LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Kako dolgo pastorek našega mesta ?
Lutke kažejo vesele obraze, njihovi animatorji pa ne - napravimo konec njihovim prostorskim težavam!
Kdove koliko vode je že pre-teklo v LjubJjanici, odkar govo-rimo in pišemo, kako bi našim lutkam morali zagotoviti dom, kakršnega si s svojo domisel-nostjo in bogato ustvarjalnost-jo tudi zaslužijo A dosti dlje od tarnanja in obljub msmo prišli, lutke so ob vsakem sejanju in-
vesticij padle skozi rešeto in ostale skorajda brez strehe nad glavo. Kljub temu kolektiv ni obupal, neutrudno nastopa naprej, četudi v izposojenih dvoranah in žanje aplavze med našimi naimlajšimi. pa tudi odrasiimi. Se več: uspešno nas zastopa tudi v tujini, celo na
Kitajsko so jih povabili. Zato je resnično skrajni čas. da dobijo doma priznanje, ki si ga naj-bolj želijo - svoj dom. In tretji samoprispevek je za njih tudi edino upanje, da se jim želja uresniči.
Lutkovno gledališče ima za seboj bogato tradicijo, zakoli-čeno že med NOB. Tisoči in tisoči naših malčkov so šli sko-zi dvoranico na Levstikovem trgu in tam spoznali. kaj jegle-dališče Lutke so se jim vtisnile v spomin kot nekaj lepega, ra-zburljivega, čudovitega; zato ni vseeno, v kakšnih prostorih se jim predstavijo.
Zdaj so takorekoč brez stre-he nad glavo, ker je inšpekcija zaprla Marionetno gledališče zaradi dotrajanosti, saj bi v njem zlahka prišlo do požara, če bi ga ne obnovili. Edino, kar imajo, so prenovljeni upravni prostorj v Mestnem domu na Krekovem trgu in mala dvora-nica za komaj 40 gledalcev v
Zidovski ulici. Pač, še kombi imajo, s katerim potujejo od vrfca do vrtca, od šole do šole, iz kraja v kraj. Tako so lansko sezono zabeležili kar 460 pred-stav, od teh 150 zunaj Ljub-Ijane.
Skratka, lutkarji se ne dajo, >četudi so igralci tako rekoč brez delovnega mesta, brez garderobe, brez nujnih prosto-rov za pripravo na igro in dru-gih ustreznih prostorov. Od 36 članov kolektiva je 16 igralcev in animatorjev, ki delajo z veli-
kim navdušenjem in Ijubeznijo do lutk, sicer bi se od n/ih že zdavnaj poslovili. Brez te srčne pripadnosti lutkam tudi ne bi dosegali uspehov, kakršne be-ležijo zadnje čase.
Niso padli v ravnodušje, znajdejo se, kakor se morejo. Spomladi so priredili dan lutk v veselje otrok in krajanov. Še bolj so presenetili s predstava-mi na prostem na Dvornem trgu. V tednu otroka so nasto-pili v Cankarjevem domu s programom, ki so ga pokazali na Kitajskem.
»Da bi dobili progtor v Can-karjevem domu? Ne, to pa ni mogoče, je na vprašanje odgo-voril Ignacij Šunjič. direktor Lutkovnega gledališča, »kajti Cankarjev dom je namenjen predvsem za gostovanje, po-leg tega tudi nima dvorane, ki bi lahko bila samo lutkovna. Naše gledališče pa ne potre-buje samo dvorane, ampak tu-
di garderobe, pa shrambo in delavnico za lutke.«
No, tudi z delavnico so teža-ve. Čez leto dni jo bodo morali preseliti \z Cukrarne, kjer za-časno gostujejo. Skratka, ra-zlogov je več kot preveč, da1 končno rečemo »da« za obno-vo prostorov Mestnega doma na Krekovem trgu, kjer bi po načrtih, ki že dolgo ležijo v predalu, lutkarji dobili vse, kar potrebujejo, naši najmlajši pa gledališče, kakršnega si želijo. A. A..