Mercator gUsilo delovnega kolektiva Mercator LETO XV. LJUBLJANA, JULIJ 1977 ŠT. 6 Družbena priznanja V zadnjem času so nekateri naši delavci prejeli družbena priznanja za aktivno družbenopolitično in samoupravno delo. Tako je ob dnevu samoupravljavcev, 27. juniju, prejela tovarišica LJUDMILA ANDOLŠEK iz delovne orgnaizacije Mercator—Emba priznanje in nagrado za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v svoji delovni organizaciji. Visoko priznahje Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane je za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja prejela EMBA. Izvedeli smo tudi, da je zlati znak sindikatov prejel JANKO V OGRINEC, upokojeni direktor delovne organizacije Mercatdr-Pa-nonija za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju. Dobitnik srebrnega znaka sindikatov pa je letos tudi EDVARD GABROVŠEK iz Mercator-Contala. Iz poročila generalnega direktorja PO POTI URESNIČEVANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU 1. seji Sveta Zveze komunistov SOZD Mercator n.sub. o., ki je bila 14. n,ja 1977, je generalni direktor, tovariš Miran Goslar, poročal o nekaterih Jalnih vprašanjih v naši sestavljeni organizaciji združenega dela. Sm •■V°ril ie 0 •'a*'*' poslovnih uspehih v prvem trimesečju, o napakah, ki 0 jih storili v preteklosti, poseben poudarek pa je dal našim prihodnjim ,a,°gam. »Lanskoletni julijski politični aktiv v hotelu Kompas v Ljubljani,« je uvodoma dejal, »pomeni prelomnico v razvoju Mercatorja. Takrat smo začeli s poglobljeno razpravo o uresničevanju Zakona o Združenem OB DNEVU BORCA Vedno jih imamo v podzavesti — njih in njihov zagrizeni, zmagoviti boj. Pesem iz njihovih ust nam celo danes, po več kot treh desetletjih, še vedno zveni v ušesih. BORCI... Njihova volja je bila nezlomljiva, njihov pogum brezmejen. Vedeli so, da bo tisto, kar si bodo priborili, lepše in toplejše od gomazečega škornja, brzostrelke in polakirane čelade. Vedeli so, da jim nikoli več ne bo treba hraniti tujih ust in se potiti za dinar iz tujega žepa. V edeli so tudi, da jih nikoli več ne bo žgalo sonce podlosti in izkoriščanja in da se jim nikoli več ne bo treba uklanjati tistim, ki govorijo jezik sovraštva in zaničevanja. Najraje so imeli besedo SVOBODA: negovali in vzgajali so jo kot popek, ki naj se razcveti, kot otroka, ki naj odraste. BORCI.. Ohranjamo jih v spominu, 4. julija se jih še posebej spomnimo in se jim skušamo vsaj malo zahvaliti za tisto, za kar se jim nikoli ne bomo mogli povsem zahvaliti: za njihovo kri, pogum in vero v lepši jutri. MATJAŽ MARINČEK delu. Postavili smo si naloge, ki jih uresničujemo še danes, in to veliko lažje kot na začetku, saj smo že sprejeli samoupravni sporazum o združevanju v DO in SOZD, ki ureja naše medsebojne odnose.« POSLOVNI USPEHI PRVEGA TRIMESEČJA Zatem je tovariš Goslar poročal o uspehih našega poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta. V tem razdobju smo dosegli v SOZD (sem ni zajeta delovna organizacija Mercator — Slovenija sadje) 24 % lanskoletnega celotnega prihodka oziroma 23 % letošnjega. Boljše uspehe so dosegle: TOZD Veleblagovnica Beograd, večina gostinskih organizacij, TOZD Grosist, TOZD Conimex, oba kmetijska kombinata, Mercator—Emba in TOZD Hladilnica. Slabše so poslovale: delovna organizacija Merca-tor-Zarja, Mercator-Univerzal, Mercator-Paninoja, TOZD Preskrba in TOZD Metlika, ki so dosegle od 20 do 22 % lanskoletnega celotnega prihodka. Ostanek dohodka in amortizacija znašata v SOZD 25 % lanskoletnega poprečnega dohodka in amortizacije. Najboljše uspehe so dosegle temeljne organizacije združenega dela v okviru Velepreskrbe (razen TOZD TMI), Mercator-Emba in TOZD Conimex. Poprečni osebni dohodek v SOZD znaša 3927 dinarjev in je najnižji v trgovini na drobno — 3.793 din. Ob teh rezultatih pa ne smemo ostati. Naše naloge in napori morajo biti v prihodnje usmerjeni v bitko za večji porast celotnega prihodka, smotrno delitev osebnih dohodkov po uspehu dela ter v odvajanje večjega dela dohodka v razširitev materialne osnove dela. NAŠE NAPAKE Tovariš generalni direktor je potem spomnil na zmanjševanje zalog blaga, na kar so ponekod že pozabili. Lani smo glede tega veliko storili in se dogovorili, da s to akcijo nadaljujemo tudi v prihodnje, saj veliko prispeva k stabilizaciji. Ra-zultati nam kažejo, da so naše zaloge porasle: v maloprodaji so se dvignile v prvih treh mesecih tega leta kar za 30%. Kritično je spregovoril še o nekaterih naših napakah in med drugim povedal: • »Značilno za trgoyino na sploh je pomanjkanje iznajdljivosti v analizi tržišča, ki se kaže v poprečnem, standardnem izboru blaga. Ne spremljamo sistematično dogajanja na tržišču, ne sledimo konkurenčni ponudbi, ne sodelujemo z uvozno-izvoznimi organizacijami, ne koristimo podatkov o tem, česa pri naročilih nismo sposobni dobaviti itd. Značilno je tudi kronično pomanjkanje določenih vrst blaga — na primer delikates. Pri tem moramo postaviti na dnevni red vprašanje odgovornosti komercialnih kadrov in tudi poslovodij.« SMO PRED NOVIMI NALOGAMI Sedaj smo na začetku druge faze uveljavljanja zakona o združenem delu. Sprejeti moramo vrsto samoupravnih splošnih aktov, kar bo trajalo vse leto. Tovariš generalni direktor je naštel naše najpomembnejše prihodnje naloge, ki so. 1. Nadaljevanje ustavne preobrazbe v nekaterih delovnih organizacijah v smeri nadaljnje delitve dela in specializacije. To zadeva delovno organizacijo Mercator-Pa-nonija, TOZD Standard, TOZD Trgopromet, Gostinsko podjetje Idrija, Mercator-Agrocombinat Krško, Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica. 2. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov oziroma sprejem Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela ter sredstev trgovine in proizvodnje, ki zadeva člane SOZD in zunanje orgnaizacije. Osnutek sporazuma smo že poslali 107 organizacijam. 3. Konstituiranje in samoupravno oblikovanje Interne banke Mercator: z njo bomo poenotili sistem finančnega poslovanja in združevanja sredstev ter odnosov s poslovnimi bankami. Pri tem je tovariš Goslar opozoril na odpore nekaterih v preteklosti, ki so bili proti vlaganju v razširjeno reprodukcijo, na zahtevke investitorjev po združenih sredstvih, čeravno le-teh sami niso združevali, na nesodelovanje z razvojno-planskim sektorjem v Delovni skupnosti SOZD in s TOZD Investa ter pasivnost pri uresničevanju svojih investicij. Nekoliko misli je posvetil tudi našemu neracionalnemu finančnemu poslovanju, ko poslujemo s kratkoročnimi krediti, čeprav bi se ta sredstva lahko oplojevala, če bi poslovali z menicami, s katerimi pa dela le 10 naših organizacij. Našo odgovornost do bank lahko rešujemo ravno s poslovanjem z menicami in dobro organizirano hranilno službo.. 4. Priprave in sprejem samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovnimi skupnostmi v SOZD in DO z delavci v TOZD, to je na področju svobodne menjave dela. »Poseben problem pri tem je Delovna skupnost SOZD,« je dejal tovariš generalni direktor. »Nanjo je treba gledati tudi iz zgodovinskega vidika. Rast celotnega podjetja je bila hitrejša kot rast sposobnosti delovne skupnosti, da bi ji sledila. Temeljne organizacije združenega dela so imele mačehovski odnos do delovne skupnosti, kar se kaže predvsem v osebnih dohodkih, poslovnih prostorih, opremljenosti s stroji in drugo tehniko ter pomanjkanju visokih strokovnih delavcev. Napake smo storili v investicijskih vlaganjih v računalnik NCR, ki je postal zaradi velikega obsega dela neažuren.« Pri tem je tovariš Goslar omenil tudi veliko koristnost služb v Delovni skupnosti SOZD, zato so pavšalne ocene njihovega dela in potenciranje napak zelo škodljive. 5. Sprejem Samoupravnega sporazuma oziroma pravilnikov o razporejanju čistega dohodka in osebnih dohodkov. NEGOVANJE PRIPADNOSTI IN NOTRANJE DISCIPLINE O tem imamo dosti zapisanega, v praksi pa le ni tako, kot smo se dogovorili. Tako na primer smo sprejeli načela o enotni uporabi našega zaščitnega znaka, ki ga povsod ne upoštevajo, dasiravno pri tem nismo zanemarili tudi posameznikove individualnosti, to je firme delovne organizacije in TOZD. Glede pripadnosti svoji organizaciji združenega dela je tovariš Goslar menil, da moramo bolj gojiti pripadnost lastni hiši. To velja zlasti za komercialiste, poslovodje in prodajalce. Našo pripadnost morajo občutiti prav vsi: dobavitelji in potrošniki. Nadaljeval je: »Disciplino moramo izboljšati. Dosledno moramo spoštovati komercialne plane, kar pomeni nabavljati v krogu pogodbenih dobaviteljev — tistih, ki nudijo kredite ali združujejo sredstva in se odlikujejo po kakovosti. Nosilci komercialne nediscipline so predvsem poslovodje, ki uveljavljajo lastne interese pod krinko interesov potrošnikov. Za zapostavljanje domačih dobaviteljev (grosističnih TOZD, TOZD TMI, Merca: tor-Emba, Mercator Kmetijski kombinat Sevnica, Mercator-Agrokombinat Krško, Mercator-Sadje zelenjava, Mercator-Contal in Mercator-Slovenija sadje) bo ocenjena vsaka nabava, ki bo nižja od planirane na račun preseganja plana za enako blago pri drugih dobaviteljih. Tu bomo morali uvesti tudi finančn sankcije (kot na primer nepriznavanje super rabatov) za neupravičeno prekoračene količine. Seveda pa morajo tudi dobavitelji izpolnjevati planske obveznosti: kakovosten in popoln izbor blaga tet redno dobavo. Svoje poročilo je tovariš generalni direktor končal z besedami: »Na vse te probleme moranin gledati tudi v luči samoupravne kadrovske politike in ocenjevati uspešnost posameznih kadrov z vidika izpolnjevanja skupno dogO' vorjene politike, sposobnosti in pripravljenosti za oblikovanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pomembno vlogo v drugem dele izvajanja ustavne preobrazbe bodo spet imele družbenopolitične organizacije. Velika pa bo tudi vloga informativne službe (glasila in Internih obvestil) pri razumevanju in aktivnem sodelovanju ter soustvarjanju politike najširšega kroga delavcev v vseh enotah Mercatorja.« TRIJE POMEMBNI SESTANKI Poročilo z razširjene skupne seje izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, Sveta Zveze komunistov in 2. zasedanja delavskega sveta SOZD V mesecu juniju so bili na ravni Sestavljene organizacije združenega dela trije pomembni sestanki. Sestali so se člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij in Sveta Zveze komunistov, zasedali pa so tudi delegati Delavskega sveta. Bili so to kakovostni sestanki, kjer ni manjkalo razprav, v katere so posegli tudi delegati iz novo združenih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij, posebno pozornost pa zasluži poročilo generalnega direktorja, ki ga v povzetku objavljamo. V torek, 14. junija, so se sestali člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator n. suh. o. in novi člani Sveta Zveze komunistov. Na prvem sestanku so evidentirali in pripravili predloge možnih kandidatov za člane, predsednika in namestnika predsednika Izvršilnega odbora Delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o., člane, predsednika in namestnika predsednika Komisije Delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o. za izvajanje Zakona o združenem delu, člane, predsednika in namestnika predsednika Komisije Delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o. za izvajanje politike gospodarske stabilizacije ter odgovornega urednika našega glasila. Vsi predlagani kandidati so bili dva dni pozneje izvoljeni na seji Delavskega sveta SOZD, zato nji- hova imena objavljamo v poročilu z 2. zasedanja Delavskega sveta. Na razširjene! skupni seji so imenovali tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij Sestavljene organizacije združenega dela v Izdajateljski svet glasila Mercator. V ta družbeni organ upravljanja glasila, ki med drugim skrbi za uresničevanje vsebinske zasnove glasila, za povezovanje z bralci in njihov vpliv na vsebino, so bili imenovani: IVAN BREČKO iz TOZD Investa — kot predstavnik Koordinacijskega odbora Osnovnih organizacij sindikata, LJUDMILA ANDOL-ŠEK iz TOZD Emba — zastopa Svet Zveze komunistov in HE- LENA GAŠPERŠIČ iz TOZD TMI, ki je predstavnica Koordinacijske konference mladih delavceV' Imenovani so bili tudi člani v Koordinacijski odbor za ljudsk0 obrambo in družbeno samozaščit0. Družbenopolitične organizacij bodo zastopali: JOŽE MIKOLIČ'z TOZD Hladilnica (Koordinacijo' odbor Osnovnih organizacij sindi kata), JOŽE MURKO iz Mercat0’ Panonija (Svet Zveze komuniste / in DRAGO POK iz TOZD Golo^j (Koordinacijsko konferenco mlad1 delavcev). Sprejete so bile osnove za siste in organizacijo obveščanja 1 ^ samoupravnega komuniciranja SOZD Mercator. Osnove za sistem in organizacijo obveščanja in samoupravnega komuniciranja v SOZD Mercator V Mercatorju dajemo obveščanju Kot sredstvu za odločanje delavcev Velik pomen. Vemo, da je z dobro °rganizacijo in vsebino obveščanja, ^ racionalnimi oblikami in meto-aami upravljanja ter strokovno-t£hnično podlago za upravljanje, Hrogoče hitreje napredovati v orga-n|zacijskih in vsebinskih procesih ^stavne preobrazbe, ki jo v Merca-°rju uresničujemo. To nas vse °bvezuje, še posebno pa delegate v 0rganih upravljanja in političnih Organizacijah ter strokovne delavce, a se zavzemamo vsak v svojem samoupravnem okolju za tako vse-mo in organizacijo obveščanje, za ako resnično zavzeto strokovno in chnično pomoč delavcem pri odlo-anju ter organom upravljanja in ružbenopolitičnim organizacijam, ~ 11 VI 11 111 VZ1 i^ClllI/_ClVlJCllll, a bodo lahko uresničevali svojo ustavno vlogo in naloge. . Uveljaviti moramo tako obvešča-Je in tako samoupravno komunici-rLlnje, ki bo aktivna pravica in dolž-a°st delavca biti obveščen in se ak-lvno vključiti v proces upravljanja 11 °dločanja. ^ OZD moramo zagotoviti vano, pravočasno, resnično, po-l°lno in smotrno obveščanje in stvariti pogoje za strokovno-teh-('Cnn in administrativna opravila . Veščanja. Delavci morajo biti „peščeni o celotnem poslovanju ■'-L) in njenem materialno-finanč-eni stanju, o pridobivanju in delitvi rQaodka ter uporabe sredstev, o .citatih, doseženih z združeva-^Jem sredstev iz minulega dela v e” oblikah združevanja dela in 1 cdstev, o pripravah za splošno ^ osko obrambo in o uresničevanju ša 12.oene samozaščite, o vseh vpra-Jm, ki so pomembna za upravlja-odločanje in uresničevanje še avske kontrole ter o delu in izvr-njadniu sklepov organov upravlja- r Oblike obveščanja so prilagojene p^emm v OZD, vendar je v praksi in re^no uvelja> iti obe obliki, ustno Pismeno obveščanje, p'' ^ vsaki OZD v Mercatorju je n r.ebno zagotoviti organom uprav-2a nja 'n družbenopolitičnim organi-jn 'Jam stalno strokovno , tehnično administrativno pomoč, ob' k .a te pomoči je odvisna od alid ra?rner vsake temeljne Vs , e'ovne organizacije in SOZD. V 0r ern Primeru pa mora biti to delo kanizirano na dveh principih: tp0' ^Predeljena delovna naloga (jep a niti vezana na za to določenega te vVCa ^n' nuino’ opravlja samo ..v/8'6 delovne nalogejali več de-podev; kadar gre za večji obseg dela. tajn.r.°cje dela bi enotno imenovali tirii;i,,V0 organov upravljanja in enopolitičnih organizacij. b) Strokovno podlago za odločanje delavcev so dolžni pripravljati vsi strokovni delavci, glede na siceršnjo strokovno delitev dela v TOZD, DO in Delovni skupnosti SOZD. Tajnik oziroma tajništvo organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij je praviloma organizator in operativno-tehnični izvajalec nalog, ki so povezane z neposrednim in posrednim odločanjem delavcev. Osnovna naloga tajništva je, da z vodstvi organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in individualnim poslovodnim organom organizira uresničevanje samoupravljanja, delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter usklajuje naloge med samoupravnimi subjekti in strokovnimi službami. 3. Za uresničevanje nalog na področju obveščanja in strokovno-tehničnih opravil za organe upravljanja in družbenopolitične organi-zacje, se je v Delovni skupnosti SOZD ustanovil Center za obveščanje z dvema službama: tajništvo organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter služba za organizacijo notranjega obveščanja in stike z javnostjo. Center za obveščanje in njuni službi delujeta na enakih osnovah v SOZD kot enake službe v TOZD in DO. Služba za organizacijo notranjega obveščanja in stike z javnostjo izdaja: — časopis Mercator s prilogami, osrednje glasilo delavcev SOZD; — interna obvestila, funkcionalno dopolnilo časopisa; — Interna obvestila za delavce Delovne skupnosti SOZD. Na seji Sveta Zveze komunistov so prisotni verificirali madate članov, sprejeli Poslovnik o delu Sveta, Program dela za leto 1977 in potrdili dosedanji sekretariat, ki bo do oktobrskih volitev v Zvezi komunistov vodil delo sekretariata. Imenovali so tudi Komisijo za evidentiranje oziroma pripravo predloga kandidatov za sekretarja, namestnika sekretarja in člane sekretariata Sveta Zveze komunistov ter člane stalnih komisij v sestavi: Franc Škof — TOZD TM1, Vasja Butina — Delovna skupnost SOZD, Tončka Habič — TOZD Grmada, Tolbuhin B jedov — Delovna skupnost SOZD in Jasna Žagar — Mercator Slovenija sadje. Posebno pomembnost je sestanku dalo poročilo generalnega direktorja Mirana Goslarja, ki je kritično govoril o naši problematiki in napakah ter dan napotke za bodoče delo. Govor objavljamo na prvih straneh. Delegati delavskega sveta SOZD so obravanavli in sprejeli nekaj aktov aktov, in sicer: Poslovnik o delu Delavskega sveta, Izvršilnega odbora ter stalnih in občasnih strokovnih komisij ali delovnih teles SOZD Mercator n. sub. o.. Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD * Mercator n. sub. o. in med glasilom delovnega kolektiva SOZD Mercator , Temeljno vsebinsko zasnovo glasila Mercator ter Pravilnik o urejanju in izdajanju glasila Mercator. Imenovali so odgovornega urednika glasila: to bo odslej tovariš VASJA BUTINA, vodja Centra za Obvešačenje. Z javnim glasovanjem so izvolili člane izvršilnega odbora in komisij. V izvršilnem odboru Delavskega sveta SOZD Mercator h. sub. o. so naslednje tovarišice in tovariši: Lojze Briški — Mercator — Vele-preskrba — predsednik Edvard Gabrovšek — TOZD Conimex — namestnik predsednika Rudolf Breznik — Delovna skupnost SOZD Janez Bajc — Mercator — Slovenija sadje Slavka Damjanovič — TOZD Grmada Uroš Gros — Mercator — Emba Dušan Dolinar — TOZD Ilirija Janez Lunder — TOZD Trgopro-met Otmar Medik — Mercator — Zarja Anton Janžekovič — Mercator — Panonija Jožica Mlakar — TOZD Obrat za kooperacijo V komisijo za izvajanje Zakona o združenem delu so bili izvoljeni: Janušek Šefman — Mercator — Emba — predsednik Janez Videtič — TOZD Metlika — namestnik predsednika Marjanca Vrhovec — TOZD Dolomiti Lojze Briški — Mercator — Vele-preskrba Irena Dimic — TOZD Sremič Rudi Zavrl — Delovna skupnost* SOZD Anica Bajc — TOZD Grosist Franc Selan — Mercator — Sadje zelenjava Ivan Majerle — TOZD TMI Vukadin Nedeljkovič — Delovna skupnost SOZD Blaž Kolar — Mercator — Agrokombinat Krško Izvajanje politike gospodarske stabilizacije pa je poverjeno komisiji v sestavi: Jože Repše — TOZD Standard -r-predsednik MilanBabič — Mercator — Splošno trgovsko podjetje Hrastnik — namestnik predsednika Marjan Gradišar — TOZD Preskrba Jože Čandek — Delovna skupnost SOZD Izidor Rejc — Delovna skupnost SOZD Janez Rant — TOZD Dolomiti Anka Humar — Mercator — Slovenija sadje Jožica Blaznik — TOZD Kavarna Evropa Jože Mikuž — Mercator — Rudar Marija Dominko — Mercator — Univerzal Konrad Zupančič — Mercator — Agrokombinat Krško Obravnavali so tudi poslovanje prvega tromesečja, prenos obdelave podatkov na Republiški računski center in nakup terminalske opreme ter financiranje Nogometnega kluba Mercator. To so bile teme, ki so delegate pritegnile k razpravi, vsekakor pa so zanimive za vsakega delavca v Mercatorju, zato si v naslednjih vrstah preberite povzetke. t Poslovnim prizadevanjem ob rob Letošnjih tromesečnih poslovnih rezultatov po periodičnem obračunu ne moremo primerjati z lanskimi tromesečnimi, ker v lanskem letu začasnega obračuna za prvo tromesečje, zaradi prehoda na nov način V razpravo na sestankih vse bolj posegajo tudi delegati novo združenih TOZD in DO. Na fotografiji so člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij , Delavski svet SOZD šteje danes 43 članov, ki se sestanejo nekajkrat na leto. Posnetek je z zadnjega zasedanja. obračuna celotnega prihodka nismo izdelali. Letošnje četrtletje torej primerjamo z vsem lanskim letom, čeprav ostanek dohodka še ni razdeljen. Vse TOZD oziroma DO so periodične obračune izdelale v aprilu, le Mercator v Slovenija-sadje je imela rok za oddajo dokončnega obračuna 30, maja 1977, ker se je iz enovite DO preoblikovala v DO s štirimi TOZD. Dokončno je razdelila dohodek na vse sklade, obenem pa je razdelila tudi premoženje. V poročilu o poslovnih rezultatih za prvo tromesečje podatki o tej DO manjkajo, v tej informaciji pa so že vključeni. V SOZD Mercator smo dosegli 1,832 milijarde din celotnega prihodka ali 24'T lanskoletnega. V okviru dejavnosti prednjačijo kmetijstvo, industrija, gostinstvo in turizem (26%), zaostaja pa trgovina (notranja in zunanja), ki je ustvarila 24% celotnega prihodka lanskega leta. Med dejavnostmi v okviru SOZD še vedno prevladuje trgovinska in ta vpliva na to, da je celotni prihodek SOZD manjši kot četrtletni delež lanskega leta. Plan SOZD za leto 1977 je bil realiziran 23odstotno. Nedoseganje plana gre predvsem na račun notranje trgovine, za- katero je značino. da ima prihodke iz prodaje trgovskega blaga oziroma promet v prvem tromesečju znantno nižji kot v ostalih. Taka sezonska nihanja se pojavljajo že vrsto let v vsej notranji trgovini; le občasne nakupovalne mrzlice, ki so posledica pričakovanja višjih cen, preusmerjajo običajna nihanja. Celotni prihodek je nižji tudi zaradi nepopolnega obračuna drugih prihodkov (obresti, superra-batov idr.); glede na to je slabši tudi čisti finančni rezultat. Gibanje pri- hodkov iz prodaje ima enako dinamiko kot celotni prihodek. S prihodki od prodaje ustvarimo poglavitni delež celotnega prihodka in sicer 97 % ostalo pa odpade na druge prihodke. Ta delež se ob koncu leta zmanjša za nekaj odstotkov, ker se povečajo drugi prihodki (dokončno se razdelijo bonitete pri kupnih pogodbah, obresti idr.). Ocene analitikov o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu niso prav nič optimL stične in napovedujejo stagnacijo. Kljub temu pa menimo, da ob polletju do tega ne ne bo prišlo, ker po dolgoletni praksi prav v tem času pride do večanja osebnih dohodkov, s tem pa se kupna moč že v času tretjega četrtletja precej poveča. V prvem tromesečju smo dosegli 194,136 milijonov din dohodka ah 23 % lanskoletnega. Mercator Slovenija sadje je dosegla le 15% dohodka iz leta 1976, porabljena sredstva pa predstavljajo 24 % lanskoletnih. Stroški poslovanja so na lanskoletni ravni, le udeležba dohodka je za 1 % manjša. Izgubo ima pet TOZD in sicer 56% lanskoletne. Pojavlja se v kmetijski dejavnosti, industriji in trgovini, ostale dejavnosti v SOZD pa nimajo izgube. 84 % izgube odpade na trgovinsko dejavnost. Na prvi pogled je podatek sicer zaskrbljujoč, vendar ugotavljamo, da se od tistih TOZD, ki so imele izgubo v lanskem letu, to pojavlja le pri TMI, pri ostalih pa je tako stanje novo. Menimo, da so tromesečne izgube prav v trgovini in kmetijstvu pre-hodnega značaja, ker se poslovanje, kot smo že omenili v zvezi z gibanjem celotnega dohodka, v drugi polovici leta izboljša. Ostanek nerazdeljenega dohodka predstavlja 20% lanskoletnega. Manjši delež ostanka dohodka, kot ga prikazujemo v poročilu, gre na račun Mercator Slovenija-sadje, ki je dosegla 9% lanskoletnega dohodka. Na nivoju SOZD smo oblikovali četrtino lanskoletnih amortizacijskih sredstev, delež Mercator Slovenija Sadje pa je 27 odstotni. Število zaposlenih je v prvem tromesečju letošnjega leta naraslo na 7.369 in se je povečalo za 1 %, neto osebni dohodek pa za 3%. Dejanska neto izplačila so bila večja, vendar so bremenila osebne dohodke za leto 1976. Ob zaključnem računu je precej TOZD sredstva rezerviralo in naknadno izplačalo. Večina TOZD je dogovorjeni obseg osebnih dohodkov prekoračila, izračuni pa so le orientacijski, ker za lanskoletno dobo obračuna ni bilo. Prekoračitve naj bodo opozorilo za skrbnejšo politiko osebnih dohodkov. Kljub temu, da so tromesečni rezultati le orientacijski, pa moramo gospodarjenju v naslednjem obdobju posvetiti vso pozornost, da bi se izognili izgubam in dosegli čim ugodnejša razmerja pri delitvi dohodka. Obetavnejša elektronska obdelava podatkov Naša elektronska obdelava podatkov že dlje časa šepa, ker sedanji računalnik NCR Century 200 ne ustreza več današnjim potrebam. Njegove zmogljivosti so majhne, zato smo že lani iskali možnosti nabave novega, večjega računalnika. Sprva smo se odločili za nakup samostojnega računalnika velikih zmogljivosti, vendar smo pozneje videli boljše možnosti v prenosi) obdelave podatkov na Republiški računski center. Danes je SOZD Mercator eno največjih trgovinskih organizacij v naši republiki, saj poleg oskrbe lastne prodajne mreže, ki ima 806 trgovin, posluje še s približno 8000 dobavitelji in kupci. Po ocenah je dnevno 3000 poslovnih stikov s kupci in dobavitelji, približno toliko pa jih je tudi v notranjem poslovanju med temeljnimi organizacjarni združenega dela in delovnimi organizacijami znotraj SOZD. Velik je tudi prodajni asortiment, ki obsega 40.000 artiklov, od katerih je okoli 50 % dobavljajo lastna grosistična skladišča. Številke so velike: -7369 redno zaposlenih, poslovanje v 32 občinah v SR Sloveniji, dveh hrvaških in eni beograjski. Š sedanjim računalnikom, katerega najem poteče letos, vsega tega poslovanja ne moremo obdelati, zato moramo ubrati novo pot. Republiški računski center ima dva računalnika ogromnih zmoglji' vosti znamke CYBER 72, katera koristi 20 uporabnikov oziroma soustanoviteljev. Vsak med njim1 prispeva delež v odstotkuš ki je enak deležu izkoriščanja zmogljivost1 računalnika. Ta naj bi znašal v končni fazi za Mercator 17,5 %. S prehodom na tako obdelav0 podatkov pa moramo kupiti dodatno terminalsko in računalniško opremo in to: dva inteligentna terminala za Ljubljano in Ptuj, term1' nale za zajemanje in izpis v grosističnih skladiščih in terminale povezavo med TOZD in DO. Inteligentni terminal je manjši računalnik, ki lahko dela samostojno, prek0 telefonske zveze pa je lahko priklj1-1" čen na večji računalnik. Ob tem naj zapišemo tudi to, da bodo sedanje programe prevedli za sistem Cyber domači delavci, k1 bodo še naprej vodih programsko if organizacijsko politiko, medtem k° bodo delavci Republiškega računskega centra le upravljali s svoji01 računalnikom. Vsa ta naložba, ki je vključena ^ srednjeročni načrt dela in razvoj3 SOZD Mercator za obdobJe 1977—1980, velja 48.677.00.1' dinarjev. Financirali jo bomo 1 združenih sredstev po ključu, ki tvori delež doseženega promota TOZD ah DO v celotnem promellJ SOZD in predviden delež uporam zmogljivosti računalnika posamezn TOZD ali DO po letu 1980. Na ta način bomo zagotovili, da bo vsakd1 idelani lastnik opreme in deleža, L ga vlagamo v Republiški računs center. ^j Za investicijo bomo dobili tu kredite po 12% obrestni men dobo vračanja petih let. Poleg navedenih investicijsk^ stroškov pa bomo morah kriti obratovalne stroške in stroške C razvoj aplikacij. Obratovalni stro* predstavljajo: m — osebne dohodke delavcev, ^ delajo pri terminalnih, strojih Zajemanje podatkov in drugih Pomožnih napravah; . 7- stroške za vzdrževanje in ser-Vlsiranje naprav; ~~ stroške za papir, obrazce, rakove in druge delovne pripomoč- i T str°ške za energijo, ogrevanje n klimatizacijo naprav; . udeležbo v stroških obratovala Republiškega računskega cen- tef7 Stro^e Prenosa podatkov po Tj stroški bodo zajeti v planu za ^ako naslednje leto, zanje pa bodo "oremenjene le tiste TOZD in DO, 1 bodo koristile usluge računskega centra. VLptr?ški za razvoj aplikacij pa • ‘Jučujejo organizacijske, tehnične tr Pro8ramske priprave, ki so podme za študij obetajočega načina jmslovanja, študij strokovne litera-rd pripravo nove organizacije nk^0Vania 'n Pr'Prav° ter prenos delave na računalnik. CJmenjeni stroški so zajeti v pro-cunu za Delovno skupnost SOZD. ^acujejo jih vse TOZD po ključu, S|u^sen je dogovorjen za ostale z Računalniški center se ustanavlja ^ z4 potrebe celotne SOZD. Z fj ruzeno obdelavo podatkov želimo °Seči naslednje: m-T uredlt' in optimizirati oskrbo D d °Proja, so delegati sprejeli na-dnie sklepe: ri„r~ sPrejme se Poslovnik o delu ueiav ‘ ter ko vskega sveta, I zvršilnega odbora stalnih ali občasnih strokovnih SOZD l^aiisij ali delovnih teles lercator n.sub.o. 1ih~ se poročilo o poslov- n 'Krezultatih SOZD Mercator b'0- za prvo tromesečje 1977. eiei?. ^Prejme se popravljen načrt S^j^jP^ske obdelave podatkov v nja p- 'n nač'n njenega financira-Sferkt Inanc'ra naj se iz združenih zaem V\sektor za AOP Pa mora 0Vlti ažurnost. Strokovna služba mora Mercator Rudar Idrija in Mercator Slovenija sadje podrobneje obrazložiti načrt. — Sprejme se sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD Mercator n.sub.o. in glasilom delovnega kolektiva Mercator ter temeljna vsebinska zasnova glasila delovnega kolektiva Mercator. — Sprejme se pravilnik o urejanju in izdajanju glasila delovnega kolektiva Mercator. — Delavski sveti delovnih organizacij izvolijo delegate v izdajateljski svet glasila Mercator do 15. julija 1977. — Za odgovornega urednika glasila Mercator se imenuje Vasja Butina. — V izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Mercator n.sub.o. so bili izvoljeni: Lojze Briški — Mercator-Vele-preskrba, predsednik Edvard Gabrovšek — Mercator-Contal, namestnik predsednika Rudolf Breznik — Delovna skupnost SOZD Janez Bajc — Mercator-Sloveni-ja sadje Slavka Damjanovič — TOZD Grmada Uroš Gros — Mercator-Emba Dušan Dolinar — TOZD Ilirija Janez Lunder — TOZD Trgo-promet Otmar Medik — Mercator-Zarja Anton Janžekovič — Mercator-Panonija Jožica Mlakar — TOZD Obrat za kooperacijo KK Sevnica. — V komisijo delavskega sveta SOZD Mercator n.sub.o. za izvajanje zakona o združenem delu so bili izvoljeni naslednji delavci temeljnih oziroma delovnih organizacij: Janušek Šefman — Mercator-Emba, predsednik Janez Videtič — TOZD Metlika, namestnik predsednika Marjanca Vrhovec — TOZD Dolomiti Lojze Briški — Delovna skupnost Mercator Velepreskrba Irena Dimic — TOZD Sremič Rudi Zavrl — Delovna skupnost SOZD Anica Bajc — TOZD Grosist Franc Selan — Mercator- Sadje zelenjava Ivan Majerle — TOZD TMI Vukadin Nedeljkovič — Delovna skupnost SOZD Blaž Kolar — Mercator — Agrokombinat Krško. V komisijo delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o. za izvajanje gospodarske stabilizacije so bili izvoljeni: Jože Repše —- TOZD Standard, predsednik Milan Babič — Mercator — STP Hrastnik, namestnik predsednika Marjan Gradišar — TOZD Preskrba Trlič Jože Čandek — Delovna skupnost SOZD Izidor Rejc — Delovna skupnost SOZD Janez Rant — TOZD Dolomiti Anka Humar — Delovna skupnost Mercator — Slovenija sadje Jožica Blaznik —TOZD Kavarna Evropa Mikuž Jože — Mercator-Rudar Marija Dominko — Mercator-Univerzal Konrad Zupančič — Delovna skupnost Mercator -Agrokombinat Krško. — Do 30. junija morajo delavski sveti TOZD in DO, katerih delegati niso glasovali za kritje stroškov dejavnosti nogometnega kluba Mercator, ker o tem še niso razpravljali na svojem delavskem svetu, sporočiti svoje odločitve. Po končani tekmovalni sezoni 1976-77 pripravijo strokovne službe delovne skupnosti SOZD v sodelovanju z NK Mercator predlog nadaljnjih odnosov med NK Mercator in SOZD Mercator. — Proda se Ascota knjižni stroj iz leta 1966 Gostinskemu podjetju Ljubljana za 1.000,00 dinarjev. — V Splošno združenje za trgovino SFRJ se imenuje za delegata SOZD Mercator tovariš Franc Pr-vinšek. — V zvezi z zahtevkom za lokacijsko ingradbeno dovoljenje za izgradnjo montažnega poslovnega objekta Mercator TOZD Grosist v Tobačni ulici se SOZD Mercator obvezuje, da bo objekt odstranil na lastne stroške, brez zahtevka po odškodnini. To bi bilo v primeru, če , bi ga bilo zaradi uresničitve sedaj veljavnega generalnega urbanističnega plana in na osnovi veljavnih urbanističnih aktov potrebno odstraniti. SKLICANI SESTANKI Te dni so bili sklicani naslednji sestanki: Seja ožjega posvetovalnega kolegija, dne 27. 6. 1977. Predlagan dnevni red: L Obravnava osnutka Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti SOZD in TOZD oziroma DO združenih v SOZD Mercator n. sub. o. 2. Priprave na širši posvetovalni kolegij 3. Razno Prva seja komisije delavskega sveta SOZD Mercator n.sub.o. za izvajanje zakona o združenem delu, dne 29. junija 1977 Predlagan dnevni red: 1. Dogovor o pripravi programa dela komisije 2. Razno Posvetovanje širšega posvetovalnega kolegija, 30. junija 1977 Predlagan dnevni red: 1. Stališča Sveta veze komunistov SOZD Mercator do nekaterih aktualnih vprašanj gospodarskih gibanj v SOZD Mercator n. sub. o. 2. Drugi del programa za izvajanje Zakona o združenem delu v SOZD Mercator n. sub. o. 3. Obravnava osnutkov: — Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti SOZD in TOZD oziroma DO združenih v SOZD Mercator n.sub.o. — Statuta SOZD Mercator n. sub. o. 4. Razno Poročila s sestankov bomo objavili v prihodnji številki glasi- V primeru možne odstranitve montažnega poslovnega objekta nosi vse stroške TOZD Grosist. Ostale temeljne in delovne organi- zacije v SOZD Mercator n. sub. o. ne prevzemajo z izjavo po prejšnjem odstavku nobenega rizika oziroma materialnih obveznosti. INTEGRACIJE, INTEGRACIJE, INTEGRACIJE TOZD ILIRIJA n.sub.o. Hotel Ilirija Ljubljančani vsi dobro poznamo. Zrasel je pred dobrimi trinajstimi leti v sodobnem stanovanjskem naselju v Šiški. Takrat je razpolagal s 120 ležišči, ker pa je bilo povpraševanje vse večje, so šest let pozneje dogradili prizidek in tako pridobili še enkrat toliko zmogljivosti. Delovna organizacija je imela v svojem sklopu še gostilni Keršič in Gunclje. Leta 1972 je kolektiv štel 130 zaposlenih. V tem letu se je z njimi združilo gostinsko podjetje »Majol-ka« s petimi obrati (Majolka, Slepi Janez, Jelen, Pri kolodvoru — Medvode, Primorje), leto pozneje so odkupili motel Dr. »O«, lani pasO se za pripojitev odločili tudi delavci hotela Bor na Črnem vrhu nad Idrijo. Svojo gostinsko hotelsko dejavnost so popestrili še z otvoritvijo Pizzerie »Parma« v samem trgovskem centru Ljubljane in z odkupom gostilne Katrca v Rožni dolini- PRECEJŠEN DEVIZNI PRILIV Lani je ta 229-članski kolektiv ustvaril 52,3 milijone dinarjev ce- Simon Simoni, predsednik osnovne organizacije sindikata: »Izvršni odbor sindikata je bil zelo delaven v akciji za vključitev v SOZD Mercator. Skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami smo organizirali sestanek po delovnih enotah in kolektivom razlagali potrebe in cilje združevanja. Naši delovni ljudje so pokazali zaupanje in zrelost, saj so se na referendumu v večini opredelili za SOZD Mercator. Upamo, da bomo na bazi novega sodelovanja dosegali še boljše delovne uspehe, ki nam jih bodo zagotavljala redna in cenejša preskrba s kakovostnim' in prehrambenimi izdelki in združevanje sredstev za nove investicije.« _______ Hotel Ilirija lotnega dohodka. Zmogljivosti vseh njegovih poslovnih enot so bile naslednje: 1330 restavracijskih sede-^v, 903 vrtni sedeži in 390 ležišč. iJobra polovica prometa je devizne-Sa> ki ga pridobivajo preko penzion-skih uslug in deviznega priliva v restavracijah. Ob ugodnih finančnih podatkih jraj zapišemo nekoliko besed o obeh hotelih in motelu. HOTEL BOR SI UTIRA NOVO POT, ILIRIJA ŽE OD NEKDAJ PRILJUBLJENA Hotel Ilirija je že nekaj let 80% Zaseden, kar kaže na solidno komer- Jakob Dolenc, vodja prodaje: »Perspektivo smo videli v vertikalni povezavi in ne v horizon- *alni, kar pomeni, da se nismo hoteli združevati s sorodnimi delovnimi organizacijami, tem-več z eno takšnih, v kateri je gostinstvo le ena od dejavnosti. Mercator je ravno pravšnji part-ner; med drugim združuje tudi Proizvajalce, ki nam bodo zago-lavljali nabavo po ugodnejših J-enah, kakovostne izdelke in, kar je tudi zelo pomembno, redno in stalno dobavo. Za združevanje smo se morali odločiti, ker smo bili kot delovna organi-zacija premajhni, da bi zagotav-'Jali socialno varnost delavcev. Od referenduma teče tretji tttesec. V tem času smo že storili Prve korake novega sodelovanja: ? Predstavniki Mercatorja smo se dogovarjali o enotni nabavi živil 'n pijač, navezujemo tudi stike s Propagandno službo. Medsebojni odnosi z delovno organiza-c'jo Mercator — Hoteli—gostinko, ki združuje TOZD Kavarna Evropa, Kavarna—bar Nebotič-Jdk* * Jelka Hrastnik, Sremič Erško in našo TOZD, se šele °hlikujejo in še niso zaživeli, ko Pa bodo, pa menim, da bomo Jbarsikaj pridobili. Popestrili bomo našo ponudbo, v združevanju skupnih služb — tehnične ln nabavne — pa vidimo velik Prihranek pri stroških.« cialno politiko in zmerne cene. V njem se zadržujejo predvsem prehodni gosti, razmerje med domačimi in tujimi, med katerimi prevladujejo Zahodni Nemci, pa je izenačeno. Hotel se je uveljavil že kmalu po otvoritvi, za kar gre zahvala sposobnemu kadru, ki se spozna na gostinstvo. V preteklosti so navezovali stike predvsem z italijanskimi agencijami — pred leti so bili prav Italijani na prvem mestu v številu nočitev — letos pa se dogovarjajo zlasti z nizozemskimi agencijami, katerim poleg storitev ljubljanskega hotela ponujajo tudi hotel Bor. Hotel Bor na Črnem vrhu nad Idrijo ima izredno ugodno klimatsko lego, saj se tu srečujeta blago morsko in ostro planinsko podnebje. Še pred enim letom je bil ena od TOZD Slavnika iz Kopra, ki ni najbolje poslovala. Z združitvijo v delovno organizacijo Ilirija se njegov položaj izboljšuje, saj iščejo zanj nove goste, tako za poletno sezono, kakor tudi za zimsko, ki je bila doslej premalo izkoriščena — vemo pa, da so tu odlični smučarski in tekaški tereni. MAKEDONSKA RESTAVRACIJA V LJUBLJANI Ko že pišemo o obeh hotelih, ne smemo prezreti motela Dr. »O«, ki se je te dni preimenoval v motel Tikveš Kavadarci. Dosedanjo srbsko kuhinjo je zamenjala makedonska, ki je za Ljubljančane dobrodošla novost. Kuhali bodo domači kuharji, ki so bili na specializaciji v Makedoniji. V restavraciji, ki je opremljena v folklornem slogu, strežejo v makedonskih narodnih nošah, poudarek pa je tudi na makedonski glasbi. In od kod je novo ime? Občini Kavadarci in Šiška sta pobrateni in ker je motel na šišenskem območju, so se v Iliriji odločili za novo ime, ki naj še poglobi prijateljske vezi med obema občinama. ZDRUŽEVANJE — ZAGOTOVLJENA PRIHODNOST Dasiravno je delovna organizacija Ilirija lepo poslovala, pa so njeni delavci videli svojo uspešno prihodnost v nadaljnjem združevanju in povezovanju. Lani so na referendumu glasovali za združitev z Gostinskim podjetjem Vič, do katere pa zaradi nasprotne odločitve delavcev Gostinskega podjetja Vič ni prišlo. Istočasno so že razmišljali in se dogovarjali o vključitvi v Sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator. Na referendumu 29. marca je 74,1 % delavcev glasovalo za vključitev v SOZD. Osnovni cilji, ki so jih vodili pri tej odločitvi, so bili naslednji: SOZD Mercator naj bi jim zagotovila stalno povezavo s proizvodnimi organizacijami, predvsem s kmetijstvom in mesno industrijo, ki predstavlja pomembno surovinsko bazo, nadalje izboljšanje tekočega preskrbovanja, zagotovitev dolgoročnega investicijskega razvoja, organizirano nastopanje na trgu in izvedbo srednjeročnega in dolgoročnega kadrovskega programiranja. PRENOVLJENA RESTAVRACIJA KERŠIČ V svojem srednjeročnem delovnem programu posvečajo veliko pozornost izvrševanju stabilizacijske politike. Ukrepi, ki naj to zago- tovijo, so naslednji: ustaljene cene gostinskih in hotelskih uslug, delitev osebnih dohodkov v okviru sprejetih družbenih dogovorov, večja prodaja storitev na konvertibilno področje, zmanjšanje zalog in povečanje produktivnosti. O investicijskem programu za obdobje 1976—1980 tokrat ne Tudi obleka natakaric je v makedonskem stilu. Svetlani Aleksič se kar lepo poda, kajne? Za dobro kuho v restavraciji Keršič skrbita pridni kuharici: Kristina Božovič in Milka Colnarič bomo pisali, ker bo zaradi nove organiziranosti treba uskladiti plane vseh TOZD. Poleg nekaterih adaptacij v samem hotelu in restavracijah je med največjimi investicijami predvidena rekonstrukcija novega restavracijskega objekta »Keršič«, ki bo v prostorih Elektrovoda na Celovški 43. POČITNICE NA MORJU Kolektiv TOZD Ilirija je vsa leta nazaj skrbel tudi za vzgojo lastnega kadra. Sodelujejo z gostinskimi šolami, svoje učence pa usmerjajo na različna delovna mesta, bodisi v hotelu, restavraciji ali gostilni, da si poglobijo znanje. Tudi skrbi za delovnega človeka niso zanemarili. Uspešno rešujejo stanovanjske probleme, svojim delavcem j>a nudijo ugodnosti pri dopustu. Ze lani so se dogovorili s Hoteli Biograd na moru ?.a izmenjavo letovanj svojih delavcev; Ljubljančani hodijo na morje, de- lavci iz Biograda pa lahko koristijo cenejše usluge v hotelih Ilirija in Bor. Letos nameravajo kupiti tudi prikolice, da bi popestrili in pocenili letovanja. PLAČILO PO USPEHU DELA V delitvi osebnih dohodkov so napravili korenite spremembe. Sprejeli so nov način delitve, ki je odvisen od rezultatov dela. Osebni dohodek je sestavljen iz dveh delov: iz osnovne ocene delovnega mesta, na katero odpade 70 % in iz stimula- tivnega dela, ki zajema 30 %. Stimulacijo izračunajo na podlagi uspešnosti dela, kar vsak mesec ocenjuje delovna enota, ki pregleda rezultate dela, obravnava odnos vsakega posameznika do dela, kakovost dela in natančnost delavca. Ocena pa zavisi tudi od dosežka realizacije plana. Če delavci plan dosežejo oziroma ga ne dosežejo, dobijo večje ali pa manjše osebne dohodke. V ta namen lahko dobijo največ do 15 % več ali manj osebnega dohodka. NADA RIHTAR Vrt gostilne Pri kolodvoru v Medvodah Pot do stimulativnega sistema delitve sredstev za osebne dohodke Pred nami je neposredna odgovornost za izdelavo in uveljavitev stimulativnih sistemov delitev za osebne dohodke, ki bi bili skladni z Zakonom o združenem delu (v nadaljnjem besedilu ZZD). Ustrezne literature, ki bi imele razčiščene in dobro izdelane strokovne osnove za uveljavljanje načela delitve po delu, ni veliko, kot tudi ni veliko OZD, ki imajo tak sistem delitve sredstev za osebne dohodke, ki ustreza ali pa je vsaj blizu določilom ZZD. Tako se mora vsaka OZD ob skopi literaturi in ob pritisku 127. člena ZZD sama lotiti nedodelanih odnosov v delitvi sredstev za osebne dohodke. 127. člen ZZD namreč pravi, da prejemajo delavci le / zakonom zajamčeni osebni dohodek, če delavci v OZD do 1. I I 97S ne določijo osno\ in meril /a delitev sredstev za osebne dohodke skladno z načeli delitv e po delu. Zaradi kratkega.roka do veljavnosti te določbe, je bila v Delovni skupnosti SOZD, kakor tudi na ravni temeljnih oziroma delovnih organizacij, oblikovana delovna skupina za pripravo samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka ter Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Zaradi usklajenega poteka priprav za izdelavo teh aktov, je delovna skupina v Delovni skupnosti SOZD v mesecu juniju pripravila gradivo o poprejšnjih delih za oblikovanje omenjenih samoupravnih sporazumov, skupno s programom dela v zvezi z izvajanjem določil ZZD. Vsebino tega gradiva je delovna skupina obrazložila predstavnikom temeljnih oziroma delovnih organizacij v okviru SOZD kot pomoč pri oblikovanju njihovih konkretnih aktov. S kratkim povzetkom vsebine sestanka poskušamo vsem zaposlenim v SOZD Mercator prikazati vrstni red vseh poprejšnjih del za izdelavo Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejan je dohodka ter Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. ŠTUDIJ USTREZNE LITERATURE L Pripravljavci aktov se morajo najprej podrobno seznaniti z vsebino ZZD, vsebino sindikalne liste, prav tako pa jim ne sme ostati neznana druga strokovna literatura z važnimi določbami predpisov, defi- nicijami in razlagami pomembnejših pojmov, kot so npr. celotni prihodek, skupni prihodek in dohodek, čisti dohodek, dohodkovni odnosi in poslovne oziroma delovne enote. IZDELAVA PROGRAMOV DEL IN OPRAVIL II. Izhodišče oblikovanja stimulativnega sistema delitve sredstev za osebne dohodke, skladnega z določili ZZD, predstavlja planiranje oziroma izdelav a programa del, ki so potrebna za nemoteno opravljanje poslovnega procesa. Na sestanku članov komisij za pripravo pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov prikazane sestavine programa dela na dejav nosti TOZD Hladilnica, na j bi služile ostalim enovitim DO in TOZD za pomoč pri oblikovanju lastnih, za vsako OZD specifičnih programov dela. Vsaka .delovna organizacija oziroma TOZD ima namreč specifično poslov no usmeritev in cilje poslovanja, ki vsako leto določajo vsebino letnega programa dela z vrednostnimi in količinskimi pokazatelji, ki veljajo za celotno delovno organizacijo oziroma TOZD. Za posamezne delovne skupine pa je potrebno, poleg splošnega letnega programa, izdlelati tudi operativne programe dela za krajša časovna razdobja — mesec, trl mesece — da skupine vedo, katere so njihove delovne zadolžitve in do kdaj ter kako jih morajo opraviti' Časovno razdobje, za katero je sestavljen operativni program, je odvisno od vrste nalog oziroma zahtevnosti tehnološkega procesa-Iz teh programov izhajajo še p°' drobnejši, ki določajo naloge posameznih izvajalcev, standarde in roke za njihovo izvedbo. Poleg standardov, kot so na primer; normatb'1 časa in poraba materiala, predvidena količina proizvodnje ozirom*1 prodaje, pričakovani izmet, kal1’' obraba proizvodnih sredstev -p' obstajajo še mnogi drugi, ki so od' i' sni od posebnosti poslovnega procesa. KAKO SPREMLJATI NALOGE IN CILJE? III. Planske naloge in cilje, ki S‘1 se doslej spremljali le po element"1 doseganja in razdelitve dohodka, r potrebno razširiti še z nov imi vred' nostnimi in količinskimi kazale1-Stalno spremljanje izpolnjevanj*1 delov nih zadolžitev z vidika kako' 0' sti. količine in gospodarnosti, je /el1’ pomembna faza pri kasnejšem im0' tavljanju delavčevega konkretneg*1 prispev ka k pov ečanju dohodka. k° osnovnem cilju vsake O/D. IV. Sistem delovnih nalog teme-1' na kategorizaciji del in nalog °ziroma na prejšnji sistemizaciji ejovnih mest. ZZD ne govori več o elovnem mestu kot o nekakšnem zaključenem prostoru, temveč o elovnih nalogah in opravilih. V °doče ne bo šlo več za vrednotenje oziroma nagrajevanje delovnih o165!, temveč za ocenjevanje uspeš-ostj izvajanja delovnih opravil. ako bi se v bodoče lahko kategori- Ali spremljate v tisku in po •vTV beograjsko konferenco o eyropski varnosti? VSE O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU i nadrobnimi opisi dogajanja-v *-vropi od Društva narodov, konferenc »velilkih treh« med II. Svetovno vojno oziroma »velike cetverice« po njej, razvoj medna-rpdnih odnosov v Evropi do hel-sjnške konference, potek in sklepi helsinške konference najdete v knjigi Radovan Vukadinovič EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Delavska enotnost Pozarjamo na poseben doda-., na koncu knjige: OBJAV-MENl SO PODATKI O ^“OROŽITVI IN STROŠKI £A OBOROŽEVANJE VSEH žda°pskih DRŽAV TER . Kljub omejeni nakladi je cena j P§e v slovenščini ista kot za v srbohrvaščini — SAMO -OO dinarjev! .. Knjigo lahko naročite na na- ov: ^Gp Delo _ TOZD J.KLAVSKA ENOTNOST, naa|matinova 4, 61000 Ljublja- jo kupite tudi v proda-u ni knjig, revij in časopisov ter /netniških kovnih izdelkov — Li k'n' Dslavske enotnosti v vspk ian' .na Tavčarjevi 5, ali v fjjji drugih knjigarnah v Slove- zirala oziroma sistemizirala delovna področja, kot so na primer: lažja oziroma težja fizična dela, knjigovodska dela, komercialna ekonomska opravila, planska dela, prodaja blaga v detajlu in mnoga druga. Na raznih ravneh se razčiščujejo teoretični in praktični problemi v zvezi z katalogom opravil, zato trenutno praktična rešitev še ne obstaja. Jasno pa je, da bodo morali biti tudi v bodoče iz tega akta razvidni: opis opravil in nalog, opis potrebnega znanja, vrste odgovornosti ter delovni pogoji, v katerih bo delavec izvrševal izv določene naloge. NOVA METODA VREDNOTENJA DEL IN OPRAVIL V. ZZD obvezuje delovno organizacijo oziroma TOZD, da na eni strani izdela analitični ali pa tudi kakšen drug sistem vrednotenja del in nalog na sistemiziranem delovnem mestu, na drugi strani pa metodo ugotavljanja dejanske delovne uspešnosti zaposlenih z uporabo ekonometrične merske enote »točka«. Doslej smo v praksi precej razvili analitično ocenjevanje delovnih mest in na tej osnovi tudi določili akontacijo osebnih dohodkov posameznih delavcev, kar pa je le pol poti do uveljavitve načela delitve po delu. Vrednotenja opravil na je potrebno opisati in razdeliti na rejanje dohodka ter delitev sredstev delovnih mestih se navadno omejijo več stopenj ter vsako stopnjo opisati za osebne dohodke posamezne na vrednotenje pogojev, ki jih mora in ovrednotiti. Točkovna vrednost panoge, vsebujejo v večini primerov delavec izpolnjevati, da bi opravila opravil sistemiziranih delovnih mest določbe o oceni delovnih mest Te uspešno izpolnil. Med te pogoje se nato ugotovi s seštevkom vseh določbe so v nekaterih primerih spadajo izobrazba, delovne izkuš- točk. Samoupravni sporazumi o obvezne, drugič le priporočene —ali nje, odgovornost za delo, delovni osnovah in merilih za razporejanje pa morajo podpisniki izdelati lastne pogoji — pa tudi drugi, vendar so dohodka ter delitev sredstev za modele ocenjevanja del in nalog V našteti najbolj pogosti. Vsak kriterij osebne dohodke in merilih za razpo- SOZD Mercator so imele nekatere f]osili<^H>rox35o Beograd, 26. maj 1977. Dragi drugovi, Najsrdačnij e vam zahvaljujem na toplim čestitkama i dobrim željama koje ste mi uputili povodom 85. ro-dendana i 40. godišnjice stupanja na čelo Partije. Zahvala tovariša Tita za našo čestitko Več boš naredil, večji bo osebni dohodek. Po novem bomo osebne dohodke delili po uspešnosti dela. Ponekod jo že ocenjujemo, za druge pa bo še potrebno izdelati kriterije in merila. delovne organizacije oziroma TOZD te metode že izdelane, v bodoče pa je vsem predlagana analitična točkovna metoda vrednotenja opravil na delovnemmestu. KRITERIJI ZA MERJENJE IN OCENJEVANJE VI. Sedanji sistemi delitve osebnih dohodkov so najbolj nedorečeni v primerih, ko bi bilo potrebno ugotoviti kriterije, ki določajo delež delavca v skupno oblikovanih sredstvih za osebne dohodke. Pri vrednotenju opravil na sistemiziranih delovnih mestih so kriteriji izbrani: izobrazba, delovne izkušnje, odgovornost in pogoji dela; potrebno pa je določiti tudi kriterije za merjenje delavčevega konkretnega delovnega prispevka k uspešnosti poslovanja. Najbolj splošni kriteriji so kakovost dela, količina dela in gospodarjenje ter upravljanje s proizvodnimi sredstvi, kar se po novem šteje za minulo delo. Merjenje oziroma ocenjevanje količine in kakovosti dela je že precej jasno, težje pa je v primeru oce- njevanja gospodarnosti dela, ker se minulo delo vnaprej ne bo več obračunavalo v odstotkih na obračunsko, osnovo glede na delovno dobo. Po izbiri kriterijev je le-tem potrebno določiti pomen v odvisnosti od intenzivnosti njihovega vpliva na doseganje boljšega delovnega rezultata in doseganja višjega dohodka, jim opredeliti stopnje ter vsako opisati in ovrednotiti podobno, kot so bila ovrednotena opravila na delovnih mestih. KAKO BO IZRAČUNAN OSEBNI DOHODEK V kolikor je zagotovljeno spremljanje dela, je osebni dohodek možno določiti na dva načina: 1. sredstva za osebne dohodke delimo s številom točk, ki so seštevek vrednotenja posameznih kriterijev ocenjevanja delovne uspešnosti vsakega delavca (in ne več s seštevkom točk ovrednotenih delovnih mest!); 2. na osnovi kriterijev ocenjevanja delovne uspešnosti za vsakega delavca posebej ugotovimo, ali je, glede na predvideno ovrednotenje opravil na delovnem mestu, upravičen do 100 %, ali do nižje oziroma višje mesečne akontacije osebnega dohodka. Izpeljava tega sistema zahteva, da se za opisano ovrednotenje kriterijev kakovosti, količine in gospodarnosti dela, vnaprej določi odnos do ovrednotenja opravil na sistemiziranem delovnem mestu, na primer takole: odstotek od 100 % ocena pvrednotenja opravil delovne na sistematizirapem uspešnosti delovnem mestu slabo 60 % zadovoljivo 80 % dobro 100% prav dobro 120% odlično 130% 134. člen ZZD določa, da je potrebno delavčevo uspiešnost ugotavljati vsak mesec, kar pomeni, da je ves osebni dohodek gibljivi del. Tako iz meseca v mesec ni enake vrednosti točke, ampak je le ta odvi- sna od obsega sredstev za osebni dohodek in od tega, koliko delavcev je doseglo poprečen, podpoprečen ali nadpoprečen delovni uspeh. Iz tega sledi, da delavec, katerega opravila so ovrednotena na primer s 400 točkami, pri dobri oceni delovne uspešnosti (100%), ne bo dobil 4.000 din osebnega dohodka, ampak — zaradi različne vrednosti točke — več ali manj. V tej informaciji so prikazane vse stopnje oblikovanja osebnih dohodkov, v katerih so se do seda) skrivali najbolj pogosti vzroki neurejenih odnosov v obstoječih sistemih delitve sredstev za osebne dohodke. Tako je pred komisijami za oblikovanje in uveljavitev stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke zahtevna naloga, da strokovno odpravi pomanjkljivosti ij1 najkasneje do 1. 1. 1978 izdela sistem delitve sredstev za osebne dohodke po delu in delovnem pri' spevku ter se s tem izogne obljublj®' nim zajamčenim osebnim dohod' kom. ALENKA SUŠNI^ PRIZNANJE OB DNEVU SAMOUPRAVUALCEV LJUDMILA ANDOLŠEK rojena 24. 5. 1930, KV delavka, Mercator — Emba, Ljubljana Ljudmila Andolšek izhaja iz delavske družine. Že kot sedemnajstletna skojevka je dobila pri gradnji železniške proge Šamac—Sarajevo naziv udarnika. Od leta 1947 do 1949 je bila zaposlena na Okrajnem ljudskem odboru Grosuplje, kasneje pa se je družbenopolitično udejstvovala v različnih krajih Dalmacije in Črne gore, kjer je živela s svojo družino. Med drugim je bila tudi predsednica krajevne organizacije AFŽ. Od leta 1966 dalje dela v Embi in si še posebej zavzeto prizadeva za razvijanje samoupravnih odnosov v svoji delovni organizaciji. V Delav-. skem svetu je delovala od leta 1968 do 1972, nato pa je bila do lanskega leta delegatka v Skupnem delavskem svetu Mercator. Večkrat je tudi predsedovala zboru delavcev v Embi. Tudi sedaj je članica temeljne delegacije DO za zbor združenega dela občinske skupščine, hkrati pa tudi predsednica Konference delegacij, ki ima sedež v Embi. Razen tega se aktivno udejstvuje tudi v-družbenopolitičnih organizacijah. Med drugim je bila v letih 1970 do 1976 predsednica Osnovne organizacije sindikata. V tem obdobju je bila ta organizacija odlikovana s srebrnim znakom sindikatov Slovenije. Bila je še delegatka v konferenci OOS v Mercatorju, sedaj pa je med drugim sekretarka Osnovne organizacije ZKS, članica sekretariata Sveta ZKS v Mercatorju in podpredsednica občinskega odbora Sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v občini Ljubljana-Bežigrad. Ljudmila Andolšek uživa vn^ svojimi sodelavci v delovni organ)' zaciji velik ugled prav zaradi svoj6 iskrene privrženosti ideji delavskega samoupravljanja, predvsem pa zato« ker s svojimi naprednimi spodbU' dami prizadeto uresničuje interes6 delavcev svojega kolektiva. S6 posebej se je izkazala v prizadeva' njih za uresničevanje Žakona 0 združenem delu. Dosežki, kot so nova samoU' pravna organiziranost Embe v ok' viru Mercatorja in jasen ter p°' drobno izdelan načrt nadaljnjeg3 uresničevanja določil zakona 0 združenem delu so plod skupni prizadevanj vseh delavcev Mercator Emba. Sami pa ugotavlja' jo, da jih pri teh nalogah zel° < uspešno povezuje Ljudmila Andol' j šek. ; PRIZNANJE MESTNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANE ZA MERCATOR - EMBA 1 I Komisija Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja, ki jo sestavljajo Kovačič Anica, Pletenina — Simonič Bojan, GP Bežigrad — Novak Jože, SAP — Potočki Rudi, Litostroj — Mole Dušan, Mercator — verbec Venčeslav, Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana in Ravnihar Dare, Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, je sprejel skelp o podelitvi priznanj v letu 1977: Nagrado za: — razvoj samoupravnega sistema v luči ustavnih določb v organizacijah združenega dela, samoupravnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, — neposredno uresničevanje samoupravljanja v duhu ustave — ustvarjanja samoupravnih, humanih, medsebojnih odnosov v delovnih skupnostih, uveljavljanja temeljnih organizacij združenega dela, krepitvi vloge delavcev pri odločanju v združenem delu prejme: MERCATOR — EMBA — živilska industrija, Slovenčeva 21 V juniju 1976 so delavci EMBE praznovali 20 let uspešnega dela v razvijanju samoupravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Leta 1956 je bilo ustanovljeno obrtno podjetje Embalirka na Celovški cesti v Ljubljani, v katerem je bilo zaposlenih osem delavcev. Ustanovljeni so bili kot organizacija za opravila in usluge. Družbene potrebe so narekovale, da so svojo dejavnost razširili na predelavo, sortiranje in embaliranje prehrem- proizvodov. Novi dejavno^ dilo tudi novo ime EM^ff benih je sledilo tudi novo ime Njihova perspektivna usmeritev J je privedla do tesnih kooperantsk1^ odnosov z veletrgovino Mercatof-kateri so se leta 1968 pripojili- L6 v 1974 so začeli poskusno obratova*^ novi tovarni, ki je zahtevala od vs delavcev dolgoletno odrekanje ta pri osebnem kot družbenem sta dardu. V svojem petletnem naC iti | delavci sprejeli obveznost, bistveno razširijo svoj proi program, dopolnijo strojno opre povečajo obratna sredstva in dvi? n®jo stopnjo produktivnosti. V ^kladu s temi obveznostmi pa v ^MBI skrbijo tudi za izobraževanje astnih kadrov. Danes se skoraj .. ^ zaposlenih izobražuje na sred-nJ|h> višjih in visokih šolah. Načrtu-leJ° pa tudi poklicno izobraževanje elavcev za pridobitev strokovne valifikacije za dela v živilski stroki. V preteklem obdobju so uspešno Poslovali: ob osemkratnem poveča- Opravičilo V prejšnji številki našega gla-s'la nam je resno ponagajal tiskarski škrat. Šlo je za številne tiskarske pa tudi druge napake. ’ nobenem primeru nas ne opravičuje izjemen obseg zadnje številke in naglica pri delu. Ob-tjubljamo, da se to v prihodnosti Pe bo več ponovilo. Posebej smo dolžni opravičilo tovarišici Slavki Damjanovič, še Posebej pa tovarišici Jasni Žagar, kajti intervju z njo je bil objavljen Pa dveh različnih mestih, in sicer začetek na deseti strani, nadalje-vanje pa na 5. strani, in sicer kot zaključek govora tovarišice *vanke Vrhovčak. Zato smo oolžni tudi opravičilo tovarišici tvanki Vrhovčak. i Prav tako se opravičujemo °ktetu Gallus, ki ga je tiskarski škrat preimenoval v oktet Glas. E*a bi vsaj delno popravili Papako, še enkrat objavljamo razgovor s tovarišico Jasno ^agar. UREDNIŠTVO nju zaposlenih so proizvodnjo povečali za 82-krat, fizični obseg proizvodnje na zaposlenega pa se je povečal kar 10-krat. Kljub lepim rezultatom pa so izpolnjevali sprejeti stabilizacijski program in so osebne dohodke izplačevali v skladu s podpisanim Samoupravnim sporazumom živilske in tobačne industrije ter merili resolucije. Za svoja proizvodna prizadevanja so bili od družbene skupnosti večkrat nagrajeni ter prejeli številna priznanja. Delavci EMBE v svoji dejavnosti in aktivnem delu v družbenopolitičnih organizacijah, v delovni organizaciji, krajevni skupnosti Posavje, na občinski in medobčinski ravni izpričujejo povezanost v širšo družbeno skupnost, kar je nujno za njihov uspešen razvoj. Tovarištvo, solidarnost, medsebojna delovna disciplina, upoštevanje mnenj in predlogov vsakogar izmed delavcev, skratka vse tisto, čemur v EMBI pravijo samoupravljanje in čutijo kot samoupravljanje, jim je omogočilo, da danes uspešno delajo v novi tovarni. Takoj po sprejemu stališč Kongresa samoupravljavcev v Sarajevu so se že 27. januarja 1972 organizirali kot ena prvih temeljnih organizacij združenega dela v Jugoslaviji ter začeli dograjevati samoupravno zakonodajo. Njihova skrb pa ni bil le razvoj samoupravnih odnosov znotraj TOZD, pač pa tudi samoupravno združevanje dela in sredstev z delavci vseh TOZD, združenih v delovni organizaciji Mercator in izven nje. Delavci pa ne bi dosegli takih uspehov v razvijanju samoupravnih odnosov in gospodarjenju brez aktivnih družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji. Osnovna organizacija sindikata v EMBI je osnova za izvajanje družbenopolitičnih nalog in v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami nosilec razvoja samoupravnih odnosov. Za svoje uspehe je bila I Osnovna organizacija sindikata v j letu 1975 nagrajena s »srebrnim znakom« sindikatov in prav tako tudi dve članici izvršnega odbora sindikata temeljne organizacije. Zakon o združenem delu je razvoju samoupravljanja prinesel nove razsežnosti. Na osnovi obširne in temeljite analize so delavci EMBE ugotovili, da je potrebno dotakratne družbene in ekonomske odnose v bistvu menjati. Odločili so se za novo samoupravno organiziranost kot enovita delovna organizacija združenega dela s tem, da so se povezali v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator, v okviru katere bodo razvijali trajno poslovno tehnično sodelovanje, usklajevali razvoj in združevali sredstva. Hkrati pa se mora EMBA še intenzivneje vključevati kot samostojni proizvajalec v enotno jugoslovansko tržišče. Kolektiv EMBE je v procesu preoblikovanja in reorganizacije v duhu zakona o združenem delu opravil pionirsko delo ter med prvimi v Jugoslaviji sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v enovito delovno organizacijo ter tudi s tem, kljub majhnemu številu zaposlenih, prispeval pomemben delež v razvijanju samoupravnih odnosov. Povedali so nam: Jasna Žagar, predsednica delavskega sveta SOZD Mercator čast Predi 2,acii Lahko sem ponosna in v izredno mi je, da so me delegati, na °g družbenopolitičnih organi-na prvem zasedanju Delav- žge8a sveta SOZD Mercator izbrali * Predsednico,« je dejala Jasna nii n’ k' na slavnostnem zaseda-tor Ijevskega sveta SOZD Merca-dne 5 5 sprejela to funkcijo. ^ t*0 je tovarišica Jasna Žagar? S, Polena je v delovni organizaciji te Ven'ja-sadje že deseto leto, od sku ^ar osern let dela v delovni LliPk0St' uvoz *cot devizni referent, n je ° ternu> da je delo zahtevno, saj nost0 'zvrševanje zahteva ažur-Pred’ ^remljanje vedno novih drn P1Sov deviznega poslovanja in dru?°’ se vedno najde čas za delo v sa Z°enoPolitičnih organizacijah in Ve<;t?'UPravn'l1 organih. Oboje z N Jem 0Pravlja. nju0’ današnji pogovor sva namenov Lredvsem delu, ki jo čaka kot SQ7TPredsednico Delavskega sveta tani' Mercator. Vendar naj še prej 0a n h™’—a s’ Je v minulih letih prav Področju družbenopolitičnega in samoupravnega življenja nabrala veliko koristnih izkušenj. »Zadnji dve leti sem bila sekretarka naše osnovne organizacije Zveze komunistov,« pripoveduje zgovorna Jasna. »Priznam, da sem si prav v tem času pridobila veliko novega, obilico novih spoznanj. Prav ob tej funkciji sem se začela ukvarjati z vsem, kar zadeva politično življenje, gospodarjenje, investicije, pa kadrovsko politiko in kup drugega. No, pred tem pa sem aktivno sodelovala v mladinski organizaciji, bila sem v izvšnem odboru sindikata, delegat v delavskem svetu. No, zaradi vsega tega sem zdaj to zadolžitev toliko lažje sprejela. Resda me je prav na začetku malo skrbelo, saj doslej Mercatorja nisem poznala in še veliko bo treba, da se seznanim z vsem potrebnim. Prepričana sem, da bo pri delu pomagalo vseh 43 delegatov. In ne le oni. Pomoč pričakujem od strokovnih služb, pa od predsednikov delavskih svetov, direktorjev, general- nega direktorja in seveda družbenopolitičnih organizacij. Rada bi, da bi delo steklo gladko, da bi se o vsem pravočasno pogovorili. Gradiva za seje morajo biti dobro pripravljena. In to vsaj 15 dni pred vsako sejo, tako da jih delegati dobe pravočasno v roke in se na delo Delavskega sveta lahko tudi temeljito pripravijo. Tu bo potrebna tesna povezava z informativnim centrom, ki tudi pripravlja gradiva in zbira materiale. Všeč mi je, da so tudi v naprej pripravljeni predlogi sklepov, gaj se s tem seje ne vlečejo. Pomembno vlogo pri tem delu mora odigrati tudi naš časopis Mercator, ki naj bo res pravi informator. Mislim, da je potrebno, da prav v našem glasilu objavimo dnevni red naslendnje seje, pa seveda pregled sklepov, izvšenih in neizvršenih. Moram povedati tudi to, da mi je kopico koristnih napotkov za delo dala tovarišica Slavka Damjanovič, bivša predsednica Skupnega delavskega sveta podjetja Mercator, ki podjetje dobro pozna. Delavski svet SOZD ima velike naloge. Važno je, da se vsi zavedamo, da opuščamo družbeno-eko-nomske temelje, na katerih temelji upravljanje v imenu delavcev in gradimo temelje, na katerih bo delavec nosilec in spremljevalec družbene reprodukcije in družbe v celoti. SOZD je nova oblika organiziranja in prav vsi delavci, zaposleni v Mercatorju, moramo tudi začeti misliti po novem. Delegati moramo resnično zastopati delavce, interese prav vseh, v celoti. Moramo upoštevati in uresničevati samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Mercator. V začetku vem, da bo morda malo težko, a prav zato moramo najti ustrezno povezavo.« To je povedala tovarišica Jasna Žagar, predsednica delavskega sveta SOZD Mercator in poudarila, da bo svojo dolžnost opravljala tako vestno in točno, kot delo na delovnem mestu deviznega .referenta. Želimo ji veliko uspehov! MILE BITENC POGOVOR OB DNEVU BORCA Ob 4. juliju, Dnevu borca, smo se v uredništvu odločili, da bomo objavili pogovor z enim od Mercatorjevih delavcev, ki se je udeležil narodnoosvobodilne borbe. Povsem slučajni izbor me je pripeljal do tovarišice Pipan Katarine, poslovodkinje Mercatorjevega bifeja na Rožanski 2 v Ljubljani. Tovarišica Pipanova se je povabilu prav rada odzvala in tako je stekel tale pogovor. Kako je prišlo do tega, da ste pričeli sodelovati s partizani? V Vodicah pri Šibeniku, vasi s 3000 prebivalci, kjer sem bila rojena in kjer sem preživljala mladost, so bili med vojno tako rekoč vsi z dušo in telesom pri osvobodilnem gibanju; zato so okupatorji Vodice imenovali kar Mala Moskva. Ker so bili številni moji sorodniki že v partizanih, so v ilegalno delo pritegnili tudi nas, mladino. Takrat sem bila stara šestnajst let. Partizanom smo hrano dostavljali kar na oslih; dobro smo jo morali skriti, saj smo vedno morali mimo sovražnikovih straž. Pa vas ni sovražnik nikoli presenetil? Marca leta 1943 je bila v vasi splošna racija in takrat so nas Italijani presenetili doma. Odpeljali so nas v taborišče na otoku Molatu. Ljudje, ki so bili tam že pred nami, so bili strahotno izčrpani. Nekateri, ki so pred internacijo na primer tehtali 80 kg, so v pol leta ostali le še sence samih sebe, težki 40 kg! Vaščanov in celo lastnih sorodnikov nisem prepoznala, tako so bili spremenjeni. Edina sreča je bila, da smo smeli od doma dobivati pakete s hrano, katerih teža pa je bila seveda omejena. Tisti vaščani, ki jih racija ni zajela, so potem zbirali in odpravljali hrano za partizane in za taboriščnike. Kdor ni imel zveze z zunanjim svetom, ni preživel. Do kdaj pa ste bili v taborišču? Do kapitulacije Italije. Prepeljali so nas do Zadra, kjer so nas pričakali partizani. To je bilo nepopisno veselje: partizani so vsakomur stisnili roko, odprli skladišča in skuhali obilico hrane. Potem smo vsak po svoje odšli domov. Italijane so polovili in tistim, ki so prišli v roke taboriščnikom, ni bilo prizanešeno. Ker so bili v Šibeniku Nemci, smo morali spet paziti, da nas ne ujamejo. Skrivoma smo se vrnili domov in vse se je pričelo znova: partizanom smo nosili hrano, v vas pa smo se vračali z ranjenci. Kdaj vas je pot prinesla v Slovenijo? Avgusta leta 1947 — letos bo trideset let tega. Najprej sem delala v tekstilni tovarni za Bežigradom, potem sem napravila gostinsko šolo na Belviju. Kot gostinska delavka sem pozneje delala v Tavčarjevem hramu in v Riu, zdaj pa sem že enajst let in pol pri Mercatorju in bom šla prihodnje leto v pokoj. Tovarišici Pipanovi želimo, da bi se ta kratek čas, kolikor bo še pri Mercatorju, kar se da ugodno počutila, enako pa ji želimo tudi za potem, ko bo odšla v pokoj. MATJAŽ MARINČEK Juri] Vuk, predsednik delavskega sveta Mercator*Rožnik Polnih triindvajset let že dela kot poslovodja prodajalne na Miklošičevi cesti in od priključitve nekdanje poslovne enote Emona, je v Mercatorju. Ves ta čas je aktivno sodeloval v delavskem svetu, upravnem odboru in nekajkrat tudi v sindikatu. Zadnja leta je bil predsednik delavskega sveta v TOZD Emona, zdaj, po novi organizaciji, pa je delegat v delavskem svetu TOZD Golovec. Prav zaradi izredne družbenopolitične aktivnosti so ga družbenopolitične organizacije predlagale za predsednika delavskega sveta Mercator-Rožnik. »Šele na prvi seji, ki sem jo vodil kot najstarejši član, sem izvedel, da so me izvolili za predsednika,« je v pogovoru dejal tovariš Vuk. »Funkcija, ki sem jo dobil, nalaga velike naloge. Veliko o njih ne moremo povedati, saj smo imeli do sedaj le eno sejo. Vendar naj poudarim, da naša delovna organizacija združuje delo in sredstva osmih TOZD in naloga vseh 12 delegatov je, da delo, ki nas čaka, opravljamo sproti in točno. Vemo pa, da bo kup težav in da sami ne bomo zmogli vsega. Zato bomo ustanovili razne komisije, od katerih bo vsaka uspešneje delovala na svojem področju. Seveda se bomo naslonili tudi na pomoč strokovnih služb v DO in SOZD, velik pripomoček pri delu pa nam bo Samoupravni sporazum o združitvi v DO Rožnik in SOZD Mercator.« MILE BITENC KJE STE, MLADI? Spet se je zgodilo, da na razširjeni seji družbenopolitičnih organizacij ni bilo predstavnikov mladine. Sprašujemo se, zakaj? Povrnimo se v preteklost. Ustanavljali so se aktivi mladih, nekateri so poleg organiziranja izletov in zabav napravili še kaj več, vendar je večina njih ostala le pri ustanovitvi in mogoče načrtu dela, ki pa ga nikoli niso uresničili. Ustanovljena je bila tudi koordinacijska konferenca mladih delavcev, sestavljena po delegatskem načelu, ki pa tudi ni kaj dosti napravila. Potem je vse zaspalo. Nekaj kritik smo na ta račun že izrekli in zapisali, vendar je ostalo vse pri starem. Resnica je tudi ta, da bi morali v tako stanje poseči osnovna organizacija sindikata in Zveza komunistov, ki ne smeta dovoliti, da mladi, ki jih je v Mercatorju zelo veliko, živijo svoje, politično neorganizirano življenje. Našim mladim nudimo vse pogoje, moralno in materialno podporo za organizirano delo, skrbimo za njihovo sodelovanje v samoupravnem procesu, zato menimo, da morajo tudi oni sami poiskati pot do aktivnosti, predvsem v njihovi lastni organizaciji Zveze mladine Slovenije. Kaj je torej z vami, mladi? Vi ste tisti, ki bi morali biti najbolj zagnani in delavni, ki bi morali preko svoje organizacije uveljavljati svoje interese in mnenja, ki se morate bolj vključevati v tok življenja svoje organizacije združenega dela in njenih prizadevanj za še boljši jutri. In ta jutri je vendar v vaših rokah! NADA RIHTAR KAKŠEN NAJ BO NAŠ ČASOPIS? TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA Na 2. zasedanju delavskega sveta .OZD, 16. junija, so delegati spre-Nlj Temeljno vsebinsko zasnovo našega glasila, ki jo to pot objavljamo. Časopis Mercator je osrednje Sjasilo delavcev SOZD. Kot celovit °Dveščevalec mora zlasti izpolnje-Vati naslednje naloge: obveščati bralce o rezultatih gospodarjenja v SOZD, o sklepih ^ganov samoupravljanja in o delu oružbenopolitičnih organizacij -7 spodbujati in omogočati ra-^Vv0j samoupravljanja ter demokra-jcnega soodločanja in negovati a°bre medsebojne odnose — splošno, družbenopolitično in strokovno izobraževati, prosvetljeni' in vzgajati delovne ljudi ' krepiti delovno in samoupravno zavest kolektiva ter pripad-|j0st svoji organizaciji združenega . Na navedenih temeljnih nalogah N izoblikovana naslednja okvirna sebinska zasnova glasila delovnega Ko'ektiva Mercator: 3. Spoznavajmo svoje organizacije SOZD Mercator z raznoliko dejavnostjo, razvejano maloprodajno mrežo, dobiva tolikšen obseg, da posameznim delovnim kolektivom že zamegljuje pregled nad dejavnostjo drugih temeljnih oziroma delovnih organizacij in SOZD. Zato bomo od izdaje do izdaje predstavljali posamezne organizacije, njihova delovna področja, zanimive delovne izkušnje in urejanje samoupravnih odnosov. V tej rubriki bomo poročali tudi o uspehih delovnih kolektivov. 4. Predstavljamo vam Intervju je še vedno privlačno branje, saj nas zanima, kaj delajo, kako živijo, mislijo, se veselijo in snujejo drugi ljudje — naši sodelavci. Zato bomo v našem primeru to zvrst pisanja uporabljali za predstavljanje tistih članov kolektiva, ki zaradi pridnosti, delovnih uspehov, priljubljenosti v delovnem okolju in drugih osebnostnih vrlin izstopajo v ožjem in širšem delovnem okolju. . 1* Redno obveščati delavce in 0ruge bralce o razpravah in sklepih fganov samoupravljanja organiza-1» združenih v SOZD Mercator. . Pr> tem ne bomo samo suhoparno o^al' sklepov, ampak na kratko veščali o vsebini sej oziroma ,asedanj posameznih organov, ob-rr>eje pa bomo morali pisati o tistih Q0rtlembnih razpravah in sklepih ojanov samoupravljanja, ki bodo jočilneje vplivali na poslovno oJjjiko združenih organizacij in j na družbeni in osebni stan-odn ^e*avcev ter na samoupravne Poleg obveščanja o minulih sejah n°/n° obveščali tudi o vsebini dnev-p red°v prihodnjih sej samou-p a^n'h organov ter o bistvenih (v^aganih odločitvah in utemelji-bi ■ Zanje- Na ta način bomo spod-lia ■1 ^elegate organov samouprav-p nla> da se bodo, še posebno o clllrilerr|bnejših vprašanjih, pre-jiti n° Posvetoval> z delavci v svo-0r temeljnih oziroma delovnih 8anizacijah združenega dela. ben Ustavljanje aktualnih druž-p°ekonomskih vprašanj Po |0s'ovni in samoupravni utrip tUcj 0Vanja in delovanja se ravna 2 ' Po družbenoekonomskih ra-b,i-ah in ukrepih zveznih in repu-or te’ političnih in samoupravnih tii^ian°v- Zato bomo, kljub števil-tedi Sredstvom javnega obveščanja, brai v glasilu Mercator seznanjali jami z najzanimivejšimi informaci-idr j 'nPr- samoupravni sporazumi 5. Poslovne zanimivosti Snov za to rubriko bodo zanimivosti s področja kmetijske, trgovske in gostinske tehnologije, poslovne etike in tehnologije živilske industrije, embaliranja, inženiringa itd. Zbrali jih bomo iz tuje in domače literature, časopisov in revij, ter jih sestavljali na podlagi tujih in domačih izkušenj na teh področjih. To bodo v glavnem kratki, nekaj vrstični prispevki, objavljali pa bomo tudi daljše zanimive strokovne prispevke s tega področja. 6. Rast in uspehi Mercatorja v sliki in besedi V sliki in s krajšimi komentarji bomo spremljali nove gradnje in pomembnejše adaptacije ter objavljali fotoreportaže z otvoritev posameznih objektov ali drugih pomembnih poslovnih dogodkov. V tej zvrsti časopisnega poročanja bomo »predstavljali« nove izdelke iz naše proizvodnje in zanimivosti s prodajnih polic. 7. Rubrika bralcev »Pogovori« Ne glede na to, da mora vsebina celotnega časopisa odražati medsebojno obveščanje, izmenjavo mnen j in stališč, bomo spodbujali člane kolektiva k pismeni razpravi o najrazličnejših vprašanjih našega življenja. 8. Interna zakonodaja Časopis mora biti tudi nekakšen notranji uradni list, zato bomo objavljali tudi vse novosti s področja notranje samoupravne zakonodaje, ustrezne sklepe samoupravnih organov in podobno. 9. Tribuna mladih V Mercatorju je mnogo učencev, poleg njih združuje delo veliko mladih ljudi. Zato je prav, da tudi našim mladim sodelavcem namenjamo ustrezno pozornost s tem, da bomo pisali o njihovih problemih. 10. Za razvedrilo Poleg križank bomo predvsem objavljali anekdote iz dela in življenja članov kolektiva, šale, krajše kozerije, v feljtonu zanimive potopise z izletov, turističnih kolektivnih potovanj ali zanimivih potovanj posameznikov. Poročali bomo tudi s posameznih revij in prireditev, na katerih Mercator sodeluje v okviru propagandne dejavnosti. 11. Šport in rekreacija Tudi ta rubrika sodi v področje razvedrila, zato jo bomo dopolnjevali z rubriko za razvedrilo. Spremljali bomo vse oblike športne in rekreativne dejavnosti članov kolektiva in jih spodbujali za vključevanje v športno življenje. Posebno pozornost bomo posvečali možnostim in oblikam za aktivni počitek članov delovne skupnosti in si priza- f^eS-ClVAL Hgf i I^ubLjana Ob 25.3uBiLe;jwib CDeO narod n ib F) obeoMib p R!K6 bicvAb v IdlibLoani 1977 p boeLpuueoDo SpocoiNslgLovno O rč>ant7aoi: l3ciBbo>io^,Z3.DuNiaA i5>77 CDAtnOABRISAR,—. 'TDrJ}<3MRl]^