PLAČANA v gotovini IK XIII. v. 254 TELEFON UREDNIŠTVA: 28-«I UPRAVE; 25—67 In 2S-«7 POSLOVALNICA CELJE. Prelernov* 3. tel. 280 postni Čekovni račun n.banja o vsebini Chamberlainove izjave — Vznemirjenost zaradi Finske — Nameni sovjetske Rusije na Baltu Nova nemška akcija v Italiji t°ND0NMŠKA akcija V ITALIJI 1 vsaj Goringom in Mussolinijem. Ta se-1 WASHINGTON, 12. oktobra. Havas. & v1, oktobra. Reuter poroča stanek bi pomenil pripravo za posredo- Ob priliki sprejema časnikarjev je prezi- da! J,? .!• Prispel v Itali.o nemški ^ dv« 7 . iskl še! Himmler in bo ostal ?'• Kakor je bilo mogoče fz-y misijo "1.eg°v prihod v zvezi s poseb-rta mu i° te P0v&ril san> Hitler. ^ Himmler pripravil se- Hitlerjem in Mussolinijem ali vsaj Goringom in Mussolinijem. Ta sestanek bi pomenil pripravo za posredovanje Italije za sklenitev miru med Nemčijo in zahodnima demokracijama, ako pa bi se dokončno izkazalo, da je vsako tako posredovanje nemogoče in brezuspešno, bi želela Nemčija, da se dokončno razčisti vprašanje zadržanja Italije nasproti bodočim vojnim in političnim dogodkom. folija pred Chamberlainom) izjavo ' oktobra. Italijanski listi poro-da na’ da n‘ pokopano še vse ne bo Chamberlain v svojem 8°v°ru pustil možnosti za na-/^vorii ®*rovne akcije. Chamberlain 4 ho „a ^lc»r odločno, vendar se zdi, !’ ni© stavil konkretne predlo-r,Jnciia n,- katerih bi bili Anglija in W ‘Pravljenj skleniti mir. V zve-strjujejo vesti, da bo te dni 'l London novi italijanski ve-Je bil ^ a s t i a n i n i, katerega od-iit> £ dvakrat odgoden. Bastianin: * a®Sfežfcs Sp*°^nem prepričanju sporo-vladi stališče italijanske do eventualnega sklicanja mednarodne konference, na kateri naj bi se razpravljalo o vseh spornih evropskih vprašanjih še preden se evropska vojna razdivja v vsej svoji strahoti To nalogo pa bo Bastianini izvršil lahko samo v primeru, ako bo Chamberlain v svojem govoru pustil za tako akcijo odprta vrata. Vendar se tu naglasa, da predlogi Italije v tem smislu nikakor ne bi bili identični s predlogi Nemčije in tudi ne bi pomenili nikako italijansko posredovanje s pooblastilom Nemčije, ampak bi predstavljali popolnoma lastno italijansko gledanje na položaj. Amerika želi jasnih ciljev dent Roosevelt odklonil vsako misel na posredovanje v evropskem sporu. Izjavil je, da ni bila storjena v tem pogledu z nobene strani še nobena pobuda in niti ni bil sondiran teren. WASHINGTON, 12. oktobra. V krogih ameriške vlade žele s strani Anglije in Francije odkritega odgovora na zadnji Hitlerjev govor pred državnim zborom, da bi tako končno spoznali vojne cilje zaveznikov. Od postavitve in objave teh ciljev bo v veliki meri odvisno, kakšno pot si bodo v bodoče izbrale Zedinjene države Severne Amerike, ali bodo priskočile na pomoč, ali bodo ostale strogo nevtralne. Poznanje teh ciljev je tudi zelo važno za samo debato o nevtralnost-nem zakonu in za njen izid. Angleška zaskrbljenost zaradi Rusije LONDON, 12. oktobra. Dopisnik italijanskega dnevnika »P i c c o 1 o« poroča svojemu listu, da vzbuja položaj na Baltu v Londonu veliko zaskrbljenost. Vestem o zbiranju sovjetskih čet na meji Finske in na Kavkazu posvečajo londonski listi dosti več pozornosti, kakor pa poročilom z bojišč. Sovjetski pritisk na Finsko se presoja tako, da ima sovjetska Rusija namen osvojiti popolnoma ves ta del Evrope in na ta način uničiti vso angleško trgovino na Baltu. Še večje vznemirjenje pa povzročajo poročila o koncentraciji rdečih čet na Kavkazu, kar da sklepati, da pripravlja sovjetska Rusija pritisk tudi na Iran in Irak. ki bi se občutil vse do mej Indije. Rusija bi s tem hotela ogroziti zlasti tiste angleške postojanke, kjer so največji izvirki nalte. Zaradi tega se zdi, da pričenjajo presojati Angleži bolj-ševiško nevarnost kot nevarnejšo od nemške. I '“mi siansce nanjansne uu £r®nost italijanske nevtralnosti JMiJ,' °ktobra. Tukajšnji »Der IR iz Rima, da sedaj ni več iv!*' v°^tobra. Tukajšnji »D e r iftjf jj0r°ca f 4^Wti0ln^ v ^krenost italijanske 4 'tttis \ V Rimu je sedaj mogoče 1'm.J soyipf postopno prodiranje Nem-S|' r1 Hi v ti ^usiie na evropskem iii b°ftnalno Iadu z Italijanskimi intere- ]e doslej znan med Nemčijo I k 10' le " znan mea iNemcijo 3 nadiXeliski pakt Rezerviranj ne bn,u akc'i — ako zahodni ^ tslfn j sk,eni,i mira — se pa »i sifl°’ da ni z italijanske strani ^ nove vojne zveze, avoma, v kakšnem smislu bo povedal Chamberlain? Ka Hita ie ii^,tobra- »Times« po- freučuMu v,ada d0 vseh P°' rt ^loge . ptterjev govor in nje- ^ °b*ienih JI bil še,e na temelju t>lin,strskf!I>0V sestavlten koncept le bil šele na temelju POv sestavljen koncep Predsednika Cham razmejitvena bi se taka vojna zveza sklenila in kakšni bi bili njeni nameni. Ako je turški zunanji minister Saradžoglu dal Moskvi zagotovilo, da bodo ostale Dardanele zaprte za prehod vseh bojnih ladij, s čimer bi postalo Črno morje popolnoma sovjetsko vplivno področje, bi tudi za Italijo nastal popolnoma nov položaj. Italija si želi nevtralen iugovzhod, ne pa takega, ki bi bil Izročen hegemonistlčnim vplivom Nemčije In Rusije. Medtem ko je italijanska nevtralnost postala v zadnjih dneh trdna, se je pa čuječnost na vse strani še povečala. berlaina, ki ga bo imel danes v spodnji zbornici. List meni, da bo Chamberlain sicer odgovoril Hitlerju z »ne«, bo pa obenem obrazložil zavezniške vojne cilje, ki bi mogli tvoriti podlago za sklenitev premirja in mir«. Dodatni sporazum z Estonijo TALLIN, 12. okt. Reuter. Sinoči je bil objavljen dodatek k sporazumu med Rusijo in Estonsko o razmeščanju ruskih čet na estonskem ozemlju. Te čete bodo nastanjene na otokih Huuinaa (Dago) in Saaremaa (Osel) kakor tudi ob Baltu na nekih obrežnih točkah in v mestu Haap-salu ter v njegovem okolišu tja do oba- le. Posebna letališča za rusko letalstvo bodo zgrajena v Kusiku in Ketni, 38 mlU južno od Talilna. V sam TalHn ruske čete ne bodo prišle. Za gradbena dela na pomorskih in letalskih oporiščih bodo zaposleni estonski delavci in uporabljeno estonsko gradivo. Moč zavezniških vojsk in letalstva LONDON, 12. okt. Vojni minister Ho-re-Belisha je izjavil, da je sedaj že 158.000 Angležev v Franciji ter 20.000 prevoznih sredstev, tankov in podobnega materiala. Danes je v Franciji samo 20% celokupne angleške vojske, dočim je je bilo 1. 1914. že 60%. V kratkem bo angleška vojska štela 1 milijon mož. PARIZ, 12. okt. Havas. Minister za letalstvo Guy la Chambre je podal zadevnemu odboru senata vse zahtevane informacije. V svojem poročilu je minister opisal podrobnosti o operacijah v zraku v teku prvega meseca vojne, katerih iz- vrstni uspehi popolnoma opravičujejo zaupanje, stavljeno v francoske pilote. V vseh bojih, često proti močnejšemu sovražniku, so francoski piloti lovskih leta! bili zmagoviti. Francoski izvidniki so izvršili svoje naloge bilo podnevi bilo po-noč, velikokrat tudi več sto kilometrov daleč izza sovražnikovih črt. OPUŠČENA PROSLAVA PREMIRJA LONDON, 12. okt. Kralj Jurij je izjavil, da zaradi sedanjih sovražnosti ne bo običajne ceremonije na dvoru 11. novembra, na dan premirja v svetovni vojni. *Nva Pogaian! S LVu »ta ^ °it<)bra- v zunanjem mi-«—■ vč©raj prvič sešli nem-ia za dokončne n sovjetsko Ru-Komisiji sta se- Sovjetske pogodbe z baltskimi državami so ie komedija komisija za dokončno .vš*«n P0?kL " SOvtetsko Ru 4* V*- K°misiii sta. **' Ž^OsT mlniStrst®“ninnvSi^,Str \Kt?^PLi?V0B£ na OCEANU ®s. s5 ojfs ko0f>— torna ■ ladja »Satur- Parnik »lronquos«. rušilci in ena JE miren? zanika vesti, Atu ,°vaie . . ni zanik S?! ■LSL*»««n. ki i “SC11CIJ1- čeS da je ei)traciji ruskih čet Senzacionalne napovedi švedskega tiska — Vojaški okupaciji Estonske, Letonske in bo sledila postopna boSjjševizacija in nato formalna aneksija Litve STOCKHOLM, 12. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz baltskih držav, da je sedanje sklepanje pogodb sovjetske Rusije z Estonsko, Letonsko in Litvansko v resnici le komedija, ki naj bi pred svetom zakrila resnico, ki je mnogo bolj preprosta. Dejansko gre za okupacijo teh doslej samostojnih republik, kateri bo po vseh znakih sodeč prav kmalu sledila tudi aneksija. Od trenutka vkorakanja sovjetskih čet v baltske države o njihovi samostojnosti ali o svobodi ni več mogoče govoriti. V pogodbah, ki so jih sklenile s sovjeti, je sicer zapisano, da se sovjeti v njihove notranje zadeve ne bodo vtikali, dejansko se je pa na Estonskem že prvi dan po prihodu rdeče vojske poka- zalo, da dosedanji režim ne bo več mogoč. Zato je morala estonska vlada tudi takoj odstopiti. Sovjetski načrt je ta: sovjetske čete bodo s svojo navzočnostjo zaščitnik komunistične akcije in njena vojaška pomoč. Pričakovati je treba, da bodo že v doglednem času sestavljene tako na Estonskem kakor na Letonskem in Litvanskem komunistične vlade. Nato ho sledila formalna priključitev vseli treh držav v zvezo riokih sovjetskih republik, to se pravi aneksija. To pa je bil tudi od vsega začetka cilj Moskve, ne pa iskanje kakih pomorskih in lefaisV-li oporišč, o katerih nihče ne bi mogel povedati, čemu naj bi služile. Poleg vseh mogočih oblik zasužnjavanja malih evrop- skih narodov smo sedaj doživeli na Baltu še najnovejšo, ki je tipično boljševiška. PARIZ, 12. oktobra, »Journal des De-bats« piše, da se je ruski boljševizem sedaj izb ubil kot navaden imperialnem, kateremu je komunistična ideokigija le sredstvo za dosego ciljev. Kdor še veruje, da gre za druge namene, ;e naivnež, ki mu ni mogoče pomagati. V ostalem pa so trockisti že davno povedali, da sedanja Stalinova Rusija spioh ni nič več drugega kakor imperialistična velesila ki se od carske razločuje samo po tem. da se skriva za »višje ideale«, katere pa je dejansko že davno sama izdala Finska pred usodno odločitvijo Finske priprave za obrambo in Danes prvi stik med zastopniki Finske in Rusije v Moskvi apel na Ameriko MOSKVA, 12. oktobra. Finska delegacija pod vodstvom poslanika Pasikivija je prispela semkaj včeraj in se bo danes prvič sešla z zastopniki sovjetske vlade. Ker delegacija nima pooblastil za pogajanja, se pričakuje, da bo po sprejetih ruskih predlogih takoj spet odpotovala v Helsinke. HELSINKI, 12. oktobra. Danes bo imel finski zunanji minister po radiu govor, ki bo naslovljen na Zedinjene države Severne Amerike. Pričakuje se, da bo Finska zaprosila Ameriko za pomoč pred napadom s strani sovjetske Rusije. NEV/ YORK, 12. oktobra. V tukajšnjih vladnih krogih izjavljajo, da so Zedinjene države pripravljene v primeru potrebe posredovati za ohranitev miru na Baltu. Vlada je prejela poročila iz Norveške, Švedske in Danske, da. so tudi te države pripravljene posredovati v istem cilju. NVashingtonska vlada pa bo počakala vsekakor na razvoj pogajanj med Finsko in sovjetsko Rusijo. PARIZ, 12. okt. V tukajšnjih političnih krogih z veliko napetostjo zasledujejo potek finsko-ruskih odnošajev. Sodijo, da Rusija na vsak način razširila svoj bo vpliv Iz baltskih držav tudi na Finsko. V Moskvi sicer izjavljajo, da nimajo glede na Finsko nobenih teritorialnih zahtev, mnenja pa so, da se mora Finska orientirati v korist ruskih zunanjepolitičnih interesov, ki velevajo, da je vse področje vzhodnega dela Baltskega morja zaščiteno pred kakršnim koli neruskim vmešavanjem od zunaj. Pričakovati je, da bodo stavili v Moskvi Finski prav takšno pogodbo obojestranske zaščite v paktu, ki bi predvsem zagotovil možnost Rusije obvladati Aalandsko otočje in nekatere obalne baze južne Finske. Rusija je pripravljena, zaščititi nedotakljivost finske samostojnosti, mora si pa biti na jasnem glede mednarodnega zadržanja sosede, ki edina še drži pozicije pred vhodom v Finski zaliv. Pritisk ruskih čet na finsko mejo je sprožil ne samo v Finski, temveč tudi v sosedni Švedski val vznemirjenja. HELSINKI, 12. oktobra. United Press. Finska je trdno pripravljena braniti svojo nevtralnost in neodvisnost. Mornarica je koncentrirana v Abu. Evakuacija je v teku. Tudi diplomatski zastopniki se pripravljajo na odhod iz prestolnice. Njihove družine že odhajajo na Švedsko. STOCKHOLM, 12. okt. Reuter. Zaradi težkega položaja, v katerem je trenutno Finska, se je vlada odločila, da prostovoljno izprazni del prestolnice. Četrtma prebivalstva je zapustila Helsinki včeraj, druga četrtina ji sledi danes. Finci bodo izpraznili tudi druga večja mesta, tako Viipuri, Tampere in Turku. HELSINKI, 12. okt. Finske priprave za eventuani spopad z Rusijo so gotove. Helsinki so že popolnoma evakuirani, včeraj je odšlo zadnjih 20.000 otrok Iz mesta. Panike ni videti. Mobiliziranih je 100.000 vojakov. Pripravljene so tudi vse protitankovske obrambe. Dvajset ruskih letal je preletelo finsko ozemlje. BERN, 12. okt. Havas. Kakor poroča »Ziircher Zeitung« iz Stockholma, je včeraj prispel tja prvi parnik z evakuiranimi ljudmi iz Finske. Med štiri sto potniki je 150 otrok v spremstvu mater Med Fnsko in Švedsko je pomorski promet zdaj pomnožen v svrho prevažanja evakuirancev iz Finske. WASHINGTON, 12. okt. Vesti, da bodo Zedinjene države intervenirale v Rusiji v prilog Finske, se ne potrjujejo? Anglija ne prizna odsWPJ Vilne Litvi LONDON, 12. okt. Angleška vi H * obvestila litvansko vlado, da jd stati na nobeno delitev Poljske Nemški bataljoni smrti PARIZ, 12. oktobra. Sinočnje vojno poročilo pravi, da je aktivnost nemških patrulj večja, a tudi aktivnost artilerije. Nemške patrulje štejejo do 150 mož. Francozi so zajeli nemško letalo znamke »Messerschmidt«, ki se je moralo zasilno spustiti za Maginotovo črto. PARIZ, 12. oktobra. Francosko vrhovno poveljstvo javlja: Aktivnost sovraž- nih patrulj se nadaljuje, posebno živahna postaja med Mozelo in Saaro. Iz obeh front se čuje močan artilerijski ogenj. PARiZ, 12. okt. Vojno poročilo od davi pravi, da so bile v teku noči sovražne edir.ice na vsej fronti aktivne. Neuradno Javljajo, da se nemškim patruljam ni po- srečilo ujeti še niti enega francoskega vojaka. LONDON, 12. oktobra. S fronte na francosko-nemški meji poročajo zanimive podrobnosti o aktivnosti nemških patrulj. Izve se, da so poslali Nemci v prve vrste tako imenovane »bataljone smrti«, ki so opremljeni z avtomatičnim orožjem in ročnimi granatami. Glavni namen teh bataljonov je loviti francoske ujetnike, da bi potem od njih dobili potrebne informacije za svoje bojne cilje. Razen tega privažajo Nemci na zahodno bojišče vedno večje množine topov, zlasti težkih, ki so že pričeli koncentrično obstrejevati francoske položaje. Bitka nad Severnim morjem LONDON, 12. oktobra. Podrobnosti nemškega letalskega napada na angleško križarko so sedaj znane. Napad je trajal pet ur, nemška letala so vrgla okoli 100 bomb, ki pa nobena ni zadela angleške ladje. BERLIN, 12. oktobra. DNB prinaša poročilo o operacijah nemške vojne mornarice na Severnem morju in pravi, da nemško brodovje 9. oktobra ni prišlo v spopad s sovražnikovim brodovjem, pač pa je na obvestilo nemških izvidniških letal, ki so opazila sovražnikovo brodovje za- hodno od norveškega meridionaia, poletelo tjkaj več letalskih eskadrilj, ba bombardirajo angleške ladje. Nedaleč od Shetlandskega otoka so nemški letalci naleteli na angleške vojne edinice in jih napadli. Kljub strahovitemu ognju angleških topov so njihove bombe zadele cilj, o čemer sta pričali dve močni eksploziji in tudi požari. Nato so se nemška letala vrnila na svoje postojanke. Na srečo so pretrpela samo malenkostne izgube. Od štirih letal sta bili dve primorani se spustiti na nevtralna tla. Hoover za Polfsko NEW YORK, 12. okt. Reuter. Bivši ameriški prezident Herbert Hoover je na proslavi poljskih bojevnikov dejal: »Polj ska bo nekega dne znova vstala«. Havas ne na odstop Vilne Litvi. MOSKVA, 12.' oktobra. je bila prirejena v Kremlju Pos . 'a-čerja na čast litvanskemu z^aJm $ -listru Urbsisu in drugim^ gadje. Večerje so se udeležili Lozovski, Voros.n lotov, Potemkin, drugi sovjetski imenitniki. Pomen koloni; LONDON, 12. An# okt. Reuter. Gavl j pomenu kolonij za Veliko Brl |^ ! minister Malcolm .Macdonald '• a jj imajo Angleži z bogastvom Pe ta, cinka, bakra in drugih P'e vin v kolonijah velike nade na ^ , jim je končna zmaga zagotov K#- naj bi trajala vojna še dalje c junije so veliki arzenali, ki Pr0^. jjS^ večji de! življenjskih potrebščin*^ vega materiaia, kar predstavi orožje v moderni vojni. Le ta ki sloni na neusahljivi poljede Mm rezervi, more povesti do zmage, čil Macdonald. , ffi EGIPT TRDNO NA STRAN' NIK°V „ .„tskiP£ KAH1RA, 12. okt. Havas. EgJ ie # sednik Mohamed Mahmud Pafa nj $ sil, da je Egipt odločno na Prvi sklepi nove poljske vlade PARIZ, 12. okt. Pod predsedovanjem generala Sykorskega, predsednika vlade, je imel včeraj poljski ministrski svet svojo prvo sejo. Da sc pozabijo vsi dosedanji prepiri, in omogoči ustvaritev popolne poljske narodne skupnosti, je ministrski svet sprejel od Sykorskega predloženi zaikon, s katerim se vračajo vse pravice bivšim političnim jetnikom, med katerimi je več bivših narodnih poslancev. Predsednik poljske republike Racz-kiesvicz je ta zakon že tudi podpisal. Na koncu seje je ministrski svet še poslušal ekspoze poljskega zunanjega ministra pred njegovim odhodom v London. Ministrski svet jc slednjič sklenil tudi neke ukrepe glede na poljsko trgovsko mornarico, katere skoraj vse edinice stoje vladi na razpolago. LONDON, 12. okt. Novi poljski zunanji minister Zaleski je obiskal lorda Halffaxa. Poljska vlada v Parizu je vrnila državljanske pravice vsem političnim obsojencem, razen 6 poslancem. RAZMESTITEV SOVJETSKIH ČET PO ESTONIJI TALL1N, 12. oktobra. Tass javlja, da se delo mešane komisije za izvedbo medsebojnega sporazuma z uspehom nadaljuje. Včeraj je bil podpisan protokol o razmestitvi sovjetskih čet po Estoniji in v pomorskih oporiščih. RUSKE BOJNE LADJE V TALLINU TALL1N, 12. okt. V pristanišče so danes prispele tri ruske križarke in izstrelile v pozdrav 21 strelov. Estonske obalne baterije so pozdrav vrnile. ŠVEDSKA SKRB ZA VARNOST STOCKHOLM, 12. okt. Havas. Minister za državno obrambo je v parlamentu na interpelacijo nekega poslanca izjavil, da ostane pri že sklenjeni zgraditvi dveh novih oklopnjač v svrho obrambe švedskega obrežja. Vendar krediti 37 milijonov kron, ki so preračunani za vsako oklopnjačo, najbrže ne bodo zadostovali. ZA NEVTRALNOST ŠVICARSKEGA JAVNEGA MNENJA BERN, 12. okt. Švicarsko vojaško poveljstvo jc vsem častnikom in vojakom naložilo, civilnemu prebivalstvu pa priporočilo, naj se ogibajo javnega izražanja svojega mnenja o tujih državnih poglavarjih in narodih. ZAPLENJEN KOMUNISTIČNI LIST V ŠVICI BERN, 12. okt. Komunistično glasilo »Freiheit«, ki je prineslo neki članek, prejet od neke sovjetske agencije, je vojaški poveljnik Basla dal zapleniti. TUDI KITAJCI DEMANTIRAJO LONDON, 12. oktobra. Kitajski poslanik v Londonu je zanikal vesti o vkorakanju ruskih čet v Kitajski Turkestan. Romunska načela za mir BUKAREŠTA, 12. okt. Rador. List »Timpuk razmotriva zadnje govore Hitlerja in Daladierja in pravi, da mora trajna rešitev obstoječih mednarodnih problemov upoštevati načelo gospodarske or ganizacije, ki ga je poudaril Hitler, in načelo pravice, ki ga je poudaril Dala- dier. Vsi narodi želijo mir, toda mir jc odvisen od 'trajnega in pravičnega te melja, ki bo močnejši od tega, kar je za- snovano na sili. Romunija pričakuje polnim upanjem ustvaritev takega odrešilnega medsebojnega razumevanja. RUSKO-ANGLEŠKO TRGOVANJE LONDON, 12. okt. Med ruskimi in angleškimi predstavniki je bil sklenjen sporazum o izmenjavi ruskega lesa za angleški kavčuk. Rusi so blago že pripravili }»v, severnomorskih. pristaniščih. Borza. Curih, 12. okt. Devize Pariz 10.1750, London 17.%, Newyork 445.50, Bruselj 74.50, Milan 22.50 Amsterdam 236.62, Berlin 177.50, Stockholm 106.15 ,Osk> 101.15, Kopenhageu 86, Bue nos, Aires, 105.. kr^cij in da bo z vsemi sna v svt gel k zmagi demokratične m -jj OBSEDNO STANJE V E KAHIRA, 12. okt. Štefan'1. K,#* lamenl jc izglasoval včeraj glasitvi obsednega stanja. FRANCOSKE ZAPLENITVE BANDE , jtf-F PARIZ, 12. okt. Havas. Fra“ narica je na področju gospo jetv kade dosegla do 10. oktob jjfl j he: Skupno je bilo zapleni Jjajy ton blaga in predmetov, in predmetov, ^ * kontrabando. Od tega odp £ ion na razne rude, 40 tisoč toi^ in 30 tisoč ton na gorivo ^ NOV NF.MŠKO-BOLGARSK1 SOFIJA, 12. ok‘. Bolgai^a,e koL. agentura poroča: Včeraj pogaLr bolgarsko-ncmška frgovr«^ ^ ^ Sklenjeno jc bilo več dopo 0go$ rov k že obstoječi trgovin , 0 klirinški sporazum. ŠVICARSKE VOLITVE BERN, 12. okt. Havas. midj, vodje so se sporazumeli ^j. - r 25 kantonih. Volivna |!JI. VVJUVU« bo tedaj izvedla le v 1^. spori ___________________ 1 a že vnaprej dosedanji Pri ostalih kantonih bodo izbra .^tji. ^ \Mi._mrfM Hrtsprlanii pf®d LET« ODPUST STAREJŠIH -J ZERVISTOV V FRA^ PARIZ, 12. okt. Pr£dse parlamentarnega -nal ~ z#1 nistrskega predsednika’ VPra ifi' letniki odpustili iz v?!, J0dn preučava in bo naibrze^^/' 4 — aČtR 5*0 je °ta ----------iTobla^0 ijiv‘j. Mariborska napoved- bi!a,f C, vetrovno vreme. Včeraj .^a ?.*> -nam . „63 > bil« toplota 9 stopinj, danes n/V" dane= dne 9. Padavin od včeraj 5.8 mm. Rooseveltova večina nara 0 ■J VVASHINGTON, 12. oktobra. Avala. Senator Clark iz južnega Missourija, ki je odprl debato o nevtralnosti, se je zavzemal za to, da ostane pri prepoved; izvoza orožja. Njegov z vsemi izolacio-nističnimi argumenti podprti govor je trajal štiri ure, a poslušalo ga je le malo senatorjev. Senator Barker, ki ga smatrajo za demokratskega disidenta, a je prešel na stran vlade, pa ic z odkritim in objektivnim govorom podprl zunanjo politiko prezidenta Roosevelta. Ta senator je prvi, ki je zagovor Pittmanovega predloga prenesel na realistična tla in prvi, ki je opozoril na ideološko zanima-nest ameriškega naroda v evropskem konfliktu, ne da bi pri tem izrazil željo, naj bi USA sodelovale v tem spopadu na strani Velike Britanije in Francije. Pre- poved embarga, je s® prednost eni od vojskuj seda®, % na škodo zaveznikov v j8vo^v, t, Prepoved izvoza orožja podaljšujoč ^"IL^epr^S čim je sedanji zaiL°"ta(1ijl, ^ "J 1 -—a. na, s katerim se fav°r'^‘ paP^je>^ Franciji in Veliki ti* jenje nacionalnega s obdr^Lj(J C/ l\° doklej niso upali Prld a‘^,na- 5°Jol' nobenega opravRi,a Za. a g06^ p „a,S katerim se .<>> Bakcrjeva izvaja' sentezi °.(f) sten vtis na deniokr« - ^ sc ^ / ziji nevtralnostnega f cjonist®*{e ic izncimdil tudi ^ r davno -poskušali Prl mllehiu’ nike na ta teren, v tukaj lahko potolkh Milijonski krediti Jugoslavija ima 540.000 ko]^ so ^ionske škode, ki jih vsa- 2nane ^ Povzročijo pomladne in jesenske P. na drugi strani pa je pri nas [^Produktivne zemlje, ki bi se jo javiti z melioracijskimi deli bnl Se^ se 3e pri nas na tem čaj, da ma'° storilo ter je bil skrajni !»’ua Je 1 - za potopljeno zemljo ha zamočvirjene neproduktivne zemlje — SNeve melioracije !b Taciicii' v'ada Pristopila k večjim me ‘iškim jn drža , regulacijskim načrtom. V Vl ie okrog 640.000 hektarjev ie zatnočvirjene in slabo produk-ii' j.,. 3C> ki bi se lahko z melioracij- lulj rjpl* Ui IdUtkU h IllCilVldL;' 2at0 ' z°°ljšala ter postala plodna. Imeliof6 3e vlada odločila, da bo dala lioračnr,3?18^^23 ton d a do 80 odstotkov <5 2a 5lVSOlte za dela, ki se bodo za-^ji pred poplavami, pri regu- PSušp za gradnjo vodovodov in *iloženVanie zemljišč. Do 60 odstotkov ty)l!0 2a e. Proračunske vsote pa se bo Va ? pr' namakanju zemljišč, za %p,.Slzvodo, če bodo banovine iri % S,n Sčaip* d?6 °bvezale, 'da bodo dela do- e občine prispevale ostalo e’ P; :eSa 'imi obrestmi, snidenje celotnega načrta aa je ^facikirrav tako se bodo dajala iz me-3 <5«ega_ ..... . ..... ! 3 °dstotnf ^°nda dolgoročna posojila sedanja razpoložljiva proračunska vsota vsekakor premajhna. Zato se bo v teku šest let izvršilo samo toliko del, kolikor se jih bo moglo s sedanjimi proračunskimi sredstvi. Za posamezne banovine so predvidene naslednje vsote: 51,050.006 din za dravsko, 137,167.000 za Hrvatsko. 33,956.000 za vrbasko, 33,520.000 za drin-sko, 60,624.000 za zetsko, 48,428.000 za donavsko, 54,477.000 za moravsko in 55,000.000 za vardarsko banovino. Ministrstvo za gradnje je izdelalo tudi načrte za gradnjo najpotrebnejših objek- tov za kraje, kjer ni po več mesecev na leto vode. Za ta dela je predvidena proračunska vsota v višini 478 milijonov dinarjev. To proračunsko leto je dala vlada na razpolago banovinam posojilo od 50,000.000 din, ter so posamezne banovine dobile: 5,900.000 din dravska, 15 milijonov 9.000 Hrvatska, 4,482.000 vrbaska, 5.110.000 drinska, 6,190.000 zetska, 3 milijone donavska, 5,000.000 moravska in 5.300.000 vardarska banovina. Predvidevajo se tudi regulacijska dela na Savi od Siska do Brežic. Čim več gozdov, tem večja varnost po Gozdovi in gaji so važnega pomena v našem narodu in gospodarstvu. Važni so pa tudi iz državnih interesov. Zato je treba v najširših ljudskih plasteh razvijati ljubezen do gozdov. Državni odbor za propagando pogozdovanja je skupno s svojimi banovinskimi in okrajnimi odbori, šolami, kulturnimi, športnimi, prosvetnimi in drugimi društvi sklenil, da bodo v naši državi vsako spomlad in vsako jesen dnevi za sadnjo drevesc in za propagando pogozdovanja. Letošnjo po- mlad so samo ljudske šole nasadile okoli 2 milijona sadik raznega gozdnega in drugega drevja, to jesen bodo dnevi sadnje in propagande za pogozdovanje od 22. oktobra do 5. novembra. Gozdovi so važni tudi pri obrambi države in potrebni za zaščito vojakov kakor tudi civilnega prebivalstva. Letošnji dnevi sadnje drevja bodo pod geslom: zasadimo drevje, gaje in gozdove, ki nam lahko služijo za obrambo pred zračnimi napadi’ *ervni častniki za složnost in odinstvo ItJfeže ,enje Pošilja v objavo: km ir:Vrvnih oficirjev in ratni- Pki _ oficirjev VE.. p°do db o rov Udruženja re- kts 11» ®KaT“'JCV *n ratn’kov v Celju, “IjjJ .riboru in Ptuju so se sestali Aleif* mučeniške smrti Viteškega ^ ski. Sandra I. Zedinitelja v Ljublja- ter ° njegov nepozabni Hie„ 0^n°ve zaobljubo, da bodo W jtovemu C^!g>vo Ve izročilu, čuvali in nadelo, ki ostane ideal osv-ero pozna žrtevpolno bor-, V f, ^’tev in zedinjenje našega u e'1 težkih trenutkih so- njiho-fc'v°5i.b • y ^el* kralja Petra II. fc.-jažonn,lt! izvršitelja idej, za katere Izvije •n’ Viteški kralj žrtvoval H ? da losijo kot vodje oboroženega v vojni najtežje breme in največje odgovornosti, kar jim nalaga dolžnost, da tudi kot državljani v miru zasledujejo pozorno vse pojave v javnem življenju, izražajo rezervni oficirji — člani lldruženja rezervnih oficirjev in ratni-kov v Slovenit željo in pričakovanje, da se ves narod najde v sedanjih usodepal-nih trenutkih v slogi in edinstvu ter rla zapostavi vse notranje spore, ki slabijo njegovo moralno odporno silo; da se vsa nacionalna in politična vprašanja rešujejo predvsem iz vidika, da se okrepijo vezi solidarnosti in vzajemnosti med vsemi deli Jugoslavije tako, da se zlasti Slovenci še trdneje povežemo s svojo narodno državo, katere enotnost, moč in neokrnjenost je najtrdnejše jamstvo našemu narodnemu obstoju in boljši bodočnosti v svobodi in napredku. *6aden zastoj v denarnem obtoku s’ey ^ Narodne banke z dne ijj&S 5 j* » na*,Vekk. Denarni obtok se je ijV bs&?el žavi 011 22. avgusta dalje OWasl 1-760 milijonov dinar-'V3 ra7,f deilamega obtoka so po-'l(i kitijr, a, Pos°iila v smislu najno-uredb- ki 50 znašaia V* ludi farjev. Na povečanje je in Za“teva naše industrije po V’ Če c , Potreba naših denarnih iNiŠe J^i vidni. pree-T°5°^il'0 Narodne banke „ v 0 vrednosti zlata in o i* le naXnaše valute. Kilogram zlata več zelo zanimivih dej-, se kaže nenaden zastoj ,.oku> ki io bil zadnje te- aaše ^st^oij do ca'ute se po zakonu raču-.^i šata 1 0 dinarjev. Stvarna vred Sttvarna J?«*8- mn°s° veČ3a kakor'. 'atistiki v Podlaga naše valute ^ Na: ' s 30.05%. Tudi zlata podlaga se je nekoliko zvišala, saj je bila naša valuta še do nedavnega krita samo z 28.88%. Zlata podlaga predstavlja vrednost 3 milijarde 179 milijonov dinarjev. o Iz Pake so pri železniškem mostu v Pesjem potegnili utopljenega 42-letnega kmeta Franca Obla, ki je najbrže napravil samomor. VELIK METEOR V BOSNI Šele nedavno smo poročali, da je padel v Bosni velik meteor, ko nam sedaj poročajo, da je te dni blizu Gorazde veliko nebesno telo razsvetlilo celo pokrajino in padlo nekje jugovzhodno od Gorazde na zemljo. Na označen kraj se je podala posebna znanstvena ekspedicija, ki bo skušala meteor izkopati. Celje c Za okrajnega načelnika v Celju jc imenovan dosedanji dolgoletni politično upravni pristav pri okr. načelstvu v Celju g. Adolf Reya. c Vojaški grobovi, katerih je na mestnem pokopališču par tisoč, so nujno potrebni očiščenja za praznik vseh mrtvih. Ce bi se z delom takoj pričelo, bo komaj končano do 1. novembra. Grobove je popolnoma prerastla trava in bo temeljito očiščenje potrebovalo mnog očasa. c Pogreb v Metliki umrlega notarja Franja Ranta je bil včeraj popoldne na okoliškem pokopališču v Celju. c S trgatvijo so pričeli te dni tudi vinogradih v celjskem okolišu. c Borza dela. 10. t. m. je bilo v evidenci 371 brezposelnih in sicer 246 moških in 125 žensk. 1 t .m. je bilo v evidenci 370 brezposelnih, 239 moških in 131 žensk. c Delo dobe pri Borzi dela: 50 rudarjev za dela pri dnevnem kopu v rudniku Ivanjici pri Užički Požegi, 5 hlapcev, 3 čevljarski pomočniki, 1 mizarski pomočnik, 6 kmečkih dekel, 1 sobarica, 10 kuharic ,6 služkinj, 1 natakarica in 1 vzgojiteljica. c Nevaren tat in vlomilec aretiran. V Beogradu je bil aretiran Vojislav Milic. Priznal je ,da je letos v Celju izvršil tri tatvine in sicer v hotelih „Zvezda“, „Beli vol“ in „Union“. Med drugim je ukradel tudi več 1000 dinarjev gotovine. Aretiranega Miliča bodo predali celjskim oblastem. c Zaradi tatvin in vlomov se jc zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Celju že enajstkrat radi tatvin kaznovani 27-letui pekovski pomočnik brez stalnega bivališča Konrad Kapun. Letos je z nekim Žnidarjem vlomil v stanovanje šol. upravitelja v Stari vasi pri Bizeljskem ter odnesel več raznega blaga. Oba vlomilca so zasačili, Kapuna se je posrečilo prijeti, Žnidar pa je ušel. Kapun je bil obsojen na eno leto in en mesec robijo. Plut p Otvoritvena predstava. Jutri bo v Mestnem gledališču otvoritvena predstava „Kralja Epida“, Za to znano starogrško dramo, ki poraenja začetek evropske kulture, vlada že precejšnje zanimanje. p Preminula je ga, Frančiška Urbančič na Srbskem trgu. p Pogorelo je gospodarsko poslopje Marjeti Šalamun v Sitežu pri Stoprcan. Škode je 12.000 din in ni krita z zavarovalnino. p Motnje v trgatvi. Neprestano deževje močno moti glavno trgatev, ki se zdaj vrči Halozah. Grozdje je pričelo pokati in izgublja na sladkorju. Sedanja mokrota najjveč škoduje vinogradnikom. Važno opo Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. , Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. Skladovnica drv zasula delavca Strašna nesreča mladega očeta nepreskrbljenih otrok v St. liju . _ r°dne banke računana jpri)*ca tramvajski vo- vr, dtu j Janške Maloželezniške .;0*, hi , uSotovilfl 7 in,uh tram- Včeraj dopoldne se je zgodila v Cerša-ški tovarni lepenke in papirja na Sladki gori strahovita nesreča, katere žrtev je postal mlad 331etnl delavec Avgust No-v a k, oče dveh nepreskrbljenih otrok. Delavec Novak je bil z drugimi delavci vred na delu pri podmikanju v visoke skladovnice naloženih drv za kuhanje. Zaradi zadnjega deževja pa so bila drva premočena. Docela iznenada, še preden so mogli delavci to opaziti, se je zrahljana skladovnica zaradi izpodmaknjenlh drv nagnila ter se zasipala. Drva, ki jih je bilo nad 10 vagonov, so pokopala Novaka, ki je bil v kritičnem trenutku tik pod skladovnico. Delavstvo, med katerim reševanjem delavca izpod zmočenih dr v. Posrečilo se jim je šele po eni ,nri rešiti delavca. Nesrečnega delavca so odpeljali takoj v lij, kjer mu je nudil prvo pomoč banovinski zdravnik dr. Bačar. Delavec se je zavedal, imel je zelo nevarne notranje poškodbe ter močno poškodovano hrbtenico. Poklicani reševalci iz Ma-ribojut*so ga naložili na avto ter ga nekaj je bil tudi delovodja^,je takoj začelo z, j>o poldnevu pripeljali v mariborsko bol- nišnico. Novakove poškodbe so pa bile tako težke, da je še nekaj pred polnočjo izdihnil. v«'.e'hni iTJa.nskc Maložc lepih vozovni bili V T '"!wl . — le dni kolavdi- inah° 'n K‘cer v >-4r Nravstvenega svetui- (V načelslvit v M ur. SsMi i“vani» br«gorc.. k' Ca,,itts!Ua*kih obratov, b&la za kruli, meso in ^tiii Živii i , tujcem pripadajo rk- sVei loa«v a,_ iaJ * Vir sreče „Puln|k* Marija 5°)i Ptuj Vas vabi. - Prvo _ zre»%to1; državne razredne loterije z e , ng. rt okt. Srečke so še- v veliki izm polago. sve®$& m. Eksperimentalni večer Gvzfzl Drevi ob 20.45 bo nastopd .j $ s' kinu mojster okultnih ved Sveng jim medijem Mme Elis- biv0' Še o mariborski radijski postaji svojo gramoznico in je zato stavila od- Odbor za postavitev relejne radijske postaje v Mariboru je dalje časa iskal primerno zemljišče izven mesta. Prvotno se je odločil za Pragersko, vendar pa so ta načrt opustili, ker leži kraj mnogo niže od Maribora in ker se niso zedinili v ceni zemljišča. Nato so se •odločili za tezensko gramozno jamo blizu opuščenega pokopališča na Teznem. Izgleda, da pobreška občina ni preveč voljna prodati Kino * Esplanade kino. „Roža“, film odlične kvalitete in sijaju ^ jS.^ * Grajski kino. Danes ob 1 ■$? ____________________________________ __ uri zadnjič „Po ovinkih jftl boru z“apostavitev radijske postaje pre- j jfc cej visoko ceno. Te dni pa je prišlo v tem j * Kino Un-0;)> Do vkIjučno P^t * vprašanju do preokreta. Odboru so po- bimkanje“ v glavni vlogi Gary u nudili naprodaj svoja zemljišča tezenski Katharina Hepburn, posestniki Koler, Potočnik in Vrecel. Ta kompleks, ki meri 10.000 kvadratnih metrov, leži med gramozno jamo in Trubarjevo ulico. Imenovani posestniki zahtevajo .20 dinarjev za kvadratni meter. Regulacija Pobreške ceste Mestna občina že dalje časa opravlja regulacijska dela na odseku Pobreške ceste med Kralja Petra trgom in Tržaško cesto, ker je samo ta del v njenem območju. Znani zid na tako zvenih »turških šancah« so porušili. Prostor med cesto in ■magdalensko cerkvijo so zasuli ter tako odpravili strmino na severni strani. Vodovodne, električne in plinske napeljave Racffo Petek, 13. oktobra Ljubljana: 11. Šolska ura; *'sy “oO■ 13.20 „Pod lipo';, RO; 18. CT^O); m Seja mestnega sveta bo drevi ob 18. uri v mestni posvetovalnici. m Poročili so se stavbeni inženir Karel Glaser in Ernestina Čerin, žel. nradnik Albin Lajnšič in uradnica Terezija Godec, zaseb. uradnik Miroslav Šumer in Ana Hilgert, ter posestnik in gostilničar Josip Iliade in Marija Waldhuber. m Zadnji rok! Samo še do sobote, 14. t. m. dopoldne imate časa, da plačate svoje srečke državne razredne loterije, če izgubiti pravice do eventualnega Rdi .......... nočete dobitka. Kdor pa sploh še nima srečkf, naj hiti v našo hišo sreče, bančno poslovalnico Bezjak, Maribor, Gosposka ul. št 25, kjer je še nekaj srečk na razpolago*.. Opozarjamo na to, da bo že pri prvem žrebanju 14 .t .m.-izžrebanih mnogo večjih dobitkov. V ostalem glej oglas naše hiše sreče v današnji številki „Večernika“! m Merica krompirja po 11 dinarjev« Doslej so prodajali v Mariboru merico krompirja po 6 do največ 7 din. Zadnje Iz Puccinijevih oper (plošče),'.-d#.-cert RO; 21. Dela domačih sK ji so m tem odseku Pobreške ceste že pre- JlSinsS®S&| stavam Sedaj preurejajo cestisce, ki bo cert; 19.50 VVagnerjeva opera >’SV° Ir tlakovano z granitnimi kockami. Preosta- IzoIda“. — Bruselj I.: -^^foni^^iH' la strmina nad cesto proti cerkvi bo po- lconcert •— Ankara: ^.lO Si si[Cfo $ sejana s travo, na vrhu pa bo zgrajen nizek zid iz neometanega bresterniškega ganskega orkestra. — Bubar®’! K«f if kamna. Od ceste proti cerkvi bodo zgra- sovirski koncerL — Milan: ^ š' drli široko stopnišče, tako da bo ta mestni del dobil 'po končanih delih lepše lice.____________________ Mariborsko gledalli*0 ^ Četrtek, 12. ob 20.: Neopravi^n ^ dni pa je cena krompirja znatno poskočila. Tako so v soboto nekateri okoli-liški kmetje pi-odajali na trgu merico krompirja celo po 11 dinarjev. Visoka cena je najbrže posledica slabe krompirjeve letine. m_ Iz kaznilniško službe. Paznik Ivan ITor/en je premeščen iz Maribora v kaznilnico v Stari Gradiški. Milulin Veljovič, iz Maribora v kaznilnico v Požarevcu; v mariborsko kaznilnico je premeščen paznik. Marko Ilijaševič iz Stare Gradiške. Napredovali se v tukajšnji kaznilnici pazniki Svetislav Radovanovič, Branislav Jovanovič in Oton Lešnik. m Kolo je nekdo ukradel delavcu Viktorju Jugu izpred gostilne v Mlinski ulici. Ukradeno kolo je znamke \Vaffenrad z evidenčno številko 24093. m Stare groše dajejo nekateri brezvestneži namenoma namesto novih kovancev po 50 par, ker so slični, po velikosti m barvi. Petek, 13. Zaprto. . Sobota, 14. ob 20. Celjs^1 j letoSnj'a fjlfv ,Navihanka1* — prva — 3 novost se kot novejše, P0'?-m*, sprejelo delo skladatelja tudi P ko priljubljenih čeških oper Ion ,vseh zaljubljenih patron 0gn goro zeleno"' pod vodstvom ,,riprav Iiai-astovičevi režiji že pridu0 1 premiero. Friderik Veliki je v tnirnf^1 delil nekemu častniku voja*K nje. častnik je dejal: to t —^Veličanstvo, ne upam s^' v red, ki se ga lahko dobi sani ^ ^ — Le vzemite ga, je dejal r vas ne morem začeti vojne- Kritičen položaj brezposelnosti v Marib^ Kritičen položaj, ki je. zavladal v Evro-, se pozna tudi pri statistiki brezposelnosti. Vsa, tudi velika podjetja, zmanjšujejo obrate in omejujejo število uslužbencev. Iz dneva v dan raste število brez poselnih, ki trkajo za pomoč na občinah na Borzi dela. Na število brezposelnih so vplivale tu-razmere onstran meje. Pomladi je od-veliko število naših poljskih delavcev sezonsko delo v Nemčijo. Zaradi voj-v katero je Nemčija vpletena, so mnogi naši delavci zapustili tujino in se vrnili, število brezposelnih se je zato'povečalo. Meseca septembra se je prijavilo pri Borzi dela v Mariboru 826 brezposelnih, pi in di šlo na ne in sicer 519 moških ter 307 žensk. Tako velikega porasta brezposelnosti v Mariboru že dolgo ne pomnijo, kar gre predvsem na račun sedanjega mednarodnega položaja. Največji porast brezposelnosti je opaziti v skupini poljskih delavcev, ker se vrača vedno več sezonskih delavcev iz Nemčije. Mnogo brezposelnih je tudi v tekstilni stroki, ki ustavlja obrate zaradi pomanjkanja surovin, in med pomožnimi delavci, zlasti stavblnci, ker je gradbena delavnost manjša. Konec septembra je bilo pri Borzi dela v Mariboru v evidenci skupno 1312 brezposelnih, od tega 870 moških in 442 žensk. — Borza dela je pretekli mesec izplačala 66.722 din brezposelnih podpor. Kvalifi- cirani delavci so dobili re, brezposelni uradniki P nr„5 din. Septembra je bilo 190 benih mest, Borza dela pa p v 101 primeru. , Cvrceti> Ker je pomorski promet a # r bava surovin skoraj P°P°rtl3 n*'’0 ^ Tovarne so navezane ve. n(>šle-ve, ki pa bodo tudi kmalu P se mnoga mariborska podjetJ , ^si\ }r jevati obrate. Redukcije f utemeljujejo s pomanjkanj ,.B je D^, tc radi česar trpi naša indus delavstvo. Če se razmere z sr ^ bodo izobljšale, bo estalo še mnogo delavcev z druz Wvpst» Likvidacija veleposestev v zasedeni Poljski ^vstvena in higienska zanemarjenost okupiranega ozemlja — Ruska pomoč kmetom . ^ Vel!iko naglico likvidirajo vele- &&]ji>a.v .okupiranem delu Poljske. V , 1J1 'n zahodni Ukrajini, deželah, V ske v zdravstvenem in .higienskem pogledu silno zanemarjeni. Kot primer zapuščenosti v tem’ pogledu se navaja Vilna, kamor so Rusi takoj po okupaciji poslali več zdravnikov-specialistov, da bodo uredili nove ambulauce, laboratorije in bolnišnice. V zasedene pokrajine so poslali Rusi že doslej nad 4.00 zdravnikov, med njimi posebno zobozdravnike, ki bodo od vasi do vasi brezplačno zdra-vili boli?ike. V stari Rusiji je zaradi vpoklica poljedelskih delavcev-speciaMštov pri traktorjih vstopilo mnogo deklet na njiltoiva mesta. Blizu 113.000' mladih Rusinj se uči upravljati poljedelske stroje, največ teh je v Ukrajini, žitnici Rusije. Rusi računajo, da bo tako pomladna setev minila brez ovir, kolone izučenih poljedelskih mehaničark bodo s svojimi stroji, kakor poročajo iz-Moskve, prispele na pomoč oranju v zasedenem delu zahodne Rusije. Zlato poprsje cesarja Antonija Pija ^&ls!a KNEZ RADZ1WILL. 6s K V2 rok koIllo^ov- r.v tefg 1 prihaja, v poštev, bo šele kSo^na. Veleposestniki nam-vo^lc z Nemci in vkora-ŠZ3iiboV spl011 u*^ scJali ozimine. Na n|<>slaiistvo iz Moskve je l' a so bili vzhodni deli Po'.j- % Švica se imeiiuje po latinsko Heivetia, in sicer po nekdanjem ljudstvu Helvetov, ki jo je naseljevalo. Rimski zgodovinar piše, da je bilo v prvem, stoletju pr. K. središče Helvetov mesto Aventicum, od katerega se je- še vse do dandanes ohranil kraj Avences, nemško Waadt, ki leži na zahodu v obmejnem kantonu Vaudu. To mesto je bilo in je še vedno kraj neumornih arheoloških iskanj, ki dokazujejo, da je Aventicum bik v starih časih na visoki kulturni stopnji. Nedavno &o>' pa tam izkopali starino, ki je nedvomno brez primere. Pri čiščenju'starega rimskega kanala so-namreč našli v blatu po-prsje rimskega cesarja Antonija Pija, visoko 33 centimetrov in napravljeno Iz čistega zlata. Kip tehta 1.65 kg. Vsi dose- danji znani kipi starih- rimskih vladarjev so napravljeni iz'kamna, brona ali kake druge snovi, nobenega pa arheologi še. niso odkrili, ki bi bil iz zlata, kakor je ta. Kip je znotraj votel, predstavlja pa kljub temu veliko vrednost, a še večjo kakor zaradi zlata zaradi svoje umetniške vrednosti. Cesar ima čez ramena ograjeno tuniko, na prsih pa Gorgonino glavo. Nad nizkim čelom so kodravi lasje, oči so široko odprte, brada pa je pristrižena. na znani rimski način. ■ Cesar Antonij Pij je vladal od 1. 138. do 161. kot naslednik Hadrijana. Z njegovim imenom je združen velik razvoj rimskega prava. Bil je zaradi svoje pravičnosti in poštenosti zelo priljubljen vladan pomanjkanje teka, lahko sežeš po drugi Shrani. Pomni: vsako hrano-, posebej še saajt, vedno-dobro prežveči! Kdor motnje, v trebuhu zanemarja, lahko podleže boleznim, ki mu bodo vzele zdravje in ga spravile v grob. • Več pozornosti želodcu in črevom! V sadni sezoni se rado primeri, da ljudje zbole na želodcu in črevih. Posebno neoprano sadje je večkrat vzrok, da ljudje bljujejo. V takem primeru je najbolje, da čiinprej izpraznimo, želodec s pomočjo ricinusa. Kdor težko pije ricinusovo- olje, naj ga primeša malinovcu in izpije. Skoro nato sc bodo čreva temeljito izpraznila. Lezi v posteljo in popij čašo dobrega, vročega čaja, najbolje kamil-čnega. 24 ur se potem posti, da se čreva temeljito pozdravijo. Piješ lahko medtem tople pijače, nikakor pa .ne črno vino ali sadne sokove. Na trebuh deni tople obkladke,. da toplota pospešuje zdravljenje Črevesnih mišic. 1,6 karte na Češkem in Moravskem v°tw!J.redbe z dne 27. septembra rte moravskem protektoratu t .itd nVTleso’ ,1,ast> kruli, mleko, ,|Q teden- ene so naslednje koli- m!?6 38onrn!ahla Poraba 2900 gramov, : SOo ,;a3te^i delavci 4800 gr. \ |“r,Za normalne konsumen- CktW onnUtii 4eca od 6’ do R le' ^ ^jšo ri sr’ za delavce 1200 gr, ^ VZT deco 250 sr. Mast: 210 gr, za težake 330, za delavce z najtežjim poslom 675 gr, deca izpod 6 let 80 gr masla, deca’od 6. do 14. leta dobi 200 gr masla in 100 gr masti. Mleko: normalno pol litra na vsakega, deca'izpoid 6; leta četrt litra. Sladkor.: 400 gr na vsakega. Dalje je določeno za posameznika 150 gr riža ali makaronov, 40 gr kave in 160 gr kavnih dodatkov (namesto kave se lahko vzame tudi 5 gr čaja na teden). Naslednjega dne je najboljša dieta z jabolki. Prežveči dobro do pol kg opranih, presnih jabolk. Ne mešaj to hrano z drugo, jabolka bodo v kratkem uredila prebavo. Zmleto medicinsko oglje, ki ga v obliki praška vzameš trikrat na dan po en ali dva, pospešuje delovanje črevesja. Šele kadar preneha zavijanje v črevih in IVERI Ker so ščuke v vodi,, morajo postrvi biti vedno oprezne. Brez te vodne roparice, bi male ribice dremale in poginile od dolgočasja — Če bi ne bilo na morju vetrov, ki v zibu r-kajo valove, bi se voda ustalila in usmradila.kakor vsako drugo, močvirje.... ; Če-bi človek ne imel v življenju najrazličnejše neprrlikc, ki ga ženejo v boj in delo,, bi se polenil-in podivjal, kakor vsaka; druga žival... Literat je človek, ki skuša uporabiti čim več besed zato, da bi čim manj po-vedal. Kdor ne koristi ljudski skupnosti, ali kdor Vsaj ne pazi, da ji ne bo v škodo, ta ni vreden, da živi. — Palačinke so danes nekoKko trde, dragi! — Nič ne de, poskusila jih bova na gramofonu! ; Naši španski dobrovoijci se bodo vrnili šanje končno rešilo, je naša Vlada sklenila dovoliti povratek naših državljanov v domovino. Vsem španskim dobr-ovolj-cem so izdali predpisane potne liste, s katerimi se bodo lahko neovirano vrnili v Jugoslavijo. Znano je, da se je borilo v španski državljanski vojni večje'število naših državljanov, ki so se brezposelni potikali v tujini. Po končani španski vojni se je večina naših dobrovoljcev naselila v Franciji, kjer so bili odpravljeni v razna koncentracijska taborišča. Da bi.se to vpra- Ifazno opozorilo! V časih, ko morajo uprave listov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej al! pa sproti poravnavati, Je nemogoče, da bi zaostajali naročniki z naročnino za liste. Zato prosimo cenjene naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernlk« po poštni položnici, da svojo dolžnost napram listu brez odloga izpolnijo ter nemudoma nakažejo zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo prekinjeno prejemanje lista. UPRAVA »VEČERNIKA« epoole ROMAN 38 V k dejal1dobro je bilo miš- voriti o svojih neposrednih, načrtih in na- ’ nr ^ ..........! — menih; toda čeprav jc'bil Gunnarsson notranje že pripravljen, pristati na vse, se je vendar upiral, da bi to spremembo pokazal. Drsal je z nogami in mrmral predse ter dejal, da si bo to stvar še enkrat premislil, in Ericsson, ki o končnem izidu stvari prav nič več ni dvomil, ga je lahkega srca zapustil in odšel domov. Bila je že deveta večerna ura, ko se je Magnus vrnil z lova. Ericsson Še ni jedel, in oba moža sla skupaj sedla za mizo drug drugemu nasproti. Magnus je bil slabe volje. Sploh je rad godrnjal in zabavljal' na jed. Islandski krompir res ni dosti vreden, zelenjave je malo, meso je Trdo, in nikakega kravjega, temveč Samo kozje in ovčje mleko je mogoče dobiti. Toda riba jc tako odlična, da nadomešča vse ostale pomanjkljivo-•,* j •“sen " ’ -v.- sti, kajti na vsem svetu ni takih rib, ka- Žr°> Se n. a kršne živijo na obalah Islanda. Preden je začel ao- Toda tega večera jc bil Magnus tako UUBEZGN mornarja ericssona ^tu, ^at —‘““UMuii je uuucr i tk,^areiši il . ,^ePim položajem v kakor da govori sam s ndmuudsson je dober ne !?, 0c^ vas> *°da končno °reiuo vsega zahteva- f »f«. da ste prišli JSlk? Ugotovi ’ se zaročite z a fliSa’ denar priliko- in za-Lfia . !„ namenili, o tem, Kmisli in 5e namerava. N2w. tovarno ■'Oh.-vMv, v«?. , misel, ki se je ^ Dampt baviI z nio -> Hrf Svo»imi orKanlziral; Oud- I « UtUi : J. I Zas^areIim> metoda-i ’ Iv,1^ in i ’ z^^al bo zvezo ustanovil zastop- tani >1 ie^agen Drcvoz blaga v Lei- siten, da je celo o najizbranejših ribah menil, da niso užitne. Ericsson njegovega brbljanja sploh ni poslušal. Zaposlovala ga je misel, kako bo neki Magnus sprejel novico, ki mu jo ima povedati. Sklenil je, da mu jo pove takoj. Čakal je, da prijatelj poje; potem je vstal, si prižgal pipo in sc vrgel na posteljo. »Magnus,« pravi, »s Švato sem govoril.« Magnus je sedel še za mizo in pravkar pil ostanek svoje kave. S skodelico v rokah se je naglo obrnil in strmel v svojega tovariša. »S Švalo si govoril? Kaj pa misliš s tem reči?« »Zaprosil sem jo, da bi postala moja žena.« Pričakoval je izbruh, toda Magnus' je sedel trenutek čisto negibno za mizo. Potem je dejal: »Ti si zaprosil Švalo, da postane tvoja žena?« »Da, in pristala je.« , Magnus je bil zopet kakor mutast. Če bi ga bil nekdo vprašal pred nekaj urami: »Kaj bi storil, če bi Ericsson poroči! Švalo?« bi odgovoril: »Ubil bi ga!« Zdaj pa, ko mu je Ericsson to stvar sporočil, je ostal čisto miren. Niti najmanj se ni razburil. Zaroka je bila gotova stvar in kot taka ni imela nobenega opravka več z njegovo fantazijo; bila jc nedvomna kakor miza, za katero sedi — in kar je bilo najbolj čudno: zdela se mu ni nič novega ali presenetljivega Kakor blisk ga je spreletelo spoznanje, da se jc to že dolgo pripravljalo, iti več ko to — spoznal je, da je moralo tako priti, da je bito tako neizogibno. Bilo je prav tako neizogibno, da se morata ŠVa-la in Ericsson srečati, kakor se morata srečati dva laboda v jati rac. .Vstal je in segel po čepici. Tudi Ericsson je. vstal. Magnus je šel proti vratom, ko mu je tovariš položil roko na ramena. - Kaj mi nimaš ničesar reči, Magnus?« je vprašal. »Ne smeš mogoče misliti, da sem jo lovil — prišlo je tako nad'naju oba. Vem, ti si jo sani'nekoč ljubil; toda končno je jaz nisem vzel tebi. Ne daj, da bi' ta stvar stopila med naju.« »Pusti me, naj grem,« pravi Magnus. »Premišljevati moram. Trdo me je zadelo biti moram sam.« Stopil je ven. Zunaj sc jc za trenutek ustavil, kakor da bi ne vedel, po kateri poti jo naj udari, potem je šel k morju. (D3he jutri.) V SOBOTO BO ŽREBANJE V dveh dneh se prične 39. kolo Državne razredne loterije, ko bo zopet razdeljenih nič manj kot osem premij in 42.000 dobitkov v skupni vrednosti 65 milijonov dinarjev Prvo žrebanje bo 14. okt. t. I. Nove srečke se dobe v naši hiši sreče in glavni kolekturi banžni poslovalnici BEZJAK. MARIBOR TelSonk2097 Cela srečka stane din 200'—, polovica din 100'— in četrtinka din SO'—. Bezjakove srečke so že marsikomu prinesle novo življenjsko srečo, kakor nam to kaže naslednja statistika nekaterih do sedaj izžrebanih premij in dobitkov Vsak je svoje sreče kovač! Odločite se pravočasno! Premije: •» 1,002.000 tl »1 301.000 n 200.000 «* Dobitki: din 100.000 — srečka 100.000 — » 100.000 — » 100.000 — » 100.000 — n 100.000 — I> >» 80.000 — y> 60.000 — n 50.000 — n B 50.000 — 83,SS 54.1'1 Kultura »Neopravičena ura" na mariborskem odru Sodobna madžarska literatura ima vrsto dramatikov in komediografov, ki so si osvojili tudi odre drugih evropskih narodov, od koder prihajajo po ovinkih še k nam. Sedaj je priromala tako na oder našega mariborskega gledališča San-d-orja Bekeffija veseloigra »Neopravičena ura« v prevodu Smiljana Samca. Prevod je napravljen po nemškem prevodu, kar še ne bi bilo tako hudo, napak pa je, da je prevajalec v slovenščino pustil nemška imena, ki naj bi jih bil ali pustil takšna, 'kakršna so v madžarskem originalu, ali pa poslovenil kakor jih je nemški prevajalec ponemčil. Kdor ni poučen, bo mislil, da je Bekeffi Nemec in ne Madžar. Sicer pa je »Neopravičena ura« po svoji notranji kvaliteti precej za »Maturo«, ki smo jo videli lani, ki je tudi madžarska in ki obravnava prav tako življenje v srednji šoli. Predvsem je tam več psiholoških fines in več idejne razgibanosti, morda pa je zato v »Neopravičeni uri« več komike in vsega tistega, kar ka-rakterizina tipičnost veseloigre, ki ne re-flektira na priznanje naslova komedije. Kot zabavno delo je zato prav prikupno, posebno še, ker je pisano z gledališko kulturo ,ki veliki večini naših domačih avtorjev manjka. To v znatni meri izravnava pomanjkanje globlje idejne in etične problematike. Režija g. Jožeta Koviča je vse to še podčrtala in nam ustvarila dobro zabavno predstavo, ki bo nedvomno privabila občinstvo v gledališče v večjem številu. Galerija oseb, ki nastopajo v tej zabavni »Neopravičeni uri«, nudi veliki vrsti ambicioznih igralcev in igralk obilo možnosti za manifestiranje svojih oblikovalnih zmožnosti. Nekatere vloge so kar briljantne, nad vsemi drugimi pa dominirata vlogi univerzitetnega profesorja Hadrtla in Lili Jagrove, ki sta ju izoblikovala s popolnim uspehom g. N a k r s t in gdč. Branka R a s b e r g e r j e v a. Oba sta se znova pokazala z vseh dobrih strani. Pa tudi ostale vloge so dobile v naših igralcih in igralkah polnokrvne karakterne poteze, nekatere celo kar izvrstne. Med njimi je treba omeniti najprej nenavadno posrečeni dijakinji Trudo in Kafko ge. S a v i n o v e in gč. Kraljeve, Viljema Jagra g. Gorinška, gospo Jagrovo ge. Z a k r a j š k o v e, odvetnika Hardtla g. Košute, Lono gdč. Starčeve, komičnega prof. Ku-čero g. Košiča in akademika Obbrioha g. Ver d oni k a. Galerijo teh karakterno 'posrečenih likov so izpolnili s krepkimi potezami g. Pavle K o v i č kot prof. Wa-gner, ga. Vida Kovičeva kot ravnateljica Wiklbahnova, ga. Gorinškova kot prof. Wurmova. Manjše vloge kuharice, sobarice in prodajalke so odigrale gdč. Čepičeva, ga. Tovomikova in gdč. Žoharjeva. Obisk je bil pri premieri v soboto že boljši in kontakt med odrom in občinstvom ves čas tesen. -r. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stanc vsaka beseda 50 par. najmanjša p ^ ^ i* oglase le din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovaniskl oglasi din I«— ^/vriasd znesek za te oglase Je din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno nt\f^u enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu- v vposiati v pismo skopal z naročilom ali pa do ooštni položnici na čekovni račun si. ^ pismeno odgovore glede malih oglasov se mora priložili znamka za 3 din Razno k. Smrt Stevana Kostova. Pretekli teden je umrl v Sofiji v starosti 60 let bolgarski dramatik in komediograf Stevan Kostov, avtor »Zlatega rudnika«, ki ga je svoječasno igralo tudi naše mariborsko gledališče. Sporf ■MM Atletska sezona _SK Železničar 1k> priredil v nedeljo, 15. oktobra, zaključni medklubski atletski meeting kot prireditev po dolžnosti za seniorje in juniorje B in C. Prireditev se bo pričela ob 9. na stadionu, Ako bo vreme naklonjeno, smemo ob zaključku letošnje jako uspešne sezone naših atlet-tov z vso upravičenostjo pričakovati res jako zanimive borbo, ki bodo prinesle tudi prvorazredne rezultate, zlasti ker bo konkurenco močno dvignila tudi številna udeležba atletov izven Maribora, .z. a PRIJAVE ZA NEDELJSKI MEETING Ž5a nedeljski zak+jučni medklubski mee- pred zaključkom ting SK Železničarja so prijavili klubi lepo število atletov, in sicer SK Celje 13, Maraton 22, Rapid 7. Ker bo na startu tudi okoli 25 atletov SK Železničarja, ko število sodelujočih nad vse zadovoljivo. Spored obsega sledeče discipline: 100 m ?a juniorje B in C, 200 m za seniorje, krogla za seniorje in juniorje B in C, skok v daljavo za seniorje in juniorje B in C, 1000 m za juniorje B in C, 400 m z zaprekami za seniorje, kopje in 5000 m za senir orje, skok v višino z zaletom za seniorje in juniorje B in C, kladivo za seniorje, troskok za seniorje, štafeta 400x300x 200x 100 m. Otvoritev šolo za telesno vzgojo V Beogradu, je bita na svečan način oigorjena šola za telesno vzgojo naroda. Otvoritvi so prisostvovali številni ministri ter zastopniki drugih ustanov. Prometni minister Beslič je v zastopstvu odsotnega ministra za telesno vzgojo Tomiča poudaril pomen ustanovitve te šole, do katere doslej nismo mogli priti, ker smo sc v svojem zgodovinskem razvoju morali lioriti za temeljno pogoje svojega obstoja. Z ustanovljeno šolo so položeni temelji za zdravo bodočnost naše mladine. s Itorba za svetovno boksarsko prvenstvo bo t. XII. v New Yorku med H., Armstrongom ter L. Ambersom. MEDKLUBSKI ATLETSKI MEETING V CELJU SK Celje bo priredil 21. in 22. oktobra na Glaziji v Celju medklubski atletski meeting za verificirane hi neverifieirane atlete klubov, včlanjenih v JAS-u. V okviru lega meetinga bo izvedeno tudi klubsko prvenstvo SK Celja za seniorje in juniorje. Prijavnine in nagrad ni. Vsak tekmovalec sme nastopiti v enem dnevu največ v treh disciplinah. Prijave sprejema SK Celje v Celju, Gosposka ul. ‘do najkasneje 20. oktobra. s V teniškem turnirju za prvenstvo Pacifika je Kukuljevič z Američanko Fabya-novo premagal v mešanem doublu ameri-ško-avstralski par Marble-Hopman v treh setih s 6 : 2, B : 8, G : 4. Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 POHIŠTVO IN OBLEKO omare, postelje, mize. pernice, kupuje in poceni prodaja: Starinarna, Frankopa-nova 1. 9857-1 MORSKE RIBE na petek in soboto. M. Plauc. 9860-1 POSOJILO v znesku din 40.000 za izgo-tovitev nove hiše iščem na vknjižbo. Ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod »Do ber zaslužek«. 9862-1 STANOVANJE 2 sobi in kabinet, takoi poceni oddam. Kosarjeva 38. Vpra šati: Gregorčičeva 24, »So-fra«._______________ 9854-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam mirni stranki brez otrok. Principova ul. 9. 9855-5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE vse pritikline oddam mirni, manjši družini. Naslov v uora vi.__________________9865:5 STANOVANJE soba in kuhinja se odda 1. no vembra, Koseskega 22. 9873-5 Kupim PREMOG Peklenica, najboljša in najcenejša domača kurjava, Dri naročilih nad 1000 kg vagonske cene, pri večjih odjemih zahtevajte posebno oferto. D. Stu hec, Maribor, Kralja Petra trg št. 4-II. 9863-1 HALO! HALO! samo v gostilni »Split«, Koroška c. 39. dobite sladki dalmatinski mošt. 9872-1 KOMPLETNO OSKRBO režijska cena — centrum — nudim za posojilo din 5000., Maribor, poštni predal 16. 9876-1 NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Prodam SVEŽE KISLO ZELJE od petka naprej dobite v trgovini Weis Josip, Aleksandrova cesta. 9804-4 LIMONOVO DREVO veliko, s sadjem, prodam. — Vrtnar Jemec. 9828-4 LEP KLAVIR za 1800 din naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 9851-4 LEPA DOBRA PEC in moška obleka naprodaj. — Mlinska 11. 9859-4 POHIŠTVO Moderna stanovanjska oprema za veliko trisobno stanovanje skupno ali po posameznih sobali naprodaj. — Naslov v upravi »Večernika«. 9866-4 Kadar pošljete denar po poiti, ni sledu o bojazni— zakai bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Zagreb. Mica 4 in 6 topiti /ajret) It, potim preda Sobo odda NOVO MODERNO POHIŠTVO ugodno naprodaj. Slovenska ul- 26, Celcer. 9867-4 Stanovanje aauamaaaasBscr r» ^,rrww«Mi STANOVANJE dve sobi in kuhinja, oddam. Sokolska 42, Studenci. 9856-5 BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na celo oskrbo. — Vošnjakova 19, vrata 6. _________ 9848-7_________ GOSPODA vzamem takoi na celo oskrbo Meljska c. 29. 9850-7 _ Sobo lile IŠČEM SOBO za 15. oktober. Ponudbe z navedbo cene pod »Dama 25« 9875-8 SluZOo dobi DEKLICA dobro razvita, zdrava, do 18 let stara, dobi takoj službo v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ljubljana«. 9868-9 sprejme buš. NATAKAR!^, P, izučeno, starejšo, tera je že bila .v g-ffi.,.. plačilna, s kavcijo ^ olr, di informacije na „ r osebno ali P1«0!!. naslov: Turk J°sl-Murska Sobota.— TiiSšisKo veščo tudi "P® steti^p strojepisja 111 pon“'fj iščem. Lastnoročne pod »Začetnica« V, »Večerni ka«. .-- absolvfntkft^vske^; ia, začetnica ah {r{, r »Stalna služba« » -Vrt,wr?»*9^ KROJAŠKEGA Fvv0 ** Z3 ^tln^ d mem. Salon * ULLL—— 'gRiAt RAZNAŠALEC 0 se takoj spr® f Pekarna Lim^S; poštena’ ^ $ Tezno. pridna, sprejme, ul. 5. Slui&Jf KLETAR jSSi f/?' SK Stt dobVo> slov v upravii - “"SSSjlS # postrežnica- r Krekova V- ■ DoPt Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKU UfclELA v Mariboru. — Oglasi po cenilno vračajo. — Uredništvo in up,ravai Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni raču* .................................................—; rK°*!?V ,, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku- ^ ^ J sniein