »ugledala beli dan«: 4. avgusta 1552. Nato cela stoletja ni izšla v Beogradu niti ena knjiga. V avgustu leta 1832. se je pojavila knjiga >Srtwka stlho- tvorenija, sačinjena od Kovačeviča i Sta-masoviča«. Izdal jo je prvi beograjski založnik 19. stoletja Vozarovič. Potemtakem Po jubilej beograjske knjige šele v avgustu. Današnji >dan knjige« je sicer iagulbil jubilejni sij, vendar se njegov pomen niti malo ne zmanjša. Pomen je predvsem propagandni: razširiti dobro, v domačem jeziku spisano knjigo, vpeljati v stanovanja rodbinske knjižnice, poglobiti zanimanje za čitanje in koristiti književnosti. Niti v naši, tako hudo poslovni in gospodarsko -stvarni dobi ne smatrajo knjig samo za blago, ki se prodaja ali ne prodaja kakor vse drugo. Njih vrednosti ne merijo samo po dejanski tržni ceni. Knjiga je kulturni produkt in še več ko to: je produkt književne kulture, ki je krona vse naobrazbe. V Beogradu je vzlic vsem težavam sedanjosti lepo število ljudi, ki ljubijo knjigo, ker čislajo duha v človeku. Tudi »dan knjige« je nastal iz ljubezni do domače knjige, narodnega jezika, narodne književnosti. Posebno nas veseli poudarjanje rodbinskih knjižnic. Ne knjiga v javni knjižnici, temveč knjiga v stanovanju — to bodi smoter! Samo knjiga, ki Je tvoja last, ki ti je dostopna, kadarkoli hočeš, lahko vpliva na te. Poleg knjižnic pa je treba razviti tudi kulturo črtanja, ki je danes zelo zaostala. Tudi na to so mislili prireditelji »dneva knjige«. Vsekakor imamo v beograjskem »dnevu knjige« tudi Slovenci vzgled, kako je treba javno manifestirati za dobro in lepo domačo knjrigo. —<>• Ferdinand A. Ossendowski Pestro življenje poljskega pisatelja. — Učenjak, poto-pisec, pripovednik. — Roman o Lenina in ruski revoluciji V Izložbah naših knjigarn se Je pojavila nenavadna knjiga: iz plamenov revolucije se dviga značilno obličje Vladimirja Ulja-nova, ki se je vpisal v svetovno zgodovino z imenom Lenin. Avtor tega romana, ki je izšel v dveh okusno opremljenih zvezkih pri »Umetniški propagandi«, je Ferdinand Antoni Ossendovvski. Pisec je po rodu in zavesti Poljak in biva v Varšavi, kjer ga štejejo med najodličnejše osebnosti ondot-nega intelektualnega sveta. Ossendovvski je znan tudi k^t odločen prijatelj Jugoslavije; že nekaj časa je predsednik tamošnje Poljsko-jugos-ovenske lige in še nedavno je imel v Varšavi odlično obiskano predavanje o naši državi? ki jo je obiskal letošnje poletje s svojo ženo, ugledno poljsko skladateljico in virtuozinjo na goslih. Ob tej priliki je bL Ossendovvski pri nas lepo sprejet: nameraval je priti tudi v Ljubljano, ■vendar so ga okoliščine prisilile, da se je bil preko Zagreba vrnil v domovino. Nedavno je izjavil, da piše roman, čigar dejanje se bo odigravalo v Dubrovniku. »Ju-trovemu« uredniku B. Borku je dal lani v Varšavi zanimiv interview, ki smo ga objavili na tem mestu sredi maja 1. 1. Ob priliki prvega knjižnega prevoda njegovega večjega spisa v slovenščino utegne čitatelja zanimati življenje in literarno delo F. A. Ossendowskega, zato objavljamo v naslednjem nekoliko podatkov: F. A. Ossendowski se je rodil 27. maja 1876 v Witebsku v nekdanji ruski Poljski. Rodovnik Ossendovvskih se da dokazati vse do 11. stoletja, tako da današnji romanopisec poteka iz prav stare poljske rodbine. Študiral je naravoslovje na vseučilišču v Petrogradu in se pred vsem bavil s kemijo. Študije je nadaljeval na Sorboni v Parizu jri slavnem Berthelotu in pri Troostu. Po doktoratu na Sorbonni je bil imenovan za profesorja kemije na politehničnih visokih šolah v Omsku in Tomsku, pozneje pa za profesorja gospodarske geografije na trgovski visoki šoli, vojaški akademiji in šoli za politiko v Varšavi, kjer poučuje še danes. V stari Rusiji je Ossendowski veljal za lzbornegi poznavalca premogovnih plasti in najdišč zlata v Sibiriji. V rusko-japon-ski vojni je bil Kuropatkinov decernent za preskrbo armade z gorivi; ko je grof Witte postal član državnega sveta, mu je bil Ossendovvski dodeljen kot ekspert za industrijske zadeve. Nadalje je deloval kot direktor v Vseruskem svetu interesentov za zlato in platino. Kot profesor je deloval« tudi na politehničnem institutu v Petrogradu in je tam Izdajal časopis »Zlato ln platina«. V znanstveni misiji je pred svetovno vojno prepotoval še neraziskane pokrajine Sibirije in Mongolske, pozneje pa je prepotoval vso osrednjo Azijo, Japonsko. otoke na Pacifiku in krenil preko Be-rirgovega morja v Kanado in Zedinjene države. Potoval je tudi po severni in osrednji Afriki, Palestini, Siriji itd. Politično se je Ossendowski ekspooiral ▼ revoluciji 1. 1905., ko je bil na vodilnem mestu gibanja, ki je stremelo po odcepitvi Vzhodne Sibirije od Rusije. Po 60 dneh Je bii ta pokret zlomljen in Ossendowskega so obsodili na smrt. Po intervenciji vplivnega grofa Witteja mu je car izpremenil smrtno kazen v dveletno ječo v Sibiriji. Po obeh revolucijah 1. 1917. je Ossendovvski pod admiralom Kolčakom sodeloval pri ustanovitvi avtonomne Sibirije, vendar je kmalu obrnil Kolčaku hrbet in postal član poljske misije. Ko je Sibirijo preptavJ drugi val boljševizma, je moral Ossendovvski pobegniti. Njegov beg preko Sibirije, Mongolske, Tibeta in drugih pokrajin, ki so bile razgibane od sunkov ruske revolucije in vržene v kaos po veliki svetovni vojni, je bil sila dramatičen. O tem begu, polnem romantičnih pripetljajev in groze, je spisal Ossendowiki dve knjigi, ki sta mu raznesli glas Sirom sveta: »živali, ljudje in bogovi« (izv-rnik Je izšel v angleščini z naslovom »Beasts Men and Gods«) in »V džunglah gozdov in ljudi«. O prvi knjigi je v »Jutru« pisal Borko že L 1925.; bil je to pri nas prvi glas o delu, ki je kmalu doživelo na zapadli ogromen uspeh in dalo povod k dolgotrajnim polemikam. Ossendovvskega, je napadel znani raziskovalec Sven Hed'n, češ, da piše o pokrajinah, ki jih v resnici ni prehodil in da zamenjuje fantazijo z znanstveno objektivnostjo. Ossendowski je takrat predlagal, da se na pariški univerzi sestaneta Sven Hedin ln on in pred avtoritativnimi učenjaki v dvoboju z »una svitlim mečem« rešita svoj spor. Sven Hedin, ki je med vojno zavzemal očitno ger-manofilsko stališče, pa se ni upal v Pariz, marveč je poslal svojega zastopnika, ki ie moral sporočiti Svenu Hedinu kaj neprijetne trditve francoskih poznavalcev o znanstveni vrednosti nekaterih njegovih raziskavanj. Ossendovvski pa je priznal, da si pri begu ni delal beležk in da tudi pri pisanju knjige ni razpolagal z gradivom, zato so se mu zares vrinile manjše pogreške, vendar so njegovi podatki o okultizmu, prerokovanjih in drugih mističnih pojavih v Tibetu točni. Do vojne je Ossendovvski objavil poleg posebnih znanstvenih del in teoretskih spisov čez 15 zvezkov splošne vsebine. Te spise je izdal v ruščini, francoščini in angleščini. Po vojni ga je uspeh njegove knjige »živali, ljudje in bogovi«, ki je prevedena v vse svetovne jezike (pri nas v srbohrva<-ščino) vzpodbudil k leposlov. delu v mater-nem poljskem jeziku. Tudi njegova leposlov. produkcija je danes 2e precejšnja. Med romani je njegov »Lenine prevenden že v mnoge jezike, slovenski Bradačev prevod pa je v Jugoslaviji prvi. 2e prej so izšli v zagrebški »Zabavni biblioteki« prevodi afriških potopisov, ki takisto uživajo svetovni sloves. V novejšem času je Ossendowski spisal senzacijonalni roman »Pige minut do pšenocy« Odlični potopis »Gasnace og-nie«; slednji vodi čitatelja po današnji Palestini in sosednjih deželah in je, kakor vsi spisi Ossendovvskega, velika literarna reportaža o današnjih krajih in ljudeh. Ossendovvski je bister opazovalec, človek širokega znanja in Izboren stilist, ki s svojim gladkim, živahnim pripovedovanjem oživi vsako snov. V varšavskih dnevnikih izhajajo novi njegovi romani, ker je, kakor vse kaže, še vedno neizčrpan, dela pa — kot je izjavil B. Borku — po načrtu, ki ga ima za več let naprej. Piše celo za mladino, o čemer so polni hvale čitatelji našega »Zvončka«, ki jim dr. Mole prevaja znani dnevnik male šimpanzke. O Rusiji je Ossendowski spisal že pred »Leninom« senzacijonalno knjigo »Sence Rusije«, v kateri piše o mračnih straneh ruskega ljudstva: o njegovi krutosti, praznoverju, zaostalosti, bedi, o korupciji in duševni manjvrednosti tako zvane visoke družbe, ki Jo je najbolj razkrlCala zadeva z Rasputinom. Pač samo ena izmed neštetih epizod te vrste. Koliko je Ossendowski tu objektiven, ne moremo soditi; piše pa, kakor sam zatrjuje, na podlagi osebnih doživetij in opazovanj. Prepotoval je Rusijo križem-kražem, občeval s carskimi ministri in učenjaki enako kot z mužiki m kaznjenci; človek bi potakem mislil, da jo dobro pozna, je pa pri tem še Poljak. Tudi »Leninu« so dala podlago osebna srečanja z Vlad. Uljanovim-Leninom. Poljski pisatelj in ruski revolucijonarec sta se dobro poznala in Ossendowski je iz njegovega življenja izvedel marsikaj, kar drugim ni znano ali kar sedanji ruski službeni krogi previdno zamolčijo. i Lenin« je zgodba o življenju moža, ki je svoja mladostna doživetja krivice in nasilja izpremenil v strahotno maščevanje nad vso rusko vodilno družbo. V tem je bil Lenin samo poosebljen izraz celih zatiranih plasti temačne mužiške Rusije. Od zgodnjih mladostnih let do dne, ko so balzamirane ostanke diktatorja proletarijata položili v mavzolej na Rdečem trgu v Moskvi, nasproti katedrale sv. Vasilija Blaženega, zasleduje Ossendovvski osebnost, življenje in okolico Lenina. V nizu napetih, krvavih, strahotnih poglavij riše Ossendovvski z naturalizmom pisatelja, ki ne prizanaša ne ideji revolucije niti živcem čitatelja, grozo revolucije in osebnost Lenina, ki plava skoraj kakor mističen duh nad krvavimi soparami, ki puhte iz starih ruskih tal. V »Leninu« je Ossendovvski pokazal vso ostrino svojega peresa, ki je ponekod bridkejše od meča, včasih tudi mrzlo kot meč, a druge-krati zopet toplo od človeškega diha in neskončnega koprnenja po odrešitvi človeštva. Ali je bil Ossendovvski objektiven? Docela objektivne knjige o zgodovinskih možeh so po navadi plod poznih, neposrednim dogodkom daleč odmaknjenih časov. Vsekakor pa se je Ossendowski v »Leninu« preizkusil kot značilen pripovednik vznemirjenega, po močni lektiri hlepečega časa. Roman »Lenin« je bO prvotno pri nas zaplenjen, vendar je ministrstvo notranjih zadev z odlokom št. 1/4006 razveljavilo zaplembo. Oprema je po načrtih akad. slik. prof. L Vavpotiča. (»Lenin stane broS. v 2 knjigah 120 Din, vezan v platno 15 Din ln v šagran 200 Din. Naroča se tudi pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani.) Škotski glas o Levstikovem „Gadjem gnezdit" »Aberdeen Press and Journal«, vplivno glasilo sev. škotske, ki je zelo razširjeno tudi med številnimi škotskimi izseljenci po vsem svetu, je priobčilo v svoji novoletni številki pod naslovom »Glas pod j arml j enih« naslednjo laskavo oceno prevoda Levstikovega »Gadjega gnezda«: »Neko dostojanstveno odliko ima predvsem ta roman: Je odmev in dokument onih temnih let, ko so Slovenci še živeli pod nemškim jarmom. iGadje gne2do« je povest naroda, trpečega v duhovnem in fizičnem rebstvu, kmetskega naroda z značilnimi lastnostmi škotskega kmeta, povest naroda, ki mu je ljubezen do zemlje vcepljena globoko v srce in čigar duša je polna sanj in poguma t/ačenih. V sedaj svobodni Jugoslaviji Je ta roman po pravici postal klasično delo, vendar pa po svoji vsebini sega preko vseh meja in si osvaja srce vsakega svobodoljubnega človeka. Levstikov slog Je živahen; odlikuje se predvsem po odločnosti in neki ostrosti, povest pa Je prežeta z realizmom, ki predstavlja slovenskega kmeta kot resnično osebo. Delo ima obilo mest, ki se odlikujejo po lepoti opisovanja ter izdajajo pisca kot velikega umetnika besede. Osebe so očrtane takisto jasno in težko Je najti v modernih delih tip, ki bi bil enak ali vsaj podoben Kastelki. To je res knjiga za vsakogar, kdor ljuDi prirodo, svobodo in pravico.« Hudožestveni teater v Moskvi Vodilni angleški režiser in kritik Charles Gochrane je obiskal za počitnice Moskvo, »Observer« pravkar prinaša njegove zanimive gledališke vtLske. Obisk jsicer trajal samo dva telna, a Cochrane »se je potrudil, videti vse, kar je le utegnil«. Pred vsem pa je bil prinesel zanimivo vest, da je Hudožestveni teater od novega leta naprej podrejen ne)K>sredno Svetu narodnih kom sarjev Sovjetske socijal stične zveze (po naše — zveznemu ministrskemu svetu). To ^»meni izredno ugodnost in najvišje priznanje, ki ga lahko doseže katerakoli umetniška ustanova pod sovjeti. Poprej so bili Hudož-niki odvisni, kakor vsa ostala gledališča, od lokalne prosvetne oblasti, L j. prosvetnega komisarja za Rusko republiko v Moskvi. Ruski umetniški krogi so bili ze'o veseli lega odlikovanja, ker ga smatrajo za zmago Stanislavskega v boiu z Meierhol-dom. Slednji je tako mrcvaril ruske klasike (Gribojedova. Gogolja, Ostrovskega), da njegovo »revolueijsko gledališče« preseda celo bolševiškirn voditeljem. Stanislavski vedno obvaruje slikovitost, ki tvori bistvo gledališkega življenja. Drugi sovjetski režiserji, ki hočejo bili po sili »napredni«', pozabljajo v boju zoper odrsko nenaravnost ta temeljni pogoj. Lahko bi vedeli, da to pred leti poskušala isto nemška gledališča in dosegla samo razočaranje. Izmed Meier-holdovih prireditev napravlja velik vtisk samo satirična drama Majakovskega »Stenice«, ki nudi tujcu globok vpogled v neznane sovjetske razmere. A »Gorje od uma« ah jRevizorr, ki ga jo predvajal Meierhold tudi v Londonu in Parizu, zapušča samo neprijetno zmeden vtisk v novi, bojda :sodobnost i sozvočni« obliki. Moskovsko gledališko življenje je izredno živahno. V državni op;ri (Boljšoj teater) je Cochrane poslušal ?Carmen« in ne more prehvaliti krasnega orkestra pod vodstvom Alberta Čoutza. Opazil je, da se je dirigent, čim ga je priklicalo ploskanje pred zastor, vedno priklonil proti neki loži, kjer je sedelo samo napoi doraslo, približno 14—15 letno dekletce. Posvečeni ljudie so Anglež« zaupno sporočili, da je to Stalinova hči. Diktator, ki izredno rad obiskuje klasično opero, hoče bvti v loži popolnoma sam. Nikoli se ne prikaže občinstvu, ki sploh ničesar ne ve o njegovi navzočnosti. A v odmorih je že dvakrat poklical dirigenta k sebi in mu kot pravi rdeči car izrazil priznanje. Gledališča so vedno natrpano polna ln sa tujcu posebno čudno zdi, da je med gledalci veliko otrok. Šolska deca uživa posebne ugodnosti. To mlado občinstvo je najbolj uživaio igro »Tri debeluhe« J. Olješe (avtorja znanega romana »Zav:st«), ki jo je izvajala drama pri Hudožnikih. To je pre-reditev znane otroške povesti o zmagovalni revoluciji »naroda dečkov in deklic« zoper tri objestne debeluharje, ki so jih vladali poprej. Delo je seveda tendenčr.o, kakor to zahtevajo pod sovjeti. a zabavno, duhovito; priljubljenosti knjige so pripomogle tudi lepe slike... Stanislavski se zdaj zanima izključno za opero, v prepričanju, da je že dosti storil za drarno, ki je našla pravo pot v bodočnost. Cochrane je gledal v »Eksperimentalnem gledališču« v čast Stan:slavske-ga predstavo »Borisa Godunovaz, ki ga je nepopisno navduš'la: »številni izvirni domisleki so tako osve-žili opero, da sem se takoj zanimal za ime mladeniča, ki jo je zrež ral. A rekli so mi, da je vse osebno delo Stanislavskega samega. Genialen starec res zasluži občudovanje«. Cochrane je dolgo uro govoril s Stanislavski m. Zelo se je začudiL ko je videl, ta nikakor ni zadovoljen z uspehom.. »Vedno je trdil, da bo treba še marsikaj izboljšati v smislu »monolitnosti«, notranjega edinstva igre. godbe in petja. A meni se je predstava videla mojstrsko delo, ker je oa-pirala popoldne nove, poprej neslutene možnosti operne umetnosti. Takoj sem Stani-slavskemu ponudil gostovanje^ na Ang^°-škem. A zvedel sem, da bi bilo žal pretežko pripeljati vse gledališče v London. Zapreke se srečujejo povsod: v Moskvi in iz^e-n Moskve... Naposled so boljševiki ponudili Cochraneu gostovanje na Ruskem, in bi moral z ruskimi močmi v Moskvi vprizoritf »rev :e«, kakor to dela v Londonu. »A pn-moran sem bil odkloniti to prijazno ponudbo«. ..j»lfci«a Cochrane. »Dobil sem vtis is bi moral v zahvalo za izkazan,, prijaznost kazati zanimanje za izvoz sovjetskega lesa in petroleja na Angleško, a takšne in p<>-dobne reči so izven mojega obzorja«. Film in gledališče V praških »Razpravah A ven t in a« v fft. 17. je vseuč. prof. Vaclav TiUe glosiral naslednji značilni primer lz Comčdie Franca! se v Parizu. To staro Molifereovo gledališče Ima ra svoje izbrane člane najvišjo čast: če se posebno odlikujejo, postanejo »societeri«, t. t. družabniki zbora, ki vodi gledališče, obenem Imajo izvestne odstotke od celotnega dobička. V praksi je gmotna korist neznatna, ker se družabnik mora v začetku zadovoljiti samo s tremi deli svojega deleža in šole čez mnoga leta doseže vseh dvajset delov. Večjega pomena je čast, ki pa gmotne nič ne zaleže. V boljših časih so na čast mnogo polagali, danes pa ljudje dajejo prednost denarju. Tega modernega mnenja je tudi mlada, nadarjena članica Comoedie Fr&c-gaise gdč. Marcefie Romee, ki ii jc- gledališče nedavno podelilo čast »societarkoi. Toda — zgodilo se je nekaj, kar še nima primere v častitljivi zgodovini Comoedia Fran Narodno divadlo 3 svojimi igralci in režiserji s4mo navijalo filme?! Toda — ali ne bi bil to že začetek konc % ?. Spor za »Carmen* t režij« Bratke Krefta še vedno živahno zarur._a ljubljanska književne in umetniške krojie. Polemika v »Slov. Narodu« je samo izraz dveh povsem različnih sodb o Krekovi režiji: ena jo odklanja skoraj v celoti, draf;' pa sprejema brez pomislekov in ugovorov kot izraz novega dialia v operni režiji. Ne da bi hoteli zavzeti kakršnokoli stališče, beležimo kot kronisti dve novi časniški ocer.* ki ju je prinesel ta teden: Beograjsko »Vreme« je dne 16. t- m. zabeležilo značaj in načela te nove režije in izreklo ro-le sodbo: »Ta zanimivi eksperiment je izpeljan v splošno zadovoljstvo občinstva. G. Kreft je prvi režiser sploh, ki se je Grmi! »Carmen« tolikanj modernizirati.« Drugo sodbo je priobčil zagrebški »Morgenbiatt« iz peresa J. Stotterja. V daljši oceni poudarja pisec, da se Kreftovo režijsko pojmovanje oddaljuje vsej operni tradiciji. Režiser je pogumno nastopil novo pot, kakršno kaže "današnji razvoj opernega gledališča in se je približal režiji Maxa Reinhardta. Pisec pozdravlja novo inscenacijo *Car-men« in sodi, da režiser ni pokazal samo duha nove operne režije, marveč jc že zdavnaj prebrano »Carmen«, ki v prejšnjr obliki ni več mogla zajeti širših množic, dal novega življenja. Jezikovne drotitine Ne novotarlmo! V našem tisku &e vsak čas pojavi kaka nova jezikovna oblika, posneta iz srbohr-vatskih novin. Da te novine v noveli dobi ne pišejo tako lepo kakor v predvojnem času, je znano. Baš zato ne bi jih smedt kar slepo posnemati. Slovenščina je glede oblikovanja toliko utrjena, da ne omahuje nič več: Taka novodobna spaka je beseda stavljatl. Slovenci poznamo le glagol staviti. M.i hiše stavimo, stavci stavijo besede, učitejj stavi učencem v usta, mladina si stavi zlate gradove v oblaike. Noben slovenski slovar, tudil najobsežnejši Pleteršni-kov, nima oblike stavljati. Zato ;e dolžnost urednikov, da odoravijo ta nestvor. Morebiti so ga zagrešili tisti, ki smatrajo glagol staviti za dovršnik, pa je pravi rwer £u2, Rubinstein 2 točki. Kaj je to? e en mladin? še en nov velemojster? Dobil sem v roke partijo Landau—Tarta-ower. Zanimiva je. Kaže nam nedvomno -ladega Holandca v najlepši luči. Nadar-- He nedvomno. Sicer pa sodite sami! ,11: Landau Črni: Tartakower 1. d2—d4 e7—e6 2. c2—c4 f7—f5 lolandska obramba, ki jo ekcentrični takower pogosto in očividno rad igra, >a ni na najboljšem glasu. 3. g2—g3 • • • • '.arejša šola ie igrala gambic s 3. eZ— f5 X e4 4. Sbl—c3 Sg8—f6 5. Lcl-g5. 3..........SgS-£6 4. Lfl—g2 Lf8-b4+ V holandski partiji črni rad zamenjava .tvojega lovca, posebno, če lahko na c3 na- r.-di dvojnega kmeta. 5. Lcl—d2 DdS—e7 b. Sgl—h3 .... Zelo moderno! Bell hoče kontrolirati s svojim lovcem —e5. 1 1..... 0—0 12. f2—f3! .... Landau napada z vso energijo. 1 2..........e4Xf3 13. TflXf3! .... Beli si je pravilno izbral f-linijo za svoje operacije. 1 3..........g7—g5 Silno drr.no! Toda črni ima itak že jako težko igro. Tartakov/er ni prijatelj malo-dušnih obramb. 14. Sf4—g2 Tf8Xf3 15. Db3 X f3 Sb8—d7 Črni mora razviti svoje figure. Na 15. . . . . d5Xc4 bi beli s 16. Sd2—e4 jezdil na napad. 16. Tal—fl b7—b8 17. Df3—e3 .... Dama odpira skakaču pot 17..........Lc8—a6 18. c4Xd5 c6Xd5 19. Sd2—f3 .... 19..........g5—g4? Začetek konca. Saj je bilo težko dati kmeta in igrati Ta8—f8. Toda osvoboditi še drugega skakača je vendarle huda stvar. Najhujše pa je, da sedaj vdere trdnjava. 20. Sf3—g5 Sd7—f8 21. Tfl_f7 E>e7—d6 22. De3—f2! e6—e5 Grozilo je tudi Df2—f3. 23. Tf7Xh7! .... Grozi mat Trdnjave skakač seveda zaradi mata v dveh potezah vzeti ne sme. 23. ... , Dd6—g6 Agonija! 24. Sg2—h4! SfSXh7 Črni mora žrtvovati damo. V 19. potezi ni hotel dati kmeta in je raje osvobodil skakača. Ta pa odnese dokaj Izdatnejši plen. 25. Sh4Xg6 Sh7XgS 26. Df2—f6 .... Landau igra do konca zelo precizno. Poteza je močnejša od Df2—f5. Beli grozi namreč mat v treh potezah: 27. Sg6—e7+ Kg8—h7 28. Df6—g6+ Kh7—h8 29. Dg6— h6+ in mat. 26..........Sg5—h3+ 27. Kgl—g2 Ta8—e8 Žalosten konec. Črni nima nobene obrambe več. 28. Sg6Xe5 .... Po tej neusmiljeni potezi, ki zopet grozi mat v dveh potezah se je veliki Tartako-wer vdal. živa, zanimiva partija, ki pa ne kaže, kako igra mladi! mojster težke, pozicijske stvari. Napadalne kombinacije so vedno začetek šahovske karijere. raščaj ter članstvo. Jutri dopoldne ob 11. pa bo predaval g. dr. F ran ta M is o zanimivem zdravstveno - vzgojnem vprašanju. Br. predavatelj nam je dobro znan po prelepem predavanju »Higijena dušeč, zato gotovo nihče ne bo izostal. Predavanja bodo v telovadnici na realki. Vabimo k obilni ude- Za sokolske smučarske tekme na Biedu ie bilo do srede priglašenih 196 tekmovalcev in tekmovalk v smužkib tek h in 40 tekmovalcev v smuških skokih. Prijav še niso poslala društva Mojstrana, Boh.uj in Irzic, ki imajo mnogo smučarjev, tako da je prua-kovati, da bo tekmovalo nad 250 tekmovalcev in tekmovalk. Snežne razmere so ugodne. Za prehrano in prenočišča je poskrb.j<> no po nizkih cenah. Sokol f Trebnjem je imel 17. t m. v prtH štorih g. Pavlina Alojza redni letni obem zbor. Nad 60 članov je sledilo z zanmanjem izčrpnim poročilom, iz katerih je razvidno da je društvo marljivo delovalo, kar je od zaključku lepega zbora poudaril tudi župni starosta br. dr. Vašič. Uprava je ostala za novo sokolsko leto stara pod vodstvom staroste br. Jakoba Novaka. škofjeloški Sokol je izvolil naslednjo društveno upravo: starešina Dolenc Franc Bt. podstarešina Zahra-sffnik Vink-J, načelnik Horvat Rudolf, načelnica Linkejcva Elza, prosvetar Dobeljak Vojteh, tajndc Berčič Ivo. blagajnik Tolenc Franc mi.: člane uprave: Blaznik Avgust Goljar France Košea Franjo. dr. Rant Jože. ^ink S.e-vo Vraničar Franc. Bakič Mihajlo in \ o-deb Leon; namestnici: Primožič Franc, Adamič Franc. Celjar Joža Kavčič Peter Koselj Jakob. Menicamn Du^n Zebra Franc, Dolenčeva Danica in Kalanova Minka. Poleg tehnnčnega odbora oemjejo v društvu prosvetni, dramski, glasbeni, mladinski, pevski, narodno-obrambni, stre,-gfei. socialni, smučarski, veselem oeso^ .n knjižnica. Zadnja pot starosta Schelnssja Kako je prišla Redlova afera v javnost Nogometna tekma, „ le spravila »M - rečka in Wagnerja tako oslabljena, da Praga že do ligo ,et na doživela takega pogreba, kakor je biO pred par dnevi staroste ČOS in Slovanskega Sokolstva. Zbrali so se tedaj v središou sokolskega udejstvo-va.nja ne samo zastopniki vseli slovanskih sokoiskih organizacij, temveč tudi delegati ctvoraj vseh tujerodnih telovadnih unij, da počaste tako spcimn umrlega podpredsednika medna rodne telovadne zveze. Češkoslovaško Sokolstvo pa je spremilo pcJ.oj-nega starosto tako rekoč korporativno k večnemu počitku. Na tisoče članstva v krojih je prihitelo iz vseh končin republike, in Praga sama? Zamrl je popoldne na dan pogreba ves ogromni promet sredii mesta in stotisoči so hiteli, da prisostvujejo velikemu narodnemu žalovanju. Kot prvemu generalnemu nadzorniku celotne e^ko&lo-vaške armade je seveda izkazala vso vojaško čast tudi vsa praška posadka, vsi najvišji vojaški dostojanstvenika in vodite ji. Prezident Masaryk je osebno prisostvoval v krogu vseh ministrov in i no/en:.- k0 štednjK. aktualna tema, ki bo gotovo vsakogar^ zanimala. Predavanje je obvezno za deeo in na- Kako je polkovnik Redi, šef generalnega štaba praškega kora dvignil na dunajski pošti dvoje pisem pod značko »Opern-ftall 13« in kako je b tem sprožil že več mesecev pripravljeni policijski aparat, da aretira nevarnega vehuna. kateremu sta bUa namenjena oba pisma in kako se je moral nato polkovnik Redi justificirati v hotelu »Kremsu«, vse to je že davno znano in vsi ti dogodki so tudi podrobno opisani v filmu, ki ga baš te dni daje kino »Matica«. Mnogo manj znano pa je, kako je vsa ta afera proti volji avstrijskega generalnega štaba prišla v javnost. Ko Je namreč šef evidenčnega biroja UrbansKi Ostrowiecz v usodni noči 24. maja 1913, takoj po odkritju Redlovega izdajstva od-hitel v »Grand Hotel«, da javi vso zadevo šefu generalnega štaba Conradu Hotzen-dorfu, mu je ta odločno zapovedal, da ne sme nihče nič izvedeti o tej aferi, »šufta treba prijeti,« je dejal Hotzendorf, »m iz njegovih ust je treba izvedeti, kaj vse je izdal. Nato mora takoj umreti!« Domovini, vojni sili, predvsem pa generalnemu štabu je treba prihraniti razburjenje, ki bi ga povzročila vsa ta afera. Ko je nato Urbafiski vprašal, če se mora soditi Redi sam, ie dejal Hotzendorf: »Da! In nihče ne sme ntč tavedetl o vzroku smrti. Ali ste me razumeli, polkovnik?« >Na povelje, ekscelenca!« »Danes ponoči se mora vse tevršitl!< >Na povelje, ekscelenca!« Vseeno pa je javnost le vse Izvedela. ■ ____1:1. "».elrt A tja sam ni mogel preprečiti vseh prodorov Uniona.« __ Torej poraz, ki Je gotovo najbolj je*l kapitana poraženega moštva, ki je bJ tem bolj jezen ker je še pred kratkim napravil Wagnerju večjo uslugo Pn vaani tekmi pa Wagnerja ni! Ni čuda, če ni kapitan, ki je bil reporter nekega praškega Usta in prosti dopisnik nekega Rimskega lista, prav nič prijazno pogledal ^ag-nerja, ko se mu je ta javil drugi dan v niesrovi pisarni. __ »Res nisem mogel priti,« se je opravičeval Wagner. _ , , . . Vo >To mi je vseeno,« Je Tstrajal ▼ Jezi ka^ P!^BiI sem že napravljen, ko pride ▼ na£o delavnico nefki ordonanc in zahteva, da pride takoj eden od pomočnikov v komo poveljstvo, da odpre neko kijučavirico.« >Ne potrebujem nobenih bajk. TakSna reč se opravi v petih minutah. Ml pa smo celo uro zavlekli pričetek tekroex > \mspak jaz sem moral Viomiti ▼ sta-novanje oficirja in nato s sUo odpreti vse predale in vse omare... Bila je namreč tu neka komisija z Dunaja, ki je brEfea a po ruskih papirjih. In po fotografijah in »Tako ? In čeg&vo Je bflo tisto stanova-nje '< »Mislim, da nekega generala. Zelo ras-Stošno opremljeno stanovanje.« >In general ni bil tam?« _ »Ne ta je včeraj n& Dunaju umrl.« Včeraj na Dunaju umri? Kapdtan mo- Kako oa se je to zgodilo, pripoveduje zelo poklicen novinar, vi več jezen r* podrobno znani novinar Egon Erwm Kisch tenrveč podrobno si da vse po- v svojem »Praškem Pitavalu«. Na podlag ^ »Grozno, grozno!« Je vzdihml pri Branko Sodnik: Otrok Kakor bi gledala skozi pajčolan, se ji ie zdelo. Skozi rahlo meglo, ki je ne more pregnati. Okno je bilo odprto in mraz je silil v delavnico. Trideset jih je sedelo tam, kakor ona, tridesetim so udarjali stroji takt pri delu. Zdrznila se je in roka ji je zastala. Kakor misel. Razpredala se je in raz* predala, dokler se ni spet vrnila nazaj, odkoder jc bila prišla, k otroku Vso noč je bedela pri niem. Bolan ie bil, že tretji dan. Šele proti jutru je a!o zadremala. Ko se je predramila, ie videla, da se še težje dvigajo njego* va šibka prsa, da ga še bol' kuha vro* v i ca »Opoldne nride zdravnik«, mu je re* ki a dotlej pa bodi mrren. Nič hude* Ca ne bo«, je prepričevala njega in sa* m o sebe. In vendar se je tako bala Šla e v tovarno. Ka'-or vsak dan. Po blatr*' cesti, s skromno malico v ko* šku Neprestano jo je vleklo nazaj, k otroku, toda rremagala je. In sedla je za stroi in iela dela"\ delati, poditi Zie "ni" li, ki sr> se ji neorestano vsilje* vale Pregnala jih je. toda le za nekaj trenutkov, potem so se vrnile še sil* Pogled ji je ušel na vro. Kako poča* si se je pomikala! Komaj deset je. Se dve uri čakanja, trpljenja. Potem se dolga pot. Kdaj jo bo prehodila, ko se vije kakor kača? . , . Prej je bila nadzornica pri njej. Dalj časa jo je morala -oazovati. Vpi* la je nad njo, da je lena. da ni za rabo in bogve k j še vse. Molčala je. Ni ji hotela ugovarjati. Tu P smela ji ni Stisnila je -tnice in delala Kdaj bodo zatulile sirene? Kdaj bo -~Mne? Kakor pv!evma so njene misli. Da bi zdaj smela vstati in iti... Zadnjič je to^a 'šica «ko napravila. Ko se je drugi dan vrnila, so ji rekli, da je ne ootrebuieio eč. Ker :e šla brez dovo* /jenja. Kako bi ga dobila, ko ga nad* zornica nobeni ne da. Lani so se ji uprle. Deset jih je iz» i bil njen. Obljubila in rekla, naj bo brez skrbi. Ce bo tre* ba. noide ona po zdravnika. Delo ii hiti izpod rok. Zaman opre-zuje nadzornica. Pol dvanajstih. Še pol ure. Kdaj mine? . . Gleda po tovarišicah. Pogovarjajo se. Morda govore o njej. Ne marajo je, dobro ve. Pravijo, da je preveč sa* ma zase. Ko bi vedele, zakaj . . . Tudi lani je bilo tako kakor danes. Mož je ležai bolan, ona je morala de* lati. Delati, za nekaj umazanih papir* jev, ki človek ne more od njih ne ži* veti, ne umreti. Zdravnik jc vzel sko* raj vse. Stradala sta z otrokom, da je dobil mož vse, kar je zdravnik pred* pisal. Trpela je, toda trpljenje zanj ji ni bilo trpljenje. Dokler ni rekel zdrav* nik, da je vse zaman. Prav tako kakor danes je bilo tisti dan, ko ga je dobila mrtvega ... Silila se je z delom, da bi pregnala misli, ki so vstajale druga za drugo. Ni jih mogla. In če jih je pregnal, so prišle druge, strašnejše od prvih. Otrok je bolan. Morda umira. In ne more mu pomagati. Ne sme mu po* magati. Dvanajst! Zatulila je sirena mogoč« no, pošastno, da jo je zazeblo v dušo. Vstala je in se oootekla k omari, kjer je imela plašč Ni se menila za nad* zornico, ki jo je tako čudno gledala. Zrinila se je mimo tovarišic in zbe* žal no blatni cesti, kjer se je vgrezala do gležniev. Nekje blizu je zvonilo poldne. Tako čuden je bil zvon ta dan, tako čudno gi avtentičnih izjav naj odličnejših pri« vsega dogodka, tako samega šefa evidenčnega biroja Urbafls.cega ter drugih informacij je Egon Erwin Kisch ugotovil tole: ... . . Ko se Je polkovnik Redi ustreHL, Je komisija onih štirih oficirjev, ki je bila določena, da obračuna z Redlom, poklicala enega od detektivov, ki je povzročil Re-dlovo odkritje, da odpre Redlovo sobo in nato javi policiji Redlovo smrt Nato je bil detektiv zaprisežen, da o vsej zadevi ne zine nikomur niti besede, ker za vso zadevo je smelo vedeti le deset ljudi, ki so bili že zaradi svojih položajev prisiljeni molčati. C. kr. korespondenčni biro Je zato tudi javil o samomoru polkovnika Redla ter dostavil, da se je visoko nadarjeni oficir, ki ga je gotove čakala še sijajna kariera, usmrtil v napadu trenutne zmedenosti«. Dosledno temu je tudi komandant Dunaja v ukazu odredil čete, ki imajo spremljati polkovnika Redla na njegovi zadnji poti. Na dvorišču vojašnice so se že tudi vežbali trije bataljoni, ki so bili določeni za pogreb, ko je nenadoma izšla brzojavka komandanta mesta, ki se Je glasila: t Pogreb umrlega gospoda Alfreda Redla, bivšega polkovnika, se izvrši v vsej tišini. S tem so razveljavljene vse od komandanta mesta včeraj izdane odredbe. Bur«u, polkovnik, s. r.« Ta depeša pa je bila posledica Časnikarske vesti, ki je izšla v Pragi in se nato z bliskovito naglico raznesla po vsem svetovnem tisku in presenetila svet o izdajstvu generalštabnega šefa Redla. In sedaj pridemo do nogometne tekme, ki je spravila vso afero v javnost V nedeljo 25. maja se je vršila v Pragi nogometna tekma med nemškim klubom Sturm m »SK Union — Holešovice«. O tekmi je poročal drugI dan »Prager Tag- biatt« tole: ___ __ »DBC Sturm I. proti SK Union V. (Holešovice) 5:7 (3:3). Sturm je bil od začetka v premoči, kar se tudi vidi iz velikega števila njegovih golov. Njegova je pel. Kakor bi zvonilo mrliču. »Kakor bi zvonilo Marku«, si je šep* nila. In ob tej misli jo je obšla groza. K zdravniku mora, s seboj ga mora pripeljati, da bo pomagal Marku . Ce mora prodati poslednjo cunjo, da mu plača ... Komaj so jo nosile noge. In zdrav* nik stanuje tako daleč! V drugem koncu mesta. Ona pa ne ve, kako je Marku. Ko je zjutraj odhajala, ga je kuhala vročica. Videla je, kako trpi, čeprav se je premagoval. Siromak, sa* mo zato, da se ne bi ona bala. Toda ni je mogel prevarati, ni je mogel po* miriti. . Zdravnikovo stanovanie. Pozvoni. Stara postrežnica ji odnre. »Gospoda ni doma. Pred dobro uro so odšli, pa jih še ni nazaj . . •« Še ta pot je bila zaman! Kdaj bo videla otroka? .. Mimo pelje voz. Sosed je. Ponudi ji, nai prisede. Hvaležna mu ie. Zdaj bo hitro doma. Niti pol ure ne . . . Kam je le šel zdravnik? H komu? Blatna not se vi*e kakor kaca Ni ie konca. Tam v dolini je nien dom Maihna hiša. ki jo je postavil nien mož, ko ie bil še zdrav Komai leto dni ie bival v niei Potem ie umrl . Zda* io že vidi Tako mračna je, ka«« kor bi bila vsa blatna, umazana. vsaki novi fotografiji komi poveljnik general Giesl, Je pravil Wagner. Časnikar Je seveda taaoj vedd, te P bilo to stanovanje polkovnika Reffla, o čegar samomoru Je pravkar javil tof -ro Prav nobenega povoda nima moKa« o zadevi, ki Jo Je sam izvedel to W »>« vzbuditi največje zanimanje. zato obširno poročilo svojemu ber^kemu listu, ker v Pragi bi poročilo gotovo ko»- fiscirali. ._. Ali poizkusiti bi bilo vseeno tre&a. Posvetovanje s gSavnlm urednikom in mita se odločita Oba za kompromis. Tvegali bodo konfiskacijo večerne izdaja to prinesli vest v obliki dementija. »Od odlične strani smo naproSeni, o* ovržemo zlasti v oficirskih krc^h nastalo govorico, da. je bil g-frera&tabn šef jja-škega kora, polkovnik Redi, ki je, kot znano, izvršil predvčerajšnjim na samomor, kot vohun v službi Rusije^ \ Prago poslana komisija, ki sta jo sestavljala neki polkovnik to neki major, Ji ki ie v prisotnosti kornega poveljnika barona Giesla preiskala službeno stanovanj polkovnika Redla to odprla vse mlznice ln vse omare, Je imela nalogo, da sledi za čisto drugimi pregreški...« Takšne dementije bralec vedno dobro razume. Ve, da je resnica baš v tistem^ kar se dementira. Konfiscirati pa je Mo tako vest težko. Morda je mislil dA pravdnik, da izvira dementi od kolega poveljstva, to pa Je morda slutilo, da prihaja dementi z Dunaja, Na vsak način je ta dementi izšel to šel takoj po brzojavu na vse strani sveta vsi dunajski časnikarji so hiteli v hotel »Klomser«, v avstrijskem parlamentu pa je bilo vloženih 20 nujnih predlogov m interpelacij to vsa Avstrija Je vedela o izdajstvu generalštabnega šefa ^dla- In tako je bilo čisto brez uspeha povelje šefa generalnega štaba Hotzendorfa in vsa javnost Je do podrobnosti vse izvedela o Redlovi aferi, ker je eden od branilcev zamudil nogometno tekmo proti »SK Unicn, Holešovice«. Roke ji drhte. Srce ji utriplje kakor bi ji hotelo razgnati prsa. Njen Mar. kVoVse je "sunkoma ustavil. Skočila je z njega, še zahvalila se ni sosedu. Na vse ne more misliti. _ Odprla je vrata v vežo. V vezi sedi ob ognjišču soseda. »Kako je Marku?« »Zdravnik je pri njem.« Hoče planiti v sobo, toda soseda jo Z3»Ždravnik je prepovedal. Nihče ga ne sme motiti. Njegovo življenje re* šuje . . .« , . Naposled so se vrata odprla. Zdrav* nik je stopil v vežo. »Gospod doktor, povejte . . .« Gleda njegov obraz, a ničesar ne more razbrati Črte na licu so trde, ne* prodirne kakor kamen »Gospod doktor, povejte . . .« »Rešen je! Če bi bil prišel malo kas» neie. bi bil zdaj mrtev .« Zamegli se ji pred očmi Omahne. Hoče olaniti za zdravnikom, da bi se mu zahvalila, toda moči so jo zapusti* le. Ne more. In iz izbe se oglasi slabo« ♦•en glasek: »Mati . . . mati . . .« Vodnikovi družbi Iz življenja K japonskemu prodiranju na Harbin S, •• - C". Japonski pohod na Harbin se nadaljuje. V Kirinu je pripravljenih nadaljnjih 6000 Japoncev za operacije. Naša slika, ena najnovejših z mandžurskega bojišča, kaže transport municije na fronto. Ker je prevoz zaradi slabega terena nemogoč, morajo prenašati japonski vojaki municijo sami (Pravkar izišla številka tedenske revije »življenje in svet« prinaša serijo zanimivih slik z Daljnega vzhoda) Koledar — začetek vsake civilizacije Koledar Je bil v svojih raznih oblikah »ačetek vsake civilizacije. Nobena civilizacija bi se ne mogla razviti brez koledarja, ki je voditeljem povedal, kako dolgo morajo trajati zaloge poljedelskih pridelkov in živil do naslednje žetve. Koledar je nadalje označeval dobe za setev, parjenje živali, pašo, pespravitsv živinske krme itd. Samo od natančne določitve letne dobe zavisi ureditev vsakovrstnih družinskih, narodnih in mednarodnih zadev, verskih praznikov, državnega gospodarstva itd. Zato se je člo/eštvo že v najzgodnejših dobah trudilo ugotoviti natančno dolžino leta, od česar je zavisel tudi nadaljnji razvoj drugih znanstvenih panog. Tega truda si dandanes skoraj ne moremo več predstavljati v polnem obsegu. To panogo raziskovanja, k; so jo smatrali za veliko skrivnost, so imeli v rokah najprvo duhovniki astronomi. Najprvo so zabeleže-vali menjavo letnih časov po krogoteku lune, ki je obsegal izmenoma 29 in 30-dnevne dobe. Pozneje so postavljali palice in še pozneje kamenite stebre, ki so kazali z določenih opazovalnih točk točke sončnega vzhoda in zahoda na obzorju za najdaljši in najkrajši dan (ta dneva ustrezata našemu 21. jun. in 22. dec.). Z opazovanjem luninih men med tema dvema dnevoma so ti stari astronomi ugotovili, da je sonce vzhaialo natančno na vzhodu in zahajalo natančno na zahodu za enako-nočij 21. marca in 1'3. sept. (kakor bi rekli danes) Tako so tudi določili trajanje četvoriee letnih časov in trajarne leta na približno 12 polnih lun oz. na 354 dni, to je za 11 in četrt dneva manj, nego traja resnično leto. Takšne metode je uporabljala keltska in druidska civilizacija Severne Evrope in Indijanska civilizacija {Severne Amerike. Pozneje so določili duhovniki učenjaki točnejše date s primerjajočim opazovanjem senčnih dolžin navpičnihr palic z dol- žinami senc letnih časov, ki so si Jih zaznamovali na svojih skrivnih merilih, ki so prehajali od rodu do rodu. Stari Egipčani, Mehikanci in Inki so popravili to metodo s tem, da so navpične palice nadomestili z visokimi obeliski na topih piramidah, ki so dajali večjo senco in s tem natančnejše podatke. V južnih krajih so bili natančnejši podatki tem možnejši, ker so sence bolj ostro zarisane. še točnejše podatke so ugotovili stari Egipčani z gradbo višjih piramid, katerih severna stran je bila opoldne na dan, ko prične tamošnja pomladna rast (2. marca) obsevana od sonca. Ob tej uri je najkrajša senca piramide križala merilno palico, ki jo je duhovnik prej postavil na črto opoldanske sence, ki je t? dan bila najmanjša in izginila, da se je pojavila spet 14. okt., na dan. ko se je v Egiptu pričelo splošno obdelovanje zemlje. Dolžina te sence pri Hufovi piramidi je znašala ta dneva prvo leto prilično 1 ped, v naslednjih treh letih pa je zrasla letno po eno ped, tako da je končno merila 4 pedi. Ta tri leta bi imenovali mi danes navadno, prvo pa prestopno in pojav daljšanja in naslednjega krajšanja sence je baš Egipčanom doka.zal, da leto ne traja 365 dni, kakor so prvotno izračunali, temveč 365 M dneva. Podoben način merjenja leta pa imajo še dandanes divjaki na Borneu. Krokodili požrli raziskovalca Iz Kaire poročajo, da je našel v Afriki smrt mladi raziskovalec Afrike, inženjer Alojz Kirchlechner. rodom Avstrijec iz Innsbrucka. Požrli so ga krokodili na neki ekspediciji po Nilu v bližini naselbine Dire Daoun. Kirchlechner je odrinil na lov krokodilov v majhnem čolnu. Trop krokodilov je zasledoval čoln tako dolgo, da se je čoln prevrnil. Pred očmi črncev, ki so spremljali raziskovalca v drugem čolnu, so krokodili popadli inženjerja in ga raztrgali. Velika železniška nesreča v Franciji V St. Justu na progi Pariz — Amiens, kakih 80 km daleč od francoske prestolnice, so se iztirili trije vagoni osebnega vlaka tik pred kolodvorom. Popolnoma zaseden vagon tretjega razreda se je prevrnil in so ga naslednji vagoni dobesedno štrli. Nesreča je zahtevala 13 mrtvih in 20 večinoma hudo ranjenih Nova svetlobna stanica Svetlobne stanice rabijo, kakor znano, za to, da se svetlobni vtisi spremenijo v nihljaje električnega toka. čim močnejši je svetlobni vtis, tem močnejši je tudi ta tok. Toda dosedanje stanice so dajale vendar prešibak tok, da bi ga mogli praktično uporabiti brez predhodnih ojačevalcev. Kakor pa sedaj poročajo, je Berlinčan Patin po dolgih jx>skusih izumil stanico, ki je neprimerno bolj občutljiva, tako da za predvajanje zvočnih filmov ne bodo več potrebni predhodni ojačevalci. Aparatura se bo tako poenostavila in pocenila, vrhu tega se bodo zmanjšale možnosti motenj. Velika prednost nove stanice je tudi ta, da ima velik frekvenčni obseg, ki se razprostira do 25.000 nihljajev na sekundo. Povzročilo bo poleg vsega drugega znaten napredek v področju brezžičnega gledanja. lOOletnica slikarja Maneta Edvard Manet, eden največjih francoskih slikarjev 19. stoletja in soustanovitelj impresionistične šole, se je rodil danes pred 100 leti v Parizu. Njegove slike spadajo danes med najdragocenejše zaklade številnih galerij Novi komandant ameriške vojne mornarice Admiral Itihard H. Leigh je imenovan za šefa ameriške vojne mornarice Novi predsednik Paraguaja Eusebio Ayala Je bil v prestolnici Asuncion izvoljen za novega državnega predsednika (za dobo štirih let) Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Izgubljena „igra ljubezni" S teniških igrišč v zakon, iz zakona pa v pozabljenje • • • Bivša svetovna prvakinja v tenisu Suzana Lenglen, ki je po svojem prestopu med profesijonalne teniške igralce kmalu izginila s pozornice velike javnosti in živela v precej skromnih razmerah v Parizu, se hoče ločiti od moža, bogatega Američana, s katerim je delila radosti zakonskega stanu dobri dve leti. Len-glenova je pred kratkim odpotovala v Latvijo, obljubljeno deželo za vse kandidate, ki nočejo vleči težkih življenjskih bremen v zakonskem jarmu, kjer bo vprašala učene pravnike za nasvet, kako naj se z najmanjšimi žrtvami in ceremonijami iznebi svojega zakonskega druga, ki nima več milijonov. Ko je Suzana Lenglenova napisala svoj lastni življenjepis v romanu teniške prvakinje z glavnim naslovom »Igra ljubezni« — razen avtorice je vse v njem vsakdanje — niti od daleč ni slutila, da ji bo nekoč tudi življenje napisalo roman, v katerem pa glavna junakinja ne bo tako srečno ušla vsem razočaranjem in mukam kakor uboga, toda odločna deklica v njenem romanu. Namesto konca po njenem z zarokami in porokami v množicah, so njeno kratko veselje zaključili spori, v katerih bodo imeli pač končno besedo odvetniki. Na svetu je vse prav urejeno! Od vseh strani in povsod, kamor je prišla, so ji, oboževani prvakinji z raketom dvorili naj-odličnejši in najbogatejši, madžarski mag-nat.i, francoski grofje, ameriški velebanč-niki, avstralski milijonarji z volno ter nešteto drugih in vse, kar je dobro in drago, je ležalo pred njo na kolenih. Kdo ve, kolikokrat je zavihnila nos in pustila svoje oboževatelje na cedilu. Kakor je morala ona nekoč dobro uro čakati na angleško kraljico, tako je vodila Suzana svoje snubce za nos s turnirja na turnir. Končno je prišel oni pravi in edini! Len-glenovi je napočila usodna ura. To je bilo potem, ko je že stopila med profesionale in je teniški cirkus, v katerem je igrala glavno žensko vlogo, že izgubljal kredit in denar. Takrat nekako je pričelo Suzani utripati dekliško srce . . . Izbrani ženin, sicer ni mogel takoj v zakonsko kletko, ker je bil tako že vezan in priučen drugod. To- Serum proti rasti Iz Anglije poročajo, da se je mlademu profesorju biokemije J. H. Tompsonu posrečilo dobiti ekstrakt iz obstranske sčitne žleze (parathyresidea). Iz tega izvlečka je sestavil serum, ki ima svojstvo, da zadržuje rast organskih bitij. V potrebnih primerih se rast tudi lahko popolnoma ustavi, ne da bi s tem nastopile motnje v organizmu. Učinek svojega seruma Je Tompson preizkusil na živalih in celo na rastlinah, med prvimi na podganah, zajcih in močeradih, pri drugih zlasti na kreši. V vseh primerih je dosegel zaželjeni uspeh: rast se je ustavila. Zajci so popolnoma prestali rasti, razvoj kreše pa se je ustavil že pri vbrizganju 20% raztopine Tompsonovega ekstrakta. Zdravniški krogi smatrajo, da pomeni Tompsonov izvleček dragoceno pridofoitev za pobijanje raka, nemara najuspešnejše sredstvo, ki ga ima danes na razpolago medicina za to bolezen. Sedmi zakon skladatelja ))Nizavec( Pred sodiščem za ločitev zakonov r Rlgi se Je nedavno vršil ločitveni proces v zadevi šestega zakona Evgena D'Alberta. D*Albert se že tri mesece mudi v Rigi, kjer dela na novi operi »Mister Vu«. Skladateljev advokat je predlagal ločitev zakona, ker sta živela mož in žena že šest mesecev vsak zase, dočim zadostujejo po lo-tiškifa zakonih za ločitveni postopek že trije meseci ločenega življenja. Ločitev zakona pa ni zahteval samo D'Albert, ampak tudi njegova žena, in sicer zaradi moževega zakonoloma. Profesor D*Albert je brez oklevanja priznal svojo krivdo. S tem so bili dani vsi pogoji, da se zveza loči in 67-letni skladatelj si je napravil prosto pot za vstop v sedmi zakon z mlado Italijanko Virginijo Zanet-ti, ki se že delj časa mudi pri skladatelju v Rigi. Politehniška igrača Ljeningrajski sov je t je razpisal nagrado za politehniško igračo. Tema predvideva leseno konstrukcijo z imenom »Socialistična zgradba«. Igrača naj bo takšna, da bo otrokom nudila gradnjo kolektivnih gospodarjev, socialističnih mest, tvornic, elektraren itd. Druga lesena konstrukcija, ki je zanjo razpisana nagrada, nosi naslov »Transport« ter ima namen omogočiti otrokom igranje z vlaki, tovornimi in osebnimi avtomobili, ladjami, sanmi itd. Kakor pišejo, bo sovjet razpisal še druge teme, če bo odziv na prvi razpis količkaj zadovoljiv in uspešen. Dovtipni medlcinec Francoski zdravnik Portal je predpisal nekemu pacientu posebno dieto, ki temu Hi bila po godu. Nekega dne ga Portal obišče, mu potiplje žilo in pravi s strogim glasom: »Navzlic moji prepovedi ste jedli mehko kuhano jajce!« — »Kaj?« je menil pacient prestrašeno, »to ste spoznali po mojem utripu?« — »Seveda! Jajce vsebuje žveplo, fosfor in altouminozne sestavine, ki dražijo želodec. To spoznam takoj po utripu.« Pacient mu je to verjel in se odtlej ni več upal upirati njegovim predpisom. »Vi ste velik mojster,« pa je dejal Portalov asistent, ko je z njim stopil iz bolnikove sobe. »Ne razumem, kako ste mogli ugotoviti po utripu, kaj je bil mož jedel.« — »Preprosto,« je odvrnil Portal, 3>imel je madež od rumenjaka na srajci.« * K praškemu profesorju Oppolzerju je prišel nekega dn-> neki poljski Žid, da bi ga ozdravil zaprtja. »Kako dolgo že trpite zaradi tega?« ga je vprašal Oppolzer. »Od tišebova« (židovskega praznika v spomin na razdejanje Jeruzalema). »Kako: Od kdaj?« je vprašal Oppolzer, ki Izraza ni poznal. »Od razdejanja Jeruzalema,« je odvrnil Žid. * Avstrijski anatom Rokitansky je izpra- ševal kandidate včasi tako da Jih je pustil ves čas govoriti, ne da bi jih prekinil. Takšen kandidat je seveda mislil, da se odreza prav posebno dobro, dokler ga ni anatom prekinil na svoj suhi način: »Od tega, kar ste mi tu pripovedovali, ni niti besedica resnična.« Angleški zdravnik Abbernethy se je zmerom jezil, če so ga ponoči klicali. Neko noč so ga bili že dvakrat pozvali, pa so ga zbudili še tretjič: »Kaj pa je?« je zavpil na oknu. »Pridite takoj, gospod doktor,« se je glasilo od spodaj, »moj sin je požrl miš!« — Pa mu recite, naj pošlje še mačko za njo,« je zaklical doktor jezno in legel spat v posteljo. Isti Abernethy ie vprašal nekoč pri Izpitu: »Kaj bi storili, če bi pri kakšni eksploziji zletel kakšen vojak v zrak?« — »Počakal bi. da bi padel na tla.« — »In če bi vam dal za ta odgovor brco »ad po-sterioram,« je vprašal zdravnik srdito, »katere mišice bi se potem zganile?« -— »Mišice moje desne roke,« je odvrnil kandidat brez oklevanja. * Lipski kirurg Thiersch je imel nekega dne na obisku saškega kralja Alberta, M je večkrat prisostvoval Drofesorjevim operacijam in predavanjem. Na operacijski mizi je ležal pacient in Thiersch je vprašal s komaj vidnim nasmehom kralja: »Katero nogo zapovedujete, veličanstvo, da mu odrežemo?« Kralj je bil v zadregi, a pozneje se je izkazalo, da je bilo treba pacientu odrezati obe nogi. # Berlinski biolog Johannes MUller je imel zaradi osredotočenja na določen predmet navado, da je imel v glavi pripravljeno vedno le tisto znanstveno gradivo, ki ga je baš potreboval za svoja predavanja in podobno. Nekega poletnega dne ga je nekdo vprašal za težko anatomsko zadevo. »To vem samo pozimi,« je odvrnil Miiller. Jonas Baron, kirurg v peštanski bolnišnici, je nekoč zdravil ženo nekega grofa. Grof, ki se je za svojo ženo zelo bal, je sprejel kirurga pri prvem posetu z imenitnim zajtrkom in izbranimi cigarami. — Baron je bil močan kadilec. Pri nekem poznejšem obisku je bila grofica že izven življenjske nevarnosti. Zdravnik se je bil že v naprej veselil dobrega zajtrka in dobrih smotk — toda grof mu je ob slovesu ponudil samo smotko slabše vrste. Zdravnik si je tc ogledoval od vseh strani in končno menil: »Vidite, gosnod grof. tako dobro pa gospe soprogi prav za prav še ne gre.« česar mnogi ne vedo ... da pričakujejo chicaške oblasti za svetovno razstavo 1. 1933. 50 milijonov po-setnikov; ... da je na Poljskem z zakonom prepovedano objavljati Nietzschejevo sliko; ... da je za pomivanje srebrnih nožev in vilic voda, v kateri se je kuhal krompir, boljša nego milna voda; ... da je mogoče z nevidnimi Infrardečimi žarki fotografirati v absolutno temnem prostoru; ... da sta dva para tenkih nogavic pozimi toplejša nego par debelih; ... da se bencinski sodi pobarvajo z aluminijasto barvo, ker ta zavrača toploto ln drži notranjost sodov hladno; ... da znaša po računih fizika Abbota vsakodnevna sončna energija, ki prihaja na zemljo, toliko, kolikor toplotna energija 507 milijard ton premoga. Huda konkurenca platnu Umetna svila je, kakor poročajo strokovne statistike, že zelo izrinila platno z njegove pozicije, ki se je zdela pred nekaj leti večna. Pred vojno se je porabilo v Evropi letno 425 ton lanu. danes se je ta poraba skrčila na 190.000 ton. Najdelj se bo platno obdržalo pač za žepne robce! da ljubezen premika gore in tudi Suzana je stvari s podporo svojega bogatega ženina uredila tako, da sta se kot srečni zakonski par odpelajala iz Amerike v Evropo. Tega je zdaj približno 3 leta. Ko je zopet stopila na evropska t'a k<->t novo pečena milijonarka, je bila na višku. Ko so jo novinarji obsipavali z vprašanji je vse zavrnila s stereotipnim izgovorom, da ji je treba miru in samo — miru. Zdaj so izvedeli brez interjuvov, da ga kljub molčečnosti novinarjev ni imela. Božanska Suzana je otvorila v Parizu modn-atelje, ki pa menda ni posebno uspeval in • malu je vse pozabilo nanjo. Med temi je bil celo oni ameriški milijonar, ki ga je očarala kot teniška prvakinja in ženska, o kateri se svet ni utrudil pisati dolge člar. ke in poslušati najbolj neznatne podroi nosti. Pred dobrim letom dni — ko je Lersgle-videla, da gre njena zvezda — na belem polju in v zakonu — jadrno k zatonu — ja skušala zopet javno nastopiti proti naj boljšim teniškim igralcem Čehom Najuchu in Koželuhu, kar pa se je zaradi previsokih zahtev podrlo. Kot zadnja je prišla vest, da se poga;'. za ločitev zakona. Ko bodo odvetniki sodniki opravili svoje, jo bomo pozab, skupno z vsemi onimi, ki so bili sreč::.1; -* so jo smeli gledati, kadar je vihtela svoja bele roke na teniških prostorih. Sic traa-sit . . .! n Svetišče znanosti" Orjaška donebnica novega univerzitetnega poslopja v Pittsburgu, koje vnanjost spominja na ogromno katedralo. Spodnja nadstropja »najvišje univerze na svetu« sa urejena kot dijaška stanovanja Pisatelj v blaznici Hs umobolnice v Turinu je vodstvo pustilo nagrajenega dramatskega pis&Lt-lja Ricarda Testo. Profesor, ki ga je zdravil, ga hoče obdržati pri sebi. Za svoje internacije v umobolnici je napisal Testa dramo »Velika pesem« in več pesmi. Ko je Testa 1928 prejel nagrado za svo~ jo dramo »školjka«, katero je ocenjevala komisija modernih pisateljev, sta potrkala na vrata sobe gledališkega ravnatelja, s katerim je bil Testa v razgovoru, dva orožnika in sta zahtevala izročitev pisatelja, češ da je kriv zločina tatvine. Strokovnjaki pa so pozneje ugotovili, da trpi na kleptomaniji. Tako je prišel Testa v umobolnico namestu v ječo, zdaj pa bo Izpuščen na svobodo, ker ga smatrajo Z3 normalnega. ANEKDOTA Neki frankfurtski tovarnar za Ilm rd mogel navzlic vsem prošnjam dobiti od denarnega mogotca Rothschilda nobenega kredita. Končno se je mož razjezil ln je zavpil: »<2e bi ne bilo vas in mene, bi Slo vsa narazen.« »Zakaj?« Je vprašal borzijanec začudeno. »Zato, ker izdelujeva to, kar držS svet skupaj — vi denar, jaz pa lim.« Mož je takoj dobil kredit. Vsak dan ena »Ali ni tu nobenega, ki zna pomagati?« J. O. Cunvood 19 itiep ^veia Trenutek, ki je z njim grozila, je bi! blizu. Bal se je zadrege in neprijetnih zapletkov, čeprav ni bil zanje odgovoren Toda Mary Standishova mu je prihranila ves kes, ki ga je morda občutil zaradi poman.kanjn vitešiva v minuli noči. Bila je že pri mizi. In prav nič ni bila zmedena, ko ji je sedel nasproti. Njena lica so rdela — moral ;e misliti na divje rože v tundrah In bilo mu je, kakor bi se bile njone oči še globlje in lepše svetlikale kakor kdaj poprej. Za pozdrav mu je pokimala, nasmehnila se mu je in nadaljevala pogovor s svojo sosedo, ki ga je bila očividno za trenutek prekinila Ni imelnamena prisluškovati, toda nekaj ga je nehote sililo k temu. Zvedel je, da se pelje njena soseda, ki je bila že dolga leta učiteljica v Dawscnu, proti Noorviku, ki leži ob Kobuku, da bi tam učila v soli za domačine. Poznala je tudi dobro zgodbo o Beli na i Mulrooneyevi. Iz pogovora je zvedel, da se je Mary Standisheva Zcinjo zelo zanimala, zakaj učiteljica, gospodična Robsonova. ji je obljubila, da ji posije sliko, ki jo je dobila od Belinde Mulrooneyeve, če ji gospodična Standisheva pusti svoj naslov. Dekle se je po-rnišljalo. potem pa je reklo, da še sama ne ve. kam namerava, da pa bo gospodični Robsonovi pisala v Noorvik. ;*Saj boste držali besedo?« je silila gospodična Robsonova. »Da, prav gotovo.« • Alan je začutil nekaj kakor olajšanje. Govorila je tako tiho, da je bil prepričan. da ji ne bi bilo ljubo,- če bi slišal Očividno je nekaj ur spanja m lepo jutro popolnoma izpremenilo njeno razpoloženje. Občutil ni več niti sledi odgovornosti, ki mu na nekakšen čuden način ni hotela iti iz glave. Samo norec, tako se je prepričeval, bi mogel videti v njenem vedenju nekaj tragičnega. Pri kosilu in pri večerji tudi ni bila prav nič drugačna. Cez dan je ni videl, zdelo se mu je, da se mu skriva, tn to mu je bilo všeč. Spet se je lahko popolnoma po svoje posvetil drugim rečem. V salonu za kajenje se je pogovarjal o aijaški politiki, kadil svojo črno pipo, brez strahu, da bi koga žalil in poslušal pogovore, na ladji z občutkom prostosti, kakršne ni več občutil, kar se je bil srečal z gospodično Standishevo. Toda ko je bila že pozna noč in se je sprehajal po krovu, se ga je polastilo nekako čudno občutje samote. Manjkalo mu je nečesa. Ni si priznal, kaj je bilo. dokler ni nenadoma — kakor bi ga hotela presenetiti — zagledal Mary Standishevo, kako je stopila skozi zvezna vrata, ki so vodila v njeno kabino in sama obstala ob ograji. Za trenutek se je pomišljal, potem pa je mirno stopil k njej. »Čudovit dan je bil, gospodična Standisheva,« je dejal. »In v nekaj urah pridemo že v Cordovo.« Komaj, da se je z obrazom obrnila k njemu, še neprestano je strmela v temo, ki je postajala vse globlja. »Da, čudovit dan je bil. gospod Holt,« je ponovila, »in v nekaj urah smo v Cordovi.« Potem je nadaljevala z istim mehkim, brezizraznim glasom: »Zahvalila bi se vam rada za minulo noč. Pripravila me je do velike odločitve.« »Bojim se. da vam nisem dosti pomagal.« Morda je bilo zaradi rastoče teme, toda zdelo se mu je, da so njena ozka ramena trznila. »Mislila sem, da sta dve poti,« je rekla, »toda vi ste mi pokazali. da je samo ena.« Njen glas je drhtel. »Neumna sem bila. Prosim vas, pozabite to. Rada bi mislila na prijetnejše reči. Zdaj sem pred veliko-preizkušn.o. ki zavzema vso mojo moč.« »Posrečilo se vam bo. gospodična Standisheva.« je dejal z odločnim glasom »Kar začnete, vse bo uspelo. Dobro vem. Ce mislite s to preizkušnjo pot v Aljasko, če hočete tam poiskati srečo in najti svoje življenje, se vam bo posrečilo. Bodite prepričani.« Za trenutek je umolknila, potem je dejala: »Neznano me je zmerom vleklo k sebi. Ko smo bili vč&raj ob vznožju gora v Skagwayju. sem vam skoraj izdala čudežno vero, ki me je prevzemala. Mislim, da sem že nekdaj prej živela, pred dolgimi leti, ko je bila Amerika še zelo mlada Časih je ta občutek tako trden, da mu moram verjeti. Morda sem nespametna. Toda. ko se je gora obrnila kakor vrata tn sem zagledala Skag-way, sem vedela, da sem nekoč — nekje — že videla kaj takega. In o tem sem sanjaia čudne sanje. Naj bo. da so bile samo blodnje. Toda ta vera mi daje poguma, da izvedem do konca svoj poizkus. Ta vera — tn vi!« Zdajci se je ozrla vanj in njene oči so zagorele. »Vi — in vaš sum in vaša brutalnost,« je nadaljevala. Njen glas je malce drhtel, ko se je vzpela predenj. »Nisem vam hotela povedati. gospod Hott. toda sami ste mi ponudili priliko. Morda vam bo to v olajšanje, ko mine jutrišnji dan. Prišla sem k vam, ker sem vas — nespametnica — precenjevala. Mislila sem. da ste drugačni — kakor vaše gore. Postavila sem vas na oltar, mislila sem. da ste čist, neustrašen mož. ki o vsakomur misli najbolje, dokler nima dokazov nasprotnega Strašno sem se zmotila. Vaše prve mi« sli. ko sem priš'a k vam v kabino, so mi bile sumljive. Jezili ste se in strah vas je bilo Da. strah vas je bilo — bali ste se, da se ne bi kaj zgodilo, kar vam ne bi bilo ljubo. Skoraj ste mislili, da sem nesramna. In mislili ste. da lažem, in ste mi to tudi povedali. To ni bilo prav. gospod Holt. To ni bilo prav nič pošteno. Bilo nekaj, kar vam nisem hotela odkriti, ker vam nisem mogla. Toda povedala sem vam, da Rossland vse ve. Nisem vsega zamolčala. Prepričana sem bila, da sle dovolj zreli m plemeniti, da mojega — prijateljstva, četudi pridem v vašo kabino, ne boste smatrali za nekaj nečastnega. Oh. verjela sem vase in nisem mislila, da me boste imeli za nesramno lažnjivko!« Gradjanski: Ilirija V nedeljo ob 14.30 na igrišču Ilirije. Po presledku treh mosecev se nam za nedeljo zopet obeta zan. ,-aiva tekma. Ilirija je povabila v goste zagrebške »pur-£,arje«. Gradjanski je gotovo eno najboljših moštev v državi in uživa tudi v inozemstvu velik sloves. Pred leti je Gradjanski, tako kakor Ilirija preživljal hudo krizo svojega moštva, sedaj je pa zopet v sijajni formi. O tem pečajo krasni rezultati v zadnjih časih Taku je Gradjanski nedavno porabil Hungarijo s 5:3, dočim je praški Slaviji klonil samo v razmerju 3:1 Tekme meu Ilirijo in Gradjanskim so bile vedno privlačne in so vedno privabile rekordno število gledalcev Gradjanski nastop' v Ljubljani s svoje kompletno prvo garnituro s svojima novim« akvizicijama Urbankejem in Korpiv-njakom, odličnim zagrebškim igračem, v Ljubljani bo pa po dolgem odmoru in po prestali dolgotrajni bolezni tudi nastopil popularni vratar Mihelčič. Srečanja med Gradjanskim in Ilirijo so bila doslej vedno zanimiva in Iliriji se je posrečilo, da je izmed vseh jugoslovensk h klubov največkrat porazila znamenite >pv. garje«. Zadnje srečanje med obema moštvoma je bilo cb priliki ligaške tekme, katero je Gradjanski po zaslugi Mihelčiča z 1:0 odločil v svojo korist V nedeljo je sma -ati Gradjanskega za favorita, ker ima za seboj deber kondičijski trening, kater »ga si je prldc-bil v rednih nastopih z znamenitimi zunanji ni meštvi. Ilirija je porabila zimski čas 2-. oster kondiejski trening ter je zadnja dva tedna pridno trenirala na igrišču. Moštvo se vsekakor nahaia v polni kcndiciji. Igrišče Ilirije je bilo tekom včerajšnjega dne oč"ščeno in bo s tem omogočena regularna igra. Tekme v umetnem drsanju SK Ilirija je razpisaa za soboto in nedeljo 30. in 31. t. m. dve tekmi, in sicer tekmo za prehodni poka! dr. G. Fuchsa, ki pripade definitivno iet-jšnjemu zmagovalcu, ter tekmo jnniorjev. nadalje s pooblastilom JZSS za soboto in nedeljo 6. in 7. februarja tekmovanje za moško in žensko prvenstvo Jugoslavije za 1932, tekmo za seniorje skupine II in juniorje ter tekmo dam (novink). Razpisane obvezne vaje in ostale podi obnesti so objavljene v »Športnem listu« z dne 19. t. m. št. 2 Ob povoljmb vremenskih prilikah bo razpisala ŠK Ilirija za prihodnje nedelje še tekme za moško in žensko mladino, za deco in tekmovanje v hitrostnem drsanju. Tabela obveznih vaj iz pravilnika JŽSS je L-v-scha ca športnem drsališču Ilirije. Smučarji, na Bloke! Sneg in mraz zadnjih dni sta prinesla najlepše smučarske dneve. Vsi griči so pobeljeni z 10 cm debelo plastjo suhega pršiča na dobri zmr-zll podlagi, a bloški kot je zna., kot člen najlepših smuških terenov kar jih Slovenija premore. Povsod lep: gladki in obriti holmci, a tudi hude strmine za izvežba-nejše in predrznejše smučarje. Tako se obetajo vsem onim ljubiteljem zimskega športa, ki b* v teh dneh poni teli v ta smučarski raj. največji sportai užitki. Razen od vlakov na postaj: Rakek vozi ob nedeljah zjutraj ob 8. izpred gostilne češno-var pri dolenjskem mostu avtobus direktno na Bloke. Za prenočišča in hrano je v vseh ozirih preskrbljeno .Nedeljske tekme: na Pohorju smuška tekma na 50 km, na Bledu smuška tekma Gorenjske sokolske župe. v Kranjski gori prvenstvo Sin. kluba Ljubljana v skokih. S miška tekma SPD Mežica, Smuški odsek SPD Mežica bo priredil jutri veliko ernuško tekmo ki naj ostali Sloveniji poka Se ,da se tudi v tem skrajnem kotičku naše domovine lepo razvija smuški šport. Delovanje SPD Mežica je usmerjeno povsem v nacionalni smeri kar je z ozirom na bližnjo mejo zelo potrebno. Važno delo ki se ga je lotila, opravlja z velikim idealizmom in požrtvovalnostjo. Da gre svoji sestrini v vsem na roko. je SPD Maribor sklenilo. da pošlje na to tekmo 10-člansko tekmovalno ekipo, ki bo zastopala mariborske barve. Korak SPD Maribor in njegovo požrtvovalnost moramo pozdravljati Pozivemo vse one smučarje, ki ne gredo na Pohorje, da prihite v Mežico manifestirat slovenski smučarski šport. Vremen-'a ooročila JZSS z dne 21. t. an.:P*ateče-Plan«ca '—7 C. jasno, brez vetra. 35 cm pršiča, smuka idealna. — Kranjska gora —8 C. jasno severnozapad-ni veter, srei smusa idealna skakalnica trnoma br>.a. — Dovje-Mojst*-ana —6 snega 40 cm lasno, pršič smuka idealna skakalnica za trening pripravliena. izgledi za nedeljo prav dobri, mnogo višinskega sonca nudi prekrasna Krma — B ed —6. snega 20 cm megla, pršič smuka idealna. — Boh. Bistrica —3. snega 15 cm zmrznjene podlage 5 cm pršiča. smuka idealna. skakalnica neuporabna — Sv Križ nad Jesenicam: 40 cm snega lasno, srenj, smuka dobra — Valvazorjeva koča pod Stolom 12 cm snega na stari podlagi, jasno, smuka idealna. — Bloke —3, jasno. 20 cm snega pršič. smuka prav dobra. — Cerknica —5 oblačno jugovzhod-nik, 20—30 cm snega srenj smuka manj ugodna, severna pobočja in Slivnica dobri. — Sodražica in Travna gora —5 25 do 30 cm snega, oblačno pršič. smuka prav dobra. — Kamnik in Menina planina —4 oblačno, v Kamniku ni snega na Menini p'an:ni sonce, 50 cm snega s staro podlago, smuka idealna Na Blejskem jezeru in v Bohinju so drsališča na jezerih pripravljena. — Pohorje je dobilo 10 cm novega snega, pršiča vreme je jasno smuka idealna, temperatura od —4 do —8 Drsalna sekcija SK Pirije Danes točno ob 19. v garderobi na drsališču seja načelstva na katero se vabijo gg Kavšek Ivo, Wisjak. Avčin Fr.. Thuma Em Istotam bo v nedeljo ob 8 30 dopoldne seja uprave drsal'šča Informacije o razpisamb drsalnih tekmah in trening daje sekcija jutri med 9 in 10 30 dopoldne Ljubljanski plavalni pod" a vez JPS. (Službeno.) Pozivajo se k'ubi ISSK Maribor. SK. Rapid in SK železničar, da pošljejo najkasnele do 27 t. m na naslov L,PP vse. -izkaznice svojega članstva veri-" fičiranega pri 1 JPS. Ravno tako se - pozi--!! vata 'kluba ŠK železničar in SK Rapid •da do "istega dne poravnata zaostalo čla-;marino, • Prošnjo SSK Maratona. Maribor, za sprejem v redno članstvo JPS se poš^e u. o. JPS s oriporočilom v ugodno reš-tev ISSK Maribor v Gradcu. Nogometna sekciia ISSK Maribora igra v nedeljo z graškim »Sturmom« pri jate'rak o tekmo v Gradcu Kdaj pa se bo v Mariboru kaj igralo? že dva meseca nismo videli nogometne 'gre! SK železničar izreka tvrdkam Karo-Roglič, Divjak. Pinter & Lenard. Kora-žija. škof. Tger. Soklič in Bernhart ra poltlonjena darila cb priliki klubske smuške tekme dne 17. t. m. najprisrčnejšo zahvalo ŽSK Herme« (negemetna sekcija). Drevi ob 20 pri Zvezdi strogo obvezen sestanek vseh igralcev Kombinirana rezerva igra jutri trening predtekmo z rezervo SK Ilirije. Kombinirano I. moštvo igra v Celju s SK Celjem ter se odpeljemo cb rir.— Pri murskosoboškem sreSkem na-7.27 Istočasno sestanek kolesarjev in ! testvu je nasiopi! službo Martin Dru-ping-pong sekcije. ! govič,, podnadzornik policijskih igentov. ki Tgovci po/or! V prometnem kraju ob državni cesti na štajerskem se oddajo LOKALI za TRGOVINO v NAJEM. Dosedanji trgovec se je izselil v svojo hišo v tri ure oddaljeni trg. Na zalogi mora imeti manufakturo, spece-rijo. železnino. galanterijo in sploh vse, ker daleč na okrog ni konkurence. Dobič-kanosna je tudi trgovina z deželnimi pridelki. _ Naslov in pojasnila se dobe v gostimi pri Kmetu, Ljubljana, Gosposvet.sk« cesta štev 8. 1996 SK Jadran. Pri M. Sckliču bo danes ob 20 važen članski sestanek. Zaradi gostovanja se poz:va posebno igralce I. moštva in rezerve. Določil se bo tudi dan skup-nesra kHrb^kega :zleta Vsi in točno. Izvleček b Sobota. 23 januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošč*. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. ološče. borza. — 17 Salonski kvintet. _ 18: Žumbera-ki uskoki. - 18.30- Pedagoška ura. — 19: Angleščina. - 19 30: Domača obrt. _ 2t»: Ob 40letnici Mateja Hubada. — 21: Prenos Tatianmega verova.__22: Naooved časa in norocila. — 22.15: Salonski kvintet. Nedelja. 24. ianuarja. LJUBLJANA 8: S-,d;arstvo. — 9: Zimski •mort pri nas. — 9 30: Prenos cerkvene be. — 10: Versko predavanie. — 10 30: Marburg a. d. Labn. — 11: balonski kvintet. — 12: fas. no-oFTa. p'ošče. — 15: Rezultat' poskusov dr. Vebra. — 15.15: Dekliška ura. — 1" 45: Lah^a glasba. — 16: G->-golieva »Ženitevc. — 20: Večer skladb Va-•=5iHa Mirka. — 21: Salonski kvintet. _ 22. Nanoved časa in po/očila. — 22.15: Lahka glrrba. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 11*0: Koncert orkestra. — 16: Popoldanska glasba. _ 19: Narcdne ne?mi. — 20 Kpncert Grie-govp glasbe. — 21.30: Koncprt kraljeve garde. - 22: Po-očPa. — 22.20- L«*k« glasb -. - ZAGREB 12: Konreri na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20 30: Koncert tambur*-škel>0: Godba za r>1es. — VARŠAVA 17 45: Klavir. — 18.45: Koncert orkestra. — 2".15: Poljuden koncertni ve?er. — 21 ^5: K'avi-ske skladbe. — 23: Plesna godba. _ DUNAJ 10: Orgle. - 1^05: Du-naiski simfonični orkpistpr. — 13.05: L*^ka olosba. — 15 30: Koncert o-kesira. — 17.30: Kienzlove skladbe. — 19.45: Vojaška sodbi _ 20 55 R'i«ki glasbeni motetri. - Tz zvočnb filmov. — BERLTN 20: pCv i-i — 20 <.'0: Zraven n-rogram. _ KONTG«BCRG IC^O: Lahka glasba. -19- Prvo deianie *V«lVirft«. _ 2^40- Prenos lz Tjo„i;na. - MCFLACKER 16" Orkp^-v. _ 19.^0: Komo-nq crlspba. — 20: M»5in oro' *"-'m. - 2? 55: Plesna glasba. — RIM 17; S;mfonični koncert iz »Ananstea«. — 20: P1o"p. — 21: Koncert italijanske glasba. — Godba za oles. prišel iz Ljubljane, pm- število lani izdanih potnih listov v murskoseboškem srezu znaša 31C3- CJ teh je bilo izdanih za Francijo 1265, za Nemčijo 970 za Avstrijo 390, a drugi za razne dru.-je dri:ave Izdani so bili potni listi predvsem 6ezomskrn delavcem, ki so Sli zn delom v tujino, inozemcev je prišlo v srez 2^2 pm— Nezgodi. Pred dnevi so pripeljaiM v murskoseboško bolnico gostilničarja Ku- harja Franca iz Ižakovcev. Neki gost nru je zlomil roko, ko se je šel z njim etavit, da mu je ne more upogniti. — Natakar v gostilni B. je vrgel . mesarskega pomočnika T. trko nesrečno preko stopnic, ker se ni hotel odstraniti iz gostilne, da 6C je pomočnik nevarno ranil na glavi in obrazu. pm— Rubežni. Vel fca izložbena okna murskosoboškV najemi. »Posest*. »Lokali«, »Sta-no\'anja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«. »Živali«. »Obrt« In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za cd^orcr natrtCah vsako besedo 50 par Pri vseh ugiasih, ki se zaračunalo po Dm l.— za besedo se zaračuna enkratna pristoibina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostati oglasi socialnega značaia se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristoibina za šitro ah za dajanje naslova prt oglasih, kt se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3-— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, ie Din 10.—. prt oglasih pl l Din za besedo pa Dm 15 — Vse pristojbine za male oglaft ie plačati pri predaji naročila, oziroma iih je vposlati v pismu obenem z naročilom Službo dobi V salta boeeda 50 par; ta dajanje uuslo-va »ii za šifro 8 Din. (1) Delavec (laborant), ki M imel •veselje ln bi bit uporab-ijlv pri kuhanja firne-ža 5n izdelovanju lakov, barv n drugih kemičnih predmetov dobi stalno -'užbo. prednost ima tisti ki je že taka dela opravljal ali bil kot laborant pri kakem podjetju sorodne ali kemične stroke. V poštev pridejo le taki. ki ni«o nad 35 let stari in stanujoči v Ljubljani ali biižtni. Pismene ponudbe z označbo kje je c?o-•HdaJ delal in rlrJgi podatki naj se pošljejo na ogl. odd. s Jutra« pod šifro i Marljiv uelavec*. Trg. vajenca ki J« imel oskrbo pr: *u>ršiii, sprejme špecerija in deilkatesa v Ljubi jam. v4S!ot v ©£ia*r.«m oddelka »j tiv.i 1760-1 Mehanika ** popravilo gramofonov iV-em. Ponudbe z navedbo projšnjesra službovanja na " oddelek »Jutra* pod ' * 2105-1 »Vesten Vrtnarja S!>.«rrbri«fra, s prakso sprejmem na deželo. Presto »tarnanje, kurjava in raz-»vetljava. Prednost imajo samci ali zakonci br<-a otrok r -oudbe z zahtevo plače » c>?I-i«»! oddol-k Jutra Šifro »Sposoben«. 3191-1 V" Čevljar, pomočnika zmožnega izdelave pojzar-V?r in vseh Si ranih de', Ki.ri-jimcm takoj v »talno -Snho. firrre ogla*. o!detek »Jutra«. 3'.61-1 Mesar, vajenca , staršev, sprejmem v«l.w t oglasnem oddelku .>J'it.ra.. '_2^7-1 Veziljo cvetja V- j« kurjima v tei otroki. marljiv.-) in zanesljivo Mlajšo prodajalko dobro izurjuno in z večletno prakso, Sfrrejmem v delikatesno trgovino. — Ponudbe n3 oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatovsa«. 226S-1 Potniki K tvff tš<"'*r ai*sto potnika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, p'a ta besedo po 1 Din; za dajsuije naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Fiksum in provizijo audimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub 'Jano in okolico ter vso iravsko banovino z» mi nu fakturno blago. Ponudbe aa oglis. oddelek >J ttra« »od Šifro »Fiksuio ia pro vizija«. 80: -5 Zaslužek1 Kdor iSče zaslužka, piača za vsako beeedo 50 par; ra naslov sli šifro 3 Din. — Kdor n n d i rasluieik, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Modna šivilja dobro izurjena, gre Šivat na dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2281-3 Pouk Kakršnokoli službo iščem. Ponudbe rta oglasni oddolok »Jutra« pod šifro »Nekaj kavcije«. 2241-2 Krojaštva se f.eli izučiti nadarjen, v e f t e n in priljuden gluhonemec ki govori dobro. — Pojasnila daje »Podporno društvo gluhonemih«. Zaloška cesta 5. 2302-2 Vsled odpoiovanja iščem službo za svojo pridno kuharictvgospodin;n. — Naslov v oglasiu-iu odd-lku-3Jutra«. 2279 2 Osiafl trg. značaja po 1 Dia beseda; za da jan; o pasova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za daiatije naslova ali za šifno Pa 3 Din. (6) »t-seda 1 Din; sa dajanj« naslova ali sa. šifro o Din. Dijaki, ki iš6ej« instrukoije, plačaj« vsako beseda 50 pirj za šifro ali za dajanje naslova S Din. (4) triovin.i ram? T. Svoitoda, tlo.'- ;;7. evetli-Zagreb. 2035-1 Sadjar-vrtnar -lr.f-.ro irvežban in polt®«. .•!ji.i stalno službo '-od ze-a^odnrmi pogoji. Po-.^g.-;',«' na oglasni oddtlek ».Jutra« Tiod ~ »Štajersko«. 2034-1 Postrežnico i iitjio vajen-o) « po.sprav-ijanje 3 sob. iščem z.-i februar. Pojasnila med in 11. uro 1.1 j.' Ooofiar, Il:rsk:i n&Ai. 17. 2-.-S-1 ČAMERNIK0VA šoferska šola Ljufcijana, Dunajska e. 36 Prva oblastveno koncesijo nirana. prospekt 15 jastonj — pišite pi>nj! U <5 e n c e sprejema vsak čas. SI Uglasi trg. značaja po 1 D«a beseda; - z^ da-jaaj« naslova aii u. šifro 5 Dia. — OgHsi socialuoga značaja vsa ka beseda 50 f>ar; ts dajanje ca-sio-va aii za Uho pa a Din. (7) Vinske sode hramne, hrastove in dobro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine, približno 12 kom. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1845-6 Belo blago vpake vrste po zelo niz kib conab » trgovini 0. Š I i b a r. Lj ubija aa. St-ari trg 21. 07-6 Železna postelja z žimnico in nočno omarico, dobro ohranjena poceni naprodaj v Veliki čolnarski ulici 15. pritličje Ogledati m-ed 9. in 1.2. dopoldne. 2-182-6 Kamnolom črnega marmorja prodam. Marmor v kamnolomu jo kompakten. Nahaja sc cca 2 km od državno ceste. Na-slov pove oglasa: oddelek »Jutra«. 2045-6 Pi ešo za ementalski sir rabljeno, v d-brem stanju išče švicarski sirarna Seherrer & Comp., Velika Pisnica. 2*04-7 Zrcalo 112 cm visoko in 5Rcm široko, s širokim okvirom, primerno za krojača, mo-distinjo ali šiviljo, poceni prodani. Naslov v o^laf. oddelku »Jutra«. 2202-6 Avtomat, tehtnico za 15 kg in tehtnic« za 500 kg. brciz utežov, razne verige, oljnato barvo in cmail lak po nizki ceni prodam radi opustitve trgovine. Naslov v o-glasn^m oddelku »Jutra«. 21 Večstanovanj. hišo v trgu na Sp. Štajerskem, primerno za trgovino, gostilno ali obrt, z gospo; darski Več mask odda Kuclar, Tržaška cesta 1'1/IL 2167-13 Eleganten frak in 2 žaket obleki naprodaj v krojačnici v Gradišču št. 13. 2277-13 Lokali Viničarja iti samostojno om'; i ja« vinograd, proti dobri !«ii»ci sprejsn« Kndolf bota, kava.Vn.tr, Potri-nja. 22264 Trg. učenca V. boljši hiš«-, t manj« ■«i«votKkfd »Pek". 23 >7-1 Registrir. blaga^o dobro ohranjeno kupim. Ponudbe n,a og:a.<«. oddelek ».Jutra« pod »Registrirka«. 2028-7 Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova »H za šifro r* 3 Din. (2) Kuharico *-<»dnjih let, ki fino Vnba. ;.ščt!m za rodb:nn.a orla*, oddelek >.T'rtr.ii pod »Vrtnar?. 317*2-1 Manufakturist zmožen samostojnega vodstva trgovine, agilen. perfektna moč, s 25 letno prakso, verziran v prodaji na drobno ln debelo vojaščina prost, vešč slovenskega, nem-škesa in italijanskega jezika, želi stalno na-m°ščenje v trgovini ali izven. Ker posedujem lastni obrtni list, sem pripravljen prevzeti tudi dobro vpeljana zastopstva. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šiiro ?. Soliden trgovec«. 1763-2 Drogerija «r*«ime takoj učenca. P"-iwis m oglasni oddelek »Jutrac »!>ro§eri;a«. 2261-1 Kot natakarica iščem zaposlitve. Sem mlada. pridna i.n poštena. I'o-Tt;>dibo na oglasni oddelek »J.itoa« »Prijazna i. 2234-2 Kuharica ki opravlja vsa hišna dela i dobrimi spričevali, išče slušbo — najraje v Ma-ri boni ali Kranju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Edgar R;ce Burroughs; Tarzan, kralj džunglf 102. Opice so se vrešče razbežale po drevju. Tarzan, ki je sedel tik nad levinjo, je za-lučil svoji stari sovražnici storž v glavo. V njegovih mislih se je porodil velik načrt. Ubil je bil divjega Tublata; zdaj je hotel prsmagati še zvito Sabor in ubiti tudi njo! Fotoaparat 2 o! o pooeni prodam. Na->o.v pove oglasni oddol»k Jutra«. 2152-6 iMJijji.mj,! Vsaka beseda 1 Dia; z» dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dia. (10) Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aLi za šifro pa 5 Din. (19) Lep trgovski lokal oddam v sredini mesta Celje. Pismena in astmena vprašanja se prosi našlo vitj na: Kati Vajt. Celje. Kralji Petra c. 2U. 60079-19 Trgovine s skladiščem, opremo in zalogo oddam v mestu na najprometacjši točki. Ponudbo na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod značko »Sigurni promet«. 2003-10 r tko heseda 1 Din. za dajanje naslova aH za šifro ps 5 Din. (17) Lov v Kamniških planinah se odda v pt-dnajtm. Gamzi, ruševci, srnad, lisice, zajci. Pismen« ponudbe pod »Ljubitelj prirode« na ogl. oddelek »Jutra«. 2179-17 Pridelki Vsaka Dtast-da 1 Dia za dajanje naslova ali za šifr. oa 5 Din. (Si) Lancne tropine prvovrstne kakovosti 37/38 %, mlete, po 195 Dn ia 100 kg. Inki. vreče kupite do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp.. Ljubljana. 1255-33 Vsaka beseda 1 Din. za lajanje naslova ali «a šifro pa 5 Din. (15) Dvosob. stanovanje v novi hiši oddam malo-članski odrasli družini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2001-21 2 stanovanji eno- in dvosobno, z vrtom in pritiklinami počen oddam tik železniške postaje na Dolenjskem. Pripravno z.1 upokojence. Naslov v o "lasti ean oddelka »Jutra« 207.1-21 Kletno stanovanje za 250 Din oddam v vili »Stadion«. 3248-21 2 stanovanji s februarjem oddam na Celovški cesti štev. 56. 22-43-21 Štirisob. stanovanje solnono, z vsem komfortna! v vili biku opere oddam s 1. februarjem. Vprašati v Knafljevi ulici št. 13/11. 2006-31 Enosob. stanovanje suho in č-isto, ne kletno, takoj oddam v Vodmatu, šušteršičeva ulica št. 5 — (za šolo). 2269-31 Enosob. stanovanje oildam v F.in =t>ielerjevi u'. št. 115, Bežigrad. 22SS-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami in vrtom. na Kodeljevem blizu Mladinskega doma oddam mirni stranki. Naslov no-vr oglasni oddelek ;Jutra«. 32S3-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oijiasiii oddelek »Jut-a«. 2290-21 Sobo in kuhinjo s pritiklinami. v lopi cen-tralni legi o d d a m s 15. febraarjem. Ponndbe pf-d značko »Mirna stranka« na oglasni oddolek »Jutra«. 22P7-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje snaz.no, [hj možnosti S kopalnico, v rrH-sl u ali v bližšni iščem za maj. Piačam tečno. Cenj. ponudbe na oglasni oddel-k »Jutra« pod značko »Dve osebi«. 3139-21/a Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ja šifro 3 Din. (21-a) Enosob. stanovanje v pritličju ali 1. nad^-lrojiju blizu centra mesta išče s februarjem ali mareom starejša gospa sama zase. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša g.o=ipa*- 3274-21/a Sobo odda Stanovanje dveh, event. tudi eno sobe išče mirna stranka v bližini Bežigrada. Kletna stanovanja ne prihajajo v poštev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Severna strani. 3107-21/a Stanovanje mirno in solnčno, 2 par-ketir.-inih sob in kuhinje, z vodovodom vi elektriko, blizu cerkva v Ljubljani išč« starejši gospod (2 osebi) za maj ali prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. fy»2« Cisto stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, iš«"e miren zakonski par brpz otrok. Pooudbe na oglasni odd«dcik Jutra po-1 šifro »V bližini Tabora ali okolici*. 2206-21/a Vsaka heseda 50 par_ u dajanje naslon« ali za šifro 3 Din. (23> Sostanovalca f»prcjmem v sredini me^ta k solidnemu gospodu. Naslov ptrvo oglaeni oddelek r>J utra«. 2235-23 Prazno sobo v centru mesta oddam s 1. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2227-23 Lepo sobo z elektriko in hrano takoj ■o d d a dvema gospodoma Vidmar, Sv. Petra o<~ta 5 2258-23 Opremljeno sobo lepo in veliko, s f>oseb-lii.m vh^lom, v .prometnem Cft>ptru odda mirna družina solidnemu gosf00.1n. Naslov v oglasnem t^ldeiku Jutra 2200-23 Bukova drva suha iu zdrava, 1 m dolga poconi prodam. Naslov v oglastiem oddelku »Jutra«. 22*2-15 Dijaške sobe , " vr : , Bres posebnega obvestila Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Dn. (22) Brezplačno sprejmem v lo;>o sobo osmo-šolfta ali visokošolca, ki b' inštniiral. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina, zgodovina«. 3294-°? Stanovanje Vsaka be.seda 1 Din; za dajanje na»k*v3 ali za šifro pa 5 Din. (31) Stanovanje 2 sob, so*oe za služkinjo, kubi-nj-c. sliraml>e in balkona oddam s 1. marcem v Trnovem, Jelovškova ul. št. 2t>. 2-119-21 Vseg-amogočnemu je dopadlo, da je našega ljubega soproga oziroma dobrega očeta, starega očeta, svaka in strica, gospoda VaCentina We£etja nadučitelja v pokoju in častnega občana občine ZabuJkovje dne 22. januarja 1932 po kratki in mučni bolezni, pre-videnega s tolažili sv. vere, v 77. letu svoje dobe, za vedno odpoklical. Pogreb blagopoltojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala 25. januarja ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi. 1999 Maribor, dne 22. januarja 1932. Žalujoči rodbini Weber in Lorber Največja evropska tovarna avtomobilov motornih brizgaln itd. jc Renault, zato so najcenejši in prvovrstni. Zahtevajte ponudbe. Oglejte s: zalogo pri Eemanlt zastopniku v Ljubljani, Cesta ,na Rožnik, 19. Velika zaloga rezervnih delov. SSdO Tovorni avtomobil enot-onski, rabljen, z non-o pnevmatiko, takoj uporabljiv, radi dobave večjega 7,3 10.(V>0 Din preda ga-raga »Citroen«, Ljubljana. Gosposvetaka cesta št. 13 (Kolizej). 3125-10 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH ta šifro pa 5 Din. (12) Nevesti pohištvo ne dela skrbi. V6, da bo pri mizarstva Albert Cerae, Zg. Šiška pri Rcmizi. dobila izvrst no io prav poceni pobi štvol 385-12 5 TMAROD1NA TISKARNA SiSJKrit Boljšo spalnico zakonsko, m»vo, solidno, moderno kinpim takoj. Ponudbo (tudi mizarjev) s toč.nim opisom, narisi ali fotografijo n-i maalov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 220342 Novo spalnico masivno, pol i ti ran o. 14 komadov in belo emajlir3.no kuhinjo R komwidoar »irodam globoko pod ceno za 6200 Din. Naši .»v v oglasnem oddelku »Jutra«. 20311-12 Pisalne mize dobro ohranjene, r'avo-svet,le barve kupi Društvo indue-trijc-ev in velctnrofv- eev v Ljubi ni, Gr<-?orči-čeo-a ulica 27. 2253-12 Posest Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« naslov« »H za šifro pa 3 Din. (20) Novozidano hišo z vrtom, elektriko in vodovodom, ki mesečno do-naša 1600 Din, vredmo Din 200.000, par minut od tramvaja prodam. Potrebno le 40—50.000 Din. Vselitev je mogoča takoj. Ljubi jana-Kodelj-evo, Ob mladinskem domu št. 5. 2292-20 ČE POTREBUJETE KATALOGE SPEKTE V NAJRAZLIČNEJŠIH BARVAH, SE BLAGOVOLITE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE. VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJEMO SOLIDNO IN V NAJKRAJŠEM ČASU. ttgglf J8(S Mlif TELEFON 3i22 — 3126 POŠTNO ČEK. RAČUN V LJUBLJANI 10.534 LJUBLJANA. Knafljeva ulica f »TISKARNA IZVRŠUJE U RAZLIČNE TISKOVINE, PAPIRJE SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA. RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE. JEDILNE LISTE. CENIKE, VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA ivjudUL BROKAT ATLAS Ljubljana, Dunajska cesta 1 a. Celje, Aleksandrova cesta 1. Maribor, Gosposka ulica 17. 1833 Sobo takoj oddam v Ključavničarski ulici štev. 4.1. 2.3^23 Majhno sobico oddam gospodični v vili »Stadion«. 2249-23 Sostanovalko v lepo in mimo sobo sprejmem takoj v Kr;žev;i'šk: i ulici 7/111. 2275-23 j Dvoje hrepenenj V sredo in četrtek Vo nemogoče, prosim, da dvignete p'snio. 2242-24 Urša-Špe!a Dvignite pismo. 23^2-21 Opremlieno sobo zračno, s posebnim vhodom parketom in elektriko oddam s 1- februarjem. Naslov pove oglasni oddebk »J utra'. 2272 -3 lepo opremljeno, "da Sobo hva-nft ali brez oddam takoj do m» ali enemu go<-odn (gospodični). or/.:r. dijaku. Nasl/»v v og'a?;wm o-i Jelk« »Jutra«. " 2273-23 Vsaka ojsevia 1 Dia. ta dajanje naslova aH za šifro 5 Dia fliS) Kraški teran zajamčeno pri^rten. v v^aki mno'.'ni, čez ulico ceneje d-ob:te v k loti aa H»rit-oikovo-m trgu 3. 2235-1 "J Veliko sobo lepo opremljeno, deljeno v dva prostora, na Mestnem trgu odje s«iw« aH šifre pa 5 Din (25) Sobo lopo opremljeno, v sre^lin■i mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«'. 558«-23 Obrtnik-trgovec mlad. .-e žc'i poročni z d« 21 i. t staro g ^podično, ki ima pri.niere.a kapital. Naslov na oglasr.i oddelek »Jutra« pod šifro »Let>» pomlad*. minuli k.safca 5eswl3 l Dni ia dajanje aasisva aH sa š:fro oa 5 Din (27 Kanarčke-harcarje izivrstne pevce p roda ni samce 510 70 in samice po 15 D:u. Ljublja-.ia. Reber št. JS. 22!«-27 nji Vsaka boseda 50 par; z« daianj« naslova al; za šifro 3 Din. (23-a) Kanarčke-Iiarcerje prodam sam! pV'-' Florijansii u: štev. 10/1. 350-27 Miren gospod (uradnik) išče v sredini mesta lepo opreiiojeno suho s prostim vhodom. — Ponudbe na o.gias. oddr-'tk »Jutra« pod šifro »V. f>« 21C2-23'a Sobo s hrano v sredini mesta po r!"k: ceni oddam dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2103-23 Veliko prazno sobo čedr.o, z elektriko tti po- I sobnim vhodom, i 5 č e aA | Ponudbe z naved!>o cene | na oglasni oddelek Jutra pod »Dve osebi«. 2082-23/a Separirano sobo v bližini kavarne Evropa išče gospodična s 1. februarjem. Ponudbe na oriasfii oddelek »Jutra« pod šifro »Podnevi odsotna«. Dopisi i Vsaka bese-la i Din i »a dajanje naslova al: I ia šifro ns ' r>i-i (29. I Mlekarske stroje k-ompSeine, s j«rn .turlvn. s-krm pogonom, d^bro ohranjene p" zelo nizki ceni pro la Mlekarska zadruga v > - ni> u — v likvidac- '. 2134-2!» Vsaka beseda 2 Din-za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Žvižgal IS Trpim, ker ... Se dvomite? 2205-24 Vsaka busfcda 1 Din. 2a dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. Slike za legitimacija dobiš v 10 minutah pri foto Joško Smnc, Marijin trj 3 vogal Wo!fove ulice št. 1. 304-S0 Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš dragi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Fran Šusterič žandarmerijski narednik v p. zaradi težke nezgode boguvdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 24. t. m. ob pol 16. iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Maribor, 22. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjuOljarn.