Selitev celjskih Romov 
spet razburjaBožič po pravoslavno
Zaupate nam že 69 let
Št. 2 / Leto 69 / Celje, 9. januar 2014 / Cena 2,50 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše TašićRADIO CELJE
NOVI TEDNIK90,6  95, 1  95,9  1 00,3
VSAK ČETRTEK
NAŠA TEMAstr.  39str.  16-17
Zima bo še opletala z repom
Zima ni čisto prava, saj je za ta čas neobičajno toplo. Zaenkrat to še ne vpliva na 
rastline in živali, pravijo strokovnjaki, se pa za glavo držijo v smučarskih središčih. 
Kljub visokim temperaturam ni pravega razloga, da bi se ohlajali s kopanjem, kot je 
storil pred dnevi plavalec, ki je pogumno skočil v ribnik na Stranicah.
Foto: SHERPAstr.  18, 19, 4 1Tudi v podjetja na 
Celjskem prihajajo tuji lastniki
Ko bolnik pričakuje 
prijaznost, dobi pa arogantnost
V zadevi Štorman 
pisma in ovadbe
ŠENTJUR
Prepovedan prehod čez dvorišče šolskega centra
Alma je ljubila lepe in 
pametne moške
Zdravitelj rastlin na 
daljavo
Pri 72 letih še vedno 
prihaja na delo
Tvegan nakup 
rabljenega vozila
»Pomanjkanje 
dinamike je rak rana našega nogometa«
Je smrt v prometu 
vedno samo nesreča?str.  2-3
str.  44-45
str.  5
str.  8
str.  38
str.  37
str.  36
str.  34
str.  20
str.  22
 Št.  , 9. januar  014
UVODNIK
TATJANA CVIRNAKTUALNO
Do tujcev in drugačnih se že od nek -
daj obnašamo zelo različno, odvisno 
pač, s katerega konca sveta pridejo: z 
razvitega severa oziroma zahoda ali 
z nerazvitega juga. Do prvih smo spo-
štljivi in jim želimo čim bolj ugajati, 
saj prinašajo tudi denar, in ti zadnje 
čase prihajajo tudi z vzhoda. O drugih, 
sploh če so prišli z Balkana, nismo ni-
koli imeli posebej lepega mnenja. Pa so 
se priselili zgolj s trebuhom za kruhom 
in s seboj prinesli drugačne navade in 
miselnost. Zdaj ko je vse več podjetij pri nas v lasti tujcev – na 
Celjskem jih je več kot 400 v tuji ali mešani lasti – se zdi, kot da 
vsi mi postajamo podobni priseljencem z Balkana – iskalcem 
dela pri tujih gospodarjih. Pričakovanja o tem, da so ti kot 
dobri decembrski možje z novci, ki bodo na veliko zaposlovali 
in prispevali k razvoju naših krajev, so se marsikje že izkazala 
za napačna. V regiji zaenkrat zelo slabih izkušenj – razen z nekdanjo Gorenjevo Notranjo opremo – še ni bilo, drugod pa 
odpuščajo in proizvodne enote spreminjajo v distribucijske 
centre za tuje lastnike.
Če smo do tistih z denarjem uslužni in prijazni, pa bi mnogi 
najraje videli, da se reveži odstranijo kam na obrobje, kjer so se že sicer znašli zaradi pomanjkanja. Kar nekaj časa je po 
Sloveniji odmevala s Celjem povezana decembrska afera, ko so 
stanovalci ob Ljubljanski cesti zahtevali, naj javne kuhinje ne 
preselijo v njihov blok. Revežev, ki hodijo po brezplačen topel 
obrok enkrat na dan, nihče ne želi gledati v svoji okolici. Sta -
novalcem je uspelo, javna kuhinja je zdaj na obrobju mesta.
Mesec dni kasneje se odpira še en na videz podoben zaplet, 
ko stanovalci v Trnovljah ne želijo, da se v njihovo soseščino 
priselijo Romi. Ti bi prišli z Mariborske ceste, kjer je hiša že 
vrsto let predvidena za rušenje. Sami so pripravljeni na selitev 
in nimajo nič proti, da bi zapustili nevarno bivališče, ki ga pred 
sesutjem varujejo železni podporniki. A kaj, ko to pomeni tudi 
selitev celega arzenala ob hiši. In to naj bi bilo tisto, kar posebej 
moti krajane v Trnovljah. Trdijo, da niso problem Romi, temveč 
konkretna družina, ki je problematična, ne glede na njen izvor. 
S svojo drugačnostjo bo sprožala negodovanje, kamorkoli bo 
šla. To, kar je desetletja motilo prebivalce ob Mariborski cesti, 
bi se zdaj očitno zgolj prestavilo drugam, kjer bi sicer bila vsa 
navlaka manj na očeh, kot je ob eni glavnih mestnih vpadnic. 
Nekdanja vrtnarija ob Mariborski cesti, ki je v zadnjem de -
setletju postala odlagališče odpadnega materiala, skladišče 
železja in različnih domnevno uporabnih predmetov, gojišče živali in zbirališče ob vseh večjih družinskih praznikih, je bila 
za vse to dovolj velik in ograjen prostor. Ob hiši med Hudinjo 
in kmetijskimi zemljišči v Trnovljah tega prostora ni. Bojazni sosedov so zato razumljive, čeprav hiša še ni niti odkupljena 
niti se natančno ne ve, kdaj, če sploh, bi se tja selili. Verjetno 
bi več dogovarjanja med občino in prizadetimi krajani pri 
slednjih puščalo manj nelagodja in odprtih vprašanj.
In če se Romi ne bodo selili v Trnovlje, kje pa je pravzaprav 
prostor za ljudi, ki so posebni in ki se s svojim načinom življe -
nja ne znajo, ne morejo ali ne želijo stopiti z okoljem, ki od 
njih pričakuje čim manj odstopanja? Ali sploh imamo pravico 
zahtevati, da so takšni kot mi vsi? Saj tudi oni od nas ne priča -
kujejo, da sprejmemo njihove navade. Le v miru bi radi živeli 
tako eni kot drugi. Vsakršno miroljubno sožitje pa je mogoče 
le, če k temu prispevata obe strani, če sta tako ena kot druga 
pripravljeni tudi na kompromise in skušata razumeti druga 
drugo. Težko, če že ne nemogoče za marsikoga.
Da sta prijaznost in strpnost tisti, ki marsikdaj odpirata še 
tako trdno zapahnjena vrata, je že znano. Časi so taki, da 
večinoma samo še mrko gledamo izpod čela in za izbruh ne 
potrebujemo kaj več kot to, da nam nekdo pokaže »slok prst«. 
V nekaterih poklicih, kjer delajo z ljudmi, na primer v zdra -
vstvu, morajo zato biti oboroženi z ogromno potrpežljivosti. Le ena napačna beseda ali ton sta lahko dovolj, da pride do 
nesporazuma, o čemer tokrat pišemo v Naši temi. Prepričana 
sem, da lepa beseda še vedno lepo mesto najde, kjerkoli in 
kadarkoli, pa čeprav tudi v našem poklicu neštetokrat ugota -
vljamo, da so nekateri ljudje res nemogoči in da si marsikdaj 
ne zaslužijo niti prijaznega pozdrava. Toda vsaj poskusiti se 
splača, že zato, da se ne prepustimo toku vsesplošne zoprnije 
in mrkosti. Da smo drugačni.Moj drugačni sosed
Za zdaj v rokah 
»dobrih« tujcev
Tudi v podjetja na Celjskem prihajajo tuji lastniki – Zaenkrat večinoma pozitivne 
izkušnje – Različno sodelovanje z lokalnim okoljem
Tuj kapital vstopa v Slove-
nijo, tudi v podjetja na Celj -
skem. Sicer ugotavljamo, da 
gre v prvi vrsti za prevzeme 
že obstoječih in dobro stoje -
čih družb, medtem ko novih 
podjetij tujci pri nas praktič -
no ne ustanavljajo. Delovna 
mesta so potrebna in marsi -
kje so jih prav tujci ohranili, 
tuje lastništvo pa ne pomeni 
le pozitivnih učinkov. Zani -
malo nas je tudi, kako takšno 
tuje podjetje sodeluje z oko -
ljem, v katerem deluje.
V rokah nemških lastnikov 
je nazarsko podjetje BSH Hišni 
aparati, nekdanje Gorenjevo 
podjetje, povsem drugačna de -
javnost je na območju nekda-
nje Tekstilne tovarne Prebold, 
kjer so Nemci postavili eno 
največjih tovarn avtomobilskih 
luči v Evropi, proizvodnjo pa je 
leta 2011 prevzel turški Odelo. 
Izraelsko podjetje je prevze -
lo celjski Etol, žalski Juteks je končal v belgijskih rokah, 
Steklarna Rogaška je last ame -
riške korporacije, v Rimske 
terme prihaja ruski lastnik, v 
radeško papirnico pa kupec iz 
Dubaja … Pomenljiva je tudi Odelo velja v javnosti za dokaj zadrža-no podjetje. Še najbolj doslej se je »od-prlo« leta 2012, ko so kar dvakrat gostili takratnega predsednika države Danila Türka in enkrat pripravili dan odprtih vrat. Tudi medije so (organizirano) v svoje prostore spustili le enkrat. Bilo je lani poleti, ko so dobili nagrado za tako imenovano vitko proizvodnjo v avtomo-bilski industriji. Novinarska konferenca je bila žal v angleškem jeziku …
Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je na 
širšem celjskem območju več kot 400 podjetij, ki so v 
lasti tujcev ali je lastništvo mešano, to je domače in tuje. 
Večinoma gre za manjša podjetja ali predstavništva s 
skromnim prometom in z le nekaj zaposlenimi. Seveda je na Celjskem tudi nekaj velikih tujih podjetij, ki pred -
stavljajo pomemben del regijskega gospodarstva.analiza Rudija Kronovška 
iz podjetja Termo-tehnika, ki 
ugotavlja, da podjetja v Zgor -
nji in Spodnji Savinjski dolini 
zaposlujejo 6.400 ljudi, da so 
predlani zaslužila 604 milijone 
evrov in da je dodana vrednost 
nizka, približno 37 tisoč evrov 
letno. In seveda tudi to, da je 80 
odstotkov podjetij v tuji lasti. 
BSH, Odelo, Juteks  … »S tem 
naj bi se ukvarjala politika 
in zaradi tega naj bi jo bolela glava. Če tujci gredo, bo brez 
dela ostalo 80 odstotkov fi-zičnih delavcev,« je poudaril 
Kronovšek.
Gre za podjetja, ki so v 
slovenski lasti še kako živela 
z lokalnim okoljem, kar ne 
pomeni samo zaposlovanja, 
temveč tudi pomoč društvom 
in klubom, sponzorstva ali 
pomoč občinam pri gradnji 
infrastrukture. Zato smo pre-
gledali nekaj primerov, kako 
se novi lastniki odzivajo na 
potrebe in prošnje, ki jih ima -
jo na mizah, naslovniki pa so večinoma iz domačih občin.
Odelo spremenil 
sliko Prebolda
Ko je zastopnik nemškega 
Schefenackerja v Sloveniji Ro -
bert Grah leta 2005 na dražbi 
kupil tkalnico in predilnico 
propadle Tekstilne tovarne 
Prebold, je napovedal, da bo v novi tovarni avtomobilskih 
luči, ki jo bodo postavili, delo 
lahko dobilo najmanj 300 lju-
di. Njegove napovedi se niso 
uresničile. Odelo, kot se to -
varna zdaj imenuje, danes za -
posluje že več kot 900 ljudi in 
je med največjimi delodajalci 
v Sloveniji.
Začetki so res bili skromni, 
le z eno proizvodno linijo in 
osmimi zaposlenimi. Do da-
nes se je tovarna razširila na 
kar 60 tisoč kvadratnih metrov 
površin in je največja v skupi -
ni Odelo, ki ima v Evropi še 
štiri tovarne in skupaj zapo -
sluje 1.600 ljudi. Od leta 2011 
skupina Odelo ni več v nemški 
lasti. Kupil jo je turški holding Preboldski Odelo (Foto: GrupA)
Tujci pomembni zaposlovalci
Zanimivo je, da večina 
večjih podjetij dela za avto -
mobilsko industrijo. Takšna so podjetje Odelo v Preboldu, 
ki je v lasti Turkov, pa žalski Novem car, ki je nemški, ali GKN Driveline iz Zreč, ki je 
del multinacionalke s sede-
žem v Veliki Britaniji. Tem 
trem podjetjem je skupno, da so v preteklih letih ob -
čutno povečala proizvodne 
prostore in so pomemben 
delodajalec v regiji.
Med večjimi podjetji, ki so 
v tuji ali mešani lasti, je treba vsekakor omeniti Frutarom 
Etol, od leta 2012 v lasti Izra -
elcev, furnirnico Merkscha v 
Celju, podjetji Isokon v Slo-
venskih Konjicah in Schiedel 
v Preboldu, kjer so lastniki 
Avstrijci, in žalsko livarno Omco Feniks, ki je v 100-
odstotni lasti belgijske kor -
poracije. Od leta 2012 je v 
večinski, avstrijski lasti tudi podjetje Bosio iz Štor.
JI
 Št. 2, 9. januar 2014 AKTUALNO
Proizvodnja malih go-
spodinjskih aparatov v Na -
zarjah se je v sodelovanju z 
velenjskim Gorenjem zače-
la že pred štiridesetimi leti, 
lani pa je nemški koncern 
Bosch-Siemens proslavil 20 
let, odkar je kupil tovarno 
v Nazarjah.
Danes je v podjetju BSH 
Hišni aparati Nazarje 1.200 
zaposlenih, med njimi je 
kar 200 inženirjev. Nazarsko 
podjetje se lahko pohvali z 
največjo rastjo med vsemi 
podjetji, ki jih ima nemški 
koncern BSH v Evropi. Pre -
dlani je ustvarilo skoraj 317 milijonov evrov prihodka in 
več kot 30 milijonov evrov 
čistega dobička. Tudi lan-sko leto je bilo uspešno in po rezultatih sodeč, krize 
ne občuti. Znova so v pod -
jetju zabeležili 15-odsotno 
Poleti je v Zrečah pravo 
razburjenje povzročila napo -
ved države, da se odreka ve -
činskemu deležu, ki ga ima 
v Uniorju. O tem so na eni od 
sej razpravljali tudi občinski 
svetniki, ki se zavedajo po -
mena, ki ga ima družba v 
Zrečah. Ne zgolj kot deloda-
jalka zaposluje več kot dva 
tisoč ljudi temveč tudi kot 
družba, ki pomaga pri vseh 
lokalnih projektih. Ugibanja 
o prodaji so za nekaj časa po -
tihnila, vendar bo verjetno o 
tem še kdaj govora.Sindikalist Srečko Čater: »Izkušnje sindikata s tujimi lastniki so v večini prime-rov negativne. V mnogih primerih se namreč v prvem letu ali dveh po prevzemu nič ne spremeni, nato pa se začne drastično odpuščanje, ker večino proizvodnje nadomeščajo z uvozom od drugod. Torej bivše proizvodne enote postanejo distri-bucijski centri za tuje lastnike. Spomnimo: ko so tovarno sladkorja ali tobačno tovarno prevzeli tujci, smo ju izgubili. V večini teh podjetij, na primer tudi v Fructalu, se je predelava lastnih komponent zmanjšala za več kot 70 odstotkov. Tudi za Ljubljanske mlekarne se vse bolj kaže, da postajajo logistični center za distribucijo blaga s cenejših proizvodnih področij. Malo je primerov, da je tujec prišel in zaposloval, razen v primerih, ko je pri nas cenejša delovna sila in več znanja. Bistveno več primerov je, da so tujci prišli in odpuščali.«
Bayraktarlal, ki ima sedež v 
Istanbulu in je eden vodilnih 
proizvajalcev luči v Turčiji.
Od ustanovitve do danes je 
Odelo v svojo preboldsko to -
varno vložil približno 60 mi -
lijonov evrov. Samo v zadnjih 
dveh letih znaša vrednost 
naložb 21 milijonov evrov. V 
Preboldu delajo izključno za 
znane kupce. Ker so natančni 
in kakovostni, njihova dobava 
pa je pravočasna, jim je uspelo 
pridobiti projekte za znamke 
avtomobilov, ki so v višjem cenovnem razredu. Na leto 
izdelajo približno 6 milijonov 
luči, večina proizvodnje gre v 
Nemčijo. Njihove luči so vgra -
jene v več kot 60 odstotkov av -
tomobilov Mercedes.
Leta 2012 so v Odelu imeli 
102 milijona evrov prihodkov, 
lani naj bi zrasli še za dobrih 
20 odstotkov. Od letos pa naj bi 
se, kot je dejal direktor Klaus 
Holeczek, rast nekoliko umiri -
la. Prihodki naj bi v prihodnje 
znašali od 110 do 150 milijonov 
evrov, tudi število zaposlenih 
ne bo raslo tako skokovito, kot 
je do zdaj. Si pa direktor Hole -
czek želi, da bi se do leta 2015 
uvrstili med najboljša proizvo -
dna podjetja na svetu.Zadovoljni tudi v 
občini
Pred časom je Klaus Hole -
czek, ki zaseda pomembno 
mesto tudi v skupini Odelo, dejal, da se pri ponovnem odločanju, v kateri državi bi zgradili tovarno, zaradi stro-
škov dela verjetno ne bi mogli odločiti za Slovenijo. Na srečo 
o tem niso razmišljali pred devetimi leti. Stečaj tekstilne 
tovarne je namreč krepko za -
majal občino Prebold. Že tako visoka stopnja brezposelnosti 
se je še povišala, med ljudmi se 
je razširilo malodušje. Danes je 
v Preboldu povsem drugačna slika, največ je k temu prispe -
valo podjetje Odelo.
V Preboldu so bili občani ve -
dno vajeni, da lokalna podjetja 
živijo s krajem, pravi župan 
Vinko Debelak. »To izhaja iz 
časov, ko je pri nas delovala 
tekstilna tovarna. Res pa je, da je bilo takrat vse drugače, vse 
je bilo družbena lastnina in so-Juteks ostaja 
korekten
Podjetju BSH Hišni aparati (v ospredju Boštjan Gorjup med odprtjem ene od proizvodnih hal) v Nazarjah že zmanjkuje prostora. (Foto: arhiv NT, US)Prizor iz oktobra v letu 2012, ko sta si v roke segla direktor Juteksa 
Dušan Štiherl in lastnik Francis De Clerck. (Foto: arhiv NT, SHERPA)rast prihodkov, dobiček pa je 
v skladu s pričakovanji. Da gre 
za zgodbo o uspehu, so pre -
pričani tudi tuji lastniki. BSH Nazarje je v zadnjih dvajsetih 
letih za naložbe namenilo kar 
180 milijonov evrov. Samo pre -
dlani so v nove ali že obstoječe 
razvojne projekte vložili 13,6 
milijona evrov, saj vedo, da 
brez inovacij in vlaganj v ra -
zvoj ne bodo konkurenčni na 
trgu. Poleg tega so predlani za -
poslili kar 70 ljudi, od katerih 
jih je 46 zasedlo zahtevnejša 
strokovna delovna mesta.
Tudi pri poplavah
Ne samo v občini Nazarje, 
temveč v celotni Zgornji Sa-
vinjski dolini delovanje Hišnih 
aparatov še posebej skrbno 
spremljajo. Lani je namreč ta 
del pretresla zgodba o prodaji 
Gorenjeve Notranje opreme, ki jo je v začetku leta odkupil ameriški lastnik. Po začetnih 
polnih ustih oziroma različnih 
obljubah je podjetje z imenom 
Vario 200 konec leta pristalo v 
likvidaciji. Brez dela je ostalo 130 Zgornjesavinjčanov.
»Tudi zato smo veseli, ker 
je podjetje Hišni aparati zelo 
vključeno v lokalno življenje 
tako na športnem, kulturnem 
in še katerem področju,« je 
omenila nazarska županja 
Majda Podkrižnik. Že lani v 
intervjuju za NT pa je direktor 
področja gospodarjenje Bo-
štjan Gorjup omenil, da imajo 
v BSH pri sponzorstvih pose -
ben model: »Ne predstavljam 
si, da bi sklenili sponzorsko 
pogodbo s profesionalnim 
športnim klubom za milijon 
evrov in rekli, da se gremo 
družbeno odgovornost. Ima-
mo namreč velik nabor sode-lovanja na vseh področjih, 
kjer poskušamo nekoliko 
finančno pomagati pri izpe -
ljavi različnih projektov. To 
je naš prispevek k temu, da 
se bomo z zaposlenimi in 
ostalimi v domačem okolju 
bolje počutili. Potem bomo 
inovativni v službi, lojalni 
podjetju …«
Znan je precejšen znesek, 
ki so ga v Hišnih aparatih 
namenili za nakup vozila za 
zdravstveni dom, z Občino 
Nazarje pripravljajo sreča -
nje poslovnih partnerjev, 
sodelujejo pri financiranju 
klubov in društev … Da se 
res zavedajo okolja, v ka -
terem živijo, dokazuje tudi 
podatek, da so lani poma -
gali pri odpravljanju posle-
dic poplav, predvsem pri 
čiščenju prodišč ob sotočju 
Savinje in Drete.Hišni aparati – zgodba o uspehu
Belgijski Bealieu Interna -
tion Group je leta 2012 pre -
vzel žalski Juteks. Pričako -
vanja in napovedi so bile, 
da bosta obe družbi lahko 
izkoriščali skupne poten-
ciale, ekonomijo obsega in sinergijske učinke.
Belgijci so ob prevzemu 
poudarjali, da ne načrtuje -
jo sprememb pri vodenju 
družbe in nimajo namena 
odpuščati zaposlenih v 
Juteksu. Precej manj pa se 
zadnja leta v lokalno okolje 
vključuje žalski Juteks. Kot 
pravi župan Janko Kos, v 
tem času ne sodelujejo pri 
kakšnem posebnem sku -
pnem projektu, imajo pa korektne poslovne odno-se. »Občina je z omenje -
nim podjetjem zelo dobro in tesno sodelovala v času 
nekdanjega, žal že pokoj -
nega direktorja Milana 
Dolarja. Takrat smo med 
drugim gradili tudi priklju-
ček na žalsko obvoznico. 
Prispevali so kot družbeno 
odgovorno podjetje, precej 
pa so vlagali v šport,« se 
preteklega sodelovanja 
s podjetjem, ki izdeluje 
tehnološko dovršeno pro-
izvodnjo PVC-talnih oblog, 
spominja Kos.
Danes so na področju 
družbene odgovornosti 
in lokalnega prispevka bi -
stveno manj aktivni. Kos 
razlog za to vidi predvsem 
v rezultatih poslovanja, ki 
podjetju tovrstnega sode-
lovanja v teh kriznih časih 
ne omogočajo.
bivanje tovarne s krajem je bilo 
samoumevno. Morda je takrat 
tovarna celo preveč živela s 
krajem in je na ta način iz nje -
ne blagajne v neznano odtekel 
tudi kakšen dinar preveč.«
Z osamosvojitvijo, lastni -
njenjem in evropeizacijo sta se poslovanje in podjetniška 
miselnost tudi v Preboldu 
zelo spremenila. A Debelak priznava, da lokalno gospo -
darstvo še naprej po svojih 
zmožnostih podpira lokalna društva in klube. Zelo dobro 
se je v kraj vklopilo podjetje 
Odelo, ki je hkrati tudi najve -
čji gospodarski subjekt v ob -
čini. »Čeprav gre za podjetje 
v tuji, turški lasti, moram pri -
znati, da zelo dobro sodeluje 
z lokalno skupnostjo,« pravi Debelak. »Odelo z manjšimi 
finančnimi subvencijami 
podpira številna športna in 
kulturna društva, prav tako s 
podporo prireditvam poma -
ga soustvarjati utrip kraja in celotne občine. Seveda pa je največ vredno, da v podjetju 
zaposlujejo in dajejo delo na -
šim ljudem. Poleg tega zanje 
in za njihove svojce prirejajo 
razna družabna srečanja in 
jim omogočajo druženje tudi 
izven delovnih prostorov. Kaj 
več si ne moremo niti želeti,« 
je še pojasnil župan, ki bi si v 
občini želel več tako organi -
ziranih in poslovno uspešnih 
družb.
JI, LK, US
 Št. 2, 9. januar 201  GOSPODARSTVO
Gašenje cestnega 
ognjaEmo Orodjarna uspela
Slovenski podjetniški sklad je v ponedeljek objavil re -
zultate javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke 
opreme v letih 2013 in 2014.
Razpisana sredstva, nekaj več kot 3 milijone evrov, je prejelo 
173 podjetij, s subvencijami pa bodo omogočili za več kot 75 
milijonov evrov investicij v novo tehnološko opremo. Na raz-pisu je bila izbrana tudi celjska Emo Orodjarna, ki je za novo 
tehnološko linijo za izdelavo velikih preoblikovnih orodij, 
vredno 568 tisoč evrov, prejela 200 tisoč evrov subvencije. 
Spomnimo, da je tudi za to, da bi Emo Orodjarna lažje sode -
lovala na razpisih, z mesta ministra za gospodarstvo odstopil njen nekdanji direktor Stanko Stepišnik.
US
Novo podjetje na 
pogorišču papirnice
Zadnji dan lanskega leta je bila uradno registrirana 
družba Radeče papir - Nova, ki seveda nastala na pogo -
rišču nekdanje radeške papirnice in je v lasti dubajskega 
Emkaana.
Primopredaja poslov naj bi se zgodila po 10. januarju, proi -
zvodnjo pa naj bi zagnali 3. februarja. Pogodba o nakupu rade -
ške papirnice v stečaju in njene hčerinske družbe Muflon, ki ni v 
stečaju, sicer še ni podpisana, predvidoma naj bi bila konec tega 
meseca, ko mora kupec nakazati 5,1 milijona evrov kupnine. Po 
načrtih naj bi na začetku v papirnici oziroma novem podjetju 
zaposlili 63 delavcev, v Muflonu pa je zaposlenih približno sto 
ljudi. V začetku naj bi papirnica delala s polovično zmogljivo -
stjo, do konca leta pa naj bi zaposlili sto delavcev.
US
Prisilka v Merkurju 
vpliva na Gorenje
Zaradi postopka ponovne prisilne poravnave v družbi 
Merkur je oškodovano tudi velenjsko Gorenje. Kot je v 
predlogu za uvedbo postopka na pristojnem sodišču pre -
dlagal Merkur, bi ponovna prisilna poravnava učinkovala 
samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravno -
močno potrjena prisilna poravnava iz leta 2011.
Zaradi najavljenega začetka postopka bodo v Skupini Go -
renje za leto 2013 izvedli za skoraj 9 milijonov evrov slabitev. 
Od tega so v računovodskih izkazih za obdobje od lanskega 
januarja do septembra že upoštevali slabega pol milijona 
evrov slabitev iz naslova slabitve kapitalskega deleža v druž -
bi Merkur. Tudi za zadnji kvartal lanskega leta bodo izkazali 
dodatne slabitve kapitalskega deleža in v prvi prisilni porav -
navi priznanih, še nezapadlih terjatev, v skupni vrednosti 
8,38 milijona evrov. Glede na objavljeno oceno poslovanja 
za lansko leto se bo iz tega naslova poslovni izid Skupine Gorenje poslabšal za več kot 5 milijonov evrov.
US
Drofenik ostaja v 
banki
Od 1. januarja je predsednik uprave Banke Celje Da -
vorin Leskovar, ki bo banko vodil do imenovanja novega 
predsednika uprave.
Kot je znano, bi z novim letom moral nov petletni mandat 
začeti dozdajšnji predsednik uprave Dušan Drofenik, ki pa 
se je, takšno je uradno pojasnilo, zaradi osebnih razlogov 
odpovedal še enemu mandatu. Drofenik ostaja v banki, in 
sicer kot svetovalec uprave.
JIPoleg Petra Piška (na sliki) sta 
interese avtoprevoznikov v imenu 
OZS na pogajanjih zastopala še 
Branko Meh in Andrej Klobasa.V Obrtno-podjetniški 
zbornici Slovenije so v ne -
deljo, po precej dolgotraj -
nih pogajanjih, odpovedali 
za ponedeljek napovedan 
protest avtoprevoznikov.
Menda so bila pogajanja 
avtoprevoznikov z ministrom 
za infrastrukturo in prostor 
Samom Omerzelom uspešna, 
čeprav v sekciji za promet pri 
zbornici že dalj časa opozar -
jajo na nerešene zadeve z 
resornim ministrstvom. Med 
njimi so predvsem višje ce -
stnine, previsoke globe ter premajhne subvencije za nakup ekoloških vozil. »V 
konkurenčnih državah za 
subvencije namenjajo po sto 
milijonov letno, mi pa smo 
imeli več let obljubljenih po 
deset milijonov. Sedaj naj bi 
za vsa leta nazaj poplačali 
zgolj štiri milijone evrov,« je 
pojasnil celjski podjetnik Pe-
ter Pišek, ki se je z nedeljskih 
pogajanj končno vrnil z neko -
liko boljšim občutkom.
Minister Omerzel je za-
gotovil, da bodo vsa odprta 
vprašanja avtoprevoznikov 
rešili še v tem mesecu. Eden 
od rokov je 20. januar. Po -
gajanja se bodo nadaljeva -
la, če pa ne bodo uspešna, 
so avtoprevozniki protest 
napovedali za konec janu-
arja. »Razumljivo, da tudi Prestavljen protest avtoprevoznikov – Hitra rešitev za 
dotrajan most proti Velenju
avtoprevozniki ne želimo 
na tak način hoditi na ceste 
– na koncu bi tudi morebitni 
protest dobili vrnjen v obliki 
davkov. Je pa seveda moteče, 
da se vlada oziroma ministr -
stvo pogajata zadnjo minu -
to,« je omenil Pišek.
Razpis v teh dneh
Posebej so, tako Pišek, na 
nedeljskih pogajanjih govo-
rili tudi o napovedi Direkcije 
RS za ceste, da bo sredi janu -
arja omejila prevoze tovor -njakov nad določeno težo na 
15 odsekih v Sloveniji, med 
drugim tudi na cesti Črno-
va–Arja vas na odseku Arja 
vas–Velenje. Za prevoznike s 
Celjskega bi to pomenilo, da 
bi v Šaleško dolino oziroma 
na Koroško vozili preko Dra -
vograda. Proti tem načrtom 
so že protestirali v Gorenju 
in Mestni občini Velenje.
Cestne odseke naj bi zapr -
li zaradi dotrajanosti mostov, 
to pa bi povzročilo logistični 
infarkt za številna majhna, srednja in velika podjetja. Ogorčenje nad delovanjem 
ministrstva, ki na račun 
varčevanja opušča sistem 
optimalnega vzdrževanja in 
varnosti cestne infrastruk -
ture, so v ponedeljek izrazili 
tudi v Gospodarski zbornici 
Slovenije, kjer so zahtevali, 
da se takoj začne popravilo 
ključnih mostov, da se sprej-
mejo urgentni in sistemski 
ukrepi ter zagotovijo ustrezna 
sredstva, da se ti objekti takoj 
usposobijo za varen nadaljnji 
promet vseh tovornih vozil.
Strasti so umirili že na 
torkovem sestanku na mini -
strstvu za infrastrukturo in 
prostor, kjer so se dogovorili, 
da bo direkcija takoj začela 
postopek za razpis za sana -
cijo dveh najbolj kritičnih 
mostov, med njimi tudi na odseku med Črnovo in Arjo 
vasjo. Za popravilo dveh mo -
stov bo ministrstvo zagotovi-
lo dva milijona evrov, razpis 
pa bi lahko bil objavljen že 
konec tega tedna ali najpo -
zneje v začetku prihodnjega, 
saj so projekti pripravljeni. 
Ministrstvo bo do konca fe-
bruarja poskusilo zagotoviti 
sredstva še za obnovo preo-
stalih 13 mostov, med kate-
rimi jih je tudi nekaj na Celj -
skem. Na seznamu direkcije, 
kjer bi omejili promet, sta 
namreč še dva odseka med 
Lokami in Ledinščico s pre -
mostitvijo v Bistrici. V enem 
primeru bo prepoved veljala za vozila, težja od 7,5 ton, na 
krajšem odseku pa obreme -
nitev ne bo smela presegati 
25 ton. Prepoved bo veljala še 
na odseku Boštanj–Planina, 
kjer premostitev načrtujejo 
v Šmarju, prepoved pa bi ve -
ljala za tovornjake, težje od 
30 ton.
Projekti so za vse mostove 
že končani, tako da bi lahko 
februarja ali marca sprožili 
postopke javnih naročil. Sa-
nacija vseh 15 mostov skupaj 
po ocenah direkcije znaša 
29,2 milijona evrov, končni 
strošek pa bo odvisen od po -
nudb na razpisih.
US
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zadnje dni lanskega de -
cembra se je Družba za 
upravljanje terjatev bank (DUTB) vpisala tudi med lastnike laškega zdravili-
šča. Malo več kot 21-odsto -
tni delež je bil doslej v lasti 
Nove Ljubljanske banke. 
Med prvimi slabimi terja-
tvami oziroma naložbami 
je bil na slabo banko prene-
sen tudi 23,5-odstotni delež 
Pivovarne Laško.V slabi banki tudi petina 
Thermane
Medtem ko v pivovarni 
prihoda novega lastnika še 
ne komentirajo, v Thermani 
pravijo, da zaradi prenosa 
dobre petine njihovih delnic 
na slabo banko ne pričakujejo 
nič posebnega. »Formalno se 
je samo en lastnik zamenjal z 
drugim,« je dejal predsednik 
uprave Andrej Bošnjak. Kot 
je pojasnil, je prenos 21-odsto-
tnega deleža zdravilišča pove -
zan z Vegradom oziroma je bil delež na slabo banko prenesen 
z Vegradovo kreditno mapo.
Vegrad se je med večje la -
stnike Thermane vpisal leta 
2007. Zdravilišče je namreč 
v tistih letih izvajalce, ki so 
sodelovali pri gradnji novega termalnega centra in novega hotela, plačevalo tudi s svoji -
mi delnicami. Vendar je Ve -
grad delnice zdravilišča kma -
lu zastavil za posojila pri Novi 
Ljubljanski banki in ko je šel v stečaj, so delnice prešle v 
last banke. Nova Ljubljanska 
banka je bila tako največja 
posamična lastnica Therma -
ne od leta 2010. Svoj delež je s 
Pivovarno Laško, z Gorenjsko 
banko, Zavarovalnico Triglav 
in s še nekaj drugimi podjetji, 
prav tako lastniki zdravilišča, 
v preteklih letih poskušala 
prodati, vendar je bila pri is-kanju kupca neuspešna.
JI
V ponedeljek so se na sedežu upravljavca državnega 
premoženja Sod znašle odstopne izjave polovice članov 
nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne. Od -
stopili so prvi nadzornik Marko Zidanšek, njegova na-
mestnica Vlasta Krmelj in Milenko Ziherl. V nadzornem 
svetu ostajajo Peter Kralj ter predstavnika zaposlenih Bo -
štjan Jančar in Stanislav Prevalnik. Dosedanji predsednik 
nadzornega sveta Zidanšek je povedal, da nadzorniki 
odstopajo zaradi nespoštovanja zavez, ki sta jih holding 
in Termoelektrarna Šoštanj dala ob sprejemanju zakona o 
državnem poroštvu za blok 6 in s tem povezanimi zapleti. 
Spomnimo, da se je ena od zavez glasila, da gradnja bloka 
6 ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, sedaj pa je že znano, da bo blok 6 vsaj sto milijonov evrov dražji.V torek, kot je bil določen zadnji rok, je generalni 
direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok 
svetu delavcev in sindikatu Termoelektrarne Šoštanj 
zagotovil, da podpira gradnjo bloka 6, za katerega je 
treba doreči tudi financiranje. Blok je praktično zgrajen, 
zato je vsak pomislek o zaustavitvi del nesmiseln in bi pomenil veliko gospodarsko škodo.Blok 6 se vrača v politiko
bili in bomo pripravljeni na dialog, saj skupaj stremimo 
k uresničitvi cilja, torej k 
čimprejšnjemu dokončanju 
bloka 6,« so zapisali v izjavi 
za javnost, predsednik sin -
dikata Danijel Tajnik pa je 
med drugim omenil, da so se pripravljeni pogovarjati 
tudi o znižanju plač, vendar šele potem, ko bodo izvedli 
druge ukrepe za bolj racio -
nalno poslovanje. »Zagotovo 
je pri nas in tudi na holdingu 
več področij, kjer bi se dalo 
varčevati. Šele potem bi se bili pripravljeni pogovarjati 
tudi o znižanju osebnih do -
hodkov, vendar samo, če bo potrebno.«
Sicer bo blok 6 očitno 
tudi eden trših orehov nove 
koalicijske pogodbe. Osnu -
tek bo znan šele prihodnji 
teden, že sedaj pa se kaže, 
da se Pozitivna Slovenija na -
giba k reviziji, morebiti celo ustavitvi projekta. V Desusu 
podpirajo temeljit pregled, 
ne pa tudi ustavitve gradnje. 
Revizijo, ki bi bila podlaga 
za ugotavljanje odgovornosti in nadaljnje odločitve, pod-
pira tudi Državljanska lista, 
v stranki SD pa omenjajo, da 
bi bilo treba najprej blok do -graditi, šele nato pa opra -
viti temeljit pregled celega projekta.
USKošorok je Teševim de -
lavcem zagotovil, da je šo-
štanjska termoelektrarna steber slovenske energe -
tike. Hkrati je priznal, da 
so sprejeti ukrepi vodstva 
Teša, na osnovi katerih 
bodo v prihodnjih treh le -tih privarčevali 60 milijonov evrov, dobri, podobne ukre -
pe pa pričakuje tudi v osta -
lih odvisnih družbah HSE. V 
svetu delavcev in sindikatu 
se zavedajo položaja, v kate-
rem sta se znašla HSE in Teš. 
»Kot socialni partnerji smo 
 Št. 2, 9. januar 2014 GOSPODARSTVO
Zadeva 
Štorman
Po zasegu hotela so na vrsti pisma, tudi 
anonimna, ter ovadbe
Med klubskimi člani tudi imena s Celjskega
Klub slovenskih podjetnikov sporoča, da v Sloveniji ni vse slaboZadeva Štorman je praktič -
no cel teden polnila naslovni-
ce različnih medijev, vrstila 
pa so se različna vprašanja, 
od tega, kako lahko gostinec 
Zvone Štorman brez posledic 
sploh nabere toliko dolga, do 
tega, ali dandanes v naši dr -
žavi kar po domače – torej z 
zasedbo hotela – rešujemo 
dolžniška razmerja, vmes 
pa smo lahko brali različna 
pisma, tudi anonimna (dobili 
smo jih tudi v uredništvo), ki 
so izražala pripadnost različ -
nim akterjem v tej zgodbi.
Spomnimo, da je minuli 
četrtek KBM lizing zaradi 
dolgov prevzel in zaprl hotel 
Štorman. Po podatkih prav -
nega zastopnika KBM lizinga Francija Matoza Anton Zvo-
ne Štorman tej družbi dolguje 
slabe tri milijone evrov. Hotel je v upravljanje prevzela celj-ska družba Administrator, po 
trditvi Matoza pa je hotel že 
prodan. Zvone Štorman sicer Hotel Štorman. Kako dolgo še?
Na seznamu dolžnikov, ki dolgujejo nad 5 tisoč evri, je po stanju na 25. december 2013 na območju Davčnega urada Celje 536 pravnih oseb in 1.230 
fizičnih oseb, skupno je torej 1.766 dol-
žnikov.»Poudarjamo, da Durs aktivno spremlja stanje davčnih 
terjatev in obveznosti davčnih zavezancev ter izvaja vse po-
trebne ukrepe, da zagotovi plačilo neporavnanih obveznosti 
davčnih zavezancev,« navajajo in dodajajo, da je vložitev 
predloga za uvedbo stečajnega postopka zoper davčnega 
dolžnika skrajni ukrep davčnega organa. Povedano druga-
če: šele ko so uporabljeni vsi ukrepi davčne izvršbe, določe-
ni v Zakonu o davčnem postopku oziroma če so za davčne-
ga dolžnika izpolnjeni pogoji za predlog stečaja, se davčni 
organ odloči za tovrstni ukrep. Samo lani je Durs predlagal 
približno 200 stečajev.
dolguje še več denarja, med 
drugim naj bi Davčni upravi 
RS (kot je pojasnil sam Štor -
man) dolgoval 1,4 milijona 
evrov. Hotel Štorman, nekda-
njo Celeio, je kupil poslovnež Aleksander Jančar.
Štormanov odvetnik Jože 
Unferdorben je v tej hotelski 
zgodbi takoj napovedal tožbe, 
prva pa je »padla« v petek. Tožbo je vložil Štorman zo -
per KBM lizing zaradi motenja 
posesti. Po Štormanovi oceni je šlo za nezakonito ravnanje KBM lizinga, saj predstavniki 
ob vstopu v hotel niso imeli 
sodne odločbe o prevzemu 
in zaprtju hotela. Štorman je 
še poudaril, da je v pogodbi 
o lizingu natančno zapisano, kako je treba ravnati, če lizin -
gojemalec ne izpolnjuje svojih 
obveznosti.
Seveda pa se mnogi sprašu -
jejo, kako je lahko posojiloda-
jalec kar prevzel nepremični-no, sploh glede na to, da je na pristojnem sodišču v Celju za 
jutri razpisana prva obrav -
nava, ki zadeva tožbo KBM 
lizinga zoper Štormana zara -
di neizpolnjevanja slabih 2,9 
milijona evrov obveznosti.
Še najkrajšo bo v tej zgodbi 
potegnilo 35 zaposlenih. Ker 
bo očitno hotel še nekaj časa zaprt, je Štorman svoje zapo -
slene poslal na dopust. Ostali lokali v lasti gostinca Štorma -
na zaenkrat sicer nemoteno 
obratujejo.
Pisanja …
V družbi Administrator Ce -
lje, ki v javnosti nastopa kot 
zastopnik ekonomskih upra-
vičenj za terjatve do gostinca 
Antona Zvoneta Štormana, so se na javnost in različne ustanove obrnili z odprtim 
pismom. Očitno jih moti, da je 
Štorman postal neke vrste na -
cionalni junak, seveda pa ugo-
tavljajo, da je prevzem hotela pričakovano razdelil Sloveni-jo. Ker se tudi inšpekcijski in davčni nadzorniki niso mogli opredeliti do tega, ali je prav, 
če gostinec Štorman posluje 
z blokiranimi transakcijski -
mi računi pri vseh poslovnih 
bankah, je primer postal še 
bolj zanimiv. V družbi Admi -
nistrator opozarjajo na blo -
kirane račune, neplačevanje 
prispevkov ter tudi na to, da 
gostincu inšpektorji gledajo 
skozi prste.
Durs pojasnjuje
V Dursu oziroma Davč -
nem uradu Celje konkretnih 
postopkov zaradi varovanja 
davčne tajnosti ne razkriva-
jo, vendar zagotavljajo, da v 
primeru nastanka davčnega 
dolga Durs vedno začne po -
stopek davčne izvršbe. Pri tem 
opozarjajo, da imajo različne 
načine davčne izvršbe, ki so 
odvisni od konkretnega po -
ložaja.
Kot pravijo, je za zavezan-
ce, ki opravljajo gostinsko de-
javnost, značilno gotovinsko 
poslovanje. Durs pri gotovin -
skem poslovanju zavezanca 
običajno opravlja izvršbo iz 
denarnih sredstev pri bankah, 
pri katerih ima dolžnik odprte 
transakcijske račune, ali pa se izvršba opravi tudi iz premič -
nega premoženja ter terjatev 
dolžnika. V tem primeru pride v poštev tudi hotelska oprema 
– spomnimo, da je gostinec 
Štorman že pred dnevi opo -
zarjal, da je oprema v Hotelu 
Štorman v lasti Dursa in da 
je kupec kupil samo gole zi -
dove.
V Dursu dodajajo, da se 
zarubljene premičnine lahko hranijo pri dolžniku. Davčna 
izvršba iz premičnega premo -
ženja zajema tudi rubež goto-
vine, kar pomeni, da davčni 
izterjevalec dnevno rubi go -
tovino iz blagajn gostiln in 
hotelov. V Dursu davčni dolg 
zavarujejo tudi z vknjižbo za -
stavne pravice na nepremič -
nem premoženju dolžnika. Za izvršbo iz nepremičnega 
premoženja se davčna uprava 
odloči, če davkov ni mogoče 
izterjati iz denarnih sredstev 
na računih, denarnih terjatev 
ali premičnega premoženja.
Nova ovadba
V torek je odmevala vest, 
da je Durs gostinca Štorma -
na tudi ovadil. V Dursu poja -
snjujejo, da sodi naznanjanje 
sumov storitve kaznivega de -
janja med aktivnosti, vezane 
na ugotavljanje nepravilnosti 
v postopkih davčnega nad -
zora. Kot smo izvedeli, naj bi Štormana ovadili zaradi 
kaznivega dejanja kršitve te -meljnih pravic delavcev oziro -
ma neplačevanja prispevkov 
zaposlenim. Štorman je sicer 
že pred časom povedal, da se zaveda svojega dolga in da je 
prispevke za zdravstveno in 
pokojninsko blagajno plače-
val, »kolikor je zmogel«. Durs 
menda ne izključuje, da bo v primeru neplačevanja pri -
spevkov zasegel še preostalo 
Štormanovo imetje.
Tožilstvo pa je medtem od 
policije zahtevalo pojasnitev 
četrtkovega dogajanja, ko so 
predstavniki KBM lizinga sa -
movoljno vdrli v Hotel Štor -
man.
URŠKA SELIŠNIK, foto: GrupA
V ponedeljek je v Ljublja -
ni 36 podjetnikov ustanovilo 
novo gospodarsko interesno 
združenje Klub slovenskih 
podjetnikov, ki so začeli svo -
jo podjetniško pot z lastno idejo ali pa so nasledniki 
družinskih podjetij.
Nihče izmed njih naj ne bi 
sodeloval v tajkunskih zgod -
bah, prav tako naj ne bi bil po -
vezan s politiko. To sta pogoja 
za vstop v klub, ki ga bo leto 
dni vodil predsednik uprav -
nega odbora Postojnske jame 
Marjan Batagelj. Vrata v klub 
so zaprta tudi davčnim dolžni -kom ali podjetnikom, če so v 
kazenskem ali kakem drugem 
postopku pred državnimi orga -
ni. Namen kluba ni konkurira-
ti že obstoječim združenjem, 
sploh pa ne Gospodarski zbor -
nici Slovenije, ampak združiti svoje razvojne poglede in pod -
jetniške interese.
Z ustanovitvijo kluba želi-
jo vsem, posebej pa mladim, 
sporočiti, da je z delom in 
vztrajnostjo mogoče biti uspe-
šen, da tudi v Sloveniji ni vse 
slabo. Združenje bo, če bo tre-
ba, povedalo, kakšen bi mo -
ral biti razvoj gospodarstva v Sloveniji ter kakšne ukrepe bi 
morali sprejemati, če želimo 
imeti prodorna podjetja, ki so 
uspešna na svetovnih trgih. 
Za sprejem novinca v klub bo potrebno soglasje vseh.
Gre za klub enakopravnih 
subjektov, čeprav so člani tako samostojni podjetniki 
kot velika podjetja z več sto 
zaposlenimi. Njegov osnovni 
namen je, da se podjetniki, 
ki so gibalo razvoja Slovenije in kljubujejo recesiji, med se-
boj povežejo in si pomagajo 
pri prodoru na tuje trge ter družbi in državi povedo, da obstajajo. Klub bo predstavljal 
gospodarske interese članov 
in gospodarsko vizijo razvoja Slovenije, kot jo vidijo oni.
Podjetniki s 
Celjskega
Med ustanovitelji so tudi 
podjetniki s Celjskega, med 
njimi Robert Grah iz konji -
škega podjetja SG Automotiv, ki je spomnil, da morajo tudi 
podjetniki Slovenijo predsta -
vljati v pozitivni luči in ji po-vrniti ugled, saj je bila nekoč 
prepoznana kot podalpska 
Švica. Podjetje SG Automativ slovi kot izdelovalec svetil za 
vrhunske znamke in zaposlu -
je 490 ljudi.
Približno 20 ljudi zaposlu-
je polzelski podjetnik Stane 
Plaskan v podjetju Dat-con, 
član kluba pa je tudi velenjski 
podjetnik Franc Krevzel, ki 
v podjetju Krevzel instalacije 
zaposluje 32 ljudi. Zanimiva 
sta Metka in Tomaž Marovt  
iz podjetja Marovt, ki na Stra -
nicah deluje že od leta 1971, 
sedaj pa zaposluje 145 delav -
cev. V javnosti je bolj znano 
ime Francija Pliberška  iz celj -
skega Mika s 173 zaposlenimi, iz Spodnje Rečice pri Laškem 
pa prihaja podjetje Monting 
SK v lasti Silvestra Kneza s 
40 zaposlenimi delavci.
Podjetje Plastika Skaza ozi-
roma podjetnica Tanja Skaza  
je že več  kot 35 let del razvoja 
Šaleške doline in zaposluje več 
kot 200 ljudi. Znano je tudi ime 
Bogdana Kronovška iz bra-
slovškega družinskega podje-
tja Termo-tehnika, ki razvija 
in proizvaja visokotehnološke 
naprave za varčno ter okolju 
prijazno ogrevanje in hlajenje, 
v njem je zaposlenih 41 ljudi.
US
 Št. 2, 9. januar 2014 GOSPODARSTVO
Marko Pavčnik je tisti, ki 
je laški grad vrnil na kulina -
rični slovenski vrh, zdaj pa 
bodo njegove kuhinje deležni 
tudi Celjani. Gostilna Špen -
gl, s podnaslovom gostilna za 
stare cajte, je vrata odprla v 
Hotelu Faraon oziroma nek -
danjem Merxu in takoj dobi -
la navdušene goste. Čeprav 
Pavčnik v njej ne bo kuhal, 
je izbral vrhunsko ekipo, ki 
sledi njegovim navodilom. 
Hrana mora biti preprosta, 
sveža in domača.
Pavčnik, ki ga je širša Slo -
venija spoznala kot žiranta v resničnostnem šovu Gostilna 
išče šefa, prihaja iz Rimskih 
Toplic. Domačiji njegovih star -
šev se je reklo pri Špengl in od 
tu ime nove celjske gostilne. 
»Všeč mi je, da ime nekaj po -
meni, in še navezan sem na 
družino in tradicijo. Sicer pa 
je ›špengl‹ vrsta bele slive,« 
razlaga Pavčnik.
Gostilno v Celju si je Pavč -
nik že dlje želel: »Laški grad 
ima svojo posebnost. Tam gre za visoko kulinariko in 
ni za vsak dan, ampak za po -
sebne priložnosti. Všeč mi je preprosta hrana.« Kljub temu mora biti hrana dobra. Tako v 
Špenglu ne boste dobili jedi, 
SPODBUDNA ZGODBA
»Moji zaposleni vedo, kaj pričakujem od njih, vedo tudi, v kakšno podjetje so prišli delat in da mi je pomembno, da bodo dobro kuhali.«Hrana pri beli slivi
Za laškim gradom Marko Pavčnik oživlja še nekdanji Merx, 
kjer je odprl Gostilno Špengl
ki bi bila pripravljena iz zmr -
znjenih sestavin, tudi ne iz 
vrečk in koncentratov. Čeprav 
hrana ne bo na ravni laškega 
gradu, bo kakovostna, razlaga 
Pavčnik: »Na gradu so jedi na 
krožnikih bolj zapletene, pri 
pripravi je bistveno več teh -
nik, uporabljajo se najboljše 
sestavine. Recimo kilogram 
mesa na gradu nikoli ne sta -
ne manj kot 20 evrov. V Špen -
glu je meso še vedno sveže, v 
kuhinji se kuha, sveža je tudi 
zelenjava.«
Samo da je dobro
V Špenglu lahko dobite 
malice, kosila, pripravljajo pa 
tudi po naročilu. Nujno mo-
rate poskusiti tatarski biftek, 
ki je specialiteta te kuhinje, 
saj je po njem slovel tudi nek -
danji Hotel Merx, kjer deluje nova gostilna. Poskrbeli so 
tudi za ribjo alternativo. Na 
tem krožniku so hobotnica, 
losos, rakci, kaviar, dimljena 
postrv in štiri omake. Sicer pa 
se najbolj splača, da vprašate 
natakarja, kaj je specialiteta 
dneva. Jedi po naročilu dišijo 
tudi po kuhinji laškega gradu, 
pravi Pavčnik.
Z ekipo, ki jo je izbral za 
Špengl, je zelo zadovoljen. V 
njej so sami izkušeni kuharji, 
s katerimi sicer prej ni delal, 
jih je pa poznal. Čeprav mar -
sikateri gostinec tarna, da ima 
smolo pri izbiri kadra, Pavčnik 
ni med tarnajočimi: »Odvisno 
je tudi od šefa, kakšen je. Moji 
zaposleni vedo, kaj pričaku-
jem od njih, vedo tudi, v ka -
kšno podjetje so prišli delat in 
da mi je pomembno, da bodo 
dobro kuhali. Pripravljen sem 
tudi manj zaslužiti na račun 
tega, da bo jed dobra.«
Dobra hrana je že privabila 
precej gostov. Tudi Pavčnik je 
zadovoljen, saj imajo vsak dan 
dovolj dela.
Gostilne tudi 
osveščajo
Za novo gostilno v Celju 
sta se Pavčnik in žena Katja 
odločila skoraj čez noč. Ko se je ponudila priložnost, sta jo 
hotela zgrabiti takoj, še v času 
trajanja resničnostnega šova, 
ki je dal tudi možnost rekla -
me. Prepoznavnost je res ve -
liko večja, opaža: »Z ostalimi 
šefi se že poznamo, tako da 
strokovne prepoznavnosti mi 
šov ni dal. Mi je dal pa prepo -
znavnost med ostalimi ljudmi. 
Za takšen tip gostilne, kot je 
Špengl, je to super.« Seveda brez podpore družine ne bi 
šlo. Žena Katja je pomemben 
člen: »Moram jo pohvaliti. 
Skupaj delava, pri čemer ima 
ona opravka s formalnostmi. 
Brez nje ne bi zmogel vsega tega, kar nama je skupaj uspe -
lo.«
Pavčnik si želi, da bi bil 
Špengl v prihodnje najboljša 
gostilna, ne restavracija, v Ce-
lju. Da bi ljudje, ko bi si želeli 
nekaj dobrega pojesti, takoj 
pomislili nanjo. Noče komen-
tirati aktualne kulinarične po -
nudbe v Celju, kot tudi noče 
komentirati, ali so ljudje sploh 
zahtevni jedci. Pravi pa, da bi 
morale gostilne ljudi osveščati 
glede kakovosti hrane: »Meni 
je bolj pomembno, da dobro 
ješ, kot da imaš BMW. Da bi 
torej le en del tistega avtomo -
bilskega posojila šel v gostilne ali vsaj za dobro hrano. Da bi 
ljudje doma dobro skuhali. 
Ne pa da jedo hitro hrano.« 
Pavčnik včasih razmišlja, da 
bi se sprostil in naredil tako 
kot drugi, ki jim pripeljejo pol 
tone zmrznjenega krompirja 
in zelenjave, ljudje v kuhinji 
pa potem to talijo, kuhajo in 
cvrejo. Gostilne, ki to počno, 
so namreč po navadi polne. 
Kljub temu Pavčnik pravi, da 
tega ne more početi. »Ne grem 
preko načela, da če take hrane 
jaz ne bi jedel, je tudi drugim ne dam.«
ŠPELA KURALT
Foto: GrupAMarko Pavčnik (skrajno desno) v Špenglu ne bo kuhal. Brbončice gostov bodo zadovoljevali (z leve): šef 
kuhinje Simon Umek, Darko Borinc in Mojca Brili.

 Št. 2, 9. januar 2014
Zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV) v 
vsej državi ter Inštitut za varovanje zdravja 
Slovenije so se z novim letom preoblikova -
li v dva nacionalna inštituta – Nacionalni 
inštitut za javno zdravje in Nacionalni 
laboratorij za zdravje, okolje in hrano. 
Sedež prvega je v Ljubljani, drugega pa 
v Mariboru. Reorganizacija je že vse od 
napovedi dvigovala veliko prahu, kot smo 
poročali tudi v Novem tedniku, so ji glasno 
nasprotovali tudi na ZZV Celje.
Vodstvo in zaposleni na ZZV Celje nam 
pred meseci še niso znali razložiti, katere 
spremembe reorganizacija prinaša zanje in 
za uporabnike, saj da jih s spremembami 
nihče ni podrobneje seznanil. Izpostavljali so 
predvsem skrb, da storitve ZZV ne bodo več 
dovolj dostopne prebivalcem celjske zdra-
vstvene regije, kar se bo dolgoročno odrazilo 
pri slabšem javnem zdravju. Po odgovore 
o novi organizaciji dela in dostopnosti do 
storitev nekdanjih ZZV smo se zato odpra -
vili na enega od novonastalih inštitutov. 
Nacionalni inštitut za javno zdravje kot v. 
d. direktorja že od septembra vodi Celjan, 
nekdanji direktor ZZV Celje, prim. dr. Ivan 
Eržen. Vse strahove zavrača in zagotavlja, 
da reorganizacija prinaša veliko prednosti 
in novih priložnosti.
Katere naloge prevzema Nacionalni in -
štitut za javno zdravje in katere Nacionalni 
laboratorij za zdravje, okolje in hrano?
Naš inštitut bo izvajal vse ključne naloge 
na področju javnega zdravja, ki jih mora za-
gotavljati država in ki so v javnem interesu. 
Pod našim okriljem bodo torej razvoj pro -
gramov za boljše zdravje, upravljanje že ob -
stoječih programov, spremljanje nalezljivih 
bolezni, načrtovanje in tudi izvedba cepljenj. 
Spremljali bomo podatke o izvajanju zdra -
vstvene dejavnosti in zdravja prebivalcev 
Slovenije, zadolženi bomo za spremljanje 
področja zdravstvene ekologije. Preverjali 
bomo na primer, ali je na določenem obmo -
čju zagotovljen dostop do pitne vode in tam, 
kjer je potrebno, predlagali rešitve. Zanimalo 
nas bo, katerim onesnažilom so ljudje izpo-
stavljeni, kakšne posledice ima to za zdravje 
in s katerimi ukrepi izboljšati stanje. Veliko bo tudi mednarodnega sodelovanja in razi -
skovalne ter izobraževalne dejavnosti.
Laboratorij bo po drugi strani opravljal vse 
potrebne meritve in preiskave vzorcev hrane, 
pitne vode … Pod njegovim okriljem bo vsa 
mikrobiološka diagnostika tako za bolnišni-
ce, zdravstvene domove kot podjetja. Glavna 
razlika je torej, da bo laboratorij v prvi vrsti 
izvajal naloge, vezane na konkretnega naroč -
nika, mi pa se bomo osredotočali na potrebe 
vsega prebivalstva. Moje stališče je sicer bilo, 
da bi lahko obe področji dela opravljala ena ustanova, a se je država odločila, da podro -
čji loči. Zelo pomembno je, da zagotovimo 
dobro sodelovanje obeh inštitutov, ker so 
podatki, ki jih bo imel laboratorij, nujno po -
trebni za naše delo.
Eden največjih strahov je bil, da pome-
ni reorganizacija centralizacijo javnega 
zdravja …
Poznam te strahove. Bilo je veliko negoto -
vosti, kdo bo prevzel nova inštituta. Mislim, da se je že z mojim imenovanjem strah mal -
ce polegel, saj ljudje, ki me poznajo, vedo, da centralizacije nikakor ne bi dovolil. Tudi 
Zora Levačić, dosedanja direktorica ZZV Ma-
ribor, ki je prevzela drugi inštitut, je po moji oceni najbolj primerna za to funkcijo. Prav 
na ZZV Maribor je že zdaj 95 odstotkov ljudi 
delalo na področju, ki ga bo pokrival Nacio-nalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. 
Sam sem medtem že imenoval tudi vodje 
območnih enot. Mimogrede, vodja območne 
enote Celje bo za naš inštitut Alenka Trop Strahovi o 
centralizaciji so odveč
Zavodi za zdravstveno varstvo odslej pod okriljem dveh nacionalnih inštitutov – Storitve 
javnega zdravja zdaj še bližje ljudem
Skaza. Moja namera je sicer, da bi dejavnosti 
v območnih enotah povečali in okrepili. Bi -
stvena sprememba je, da bi obstoječe dobre 
programe razširili in jih vpeljali tudi v druga 
okolja. Nesprejemljivo je, da v nekem okolju 
vzpostavimo zelo dober program, ki je po -
tem na voljo le tam in nikjer druge. Gre za 
javni denar, s katerim moramo zadovoljevati 
potrebe vseh prebivalcev. Zagotovo bralci po -
znajo program To sem jaz celjskega ZZV. Ker 
gre za internetni program, je sicer na voljo 
po vsej državi, ampak drugi del programa, 
ki poteka v šolah, je le na Celjskem. To ni 
prav, v vseh šolah bi morali na takšen način 
pomagati mladim in to bomo zdaj tudi storili. 
Vsi programi bodo vseslovenski.
Bomo uporabniki reorganizacijo sploh 
kakorkoli občutili, se bo za nas karkoli 
spremenilo?
Izključno v pozitivnem smislu. Ena po-
membnejših stvari, ki nas čaka v prihodnjem letu, je izdelava strategije komuniciranja z 
javnostmi. Torej tega, kako se bomo pove-
zovali z ljudmi v vseh delih države, z naj -
različnejšimi skupinami prebivalstva. Nove 
pristope bomo začeli hitro uveljavljati in lju -
dje bodo to hitro občutili. Zdaj bomo namreč 
imeli več možnosti in tudi večji vpliv, saj 
bomo odgovorni za vso državo. Moja nalo -
ga bo, da javnost dobi občutek, da smo njen 
zagovornik za javno zdravje. Torej bomo za -
stopnik javnosti tako proti na primer državi, 
zavarovalnici, določenim onesnaževalcem. 
Večina ljudi namreč nima možnosti izražati 
svojih potreb oziroma priti do tistih, ki od -
ločajo. Mi bomo to vlogo prevzeli in jo tudi 
izvajali, zato pričakujem, da bomo dobili 
zaupanje javnosti. Prepričan namreč sem, 
da če javnost ne verjame tistega, kar govori -
mo, lahko kar zapremo svoja vrata. Delamo 
namreč le za potrebe ljudi. Seveda bodo tudi 
vse dejavnosti, kot je na primer cepljenje, še naprej dostopne v sedanjih zavodih. Nič ne 
selimo v Ljubljano ali Maribor.
Kaj pa zaposleni? Je zaradi reorganiza -
cije kdo izgubil službo?
V našem inštitutu je zaposlenih 380 ljudi, 
v laboratoriju pa okrog 700. Zelo sem ve -
sel, da zaradi reorganizacije nihče ni izgubil 
službe, je pa res, da so se trije ali štirje sami 
odločili, da gredo drugam, za kar mi je žal, 
saj so med njimi tudi zdravniki, ki nam jih 
že tako ali tako primanjkuje. Seveda smo 
morali ukiniti nekatere skupne službe, ki so bile na posameznih ZZV. Tamkajšnje zapo -
slene bomo zdaj z dodatnim izobraževanjem 
usmerili predvsem v preučevanje zdravstve -
ne dejavnosti in na primer ekonomike v zdra -
vstvu. Tako bomo lahko odslej hitreje in bolj 
kompetentno odgovarjali na vprašanja, kot 
na primer, koliko stane neka bolezen. To je 
danes zelo aktualno vprašanje. Vedeti mo -
ramo, koliko stane sladkorni bolnik, koliko 
alkoholik in koliko bomo privarčevali, če pre -
prečimo le enemu človeku, da bi postal alko -
holik. Kdor načrtuje programe, potrebuje te 
podatke. Meni se sicer zdi zelo pomembno, 
da se bodo zaposleni počutili varno in da 
bodo lahko uresničili zamisli, ki jih imajo. 
Pomembno je, da se med njimi razvijeta po -
zitivno vzdušje, medsebojno zaupanje. Bo 
pa tudi na področju dela nekaj sprememb, 
predvsem pri oblikovanju nalog. Če nimaš 
jasno opredeljenih nalog, je rezultat namreč 
zelo vprašljiv. Zato bomo precej časa name -
nili načrtovanju in izobraževanju.
Katero področje bo najtrši oreh?
Najtrši oreh bo, kako številne programe, 
ki so že uveljavljeni, razširiti tako, da bodo na voljo vsem. Ta naloga je povezana tudi z 
dodatnimi viri financiranja in s spremembo 
organizacije. Med drugim bomo morali za to 
pridobiti tudi dodatne sodelavce, predvsem 
v okviru zdravstvenih domov. Najti moramo 
pot do njih in jim pomagati, da prevzamejo 
naloge in jih opravljajo na korekten način. 
Doslej je bilo to zelo nedefinirano, ponekod 
sodelovanja sploh ni bilo. Pomembno mrežo 
sodelavcev že imamo v okviru šolstva, okre-
piti moramo tudi sodelovanje z nevladnimi 
organizacijami. Veste, sem proti temu, da 
v trgovinah sredi dneva ljudem merimo na 
primer krvni sladkor. To je metanje denarja 
skozi okno in nepotrebno beganje ljudi, saj 
se tovrstni testi pač ne opravljajo sredi dneva, 
ampak na tešče. Tako naredimo več škode 
kot koristi. Z organizacijami se bomo pač 
morali pogovoriti, naj tega ne počnejo. Seve -
da želijo le dobro, a to nima smisla. Skupaj 
bomo poiskali pravo pot.
Vodja območne enote v Celju je Alenka 
Trop Skaza, dosedanja vodja oddelka za 
epidemiologijo nalezljivih bolezni na ZZV 
Celje. Kaj pa njena kandidatura za direk -
torico Splošne bolnišnice Ptuj?
O tem uradno nič ne vem, tudi neuradno 
ne prav veliko. Če bo odšla od nas, bom pač 
našel drugega vodjo. Želim pa, da ostane, saj 
je izjemna strokovnjakinja.
ANJA DEUČMAN
Foto: arhiv NT (GrupA)V. d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je na čelu ustanove že od septembra. 
Do novega leta, ko so ZZV in IVZ tudi uradno zaživeli pod okriljem dveh novih inštitutov, je moral opraviti obilico dela, od vseh podlag za delovanje do priprave pogodb o zaposlitvi.»Nič, kar je bilo dobrega, ne bomo ukinili. Četudi je bilo doslej namenjeno le ožji sku-
pini, bomo to dobro prakso 
razširili še na druge skupine 
oziroma na druga območja. Mislim, da bodo ljudje hitro opazili in občutili pozitivne 
spremembe, tudi pristojnosti 
strokovnjakov v posameznih 
območnih enotah bodo ostale 
takšne, kot so zdaj. Tudi nji-hovo komuniciranje z mediji bo takšno kot zdaj, ne name-
ravam postavljati filtrov. Oni 
namreč najbolj vedo, katere 
težave so najbolj pereče na posameznem območju.«INTERVJU
Že nekaj dni po novem letu je Nacionalni inštitut za javno zdravje obiskala inšpekcija. 
Pod drobnogled je vzela pogodbe skoraj sto zaposlenih, ki se jim je zaradi spremembe 
naziva oz. delovnega mesta bodisi povišala bodisi znižala plača. Inšpekcija je po besedah 
Ivana Eržena nepravilnost ugotovila le v enem primeru, do katerega je prišlo zaradi 
napačnih podatkov. Pogodbo te zaposlene bodo v inštitutu popravili. Eržen nam je sicer 
razložil, da so bile spremembe v razporeditvi zaposlenih na delovna mesta nujne iz več razlogov: »Delovna mesta je bilo nujno poenotiti v vsej državi, med delavci, ki so na različnih zavodih opravljali iste naloge, so bile namreč precejšnje razlike. Nekateri 
zaposleni ob tem niso imeli izpolnjenih pogojev za uvrstitev na določeno delovno mesto, 
nekaj sprememb pa je povezanih z drugačnim načinom dela. Določeni so prevzeli nove 
naloge in s tem imajo tudi večjo odgovornost.«
 Št. 2, 9. januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
Se varnost študentov in 
občanov res izključujeta?
Po gradnji novega pločnika ostaja prehod skozi šolsko dvorišče Šolskega centra Šentjur zaprt»Kratkoročna re-
šitev je, da bi bilo tako, kot je bilo ves čas. Ljudje, ki so šli peš ob cesti, so pri šolskem centru zavili čez šolski prostor. Ocenjujem, da bi bila to najlažja in najhitrejša rešitev, sploh če se zave-damo, da mora-mo vsi skrbeti za varnost občanov. Hkrati govorimo o javnem prostoru, kar šolski prostor zagotovo je. Vsi, ki delujemo v javni sferi, bi morali razmišljati širše,« pravi šentjurski žu -
pan Marko Diaci.
ŠENTJUR – Od odcepa 
za naselje Bezovje v obči-
ni Šentjur proti dvorišču 
tamkajšnjega šolskega cen-
tra je Direkcija Republike 
Slovenije oktobra zgradila 
pločnik, občina pa je uredi -
la javno razsvetljavo. Pešci zdaj ob koncu novozgraje -
nega pločnika naletijo na 
zaprto ograjo šolskega cen -
tra in na napis, da je prehod 
prepovedan zaradi varnosti 
dijakov, kar med prebival -
ci Bezovja povzroča nemalo 
slabe volje.
Okoli 200 metrov dolg 
pločnik, ki vodi ob glavni ce -
sti Šmarje–Celje, uporabljajo 
prebivalci Bezovja, ko se od -
pravijo proti središču mesta, 
je pa odsek tudi del šolske 
poti za učence Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur.
Direktor šolskega centra 
mag. Branko Šket odloči-
tev, da prehod ni mogoč, 
utemeljuje z besedami, da 
je naloga šole zavarovati več 
kot 700 vpisanih dijakov in 
študentov. Noče namreč pre-
vzeti odgovornosti, če bi ti 
cesto proti avtobusnemu po-stajališču prečkali na mestu, kjer ni označenega prehoda, 
ali če bi na šolskem zemljišču 
prišlo do kakšnega incidenta. 
Kot je zatrdil, zaprt prehod na 
šolsko zemljišče pozdravljajo 
tudi svet staršev in predava -
teljski ter učiteljsko-vzgoji-teljski zbor. »Tukaj ni bilo 
nikoli pločnika, bila je breži -na, pločnik pa so speljali brez 
kakršnegakoli predhodnega 
vprašanja. Pločnik ne more 
biti speljan na šolsko dvori-šče, kjer je intervencijska pot, 
kjer so parkirni prostori, saj 
nenazadnje ni prostora za 
pešce. Zavzemam se za to, da situacijo rešimo tudi za 
občane, vendar ne na račun 
zmanjšanja varnosti naših 
dijakov in študentov,« je de -
jal. Dodal je, da s tem šolski 
center sledi vzoru ostalih šol, 
ki v želji po izogibanju nepri-
jetnih situacij med dijaki in 
občani svoja posestva vse bolj 
zapirajo.
Gordijski vozel 
razpleta tudi ministrstvo
Šket je sicer predlagal, da 
bi tam, kjer pločnik meji na 
šolsko zemljišče, naredili nov 
prehod za pešce, da bi ti do 
že označenega prehoda lah -
ko hojo nadaljevali po drugi Zemljišče, kjer stoji šola, je v lasti države, z njim pa upravlja Šolski center Šentjur. Direktor Branko Šket poudarja, da so na centru odprti za vse možnosti, le da te ne smejo zmanjšati varnosti dijakov.strani glavne ceste. Šentjur -
ski župan mag. Marko Diaci 
pojasnjuje, da omenjeni pre -
dlog ne prinaša kratkoročne 
rešitve. Poudarja, da je bila 
pot mimo šolske zgradbe 
vrsto let uhojena, saj so se 
tako pešci izognili hoje ob prometni cesti, kar po nje -
govih besedah dokazujejo pričevanja občanov in tudi 
fotografije izpred nekaj let. 
»Občina želi problem rešiti, v povezavi z njim smo imeli že kar nekaj sestankov. Pre-
dlagali smo razumne rešitve, 
ki bi bile s kančkom dobre 
volje sprejemljive tako za 
prebivalce kot za šolo, zdaj 
pa te stvari usklajujemo tudi z ministrstvom za izobraže -
vanje, znanost in šport,« je 
dejal. So se pa na občino 
in na naše uredništvo s pi -
smi že obrnili občani, ki so 
si dolga leta prizadevali za 
varnejšo pot proti mestu, pa 
je kljub pločniku še vedno 
niso dočakali.
TINA VENGUST
Foto: GrupA»Kdor pride zdaj do šole, ve, da je na šolskem dvorišču. Če pa ograjo odpremo, do-
volimo, da čez to zemljišče prehaja kdorkoli. Del ograje se je v preteklosti odpiral 
in zapiral, ker smo imeli spodaj strojno delavnico, zato so dijaki prehajali skozi. Ker pa je bilo to nevarno in je prišlo tudi do prometne nesreče, smo ograjo zakle-nili in je bila leta in leta zaprta. V zadnjem obdobju pa so vrata izginila, nihče od nas ne ve, kdaj in kdo jih je odstranil. Dijaki so se sicer navadili na označen pre-hod, nova vrata pa smo postavili zdaj, ko je zaradi pločnika nastala nova situaci-ja,« pojasnjuje direktor Šolskega centra Šentjur Branko Šket.
NA KRATKO
Skupina za socialno 
varstvo
SOLČAVA – Zavod Ipak, nevladno stičišče Savinjske 
regije, je vodil postopek za izbiro kandidatov v regijsko 
koordinacijsko skupino za oblikovanje regionalnih izved -
benih načrtov na področju socialnega varstva.
V koordinacijsko skupino sta bili med devetimi kandidati 
izvoljeni dva predstavnici nevladnih organizacij, in sicer 
Sonja Bercko in Renata Jakob Roban iz Solčave, ki jo je pre-
dlagalo Društvo za kulturo odnosov Spes. Namestnici sta 
Ana Špat in Hedvika Zimšek. US
Odobrili vsa javna dela
VELENJE – Zavod za zaposlovanje je odobril vse po -
nudbe za javna dela v letošnjem letu, ki jih je zavodu 
predlagala mestna občina. Tako bodo v Velenju v leto-šnjem letu skupno z javnimi deli zaposlili 72 oseb.
V občinski upravi bodo preko javnih del zaposlili 16 oseb, 
28 jih bodo zaposlili v velenjskih javnih zavodih in organiza -
cijah, ki delujejo na področju kulture in mladine, 28 pa jih bo delo dobilo na področju socialnega varstva in zdravstva. 
Vsem, ki bodo udeleženi v program javnih del, zavod za 
zaposlovanje zagotavlja 75 odstotkov sredstev za plače, od -
pravnino ob upokojitvi, prehrano med delom, prevoz na delo 
in sredstva za stroške predhodnega zdravniškega pregleda. 
Zavod lahko za tiste, ki so starejši od 55 let ali so invalidi, za -
gotavlja še preostalih 30 odstotkov deleža plače. 95-odstotni 
delež plač udeležencem pa zavod krije za tiste programe, v katere so vključeni izključno brezposelni invalidi oziroma programe, ki so namenjeni delu z romsko populacijo in je vanje vključena najmanj polovica brezposelnih Romov.
ŠK
Nove gasilske moči
GORNJI GRAD – Pred dnevi je v Bočni 26 gasilcev kon -
čalo nadaljevalni tečaj za gasilca v organizaciji Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Tečaja so se udeležili gasilci iz več gasilskih društev, z 
uspešno opravljenim izobraževanjem pa imajo pogoje za de -
lovanje v operativnih enotah in seveda možnost za nadaljnje 
usposabljanje za pridobitev različnih gasilskih specialnosti. V GZ bodo tudi tudi spomladi pripravili nekaj izobraževanj, in sicer tečaje za vodje skupin, vodje enot in strojnike.
USNa čelu vršilka 
dolžnosti
ŠMARJE PRI JELŠAH – Splošno knjižnico od prvega 
januarja vodi vršilka dolžnosti Jana Turk Šulc. Dose -
danjega direktorja Jožeta Čakša je svet javnega zavoda 
premestil na delovno mesto koordinatorja in organiza -
torja kulturnih programov.
Jožetu Čakšu se je mandat iztekel konec minulega leta. 
Bil je edini prijavljeni kandidat na novem razpisu, a ga 
svet zavoda na to mesto ni imenoval. Po Zakonu o inte -
griteti in preprečevanju korupcije namreč ne more kot 
nepoklicni župan voditi tudi javnega zavoda, katerega 
ustanoviteljica je občina. Ker je Čakš svet zavoda obvestil, 
da na jesenskih lokalnih volitvah ne bo kandidiral za še 
en županski mandat in da namerava do upokojitve delati 
v šmarski knjižnici, je svet zavoda odločil, da za deset me -
secev oziroma do izteka mandata župana imenuje vršilca 
dolžnosti direktorja knjižnice. V tem času bo objavil nov razpis za direktorja, Čakš je že napovedal, da se bo nanj prijavil. Trenutna vršilka dolžnosti Jana Turk Šulc je bila že do zdaj zaposlena v knjižnici.
AD
 Št. 2,  . januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
Optimistično v 
novo leto
Velenjčane tudi letos čakajo velike naložbe – Prvič nobenih težav s komunalo
VELENJE – Predstavniki 
občine so predstavili po -
slovanje v lanskem letu, s 
katerim so zelo zadovolj -
ni. Na eni strani so dosegli 
rekord in kar 47 odstotkov 
proračuna namenili za naložbe, poleg tega pa so 
nekaj denarja tudi privar -
čevali. Občina se je za na -
ložbe še dodatno zadolžila, 
vendar kot zatrjuje župan 
Bojan Kontič, imajo tudi 
pri zadolževanju še dovolj 
manevrskega prostora.
Skupen dolg velenjske ob-
čine je ob koncu leta 2013 znašal 16,3 milijona evrov, 
kar je 4,8 milijona evrov več, 
kot je dolg znašal ob začet -
ku mandata Bojana Kontiča. 
Župan pravi, da so dejansko 
šele na polovici dovoljene za -
dolženosti občine: »Največji 
dovoljeni obseg odplačila dol -
gov bi bil 2,8 milijona evrov, naš pa je 1,5 milijona evrov, 
kar predstavlja 4,37-odstotno 
realizacijo, zakonodaja pa do-
voljuje osemodstotno. Na vo -
ljo imamo tako še 1,3 milijona 
evrov, ki bi jih lahko porabili 
za odplačevanje dolga.«Ključna so 
stanovanja in promenada
V občini so se zadolževa -
li zaradi naložb, največja je 
naložba v vodooskrbo, ki je 
sofinancirana s kohezijski -
mi sredstvi. Da pa občina 
dobi kohezijska sredstva, 
mora sama zagotoviti denar 
in storitve tudi plačati, šele 
potem dobi denar povrnjen. 
Tako so privarčevani denar, 
na koncu leta so imeli sku -
paj s prenosom iz leta 2012 
na računu kar 4,7 milijona 
evrov, porabili prav za pla -
čilo izvajalcem. Država je 
namreč denar nakazala šele 
30. decembra. Letos bodo 
ta sredstva namenili spet za 
naložbe.
Poleg kohezijskega projek -
ta, ki je vreden kar 42 milijo -
nov evrov, velenjska občina je lani zanj odštela 5,4 mili-jona evrov, bodo letos nada -
ljevali še dva velika projekta, 
in sicer gradnjo stanovanj na 
Gorici in prenovo mestnega središča. Stanovanjski sklad 
in mestna občina bosta letos 
na Gorici pridobila 132 sta-novanj s parkirnimi mesti. 
Projekt sicer zamuja zaradi 
novih težav, ki jih pri projek -
tiranju niso mogli predvideti. 
Zdaj bodo morali sanirati del 
gradbišča zaradi vdora vode, 
kar bo naložbo podražilo 
za okvirno 700 tisoč evrov. 
Kljub temu načrtujejo, da 
bodo dela kmalu končali in 
stanovanja tudi razdelili.
Večji projekt, ki ga bodo le -
tos nadaljevali, je še prenova 
mestnega središča, ki naj bi 
jo končali do konca junija. S 
tem bodo pridobili dodatna 
parkirišča pri zdravstvenem 
domu, ki bodo v dveh nivo -
jih, obnovili bodo infrastruk -
turo in urbano opremo, po -
rušili stari most, saj je nov 
že zgrajen, znotraj struge reke Pake pa bodo uredili 
amfiteater. Letos je predvi-
dena tudi energetska obnova 
zdravstvenega doma. Stran, 
ki meji na promenado, naj bi 
obnovili do konca junija.
Bojazni pred 
novim davkom
Občina je največ denarja v 
lanskem letu dobila iz naslo -va dohodnine, in sicer 16,1 
milijona evrov. Kar 7,3 mili -
jona evrov je dobila iz nado -
mestila za uporabo stavbnega 
zemljišča. Ta znesek bo po 
uvedbi davka na nepremič-
nine prejemala še prihodnja 
tri leta. Župan Kontič pravi, 
da v teh treh letih ne priča -
kuje večjih težav razen tega, da bodo ta sredstva prihajala 
na občinski račun šele v dru -
gi polovici leta, kar pomeni, 
da bodo v začetku leta lahko 
imeli likvidnostne težave, 
ki jih nameravajo reševati s 
kratkoročnimi posojili. Doda-
ja pa, da je težko napovedati, 
kaj se bo dogajalo po preteku 
prehodnega obdobja treh let: 
»Najverjetneje bodo razvojna 
investicijska sredstva bistve -
no nižja, če se zakon ne bo 
spremenil. So pa s tem (dav -
kom na nepremičnine, op. 
p.) kaznovane občine, ki so 
dosledno izvajale zakon o na-
domestilu za uporabo stavb -
nega zemljišča. Med njimi je 
na prvem mestu zanesljivo 
Velenje.«
ŠPELA KURALT
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Poleg vodooskrbe sta med večjimi naložbami v Velenju letos gradnja stanovanj na Gorici in prenova mestnega jedra.Župan Kontič je zelo zadovoljen, da so končno uredili vse medsebojne terjatve in obveznosti s Komunalnim podjetjem Velenje. Tako se je lani prvič zgodilo, da so konec leta dobili nakazilo 200 tisoč evrov za komunalno infrastrukturo. Po pogod-bi s Termoelektrarno Šoštanj so dobili tudi 750 tisoč evrov. Kot je pojasnil Kontič, so dobili plačano tudi razliko, ki je Teš ni plačal v letu 2012. Zavrnil pa je nami-govanja, da gre za denar, ki bi ga morala dobiti Občina Šoštanj: »Mi nikoli nismo imeli sredstev, ki bi pripadala Občini Šoštanj.«NA KRATKO
Prestavljen ognjemet
SLOVENSKE KONJICE – V krajevni skupnosti Zbelovo, ki 
je na območju med Ločami in Poljčanami, se je v zadnjih 
letih uveljavila posebnost. V tem kraju pripravljajo praznični 
novoletni ognjemet šele po novem letu, 2. januarja.
Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Peter Koren,  
se je na Zbelovem zgodilo, da pred leti ni bilo pravočasnega 
novoletnega ognjemeta in so ga zato prestavili na 2. januar. 
Tako je tudi obveljalo, saj so ugotavljali, da je na prelomu leta 
marsikje dovolj ognjemetov in da je 2. januarja zanj zato več 
zanimanja. Krajani, ki zberejo denar za ognjemet s prostovolj -
nimi prispevki, so se tako tudi letos na zbelovskem gradu zbrali 
2. januarja zvečer. Ogreli so se s kuhanim vinom in posladkali 
s slaščicami, ki so jih pripravile domače gospodinje.
BJ
Živahno na drsališču
ŠOŠTANJ - Drsališče, ki so ga v začetku decembra že sed -
mič uredili na rokometnem igrišču in letos prvič poskrbeli za šotor, bo odprto še do začetka marca.
Drsališče v Šoštanju je odprto vsak dan od 9. do 22. ure. 
Drsanje je brezplačno, drsalke pa si lahko ljubitelji tovrstne 
rekreacije sposodijo po simbolični ceni 1 evro. Kot pravijo v 
Šoštanju, je obisk dokaj dober, saj drsalci prihajajo tudi v de -
ževnih dnevih. Zato menijo, da se je drsališče dobro prijelo 
in je odlična oblika rekreacije. Predvsem je pomembno, da je 
drsanje dostopno vsem, zato ga tudi vsako leto znova odprejo. 
Druščina drsalcev je pisana – največ je otrok, nekaj odraslih, 
presenetljivo veliko drsalcev pa je tudi med starejšo generacijo. 
Za ureditev drsališča v občini namenjajo po 35 tisoč evrov letno, 
pri čemer jim pomagajo sponzorji in donatorji. US
Čistilne bodo še gradili
REČICA OB SAVINJI – V občini glede na obstoječo in pred -
videno novo priključenost na centralni kanalizacijski sistem 
predvidevajo, da bo treba do leta 2017 z individualnimi čistil -
nimi napravami pokriti približno 200 gospodinjstev.
Zaradi tega v občini pripravljajo pravne akte, predvsem po -
treben odlok in razpisno dokumentacijo, ki bodo osnova za 
pomoč občanom pri financiranju teh naprav. Prvič bodo gradnjo 
malih čistilnih sofinancirali že letos, za kar so v proračunu 
predvideli 10 tisoč evrov, kasneje pa naj bi, tudi v skladu z 
razvojnim programom, za sofinanciranja gradnje namenjali 
po 20 tisoč evrov letno.
US
Kdo v neprofitna 
stanovanja?
ROGATEC – Občina je objavila javni razpis za oddajo 
neprofitnih stanovanj v najem. Vloge zbira do vključno 
24. januarja.
Občina ima za oddajo v neprofitni najem trenutno na voljo 
dvosobno stanovanje na Ptujski cesti v Rogatcu. Vsi prijavlje-
ni na razpis bodo kandidirali tudi za neprofitna stanovanja, 
ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali 
pa na novo pridobljena. Občina bo na podlagi točkovanja 
oblikovala dve prednostni listi, na prvo bo uvrstila prosilce, 
ki so glede na socialne razmere oproščeni plačila varščine, 
na drugo pa tiste, ki bodo v primeru dodelitve stanovanja 
morali plačati varščino. Občina Rogatec ima v lasti sicer 38 
stanovanj, večino v blokih v naselju Rogatec. AD
IZOBRAZBA: IV. do V. stopnja izobrazbe ustrezne strojne smeri
DELOVNE IZKUŠNJE: najmanj 5 let delovnih izkušenj na tovrstnih 
delih (samostojno posluževanje takšnih CNC-strojev)
OBLIKA ZAPOSLITVE: redno za nedoločen čas s 6-mesečnim 
poskusnim delom
DELOVNI ČAS: polni delovni časURNIK DELA: dvoizmensko deloPisne prijave sprejemamo do 15. 1.2014 na naslov:
MONTING SK, d. o. o., Spodnja Rečica 80c, 3270 Laško.MONTING SK, d. o. o., Spodnja Rečica 80 c, Laško
razpisuje prosto delovno mesto:
CNC-upravljalca
vrtalno-frezalnega stroja
10 Št. 2, 9. januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
Za vodo zaračunali preveč
Zaradi napake občani Spodnjesavinjskih občin prejeli previsoke račune za vodo – Javno komunalno podjetje Žalec mora 
dopolniti letni načrt za 2014
Prebivalci Spodnje Sa-
vinjske doline so decembra 
najprej presenetili povišani 
zneski na položnicah žal -
skega javnega komunal-
nega podjetja, a so še pred 
koncem leta prejeli nove, 
popravljene položnice s po -
jasnilom in z opravičilom. 
Poleg tega morajo na komu -
nali pripraviti še dopolnila 
letnega programa za letos, 
ki so ga zahtevali župani 
občin ustanoviteljic (Žalec, 
Braslovče, Prebold, Polzela, 
Tabor in Vransko).
Več kot 1.500 gospodinj -
stev v celotni Spodnji Sa -
vinjski dolini je v decembru prejelo položnice s poviša -
nim zneskom za storitve, ki 
jih izvaja Javno komunalno 
podjetje Žalec (JKP Žalec). 
Kot je pojasnil direktor Ma-
tjaž Zakonjšek, je do nelju-
be napake prišlo pri vnosu 
podatkov v računalniški 
sistem in zaradi samodej-nega izpisa računov. Tako 
so uporabnikom poračun za 
porabo vode v prvi polovici 
leta, ko so veljale še stare, 
nižje cene, obračunali kar 
po novih postavkah. Napako 
so po besedah Zakonjška od-
krili prepozno oziroma šele 
po posredovanju občanov in 
takoj ukrepali.Napaka zaradi 
popisovanja števcev
Da bi lahko pri poračunih 
za porabo vode prišlo do to-
vrstnih napak, so že oktobra 
opozarjali preboldski občin-
ski svetniki. Žalska komuna -
la namreč do avgusta, ko so 
v veljavo stopile nove cene, 
izračunane na podlagi nove 
uredbe in metodologije, ni 
naredila odčitkov oziroma 
ji je stanje števcev sporočilo 
premalo uporabnikov. »Ker 
vodne števce popisujejo zgolj 
enkrat letno, so vso odčitano 
porabo občanom zaračunali 
po višjih cenah, kar je seveda nesprejemljivo,« je bil jasen 
žalski župan Janko Kos, ki je 
bil tudi sam med oškodovan-
ci. Do tovrstnih težav najver -
jetneje ne bi prišlo, v kolikor 
bi se poraba odčitavala več-
krat letno, a glede na optimi -
zacijo stroškov sprememb v prihodnje ne načrtujejo.
Dopolnili načrt 
dela
Dodatno delo so upravi 
žalske komunale naložili še 
župani spodnjesavinjskih 
občin, ki na skupščini niso 
potrdili pripravljenega in 
predstavljenega poslovnega 
načrta za letos. Ta v celoti ne obvladuje in ne zmanjšu -
je stroškov, na prihodkovni 
strani pa je premalo ambi -
ciozen. »Zahtevali smo, da 
se ponovno pregledajo vsi 
stroški, ki jih podjetje ima, 
in tudi to, ali se lahko morda 
še znižajo. Prav tako je treba 
dodatno preveriti možnosti za uvedbo kakšne dodatne 
storitve, s čimer bi se pove -
čala tržna dejavnost,« je od -
ločitev občin ustanoviteljic pojasnil župan Janko Kos. 
Žalska občina ima v komu -
nalnem podjetju največji, 49-
odstotni lastniški delež.
LEA KOMERIČKI
Za enega najbolj neprimernih načinov oglaševanja, ki 
ga mimogrede prepovedujejo tudi veljavni predpisi, so se 
v Celju očitno odločili nekateri podjetniki, ki skrbijo za 
dobro počutje hišnih ljubljencev.
Tako kar z letaki, pritrjenimi na drevesa, vabijo lastnike psov 
s širšega območja mestnih četrti Dolgo polje in Nova vas, ver -
jetno pa tudi drugod po mestu. In če v obeh pasjih salonih res 
dobro poskrbijo za celovito nego hišnih ljubljenčkov, ob tem nihče ni pomislil na drevesa. Tem zabijanje žebljev oziroma kovinskih sponk v lubje zagotovo ne koristi …
IS, foto: GrupAOKOLJSKA PACKA
Za pasje veselje 
in žalost dreves
Pritrjevanje letakov z žeblji oziroma kovinskimi sponkami poškoduje drevesno skorjo.
Čeprav župani pričakujejo, da se bo komunalno podjetje 
začelo obnašati bolj tržno in bo uprava več postorila na 
prihodkovni strani, Zakonjšek o kakšni dodatni dejav -
nosti v tem trenutku ne razmišlja, saj bi, kot pravi, za 
to morali dodatno zaposlovati. To pa je glede na želeno 
nižanje odhodkov skoraj nemogoče. Direktor žalske ko -
munale mora z ekipo načrt dela popraviti in ga dopolniti 
najkasneje do konca januarja.
NA KRATKO
Še brez združitve
PREBOLD – Čeprav je bilo sprva napovedano, da naj bi se 
Dom upokojencev Prebold že s prvim januarjem priključil k Domu upokojencev Franca Salamona Trbovlje, se to še ni zgodilo. To naj bi dokončno uresničili konec tega meseca.
Dom upokojencev iz Trbovelj in družba Raiffeisen Leasing 
sta na predzadnji dan starega leta uskladila in podpisala 
pogodbo o najemu preboldskega doma. Do konca januarja bo oskrbo starejših v Preboldu še opravljala družba KDU v stečaju, zatem naj bi dom vendarle prevzeli v Trbovljah. Po 
napovedih bo pogodba sklenjena v prvi polovici januarja, po -
tem ko se bodo z njo seznanili tudi člani sveta trboveljskega 
doma. Kot so v skupni izjavi za javnost zapisali predstavniki 
vseh treh družb, so podane osnove za stabilno nadaljevanje 
dejavnosti v Domu upokojencev Prebold. V skladu z doseda -
njim dogovorom naj bi trboveljski dom prevzel vse varovance 
preboldskega doma in nekaj zaposlenih ter od Raiffeisen 
Leasinga najel stavbo doma.
LK
POVABILO K ODDAJI PONUDBE
Občina Prebold zbira ponudbe za oddajo v najem 
poslovnega lokala za trgovinsko dejavnost, ki 
se nahaja v Domu krajanov Šešče. Razpisna doku -
mentacija je objavljena na www.obcinaprebold.si.
Rok za oddajo ponudb je vključno do 17. 1.2014
do 12. ure.
0#£*/"13&#0-%Občina Prebold
župan Vinko DEBELAKDobila slogan in 
himno
ROGAŠKA SLATINA – Šolski center je v novo leto vstopil 
s svojim sloganom in svojo himno. Oba so oblikovali dijaki 
šole, izbrali pa so ju z natečajem.
Vodstvo šole je v sodelovanju z dijaško skupnostjo natečaj 
za himno in slogan objavilo lani oktobra, saj je želelo dobiti 
slogan in himno, ki bosta postala del celostne podobe Šolskega 
centra Rogaška Slatina. Vse prispele predloge je pregledala 
komisija in v vsaki kategoriji izbrala zmagovalnega. Slove-
sno ju je razglasila konec minulega leta. Šola se bo odslej 
predstavljala s sloganom Šolski center Rogaška Slatina – Šola 
za znanje, smeh in sanje, katerega avtorica je Estera Gjuras. 
Šola je dobila tudi svojo himno, njeni avtorji so dijaki Jasmina 
Kovačič, Azra Mušić, Mirna Šafranko, Žiga Žlender in Tim 
Čuček. Slednji je himno tudi uglasbil. AD
Oprema vrnjena v 
Šmartno
ŠMARTNO OB PAKI – V zadnjem času je precej nejevolje 
povzročila selitev dela opreme zdravstvenega laboratorija 
iz zdravstvene postaje v Šmartnem ob Paki v Velenje.
Nejevolja je bila toliko večja zato, ker so del denarja za 
nakup opreme zagotovili iz občinskega proračuna, saj so 
želeli zagotoviti občankam in občanom preiskave v domači 
zdravstveni postaji. Občinski svetnik Bojan Kladnik je zato 
vodstvo občine pisno pozval, naj ukrene vse potrebno, da 
se oprema vrne v Šmartno, kar se je po posredovanju tudi 
zgodilo. Iz Zdravstvenega doma Velenje so sporočili, da je t. i. analizator že v šmarski zdravstveni postaji. USObnova ceste še vedno 
čaka
VRANSKO – Občina si že dlje prizadeva urediti dotra -
jano cesto Vransko–Tešova. Že lani se je prijavila na raz -
pis ministrstva za gospodarski razvoj, a pri tem ni bila 
uspešna.
Župan Franc Sušnik pravi, da obnova ceste med Vran -
skim in Tešovo ostaja prednostna naloga občine tudi v letu 
2014. Ravno v teh dneh so se Vranšani ponovno prijavili 
na razpis ministrstva za gospodarstvo. V primeru, da bodo 
tokrat le uspešni, bo država obnovo ceste, ki bo po prvih 
ocenah znašala kar 500 tisoč evrov, sofinancirala v višini 
85 odstotkov.
ŠO
Brez pomoči javnih delavcev
DOBJE – Občina se v zadnjem času ni odločila za upora -
bo programa javnih del, saj ta po besedah župana Franca 
Leskovška po preteklih izkušnjah ni imel pravega učin -
ka.
Za dela, ki so jih prej opravljali zaposleni preko programa 
javnih del in se nanašajo večinoma na vzdrževanje cest in 
vodovoda, košnjo trave ter urejanje okolice, občina zdaj na -
jema obrtnike in sklepa pogodbe s samostojnimi podjetniki. 
Leskovšek poudarja, da kakovost opravljenih del ni okrnjena, 
saj gre samo za drugačno organizacijo. Po njegovih besedah 
pa se občina na ta način izogne tudi veliki odgovornosti glede 
poškodb javnih delavcev.
TV

11 Št. 2, 9. januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
Po pošto v trgovino
Vse več pogodbenih pošt tudi na našem območju – Katere pošte bodo preobli -
kovane?
Na manjših poštah na 
Celjskem in drugod po Slo -
veniji je mogoče letos pri -
čakovati več sprememb. 
Od začetka tega leta poslu -
je preoblikovana pošta v 
Jurkloštru, ki je po novem 
pogodbena. Letos naj bi v 
naših krajih nastalo še ne-
kaj tovrstnih uradov.
»Pošta Slovenije v pogod -
bene pošte preoblikuje pred -
vsem manjše in nerentabil -
ne enote. Gre za odgovor na 
upadanje števila določenih poštnih storitev, predvsem 
klasičnih poštnih pošiljk in 
liberalizacijo trga poštnih storitev,« odgovarja Megi 
Jarc iz službe za stike z jav -
nostmi na Pošti Slovenije. V naših krajih deluje trenutno šest pogodbenih pošt, ki so 
v Lesičnem, na Teharjah, Šmartnem v Rožni dolini, 
Taboru in od novega leta v 
Jurkloštru.
Še vedno vse 
storitve
V Jurkloštru, Lesičnem in 
Topolšici opravljajo storitve 
pogodbene pošte živilske tr -
govine, v Taboru v Savinjski 
dolini je izvajalec pogodbene 
pošte občina, ki deluje v isti 
stavbi, kot je sedež občinske 
uprave. Občina želi tamkaj-
šnje poštne prostore odku -
piti. Na Teharjah in v Šmar -
tnem v Rožni dolini je Pošta 
Slovenije z razpisom našla 
običajnejša najemnika po -
štnih prostorov. Kot je pove -
dal direktor celjske poslovne 
enote Dušan Gomboc, imajo 
prednost ponudniki, ki zago -
tavljajo strankam čim daljši 
delovni čas. Ta mora biti vsaj 
tri ure dopoldne in vsaj dve 
uri popoldne v istem dnevu. Za delo na vsaki pogodbeni 
pošti izobrazijo vsaj tri de -
lavce, ki opravijo strokovni 
izpit, tudi zaradi nadomešča -
nja. Postopek preoblikovanja 
v pogodbeno pošto traja vsaj 
pet mesecev.
»Ne glede na preobliko -
vanje v pogodbeno pošto še 
vedno nudimo celoten nabor 
poštnih storitev,« pravijo na 
Pošti Slovenije. Uporabniki 
poštnih storitev tako lahko 
oddajo pisma in pakete, dvi -
gnejo tisto pošiljko, ki jim jo 
pismonoša ni uspel vročiti, 
vplačajo nakaznico, položijo 
ali dvignejo gotovino, kupijo 
znamke, voščilnice …
O imenih še ne 
govorijo
Letos se bosta v pogodbeni 
preoblikovali še obstoječi po -
šti v Bistrici ob Sotli in Prista -
vi pri Mestinju. O preobliko-
vanju pošte v Pristavi so bili 
svetniki obveščeni na zadnji 
seji občinskega sveta v Pod -četrtku, kjer je več svetnikov 
s tega območja, vendar njiho -
vega nasprotovanja ni bilo. 
Zaposleni v obeh enotah 
bosta premeščeni na drugo 
pošto. Dostava pošiljk ostaja 
povsod v pristojnosti Pošte 
Slovenije, z izjemo tistih, ki 
jih pismonoša ni uspel do -
staviti in je naslovniku pustil 
obvestilo o prispetju.
In drugi kraji, kjer naj bi 
dobili preoblikovane pošte? 
To naj bi postale vse tiste 
enote, ki so za delo s stranka -
mi odprte samo po dve uri na 
dan. Na Celjskem potekajo 
pogovori za trinajst takšnih pošt. O imenih do končne 
odločitve še ne želijo govo -
riti. Pošta Slovenije povsod 
najprej pridobi mnenje lo -
kalne skupnosti. Po naših 
podatkih gre za pošte v Dra -
mljah, Zidanem Mostu, na 
Grobelnem, Prevorju, v Loki 
pri Žusmu, na Gomilskem, 
v Dobju pri Planini, Solčavi, 
Novi Cerkvi in Gorici pri Sliv -
nici. »Načrtujemo, da bomo 
v letu 2014 in naslednjih le -
tih preoblikovali od 40 do 50 
pošt letno,« napovedujejo na 
Pošti Slovenije za celotno dr -
žavo.
BRANE JERANKONekatere manjše pošte na Celjskem bodo preoblikovali, kar pa naj ne bi vplivalo na obseg storitev.
Večnamenski center 
vse bližje
KOZJE – Veliki večnamenski center, ki bo služil za kul-
turne in športne potrebe kraja in delno celotne občine, 
bo predvidoma končan konec februarja. V stavbi, kjer bo 
večnamenska dvorana, so v ponedeljek začeli polagati par -
ket. V njej manjka oprema, prav tako morajo poskrbeti še 
za zunanjo ureditev.
Večnamenski center v Kozjem, ki je največja občinska nalož -
ba v zgodovini občine, gradi družba Remont Celje. Pogodbo so podpisali aprila letos, novo stavbo so postavili na lokaciji, kjer je bila dotrajana šolska telovadnica. To so med prvomaj -
skimi prazniki podprli. Učenci začasno uporabljajo prostore gasilskega doma in delno telovadnico v bližnjem Lesičnem.
Dvorana, ki jo bodo prav tako redno uporabljali za dejav -
nosti šole in vrtca, bo stala okoli dva milijona evrov. Od tega 
je pridobila občina na razpisu za razvoj regij milijon evrov 
evropskega nepovratnega denarja, za približno sto tisoč evrov 
je uspela na razpisu Fundacije za šport, ostalo predstavlja 
najeti kredit.
BJNA KRATKO
Med nezadolženimi
LJUBNO – Ko so v občini z osnutkom letošnjega proračuna 
že predvideli najem kredita in s tem prvo zadolževanje ob -
činskega proračuna, so pred sprejemom dokončne različice 
uspeli pridobiti dodatna sredstva, med drugim tudi nekaj 
državnega denarja.
Tako je proračun, v katerem načrtujejo malo več kot 4 milijo -
ne evrov prihodkov in odhodkov, znova uravnotežen in Občina 
Ljubno ostaja med redkimi občinami, ki niso zadolžene. Precej 
proračunskega denarja bodo letos namenili za naložbe, saj 
končujejo večje investicije, ki so jih začeli že lani, med drugim 
revitalizacijo trškega jedra in gradnjo kanalizacijskega sistema v Radmirju in Juvanju. US
Pomoč po požaru
LUČE – Zadnji dan minulega leta so družino Golob v 
Podvolovljeku, ki jim je požar uničil gospodarsko poslo-
pje, obiskali župan Občine Luče Ciril Rosc in predstavniki 
krajevnega odbora RK Luče.
Nesrečni družini so izročili denar, ki so ga zbrali v posa -
meznih zaselkih občine, nekaj pomoči pa so obljubili tudi 
pri gradnji novega gospodarskega poslopja. Župan Rosc je 
Golobovim obljubil 4 tisoč evrov namenskih sredstev. Pri 
Golobovih je poslopje zagorelo lani decembra, v požaru pa so bili uničeni kmetijski stroji, različne naprave in oprema 
ter krma. Preizkušnjo nekoliko lažje prenašajo tudi zaradi 
pomoči, ki prihaja z različnih strani.
US
S prenovo do novih 
zaposlitev
ŠENTJUR – Župan občine mag. Marko Diaci je tik pred 
koncem leta 2013 podpisal pogodbo s podjetjem Remont 
o obnovi in dozidavi kulturnega doma. Ta bo po prenovi 
nosil ime Ipavčev kulturni center. Z njim bo upravljala 
zveza kulturnih društev.
Občina je za prenovo kulturnega doma pridobila 1,9 mi -
lijona evrov na razpisu ministrstva za kulturo, preostali del 
stroškov v višini slabega pol milijona evrov pa bo zagoto -
vila iz proračuna. Investicija med drugim zajema ureditev 
244 kvadratnih metrov novih prireditvenih prostorov v novi vhodni avli, na odru v veliki dvorani in mali dvorani v nad -
stropju. Poseben poudarek bo namenjen ureditvi sodobne 
scenske tehnike. V naslednjih tednih bo sledila še javna 
predstavitev prenove, ki naj bi bila po Diacijevih besedah 
končana konec avgusta 2014. Odprtje kulturnega centra bo 
tako najverjetneje sovpadalo s praznovanjem občinskega 
praznika septembra. Eden od pogojev razpisa so bile tudi 
možnosti novih zaposlitev. Šentjurska občina jih je na podro -
čju kulture in storitvenih dejavnosti predvidela šest.
TV
S kolesom ob Savi že 
letos
RADEČE – Konec minulega leta je župan Občine Krško 
kot predstavnik vodilne občine v projektu S kolesom ob 
Savu in Krki ali Sava–Krka bike z direktorjem Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregorjem Fickom podpisal 
pismo o nameri za gradnjo skupno okoli 150 km kolesar -
ske ceste. V projektu poleg 13 občin sodeluje tudi Občina 
Radeče, kjer naj bi del odseka uredili že to leto.
Na območju vseh sodelujočih občin naj bi kolesarske 
poti vzpostavili v obdobju 2014–2020. Občine pri izvedbi 
projekta upajo na črpanje evropskega denarja. Kolesarske 
trase so razdeljene po koridorjih. Trasa G17 je načrtovana 
vzdolž reke Save na poti med Radečami, Sevnico, Krškim 
in Brežicami proti Hrvaški. Del slednjega odseka, to je od Radeč do Krškega, naj bi uredili že letos. Ker so ob Savi že 
zdaj vzpostavljene kolovozne poti, naj bi bil za preplastitev 
tega dela z asfaltom oziroma z za kolesarjenje primernim 
gramozom potreben najmanjši finančni vložek.
TV
Na vrsti Sedlarjevo
PODČETRTEK – V občini nameravajo letos graditi čistil -
no napravo in kanalizacijo v Sedlarjevem. Služili bosta za več kot dvesto populacijskih enot. Razpis za izvajalca 
so že objavili, kmalu bodo odpirali ponudbe.
Ocenjena vrednost naložbe v Sedlarjevem znaša okoli 
šeststo tisoč evrov. Občina kandidira za evropski denar, v 
letošnjem občinskem proračunu je postavka za to naložbo 
že upoštevana. Po čistilni napravi v Sedlarjevem bodo od 
večjih čistilnih naprav zgradili le še napravo za vas Sveta 
Ema. Projektno dokumentacijo že pripravljajo. Na ostalem 
območju občine, kjer je gradnja razpršena, bodo postavili male čistilne naprave. Na območju občine Podčetrtek ima -
jo zaenkrat čistilne naprave v občinskem središču, Olimju, Pristavi pri Mestinju in Imenem. BJDobrnčani hitijo
DOBRNA – V tej občini so sprejeli na prvi delovni dan 
v letu 2014 rebalans letošnjega proračuna. Z rebalansom, 
ki ga je sprejel občinski svet na izredni seji, so pohiteli 
zaradi osmega javnega razpisa za razvoj regij, kjer bo 
mogoče pridobiti neporabljena evropska sredstva.
Na Dobrni se jim mudi zaradi roka za prijavo na razpis, ki 
se bo končal do konca januarja. Razpis pomeni priložnost za projekte, ki jih je mogoče uresničiti v dveletnem obdo -
bju 2014–15, kar je za Dobrnčane zelo ugodno. Občina ima namreč za nadaljevanje gradnje kanalizacije pravnomočno gradbeno dovoljenje že pridobljeno, za 1,4 milijona evrov 
vreden projekt pa je mogoče pridobiti kar okoli 85 odstotkov 
evropskih nepovratnih sredstev. Na Dobrni so del kanali -
zacijskega omrežja že zgradili, nekaj ga trenutno gradijo, 
na nekaterih drugih območjih bi ga še zgradili s pomočjo tega denarja. V proračunu imajo tako s pomočjo rebalansa novo postavko za nadaljevanje gradnje kanalizacije, zaradi nje se bodo za letos načrtovani prihodki občine povišali za 
76 odstotkov. Predvideni letošnji skupni prihodki Občine 
Dobrna znašajo 3,9 milijona evrov.
BJSpomnimo se velikega razburjenja med krajani, do katerega je prišlo v preteklih letih pred preoblikovanjem pošte v Svetem Štefanu (občina Šmarje pri Jelšah). Danes je tam premična pošta del vsakdanjika, tako kot tudi na Bučah, v Kalobju, Podsredi in na Stranicah. Po vsej Sloveniji je že 24 premičnih pošt. Lani ni na našem območju nastala nobena nova pre-mična pošta, v prihodnje pa je mogoča v Šentrupertu nad Laškim. »Sprejete ni nobene dokončne odločitve,« odgovarja-jo na Pošti Slovenije.
12 Št. 2, 9. januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
www.top-fit.si
začetni tečaj v ponedeljek 13. januarja 2014TAI CHI 040 50 20 60
Drameljski učenci 
spet pod eno streho
V energetsko prenovljeno šolo z novim letom zakorakalo skoraj 200 učencevPoplave naj bi bile preteklost
VOJNIK – V osrednjem delu občine je država začela 
izvajati protipoplavne ukrepe, ki sodijo v okvir projekta 
zagotavljanja protipoplavne varnosti v porečju Savinje. 
Država bo na območju Vojnika vložila kar 3,6 milijona 
evrov, ki jih bo pridobila iz Evropske unije.
»Ob Hudinji bodo uredili visokovodne zemeljske nasi -
pe. Gre za nasip ob levem bregu Hudinje, ki bo varoval 
poselitev ob cesti Celje–Vojnik pod naseljem Arclin. Na desnem bregu bodo nadvišali cesto med Arclinom in ob -
močjem Klinčevega jezu, na območju Arclina zgradili še 
lokalne nasipe in visokovodne zidove za zaščito pose -
litve,« so nam odgovorili z ministrstva za kmetijstvo in 
okolje. Za povečanje pretoka vode bodo ob obstoječem 
mostu v Arclinu zgradili dodaten most, ki naj bi ga začeli 
graditi še v tem mesecu.
Za zagotavljanje poplavne varnosti središča Vojnika 
so začeli prejšnji mesec ob potoku proti Tomažu graditi 
prvega od dveh zbiralnikov vode. Prvi bo imel zmogljivost 
šest tisoč kubičnih metrov, drugi bo večji, saj bo lahko sprejel 25 tisoč kubičnih metrov vode. Zaradi obstoječih 
škarp in nasipov namreč potok med obilnim deževjem 
do izliva v Hudinjo nima naravne poti. Dela v tem koncu Vojnika, ki bodo stala 1,2 milijona evrov, naj bi bila kon -
čana maja letos.
Prav tako nameravajo zagotoviti protipoplavno varnost 
območja pri pokopališču, ki mu poplave ne prizanašajo. 
Tam bodo strugo Hudinje razširili in zavarovali, zgradili 
bodo še visokovodne nasipe in protipoplavna zidova. Delo 
naj bi opravili še letos. Za večjo protipoplavno varnost 
tega dela je občina projekte naročila pred dvema letoma. 
Stali so jo približno sto tisoč evrov. Prav tako so zagotovili 
nekaj zemljišč in pomagali pridobiti služnosti.
BRANE JERANKO
Šola je bila prenovljena v napovedanem roku, praznični čas pa je bil izkoriščen za selitev nazaj v šolske prostore. Po štirih mesecih gostovanja 
so se drameljski šolarji najprej pozdravili v telovadnici prenovljene šole.
ŠENTJUR – Šolarji Osnov -
ne šole Dramlje so po do-
brih štirih mesecih pouka 
na nadomestnih lokacijah 
2. januarja vstopili v ener -
getsko prenovljeno šolo. Za 
prvošolce je bil to dan, ko so 
prvič prestopili prag matič -
ne šole, prav tako za tiste, 
ki v šolskem letu 2013/14 
prvič obiskujejo enoto vrt -
ca, ki ima prav tako prosto -
re v šolski zgradbi.
Občina Šentjur je pogodbo 
z izbranim podjetjem Remont 
podpisala junija 2013. Novo 
šolsko leto se je tako začelo 
v nadomestnih prostorih. Otroci so med prenovo go -stovali v prostorih Krajevne 
skupnosti Dramlje nad gasil -
skim domom, prostorih Mi -
zarstva Siter, veroučni učil-
nici in prostorih župnišča ter 
prostorih Slomškovega doma. 
Družina Čater je šoli v brez -
plačno uporabo ponudila no -
vozgrajeno hišo in souporabo 
gostilniške kuhinje.
Ravnateljica OŠ Dramlje 
Nataša Sovinc, ki je ravna -
teljevanje prevzela v času, ko se je prenova začela, je povedala, da je bilo za se-litev in organizacijo pouka 
treba ogromno sodelovanja 
in dobre volje ekipe zaposle -
nih, otrok, staršev in mno -gih prostovoljcev. Prenova 
ne bo prinesla le prihranka 
pri ogrevanju, ampak je z 
obnovo fasade in notranjimi 
funkcionalnimi posegi stav -
ba dobila veliko bolj prijazen 
videz. Zaradi dodatnih del, 
ki so bila izvedena v sklopu 
projekta – nekatera na pre-
dlog šole, nekatera pa so se 
za nujne izkazala med samo prenovo – šola zdaj nudi bi -
stveno boljše pogoje za delo in učenje.
Kakšen bo 
prihranek?
Občina Šentjur je za pre -
novo OŠ Dramlje na razpisu Eko sklada pridobila okoli 
670 tisoč evrov. Pogodbena 
vrednost energetske obnove 
je znašala okoli 1,7 milijona 
evrov z vključenim DDV, 
skupaj z dodatnimi deli pa 
se je vrednost investicije 
povzpela na malo manj kot 
1,95 milijona evrov.
Šolska zgradba bo zdaj 
energetsko manj potratna, 
mnogo manjši bo znesek, 
potreben za ogrevanje. Ener -
getska oskrba objekta naj bi se po izračunih iz leta 2012 
zmanjšala za okoli 25 tisoč 
evrov letno.
TV
Foto: Občina Šentjur
nvkilêzêjlsqzrlnhêÀêuv}pjlêpê££êvipu ©¥­¡êêêê©¥­©êêêê¡ªª­£êêêê©ª­¦êêêêêê to
13 Št. 2, 9. januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
ŽALEC – Družina Kuder-
Zdolšek iz Galicije je konec 
lanskega leta ostala brez 
strehe nad glavo. Požar, ki 
ga je povzročil vžig saj v di -
mniku, je namreč povsem 
uničil zgornji del bivanj -
skih prostorov v stano-
vanjski hiši. Osemčlanska 
družina je začasno nasta-
njena pri najbližjemu so -
sedu, kjer je tudi preživela 
letošnje božično-novoletne praznike.
A kot kaže, se bo članom 
družine s pomočjo sokra-janov uspelo vrniti domov prej, kot so si upali sploh predstavljati. Sosednje in 
drugi Galičani so jim na po -
moč priskočili takoj po poža -
ru. Že v prvih dneh je 40 pro -
stovoljcev počistilo pogorišče 
in spodnji del stanovanjskih 
prostorov pripravilo za na -
daljnjo obnovo. Novo plo -
ščo so dokončali na božični 
predvečer, takoj po božičnih 
praznikih pa so začeli zidati 
mansardo in jo dokončali v 
prvih dneh letošnjega leta. 
Sledila je akcija podiranja lesa, s katerim ravno v teh 
dneh zaključujejo ostrešje, 
ki ga bodo prekrili s folijo 
in v nadaljevanju pokrili še 
s kritino. Ker si želijo, da bi 
se Kuder-Zdolškovi čimprej 
vrnili domov, so v začetku 
tedna začeli urejati spodnji 
del hiše, kamor se bo druži -
na vrnila konec meseca. Če bi se v požaru prizadeti Ga -
ličani obnove hiše lotili pov -
sem sami, bi jih ta stala več kot 80 tisoč evrov. Na srečo 
so jim na pomoč priskočili 
sokrajani in s prostovoljnim delom ter z donacijami vso-to precej znižali, obenem bo 
nekaj prispevala tudi zava -
rovalnica. Do zdaj se je na 
humanitarnem računu, nad 
katerim bdi žalski Rdeči 
križ, zbralo malo manj kot 
20 tisoč evrov. Na pomoč so 
priskočili tudi sošolci treh 
šoloobveznih članov druži-
ne. V Podružnični osnovni 
šoli Trje in Osnovni šoli Pe-
trovče so učenci zbrali 2.800 
evrov.
ŠO
Foto: Arhiv KS Galicija
Z novim letom pravici do pogrebnine in posmrtnine ni -
sta več dostopni vsem. O upravičenosti do njiju bo odločal 
center za socialno delo, tako da nista več del zdravstve -
ne blagajne, temveč gre za povsem socialni pravici. Za pokojnika, ki je umrl 31. decembra 2013, bodo svojci še 
lahko uveljavljali pogrebnino in posmrtnino ne glede na 
svojo finančno situacijo, če pa je pokojni umrl 1. januarja 
2014, bodo svojci pogrebnino in posmrtnino dobili le, če 
so njihovi dohodki med najnižjimi.
Spremembe sta uzakonila spremenjena Zakon o social -
no varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz 
javnih sredstev. Do posmrtnine, ki trenutno znaša 265,22 
evra, so bile doslej upravičene osebe, ki so bile po umrli 
osebi zavarovane kot družinski člani. Pogrebnino, ki znaša 
530,44 evra, pa so dobili tisti, ki so poskrbeli za stroške 
pogreba. Če so svojci prej posmrtnino in pogrebnino uvelja -
vljali pri pogrebnem podjetju in na območnih enotah zavoda 
za zdravstveno varstvo, bodo odslej vse urejali na katerem koli centru za socialno delo.
Pravici se odslej imenujeta pravica do enkratne izredne 
denarne socialne pomoči ob smrti družinskega člana (po -
smrtnina) in pravica do izredne denarne socialne pomoči za 
kritje stroškov pogreba (pogrebnina). Za uveljavljanje obeh 
pravic je treba izpolniti vlogo, ki je objavljena tudi na sple -
tnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in 
enake možnosti. Tisti, ki uveljavlja pravici do pogrebnine in 
posmrtnine, mora biti državljan Republike Slovenije oziro -
ma tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji 
NA KRATKO
Jubilejno na Dobrovlje
BRASLOVČE – Planinsko društvo Dobrovlje je v soboto 
organiziralo tradicionalni januarski pohod, ki je poleg 
poletnega nočnega pohoda osrednja aktivnost društva.
Braslovčani so se vrsto let na Dobrovlje podali 2. januarja, 
zadnji dve leti, ko ta dan ni več dela prost, se na to znano 
spodnjesavinjsko planoto podajo prvo januarsko soboto. 
Tudi letos je 70 planincev pot začelo v središču Braslovč in 
po dveh urah prispelo na Bezovec, najvišji vrh zahodnega 
dela Dobrovelj.
ŠO
V sklad 600 evrov
POZELA – Občina je lani na pobudo župana Jožeta Ku -
žnika kot odgovor na težke socialne razmere ustanovila 
dobrodelni socialni sklad, v katerega namenja finančna 
sredstva, zbrana na različnih občinskih dogodkih. Eno 
izmed njih je bilo tudi silvestrovanje.
Zavod za kulturo, turizem in šport je v sodelovanju s tu -
rističnim društvom letos prvič na parkirišču pred občinsko 
stavbo organiziral silvestrovanje na prostem. Približno tisoč 
občanov je zabavala glasbena skupina Stop, sestavljena iz do -
mačih glasbenikov. Ognjemeta ni bilo. Polzelani so denar, ki 
bi ga sicer porabili zanj, raje namenili v dobrodelni županov 
sklad, namenjen pomoči socialno ogroženih občanov. Ta je po silvestrovanju bogatejši za nekaj manj kot 600 evrov.
ŠO
Invalidom prijaznejši 
Vojnik
VOJNIK – V občini potekajo zadnje priprave za prijavo 
na razpis za pridobitev listine Občina po meri invalidov. 
Pobudo za ustvarjanje invalidom prijaznejše občine je 
novembra dalo Medobčinsko društvo delovnih invalidov 
Celje.
Decembra je bilo na to temo več sestankov, ki sta jih pri -
pravila občina in medobčinsko društvo. Med drugim so in -
validskim organizacijam v občini Vojnik predstavili projekt 
Občina po meri invalidov in imenovali delovno skupino za 
analizo položaja invalidov v občini ter akcijskega načrta za 
štiriletno obdobje. Prav tako so opravili popis gradbenih 
ovir in možnosti dostopa do javnih ustanov za invalide v 
občinskem središču. Rok za oddajo prijave na razpis, ki ga 
objavlja Zveza delovnih invalidov Slovenije, je 15. januar, 
pred tem bo v Vojniku v ponedeljek še okrogla miza o polo -
žaju invalidov v občini. Sosednji občini Slovenske Konjice in 
Zreče se z omenjeno listino že ponašata, Vitanje se namerava 
prijaviti na letošnji razpis.
BJ
Predlogi za nagrajence
CELJE – V mestni občini do 17. januarja zbirajo pre-
dloge in pobude za podelitev občinskih priznanj za leto 2013. Priznanja podeljujejo zaslužnim občanom, podje -
tjem, zavodom, društvom … za profesionalne in druge 
dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja 
in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled 
in promocijo Celja.
Glede na žlahtnost priznanja je na najvišjem mestu naziv 
častni meščan, sledijo pa zlati, srebrni in bronasti celjski 
grbi. Že uveljavljena posebnost občinskih priznanj so tudi 
kristalni celjski grbi, ki jih podeljujejo diplomantom univer -
zitetnega študija za odličnost in vse dosežke v času študi -
ja. Priznanja v Celju podeljujejo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki ga v knežjem mestu praznujejo 11. aprila. Lani je zlati grb prejel nekdanji vrhunski atlet Jože 
Kopitar za življenjsko delo na področju atletike in svojo bo -
gato športno ter arhitekturno zapuščino, dobitnika srebrnih 
celjskih grbov sta bila PGD Teharje  in dolgoletni mentor 
modelarjev Edi Zagozda, bronaste grebe so prejeli Janko 
Razgoršek za uspešno podjetniško pot in vzgojo mladih 
v avtokleparski stroki ter Hiša kulture Celje in Galerija 
Plevnik-Kronkowska, kristalne pa diplomantka sociologi -
je Jasmina Šepetavc, menedžmenta Selma Duranović in 
zobozdravnik Tine Malgaj.
IS
Otroški kotiček
MOZIRJE – V kraju je začela delovati komisijska pro -
dajalna z rabljeno otroško opremo in oblačili, ki sta jo 
lastnika Meta Miklavc in Miha Avguštin poimenovala 
Otroški kotiček.
V prodajalni bodo rabljena, a še lepo ohranjena otroška 
oblačila menjala lastnike, kar je praktična rešitev, saj otroci 
oblačila prej prerastejo, kot uničijo. Cene so dokaj dostopne. 
Oblačila in opremo do sredine januarja v trgovini v komisij -
sko prodajo sprejemajo vsak dan, nato jih bodo po dogovoru 
dvakrat tedensko.
USHiša Kuder-Zdolškovih, ki jo je konec lanskega leta uničil požar, po zaslugi domačinov nepričakovano hitro dobiva novo podobo.Kmalu nazaj doma
V požaru uničena hiša dobiva novo podobo
Pogrebnina in posmrtnina 
le za najrevnejše
in tudi stalno prebivališče v Sloveniji. Izpolnjeni morajo biti 
tudi drugi pogoji. Tako so do obeh pravic upravičeni le dru -
žinski člani pokojne osebe, ki so bili na dan smrti pokojnika 
upravičeni do denarne socialne pomoči ali do varstvenega 
dodatka oziroma njihov dohodek ali skupni dohodek dru -
žinskih članov ne presega zakonsko določenega cenzusa. 
Pogreb mora biti opravljen v Sloveniji.
ŠK
Medtem ko se za socialno najšibkejše ne bo nič spremenilo, pa bo sprememba dostopnosti do pogrebnine in posmr -
tnine precej udarila nižji srednji sloj oziroma tiste, ki bodo le za kakšen evro presegli zakonsko določen cenzus. Za-kon namreč ne predvideva, da bi ostali dobili kakšen evro manj pogrebnine in posmrtnine glede na finančno stanje. Določen je namreč le cenzus, ki bo ločil tiste, ki bodo do pravic upravičeni, in tiste, ki bodo ostali brez malo manj kot 800 evrov.
14 Št. 2, 9. januar 2014
Pokrajinski muzej Celje 
se lahko v letu 2013 pohva -
li s 30-odstotnim porastom 
obiskovalcev, Muzej novej -
še zgodovine Celje se je v 
minulem letu zazrl v svo -
jo pol stoletno delovanje, 
Zgodovinski arhiv Celje pa je s številnimi zanimivimi 
dogodki dokazoval, da je 
mnogo več kot le skladišče 
gradiva. Znani pa so že prvi 
obrisi novih vsebin, s kate-
rimi bodo omenjene usta-
nove, ki se tako ali drugače 
ukvarjajo z dediščino, svo-
je obiskovalce nagovorile 
to leto.
V Pokrajinskem muzeju 
Celje je v letu 2013 zaživel 
Knežji dvor z arheološkim 
razstaviščem Celeia, mesto 
pod mestom in stalno raz-
stavo Grofje Celjski. Čeprav 
so v muzeju obe postavitvi 
končali konec leta 2012, se 
je povečano število obisko-
valcev po besedah direktor -
ja muzeja Staneta Rozmana  
odrazilo predvsem leta 2013. 
Muzeju je lani uspel več kot 
30-odstotni dvig obiskano-sti, približno 30 tisoč ljudi je obiskalo Knežji dvor in Staro grofijo, medtem ko 
je številka, če prištejemo še 
obiskovalce ostalih dislocira -
nih enot, še bistveno višja.
Dragocenosti 
Savinje
V letu 2014 se v Pokrajin -
skem muzeju Celje obeta 
odprtje prvih štirih sob stal -
ne arheološke razstave Od 
šivanke do celjskih zvezd, 
ki bo predstavila zgodovino 
Celja in regije od prazgo -
dovine do srednjega veka. 
Ker je muzej z arheološkim 
nadzorom lani sodeloval pri protipoplavnih ukrepih ob Savinji, si v tej ustanovi 
želijo zasnovati tudi stalno 
razstavo o tej reki. Rozman 
poudarja, da je Savinja eno 
najpomembnejših arheolo-
ških najdišč na Celjskem, ki 
je skrivalo izjemno bogate 
numizmatične najdbe. Med 
pomembnejšimi odkritji leta 
2013 so seveda tudi najdbe, 
na katere so naleteli med 
prenovo celjskega mestnega jedra.
V znamenju 
Barbare Celjske
Bo pa leto 2014 v Pokra-
jinskem muzeju Celje po -
svečeno tudi Barbari Celjski, 
saj obeležujemo 600 let od 
njenega kronanja za nemško 
kraljico. Muzej bo v začet-
ku leta predstavil ponatis in 
prevod knjige Rolande Fu -
gger Germadnik, med letom 
pa se bodo vrstili dogodki, 
v povezavi s to znamenito 
vladarico. Muzej bo pripravil 
še manjšo razstavo o Barba -
ri Celjski, ki bo na ogled v 
Knežjem dvoru, kasneje pa 
bo gostovala po Sloveniji.
Pol stoletja muzeja
Leto 2013 je bilo v Muze -
ju novejše zgodovine Celje 
predvsem v znamenju 50-
letnice muzeja. »S svoji -
mi aktivnostmi smo želeli opozoriti na obstoj našega 
muzeja, biti glasni, prepo -
znavni. Hkrati smo želeli 
vzpostaviti neko revizijo dela 
v tem obdobju,« je povedala 
direktorica muzeja mag. Ta-
nja Roženbergar.
Med mejnike leta 2013 je 
uvrstila razstavo Puške in pi -
sma ter izdajo preglednega 
teoretskega in kronološkega 
zbornika ob obletnici muze -KULTURA
Nove razsežnosti preteklosti
Od zbirke novcev do zbirke igrač – Tudi opuščene izložbe naj bi zapolnila zgodovina
ja. Kot je še dejala, je bil cilj, 
da bi v jubilejnem letu muzej 
obiskalo čim več obiskoval -
cev. Po prvotnih ocenah je 
njegova vrata prestopilo oko -
li 30 tisoč ljudi, številne pa 
so pritegnile tudi vsebine, ki 
so jih predstavili izven zidov 
te ustanove. Takšna je bila 
na primer občasna razstava 
na prostem, ki je spremljala 
evropsko košarkarsko prven -
stvo.
Prevetritev za 
otroke in ulice
Za leto 2014 v MNZC oblju -
bljajo prenovo in dopolnitev 
ponudbe. Marca bo v otro -škem muzeju vrata odprla 
stalna razstava Zbirka igrač. 
Kot je dejala Roženbergarje -
va, otroški muzej z omenjeno 
razstavo po 18 letih dobiva 
novo poslanstvo: »Poudarek 
bo na otrokovih pravicah in 
dolžnostih, imamo pa tudi nove partnerje, kot sta na 
primer Unicef in varuhinja 
človekovih pravic.«
V Ulici obrtnikov, ki je del 
stalne razstave Živeti v Ce -
lju, bo muzej predstavil še 
druge obrti, ki so izginile iz 
starega mestnega jedra. Po-
sebna zgodovinska razstava 
pa bo posvečena obletnici 
začetka prve svetovne voj -ne. Ker ustanovo močno pe -
sti pomanjkanje depojskih 
prostorov, v sodelovanju z 
Mestno občino Celje snuje 
idejo, da bi del gradiva lah -
ko razstavila v izpraznjenih 
izložbah v starem mestnem 
jedru.
Arhiv se odpira 
navzven
Direktor Zgodovinskega 
arhiva Celje dr. Borut Bata-
gelj ocenjuje leto 2013 kot 
zelo uspešno na področju 
osnovne dejavnosti arhiva 
– vrednotenja in pridobiva -
nja arhivskega gradiva na 
terenu in dajanja tega na vpogled javnosti. Kot je po -
udaril, pa se arhiv v zadnjih 
letih z objavami publikacij, 
izdajami inventarja ter s pri -
pravo razstav želi pokazati 
tudi kot dediščinska ustano -
va s posluhom za delovanje 
v sodobnem svetu. Temu 
bodo zaposleni v arhivu sle -
dili tudi v letu 2014, čeprav 
so pred dnevi dobili odloč-
bo ministrstva za kulturo, 
ki manj denarja namenja za 
dejavnosti, s katerim se arhiv 
odpira navzven.
O šari, vodi in črni 
kroniki
Z razstavo Stara šara so v 
arhivu v minulem letu opo -
zorili na nosilce informacij, 
kot so kasete in videokasete, 
ki so v določenem obdobju 
močno zaznamovale našo 
dobo. Ob mednarodnem dnevu voda so pripravili 
razstavo Voda, vode, vodi, 
s katero so gostovali tudi v 
tujini in tako pokazali po-vezavo med Celjem in ar -
hivom v Pančevu. Batagelj 
pa je med pomembnejšimi 
dogodki omenil še razsta-vo Za poljubčke dobi vse, 
ki predstavlja črno kroniko 
iz sodnega gradiva arhiva. 
»Razstava na poveden na -
čin z ene strani nakazuje odnos do družbe, z druge 
strani pa na pomen gradiva pravosodnih organov, ki ga 
hranimo pri nas,« je povedal 
Batagelj.
TINA VENGUST
Foto: SHERPAPokrajinski muzej bo letos razstavil tudi najdbe, na katere so naleteli med prenovo Celja.
Celjska pesnica Ana Ma-
rija Justin je v torek zvečer 
v Celjski kulturnici pred -
stavila svojo drugo pesni -
ško zbirko Minevanje, v 
kateri je objavljenih njenih 
zadnjih 46 pesmi, naslovila 
pa jo je po eni od njih.
»Z naslovom nisem imela v 
mislih umiranja, temveč zgolj 
minevanje. Vsak človek in 
tudi druga živa bitja mineva -
jo od rojstva do smrti,« pravi 
pesnica. Urednik zbirke mag. 
Zoran Pevec je v spremni be -
sedi zapisal, da se ustvarjal -
na funkcija pesniških besedil 
Justinove sicer res začenja s 
»tišino«, a je vseeno njeno 
glavno vodilo oziroma rdeča 
nit nekje med hrepenenjem 
in minevanjem.
Ana Marija Justin rada 
prebira svetovno literaturo 
in se zgleduje po njej. Prav 
pesem Minevanje je eno 
njenih tovrstnih del. Izpe -
ljala ga je namreč iz pesmi 
Slovo španskega pesnika 
Federica Garcie Lorce. Kljub 
temu, da jo ima večina lju -
di za nasmejano osebo, jo 
vedre pesniške vsebine ne 
Med hrepenenjem in 
minevanjem
Večer, na katerem je Ana Marija Justin (na sredini) v torek predstavila pesniško zbirko Minevanja, je pesnica 
poimenovala Pustite vrata balkona odprta. Naslov se nanaša na pesem Slovo španskega pesnika Federica Garcie Lorce.
pritegnejo. Osredotoča se predvsem na resne teme. Prvo objavljeno pesem je 
napisala, ko ji je umrl mož. 
V teh letih se je nabralo kar 
nekaj njene poezije, ki jo 
širši javnosti predstavlja 
tudi v literarni reviji Vse-
sledje, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo, katerega 
ustanovna članica je prav 
Justinova. Redno sodeluje 
tudi na literarnih srečanjih 
seniorskih pesnikov in pi -
sateljev, se redno uvršča na 
regijska srečanja, leta 2010 in 2012 pa je bila celo med 
najboljšimi na državnem srečanju V zavetju besede. 
Na prvem Viteškem turnir -
ju pesnikov v Mariboru je 
leta 2001 prejela prvo na -
grado občinstva za pesem 
Naključje in šesto po izbo -
ru strokovne žirije.
ŠO
Foto: GrupAAna Marija Justin z novo pesniško zbirko
15 Št. 2, 9. januar 2014
V letu 2013, svetovnem 
letu voda, sta Občina Žalec 
in Razvojna agencija Savinja 
v sodelovanju z žalskim za -
vodom za kulturo, šport in 
turizem in žalsko knjižnico 
v sklopu projekta Las Trajno -
stna obogatitev Krajinskega 
parka Ribnik Vrbje pripra -
vila fotografski natečaj Vode 
Spodnje Savinjske doline.
Na natečaj, s katerim so 
želeli izvedeti, kako spo -
dnjesavinjske vode izgledajo 
skozi fotografski objektiv, se 
je odzvalo 26 fotografov, ki 
so skupaj prispevali 59 foto -
grafij. Najpogosteje so foto-
grafirali lokalne reke, potoke in pritoke ter življenje ob vo -
dah. Štiri najboljše fotografe 
je novembra izbrala komisija 
neodvisnih strokovnjakov 
glede na kakovost fotografije 
in vsebino. Komisijo so se -
stavljali fotograf in ornitolog 
Milan Vogrin, profesionalni 
fotograf Iztok Bončina in po Med zadnjimi v nizu pra -
zničnih koncertov je v petek, 
3. januarja, v stolni cerkvi sv. 
Danijela v Celju zazvenel 
božični oratorij francoskega 
romantičnega skladatelja 
Camilla Saint-Saënsa.
Nosilec projekta je Mešani 
pevski zbor Forte. Večina čla -
nov zbora je božični oratorij 
izvajala že pred šestimi leti, 
ob letošnji ponovitvi pa so k 
sodelovanju povabili druge 
soliste. Pod vodstvom Simo-
na Jagra so se predstavili Lu-
cija Lenarčič, sopran, Mojca 
Žerjav, mezzosopran, Tea Kus 
Grilanc, alt, Miha Lenarčič, 
tenor, in Primož Krt, bariton. 
Pevce so spremljali inštrumen -
talni kvartet v zasedbi flavta, 
harfa, koncertna harmonika 
in kontrabas ter Mešani pevski 
zbor Forte, ki ga vodi Tomaž 
Marčič. Ta je pojasnil, da sta 
bili pri izbiri skladbe odločilni 
njena kakovost in izvedljivost. 
»V tem delu nosijo pretežen 
del solisti, zbor pa nastopa pri 
približno polovici točk. Delo 
pa božično zgodbo pričara na liričen način,« je dejal.
V oratoriju, sestavljenem iz 
desetih delov, so zbrana be -
sedila iz latinskega prevoda KULTURA
Skupaj s Prasanno bo na koncertu v Metropolu nastopila 
zasedba celjskih glasbenikov: Goran Bojčevski (pihala), 
Bojan Krhlanko (bobni), Igor Feketija (klaviature) in Borut 
Peternelj (tolkala).
Vitrina meseca je naslov novega 
projekta Muzeja Laško, s katerim že -
lijo zaposleni vsak mesec predstaviti 
eno od posebnosti, ki je shranjena v 
depojih. Na začetku januarja so pred -
stavili grb Laškega, katerega pomen 
in izvor zbujata med občani veliko 
zanimanja.
V laškem muzeju hranijo dve starejši 
upodobitvi grba. Tokrat so razstavili oljno 
slikarijo iz 18. oziroma 17. stoletja. Kustos 
Tomaž Majcen je povedal, da je nadvoj -voda Ferdinand II. leta 1598 podelil pri -
vilegij trgu Laško in tako potrdil pravice, ki jih je že prej podelil nadvojvoda Karel, 
ob čemer je dodal še grb, s katerim so 
sodniki lahko potrjevali razne listine.
Kot je še dejal Majcen, se je laški grb, 
ki ga danes poznamo po modri podlagi 
in treh belih oziroma srebrnih dvojnih li -
lijah, skozi stoletja večkrat spreminjal, saj 
so si ga likovniki in slikarji grbov različno 
predstavljali in niso vedno sledili prvotni 
različici. V muzeju so predstavili razvoj grba do leta 1954, ko je izšla knjiga Štajer -
ski krajevni grbi, kjer je grb upodobljen 
po načelih, ki so veljala ob podelitvi in 
ki veljajo še danes. Spregovorili so tudi o pomenu treh lilij. Njihov izvor temelji 
na različnih domnevah, nasploh pa je za -
vit v skrivnost. V prihodnjih mesecih bo 
Muzej Laško predstavili še druge pred -
mete, povezane z zanimivostmi občine. 
Februarja bo vitrina meseca posvečena 
skulpturi roke pravice.
TVNavdihnila jih je voda
Vse prispele fotografije, katerih avtorji so na fotografiji, so objavljene na spletni spletni strani žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem.en predstavnik sodelujočih organizacij v projektu. Na -
grade so prejeli štirinajstletni 
Tomaž Maroh iz Osnovne šole Petrovče za fotografijo, ki prikazuje raco pri vzletu, trinajstletni Rok Lešnik iz 
Osnovne šole Polzela za foto-grafijo Braslovškega jezera v 
jesenskih barvah, Aleš Nemi-
všek za fotografijo, na kateri 
je prikazal roso na travi ob Sa -
vinji, in sedemnajstletnik Jan 
Korošec za fotografiji ribnika 
Vrbje kot tudi za fotografijo 
zmrzal na reki Savinji. Ta je postala tudi absolutna zmago -
valka natečaja, kar pomeni, da 
so jo izvajalci projekta vklju -
čili v novo turistično brošuro Žalec in njegova okolica.
ŠO
Foto: TTBožični oratorij (Oratorio de Noël) je delo takrat 23-letnega Camilla Saint-Saënsa, ki se je rodil leta 1835 v Parizu. Oratorij je ustvaril v dvanajstih dneh, skladba pa je po desetih dneh doživela prvo izvedbo. Spo -
ročilo o zrenju v skrivnost božičnega dogajanja so med poslušalce prinesli tudi pevci in inštrumentalisti, ki večinoma izhajajo iz Vojnika in okolice.Poustvarili božično 
zgodbo
Svetega pisma in iz latinske 
liturgije za čas božiča. Ozna -
njenju Kristusovega rojstva, ki 
je vzeto iz Lukovega evangeli -
ja, sledijo psalmi in tudi verzi 
iz Matejevega in Janezovega 
evangelija. Tudi petkov kon-cert so pevci odpeli v latin -
skem jeziku, na programskem 
listu in projekciji pa so lahko 
poslušalci sledili slovenskemu 
prevodu.
Omenjena zasedba je ora-
torij konec decembra izvedla že v župnijski cerkvi sv. Jer -
neja v Vojniku, minulo nede-
ljo pa je z njim nastopila še v 
uršulinski cerkvi sv. Trojice v 
Ljubljani.
TV
Foto: SHERPA
Iz depojev v vitrino mesecaNA KRATKO
V Metulj na koncert
BISTRICA OB SOTLI – V nedeljskem koncertnem ciklu 
se je v mladinskem klubu Metulj predstavila slovaška 
skupina Dunkeltherapie II. Igra improvizirano glasbo, 
podobno džezu.
Občinstvo v Bistrici je skupino dobro sprejelo. V okviru 
nedeljskega koncertnega cikla se vrstijo nastopi glasbenih skupin, ki prihajajo iz različnih dežel, od Rusije do Norve-ške in Velike Britanije. Koncerte pripravijo v sodelovanju z Mitjem Hlupičem, ki je med večjimi organizatorji na Štajer -
skem. Tuje skupine prihajajo ob nedeljah zvečer v Bistrico, 
saj takrat pogosto drugje nimajo koncertov. »Nedelje so tako 
v priložnost za tiste, ki ne potujejo nazaj v kraje študija in ostajajo doma. Skratka, niso pobegli možgani,« pravi o ne-
deljskih koncertih predsednik Mladinskega društva Bistrica 
ob Sotli Andrej Černelč. Zanimiv nedeljski dogodek bo sledil 
19. januarja, ko bo v Metulju koncert DKD tria, v katerem igrata dva bistriška glasbenika. Nastop si bo v živo ogledal 
predstavnik glasbene založbe iz Francije, ki namerava izdati 
njihovo ploščo.
BJ
Znani nagrajenci 
Antona Aškerca
LAŠKO – Priznanja Antona Aškerca, ki jih vsako leto 
podeljujejo na slovesnosti ob slovenskem kulturnem 
prazniku, bodo letos izjemoma dobili štirje zaslužni za 
kulturno življenje v občini.
Občinski svetniki so na zadnji lanski seji odločili, da bodo 
priznanja dobili Bogomila Košec Kajtna za ohranjanje kul -
turne dediščine in vsestransko kulturno delovanje, Travica 
Maleš Grešak za ohranjanje kulturne dediščine, Franc Maček 
za delovanje na glasbenem področju in izobraževanje mla -
dih ter Ivan Kušer za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi. Do predpisanega roka so sicer prejeli sedem predlogov za najvišja občinska priznanja s področja kulture.
ŠK
KONCERT
MESTNI KINO METROPOL
PON |20. 1. | 19.30 h
Vstop prost!Organizator koncerta: Veleposlaništvo Indije v Sloveniji in agencija RTA.
Medijski pokrovitelj je Novi tednik in Radio Celje.PRASANNA
(Indija)
solo + jam session

16 Št. 2, 9. januar 2014 AKTUALNO
»Čeprav je iz človeškega vidika razumljivo, da si vsak želi ta-
kšnega soseda, ki bi ustrezal njegovim predstavam o dobrem sosedu, je splošno znano, da to ni vselej uresničljivo. Subjek -
tivna predstava pojma ›dobri sosed‹ je tudi lahko povsem raz-lična od objektivne presoje. Pri tem je lahko še posebej sporno vnaprejšnje obsojanje ravnanj, ki se še sploh niso zgodila,« meni Janko Trobiš.Selitev Romov z Mariborske 
ceste spet razburja Celje
Krajani Trnovelj nasprotujejo morebitnim novim sosedom – Se bo romska družina 
z Mariborske ceste 39 selila v hišo Ob Hudinji 16?
Celjsko javnost zadnje dni 
razburja napovedana selitev 
dela stanovalcev iz stavbe 
na Mariborski cesti 39, ki 
je predvidena za rušenje. V 
njej v nemogočih razmerah 
še živi 17 ljudi, 11-članska 
družina pa naj bi se v kar 
najkrajšem času preselila v 
Trnovlje. A kot pojasnjujejo 
v mestni občini, zaenkrat še 
ni povsem jasno, ali bo do 
selitve zares prišlo, saj stav -
be Ob Hudinji s številko 16, v 
katero naj bi se vselili Romi, 
občina še ni niti odkupila.
Za morebitne nove sosede 
so v prvi polovici decembra 
v Trnovljah izvedeli povsem 
po naključju in kot kaže, je to 
krajane tudi najbolj razburilo. 
Oblikovala se je civilna inici -
ativa, ki jo vodi Jasmina Ra-
brenovič. Krajanom se namreč 
ne zdi prav, da bi v stavbi ob 
strugi Hudinje dobili sosede, ki Mestna občina Celje si že dlje prizadeva, da bi stanovalce 
z Mariborske ceste 39 preselila, saj je stavba predvidena za rušenje. Kar nekaj družin so že preselili in doslej v mestni 
občini na račun novih sosedov tako s Teharske ceste kot iz 
Nove vasi niso prejeli niti ene pritožbe. Res pa je, da so se te romske družine v nove domove vselile z osebno prtljago in s pohištvom, ne pa tudi z vsem tistim, kar se zdaj nabira 
na dvorišču na Mariborski cesti 39.
na urejeno okolico ne dajo prav 
veliko. Sosesko namreč občina 
s komunalnega vidika precej 
zanemarja, zato pa jo toliko bolj 
skrbno urejajo stanovalci. In v 
Trnovljah so božično-novoletni 
prazniki minevali v znamenju 
pogovorov in zbiranja podpisov 
pod peticijo, ki jo je v protest 
proti morebitnim novim sose -
dom do ponedeljka podpisalo 
kar 695 krajanov. Ta dan so jo 
želeli osebno predati županu 
Bojanu Šrotu in mu sprego -
voriti o svojih pomislekih in 
strahovih, a ni šlo. K svojima 
decembrskima dopisoma, ki so 
ju naslovili na župana v času 
njegovega dopusta, so tokrat 
dodali še zaprosilo za nujen 
sestanek.
Bo zaparkirana 
cesta?
»Ne znamo si predstavljati, 
kakšno bo potem življenje tu -kaj,« v imenu civilne iniciative 
pravi Gabrijela Rabrenovič, ki 
sicer še ni krajanka Trnovelj, a 
ji je poleti po dolgotrajnem pri -
zadevanju le uspelo pridobiti 
gradbeno dovoljenje za parcelo 
v neposredni bližini. »Nekdanja 
Milanezova vila je resda velika, 
a vprašanje je, če je dovolj za 
več kot deset ljudi,« opozarja 
in dodaja, da se je pri hiši pred 
časom udrla greznica, zato je 
zdaj ob njej urejena zgolj fekal -
na jama. Tudi ohišnica ni prav 
velika, saj menda sadovnjak, 
ki meji na strugo Hudinje, ni 
naprodaj. »Le kam bi Romi dali 
vse železje in drugo navlako z 
dvorišča na Mariborski cesti, 
kje bi parkirali svoje avtomobi -
le, tovornjake?« se sprašuje in si 
že sama odgovarja, da najverje-
tneje na zemljišča levo in desno 
ob hiši, ki so v zasebni lasti in v 
lasti sklada kmetijskih zemljišč. 
Parkirali pa bi kar na ozki ma-kadamski cesti, ki so si jo kra-
jani sami vsaj zasilno uredili 
in ni niti kategorizirana. Pred -
stavniki civilne iniciative zato 
kot eno od možnosti, da se čim 
bolj »ogradijo« od morebitnih 
novih sosedov, omenjajo tudi 
zaporo ceste do hiš ob strugi 
Hudinje. Ob cesti ni javne raz -
svetljave, več let je trajalo, da so 
si na občini izprosili vsaj košnjo 
brežin ob Hudinji. In da so jim 
na travniku, kjer je bilo še pred nekaj meseci črno odlagališče, 
postavili opozorilno tablo, da je 
tam prepovedano odlaganje od-
padkov. Kot še dodaja Gabrijela 
Rabrenovič, se je obrnila tudi 
na Agencijo RS za okolje, saj je 
stavba, v katero naj bi se vse -
lili Romi, neposredno ob Hu -
dinji, kjer bodo v prihodnjih 
mesecih urejali protipoplavne 
nasipe, in na sklad kmetijskih zemljišč, ki ima v lasti večino 
okoliških zemljišč.Vsi smo ljudje, a …
Da je območje neposredno 
ob strugi Hudinje lepo ureje-
no, ima veliko zaslug Ana Pa-
nič, lastnica najbližje hiše. Ker 
je upokojena, a še vedno pri 
močeh, dneve preživlja tako, 
da si da veliko opraviti okrog 
doma. »Kaj pa hočem druge-
ga, hči in zet sta v službi, vnuk 
študira, mene pa urejanje vrta 
veseli,« pravi in pritegne ji tudi 
hči Mladena Hrvatič. Skrbi 
jo za mamo, za to, kako bi se 
»gledala s sosedi«. »Ne razu -
mite me napak, vsi smo ljudje. 
A eni živimo tako, drugi dru -
gače. Vsi bi morali spoštovati 
neka osnovna pravila sobiva-
nja v urbanem okolju. In če -
prav me ni ogrožal še nihče od Romov, ki zadnje čase pogosto 
prihajajo sem, so mi vendarle 
žugali, ko sem jih opozorila, da 
je zelje, ki ga pobirajo s polja, 
sosedovo,« pove in doda, da jo 
je najbolj strah vsega tistega, 
kar bi Romi s seboj v Trnovlje 
pripeljali. Pri tem se s sopro -
gom Jožetom sprašujeta, kako 
bi se zjutraj odpeljala v službo, 
če bo cesta zaparkirana, kaj bo 
z vodovodom, ki ga imajo sku -
pnega s sosednjo hišo, kako 
bo … »Pa naj občina odkupi še 
našo hišo, se bomo pa mi se -
lili kam drugam,« vidi eno od 
možnih rešitev za prihodnost. 
»Le v miru bi radi živeli, tako kot smo vajeni zdaj.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Življenje v hiši na Mariborski cesti 39 je že nekaj let nevzdržno. Stene so razpokane, streha pušča, okna so prepišna, zadnje 
mesece je ob pročelju postavljen celo zaščitni oder, da so varni vsaj mimoidoči. Ker je stavba predvidena za rušenje, zadnja leta na njej tudi ni bilo nobenih popravil, ves čas pa so družinam iskali nadomestna stanovanja in jih kar nekaj doslej že preselili.»Izhajajoč iz predpostavke, da stanovalci ob Mariborski cesti niso v konfliktu s sosedi in da tudi doslej ni bilo zaznanih nikakršnih resnejših kršitev, v mestni občini pri selitvi Ro-mov ne pričakujemo težav. Če bi te morda le nastale, pa bodo mestna občina in ostali državni organi v okviru svojih pristoj-nosti temu primerno ukrepali,« zagotavlja predstavnica za odnose z javnostmi mestne občine Glorjana Veber.
Da, radi bi se preselili! Dolgo že čakamo!
Zdaj so na Mariborski cesti 
39 ostali še Dora Šarlija s sino -
vo družino in Franc Koprivšek 
prav tako s sinovo družino. 
Lastnik stavbe je mestna ob -
čina, s stanovanji v njej pa go-
spodari družba Nepremičnine 
Celje. »In kljub nemogočim 
bivanjskim razmeram so nam 
vseeno ves čas zaračunavali 
najemnino,« pravi starosta 
Franc Koprivšek, ki na Ma -
riborski cesti 39 živi že pri -
bližno 40 let. Najemniki je 
pogosto niso plačevali in kot 
priznava Franc Koprivšek, 
je bilo to tudi ključno, da se 
iz propadajoče hiše še niso 
izselili. »Vselej je bil namreč pogoj, da moramo poravnati dolg za nazaj, potem pa nas 
bodo preselili,« pravi, da je 
vesel, ker jim je zdaj le uspe -
lo doseči dogovor, da bo lah -
ko dolg odplačeval obročno. 
»Z županom sva 9. decembra 
podpisala dogovor, da bom v obrokih po sto evrov meseč -
no poravnal vseh 2.800 evrov. 
Več ne morem, nekaj mi za 
preživetje mora ostati,« pravi 
in kaže dogovor in obvestila 
o pokojnini, ki za 25 let de -
lovne dobe znaša okrog 230 
evrov, ob tem pa mesečno 
prejme še 190 evrov varstve -
nega dodatka.Kaj še čakajo?
Ker ima Franc Koprivšek 
dogovor, v katerem med 
drugim piše tudi, da se bo 
iz stanovanja na Mariborski 
cesti 39 izselil v 14 dneh po 
prejemu ključev nadomestne-
ga stanovanja, je zdaj že malo 
nestrpen. »Sam sem že začel 
pakirati stvari,« pravi in do-
daja, da pa so po ogledu hiše 
Ob Hudinji 16 mestno obči -
no opozorili, da v njej samo 
ena kopalnica v pritličju ne 
bo zadoščala za 11 ljudi, prav 
tako bi bilo treba popraviti 
streho. Ker je vreme ugodno, 
preprosto ne razume, zakaj 
njihovega bodočega doma še ne urejajo. »Kaj še čakajo?«
Na pomisleke krajanov 
Trnovelj, ki se najbolj bojijo 
tega, kar bi Koprivškovi ob 
morebitni vselitvi s seboj pri -
peljali, Franc odgovarja: »Moj 
je le en avto. Starega železja 
ne bom selil, to vam že lah -
ko rečem. A sin Renaldo je 
obrtnik … to je problem. Ima 
zabaviščni park, ›ringlšpile‹ in 
podobno, to mora nekje ime -
ti shranjeno in v Trnovljah bi bilo dovolj prostora.« Ob tem omenja sadovnjak za hišo in 
dvorišče pred njo, kjer je po 
njegovi oceni več kot dovolj 
prostora tudi za vse tisto, kar bi z Mariborske ceste 39 pri -
peljali s seboj.
IS, foto: SHERPA
»Radi bi se preselili, komaj že čakam, zato sem že začel pakirati. Saj vidite, v kakšnem smo. Tukaj se ne da živeti,« se selitve veseli Franc Koprivšek.
17 Št. 2, 9. januar 2014
 AKTUALNO
Pred prihodom morebitnih novih sosedov se je doslej že 
dvakrat sestal 7-članski Svet KS Trnovlje. Prvič 16. decembra, 
ko je podprl ustanovitev civilne iniciative, in drugič v torek 
zvečer na razširjeni seji s predstavniki civilne iniciative.Predstavniki Civilne iniciative Trnovlje so v ponedeljek 
prinesli županu Bojanu Šrotu peticijo s 695 podpisi krajanov, 
ki nasprotujejo priselitvi romske družine v hišo Ob Hudinji 
16. Glede na to, da v mestni občini poudarjajo, da si v Slove -
niji po veljavni zakonodaji, vključno z ustavo in različnimi 
mednarodnimi konvencijami, nihče ne more izbirati, kdo 
bo njegov sosed, župan predstavnikov civilne iniciative ni 
sprejel, so jim pa iz mestne občine pisno odgovorili.
Objava o prodaji
Hiša Ob Hudinji 16 še 
ni odkupljena, kot kaže je 
nenaseljena, čeprav poštni 
nabiralnik ob našem obi -
sku ni bil prazen.
Na vprašanje, ali je odločitev 
za nakup hiše že sprejeta ozi -
roma kdaj bo, Janko Trobiš  
iz oddelka za gospodarstvo 
in finance odgovarja, da bo 
mestna občina hišo odkupi -
la, »v kolikor bodo izpolnjeni 
vsi pogoji za nakup nepremič -
nine«. Ker pa je po Trnovljah krožilo več različnih informa -
cij, je Gabrijela Rabrenovič  
končne informacije našla kar 
na oglasni deski upravne eno -
te. Prodajna ponudba za hišo 
je bila objavljena 2. januarja, z 
rokom veljavnosti do 2. febru -
arja, navedena prodajna cena pa je 133 tisoč evrov.
V bližini Hudinje je bilo še pred kratkim črno odlagališče. Odkar so navlako 
odstranili in so v mestni občini poskrbeli za postavitev opozorilne table, 
ljudje odpadkov ne dovažajo več.Se bo v hišo Ob Hudinji 16 vselila romska družina?
Le streljaj naprej je ob ozki makadamski cesti domačija Panič-Hrvatičevih. 
Za skrbno urejeno okolico skrbi Ana Panič, ki še dobro pomni čase, ko je z lastnimi rokami urejala tudi brežine Hudinje. »Hvala bogu, zdaj nam pridejo dvakrat letno kosit. Še predstavljati si ne morete, koliko trnja je bilo treba odstraniti.«
Kot pojasnjuje predsednica 
Sveta KS Trnovlje Alenka Go-
lež, je povsem jasno, da mestna 
občina ni dolžna nikogar vna -
prej obveščati o tem, da se bo v 
kraj priselila nova družina. »Bi si 
pa v svetu KS želeli, da bi se prej 
pogovorili s krajani, in to zato, 
ker gre za družino, ki velja za 
morda malo problematično in 
ne dovolj socializirano. Prepri-
čana sem, da se lahko z odkritim 
pogovorom marsikatera težava 
razreši,« pravi in ob tem poudar -
ja, da ne gre za narodnostno pri -
padnost družine, temveč zgolj 
za to, da ljudje dobro poznajo 
podobo dvorišča Mariborske 
ceste 39. Na območju Trnovelj že zdaj živi kar nekaj romskih 
družin in zaradi tega v naselju ni 
nobenih posebnih težav. »Tudi 
naši najbližji sosedje v Gajih so Romi in sama nimam prav no -
benih slabih izkušenj.«
Odgovori iz prve 
roke
Torkovega sestanka se je ob 
članih sveta KS udeležilo tudi 
nekaj več kot 15 predstavnikov 
civilne iniciative, kasneje pa se jim je v imenu romske družine pridružil tudi Renaldo Šarlija.Več informacij za 
manj slabe volje
Krajani so mu zastavili vr -
sto vprašanj o tem, kako si 
predstavlja življenje v hiši Ob 
Hudinji 16 in ga opozarjali, da 
bo ljudi preveč, da bo okoli-
ca hiše neurejena … Alenka 
Golež ocenjuje, da ni pustil slabega vtisa in je na večino vprašanj skušal odgovoriti. 
Na opozorila krajanov, da se 
bo družina selila v neurejeno hišo, je odgovoril, da je to vila 
v primerjavi s stanovanjem, v katerem živi zdaj, ter med drugim zagotovil tudi to, da 
je družina sama pripravljena 
urediti greznico, če je ob hiši 
res ni. Vseeno krajani pričaku -
jejo več pojasnil tudi z mestne 
občine in Alenka Golež upa, 
da jih bodo tudi dobili. »Čisto 
s človeškega stališča se mi zdi, 
da bi bilo prav, da župan Bo -
jan Šrot sprejme predstavnike 
civilne iniciative, jim prisluhne 
in da se nato skupaj dogovo -
rimo, kaj lahko vsi storimo, da bi bilo sobivanje v kraju 
znosno,« pravi in dodaja, da 
je prepričana, da ne bi smelo biti težav, če bi se skupaj do -
govorili, kaj je treba storiti in postavili neke meje.
ISV odgovoru na zapisnik o 
ustanovitvi Civilne iniciative 
Trnovlje – Proti naselitvi Romov 
v KS Trnovlje iz mestne obči-
ne sporočajo, da morajo biti v 
skladu s temeljnimi človekovimi 
pravicami in svoboščinami, kot jih določa tudi Ustava RS v 14. 
členu, »vsakomur zagotovlje -
ne enake človekove pravice in 
temeljne svoboščine, ne glede 
na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepri -
čanje, gmotno stanje, rojstvo, 
izobrazbo, družbeni položaj ali Nihče si ne izbira sosedov
katero koli drugo osebno oko-
liščino. Vsi so pred zakonom enaki«. Zato bi bilo postavlja-nje kakršnih koli zahtev »po 
iskanju nekih posebnih dovo -
ljenj za preselitev določenega 
stanovalca nerazumno in tudi 
protiustavno«.
Dolžnost države in 
občine
Spremenjena Evropska so-
cialna listina – in Slovenija je 
bila med prvimi podpisnicami 
– navaja, da ima vsakdo pravi -co do nastanitve in izpostavlja 
pomen spodbujanja ukrepov za 
razreševanje stanovanjske pro-
blematike v okviru pravice dru -
žine do socialnega, pravnega in 
ekonomskega varstva. Slovenija 
je to vnesla v svoj pravni red in 
Mestna občina Celje je dolžna 
zagotavljati občanom nove in že 
pridobljene pravice s stanovanj -
skega področja. Kot pojasnjuje 
Janko Trobiš, mora mestna ob -
čina zagotavljati druga primer -
na stanovanja tistim nosilcem 
pravic, ki se morajo izseliti iz stanovanja zaradi uresničeva -
nja drugih javnih programov. 
»Stavbe ob Mariborski cesti so 
po prostorskih aktih namenje -
ne razvoju centralnih dejavno -
sti, zato smo izdelali strokovne 
podlage, ki predvidevajo ruši -
tev dotrajanih objektov in novo ureditev,« pojasnjuje Darja Za-
bukovec z oddelka za okolje in 
prostor ter komunalo in dodaja, 
da je to, kakšna bo nova uredi -
tev, odvisno od usklajevanja z 
Zavodom za varstvo kulturne 
dediščine Slovenije. Opuščena 
vrtnarija skupaj s širšo okolico in z objekti na tem območju je namreč uvrščena v register kul-turne dediščine.
Kot še pojasnjujejo, mora 
upravni organ pri zagotavljanju preselitev stanovalcev poskrbe-ti, da s tem ne krši drugih dolo -
čil, kot so na primer prostorski akti. Ti so bili za območje Trno -
velj sprejeti skladno s statutom mestne občine tudi v sodelova-nju s KS Trnovlje. S preselitvijo 
romskih družin, zato ne bi kršili 
nobene pravne norme, temveč 
bi jih le uresničevali na način, 
kot to določajo Ustava RS in njej 
podrejeni predpisi.
IS
Zaradi teh podob se v Trnovljah bojijo morebitnih novih sosedov.
18 Št. 2, 9. januar 2014 AKTUALNO
Zima bo še opletala z repom
Zaradi (pre)visokih temperatur in dežja v naravi še ni hujših težav
Trobentice v začetku januarja niso več posebnost.Če sodimo po reku »božič 
zelen, velika noč bela«, nas 
glede na deževen in zelen 
začetek leta v letošnji po -
mladi spet čakajo sneg in 
nizke temperature. Dokaj 
nenavadno vreme seveda 
ne vpliva samo na rastline 
in živali, tudi ljudje si že -
limo kakšne snežinke ali 
vsaj nekoliko bolj ostrih 
zimskih razmer.
Predlani za božič verjetno 
nihče ni jedel domače solate, 
na lanskem božičnem jedil -
niku pa sta se marsikje našla 
motovilec ali zelje z domačega 
vrta. Nekateri najbolj vztrajni 
že nabirajo regrat. Glede na 
to, da ima vsak letni čas svoje 
zakonitosti, smo preverili, če 
milo zimo spremljajo kakšni 
nenavadni pojavi. In izvede-
li, da se »v naravi s kakšnimi 
vnebovpijočimi problemi«, 
kot se je izrazil eden od so-
govornikov, še ne ukvarjajo. 
Mnogi pa že zdaj opozarjajo 
na morebitne težave, če bo 
sedanjemu toplemu vremenu 
sledila kakšna ostra ohladitev 
z obilico snega – torej da bi se 
spet soočali z vremenskimi 
razmerami, podobnimi lan -
skim.
V pričakovanju 
mraza
»Za nami ni niti polovica zime, zato je težko govoriti, ka -
kšna bo kot celota,« opozarja meteorolog Branko Gregorčič 
iz Agencije RS za okolje. Zadnji dnevi so res precej toplejši od 
dolgoletnega povprečja, vendar nas že po 12. januarju čaka 
zimska streznitev.
V prvih dneh letošnjega leta so bile temperature od pet do 
sedem stopinj višje, kot je povprečje za ta čas, v zadnjem meseč-nem obdobju pa so bile od dve do tri stopinje nad dolgoletnim povprečjem. Kljub temu to še ni pokazatelj, kakšna bo letošnja 
zima. Ob tem Gregorčič spomni na lanski januar, ki se je prav tako 
začel zelo toplo, celo rekordno visoke januarske temperature so izmerili: »5. januarja 2013 je bilo v Ljubljani 16,3 stopinje. Teden 
dni kasneje pa se je začela zelo snežena zima. Ni bila sicer ekstre-
mno hladna, je pa zelo pogosto snežilo. Minula zima se je tako uvrstila med najbolj bogate s snegom v zadnjih 50 letih.«
Ta teden zimskih razmer še ni za pričakovati, od nedelje pa 
se obeta sprememba. Ali bo z njo prišel tudi sneg, meteorologi ne morejo napovedati, vedo le, da se bo ohladilo. Temperature naj bi padle vsaj na januarsko povprečje ali morda še malo pod njega. »Kadar hladen zrak iznad celine prodre nad Sredozemlje, 
se pogosto razvijejo sredozemski cikloni, ki nam lahko prinesejo 
tudi sneg. Če se to zgodi bolj južno, kot se je to zgodilo februarja 
2012, potem zasneži tudi Dalmacijo, južni Balkan, Črno goro, kjer 
so takrat imeli rekordno veliko snega. Pri nas je bilo samo zelo 
mrzlo. Če pa ti cikloni nastanejo bliže našim krajem, potem sneg 
dobimo mi. Ampak kaj se bo dogajalo, ni mogoče napovedati.«
ŠKTemperature 
naraščale
Kot opažajo strokovnjaki, 
je vse od božiča do ponedelj -
ka temperatura tal in zraka 
naraščala. Na Celjskem je bila 
temperatura tal okrog novega 
leta približno 4,5 stopinje Cel -
zija, do ponedeljka pa je že 
zrasla na 6,8 stopinj in to na 
globini 5 in 10 centimetrov. 
Kot opozarja Igor Škerbot,  
svetovalec specialist za po-
dročje zelenjadarstva, okra-
snih rastlin in poljedelstva v 
Kmetijsko-gozdarskem zavo -
du Celje, se vegatacija začne 
pri 7 ali 8 stopinjah. »Če se 
bo toplo vreme nadaljevalo, 
bo še več rasti, če pa bodo 
nastale bolj zimske razmere, 
se bo rast ustavila,« je omenil 
Škerbot, ki ocenjuje, da ka -
kšnega posebnega preplaha 
v poljedelstvu še ni, čeprav 
tudi zunanje temperature, 
ki se vrtijo okrog 10 stopinj Da motovilec lahko razvije lepo rozeto oziroma liste, poleg drugih pogojev potrebuje 
tudi krajši dan. Tudi zato motovilca ne sejemo pred koncem avgusta. Ko so dnevi daljši, rastlina prej »pobegne« v cvet, zato je letošnji januar s potrebno toploto kot nalašč za rast in razvoj motovilca.
Živali se ohlajajo
Sedanje vremenske raz -
mere z dokaj visokimi tem -
peraturami za ta letni čas ne 
vplivajo na živali. Prehran -
ska ponudba je v tem času, 
ko ni snega, ugodna, saj si 
divjad v jesenskem času na -
bere zimsko zalogo (tolščo), 
ki jo uporablja v času, ko 
vladajo neugodne vremen-
ske razmere in pomanjkanje 
hrane.
»Tolšča v času nizkih tem -
peratur telo ogreva, v primeru 
visokih temperatur, kakršne 
so trenutno, pa jo organi-
zem uporabi za hlajenje,« je razložil strokovni tajnik Zve-
ze Savinjsko-kozjanskih lo -
vskih družin Celje Zdravko 
Mastnak. Najbolj neugoden čas za divjad je konec zime, ko so zaloge tolšče praktično 
porabljene. V primeru nizkih 
temperatur ali zapoznele sne-
žne odeje je lahko ta čas za 
divjad usoden. S takšno situ-acijo so se lovci soočili lani.
Lovci v teh dneh najbolj 
skrbno opazujejo srne, saj 
pri srnjadi poznajo t. i. zapo-
znel razvoj zarodka, ko pole -
ti oplojeno jajčece za nekaj 
časa v razvoju miruje in se šele v decembru začne raz -
vijati. V primeru hude zime telo srne zarodek absorbira 
za lastno preživetje. Srna tako tisto leto nima mladi-
čev. Če pa so normalne vre -
menske razmere, se zarodek 
normalno razvija do skotitve 
v maju.
Pri divji svinji razvoj za -
rodka od oploditve do sko -
titve traja od 115 do 120 dni, kar pomeni, da svinja, ki je bila oplojena novembra, po -
leže v februarju. V tem času 
je za mlade pujske najbolj 
neugodno mokro in hladno vreme (sneg, dež, nizke 
temperature). Takrat lahko 
pogine tudi do 90 odstotkov 
mladičev. Suha in hladna 
zima na smrtnost mladičev 
nima vpliva.
»Sedanje temperature tre -
nutno na divjad še ne vpli -
vajo, vreme v drugi polovici januarja, februarja in nena-
zadnje tudi v marcu pa je 
težko napovedati. V primeru 
nizkih temperatur in visoke snežne odeje se namreč lah-
ko stanje hitro spremeni,« je 
zaključil Mastnak.
USMila zima naj ne bi preti -
rano vplivala na ribe. Večje 
težave predstavljajo kormo -
rani, ki so se, tako pravijo 
ribiči, zaradi mile zime 
še bolj namnožili. Ribe so 
proti kljunastim plenilcem 
nemočne, v porečju Savinje 
pa naj bi jih bilo po podat -
kih ribičev vsega skupaj 
okoli šeststo.
Predsednik Ribiške dru-
žine Celje Štefan Zidanšek 
pravi, da 300 kormoranov lahko najdemo v Tremer -
jah, 300 jih pride iz pore-čja Save. Kormoran naj bi dnevno zaužil okoli 500 
gramov rib na dan. Težava 
je, ker veliko rib, ki jih uja -
mejo, kormorani ne pojedo, 
ampak jih samo nakljuvajo, vendar ribe vseeno pogine-jo. Tako kormorani kot tudi sive čaplje, ki prav tako ple -
nijo ribji zarod, so zaščiteni, 
tako da so ribiči nemočni. 
V nevarnosti pa so vse ribe, 
ki so manjše od 20 centime -
trov, glede vrste rib pa naj bi 
ptice ne bile izbirčne.
Ribiči so sicer kmetijsko 
ministrstvo že večkrat opo-
zorili na težave, s katerimi 
se srečujejo, vendar naj bi 
bila država gluha za njihove 
potrebe, pravi Zidanšek.
Več hrane v 
naravi
Tomaž Jančar iz Društva 
za opazovanje in proučeva -
nje ptic Slovenije pojasnju -
je, da mila zima na ptice res vpliva pozitivno, saj je več 
hrane: »To je opazno, saj pti -
ce v tem času manj prihaja -
jo h krmilnicam. Nekateri 
ljudje so zato zaskrbljeni, 
vendar to pomeni le, da je 
hrane v naravi dovolj.« Za -
nimivo pa Jančar pravi, da 
je kormoranov zaenkrat pri nas manj kot običajno. Za -
radi mile zime niso prišli k 
nam iz severnih dežel, saj 
jim ni treba zapuščati do-
mačih krajev, ker vode niso zmrznile.
Jančar sicer priznava, da 
je v zadnjih 30 letih število 
kormoranov precej poraslo, saj so v Evropski uniji zašči -
teni. Čeprav so zavarovani, 
to ne pomeni, da jih ribiči ne 
smejo odganjati, še zlasti, če zaradi njih nastaja škoda na ribiških območjih: »Tudi pri 
nas so dobili ribiči dovolje -
nje, da lahko kormorane na 
nekaterih rekah, ki so najbolj 
pomembne za ohranjanje 
ribiškega fonda, odganjajo.« Tako je res možno, da je del kormoranov na Savinjo pri-
letel s Hrvaške, kjer naj bi jih 
odganjali.
Za ptice stalnice je mila 
zima zagotovo prijetnejša. 
V mrzli zimi namreč ni hra -
ne, kakšna ptica lahko tudi 
pogine. Lažje je za ptice selivke, ki se v mrzli zimi umaknejo na morje ali še 
kam dlje. Jančar tako skle-ne: »Narava zna živeti tudi z mrzlimi zimami.«
ŠKKormoranom gre bolje kot ribamČeprav se tople oziroma mile zime skozi zgodovino večkrat ponavljajo, se v za-
dnjih letih to dogaja večkrat. Ozračje nad 
nami se segreva, temperature so tako za 
kakšno stopinjo višje, zato so tudi hla-dnejša obdobja bolj redka. Sicer pa je bila ekstremno topla zima v sezoni 2006/07. Medtem ko si marsikdo želi zimskih radosti, živali pa počitek, je vendarle tudi nekaj pozitivnih učinkov mile zime. Manj bomo porabili za ogrevanje, za vzdrževanje cest in zimsko službo.Celzija, kažejo na zgodnjo 
pomlad v januarju.
Še najbolj raste 
plevel
Na poljščine je vplival mraz 
v začetku decembra, seveda 
pa tudi sedanje mile tempe -
rature. Predvsem pri ozimnih 
žitih strokovnjaki že opažajo 
ponovno oživljanje rasti, ki 
bo ob visokih temperaturah 
v kombinaciji s padavinami 
še bolj intenzivna. Vidno 
so si opomogli nasadi oljne 
ogrščice. Kot opozarja Šker -
bot, bo s prihodom prave 
pomladi precejšen problem 
predstavljal plevel, ki raste 
prej kot kulturna rastlina. 
Vendar, tako pravi Škerbot, 
zdaj ni pravi čas za uporabo 
kakšnih pripravkov. Kmeto -
valcem le svetuje, naj se spo -
mladi pravočasno odzovejo 
z ustreznim varstvom pred 
plevelom.Tudi na travinju ni vidnih 
kakšnih posebnih znakov, 
saj so trave vajene tempera -
turnih nihanj. Tako jih bo že 
prvi resni mraz opozoril, da je še čas zime.
Pri zelenjavi strokovnjaki 
opažajo pozitivne učinke, 
saj prezimne kulture, kot so 
peteršilj, motovilec, radič in tudi kapusnice, zaradi 
temperatur in dežja v tem 
času, sploh v zaprtih pro -
storih, še rastejo. Škerbot 
vsem, ki uporabljajo prekri -
vanje ali gojijo zelenjavo v 
rastlinjakih, priporoča celo 
zračenje, ker se lahko ob vi-
soki vlagi pojavijo različne bolezni.
Seveda ta opažanja veljajo 
za začetek januarja, drugač-
ne razmere pa lahko prinese 
napovedana ohladitev v pri -
hodnjem tednu. »Mislim, da 
bo letošnja zima dolga, saj 
bo velika noč zelo pozna, in 
da bo zima do takrat še ople -
tala z repom,« je napovedal Škerbot, ki pa le upa, da bo letošnja pomlad, za razliko 
od lani, ko je nastopila šele 
sredi aprila, bolj zgodnja.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: arhiv NT (GrupA)
19 Št. 2, 9. januar 2014 IZ NAŠIH KRAJEV
Vse bolj se zdi, da smo le-
tos daleč od napeva »zima, 
zima bela«. Zagotovo se de-
ževni in neprijazni dnevi, ki 
smo jim bili priča med božič -
no-novoletnimi prazniki, po 
svoje odražajo tudi na dveh 
največjih smučiščih na Celj-skem, na Rogli in Golteh.
Kot pravijo na Rogli, na -
tančnih podatkov o tem, ko-
liko manj dnevnih smučarjev 
so našteli od začetka zimske 
sezone, še nimajo. »Smo pa 
zaenkrat z obiskom kljub do -
kaj neugodnim vremenskim 
pogojem zadovoljni. Velik del 
smučarske sezone je še pred 
nami, zato se nadejamo do -
brega obiska, lepega vremena 
in nizkih, zimskih tempera -
tur,« je povedala Tina Tinta Kovačič iz Uniturja.
Čeprav so temperature tudi 
v hribih vse prej kot zimske, 
je smuka na Rogli še mogoča 
na do 30 centimetrih narav -
nega in tehničnega snega. 
Trenutno obratujejo vse žič-
ničarske naprave razen Jur -
govo 3 in Uniorček 2. Zaprt 
je Snežni park Rogla. Nočna 
smuka je organizirana od če -
trtka do nedelje med 17. in 
21. uro na smučarskih pro-
gah Košuta in Jasa, tekaških prog pa zaradi pomanjkanja 
snega ne urejajo. Kot je še 
Zimo rešujejo 
pohodniki in kolesarji
Glede na vremenske razmere so na Celjski koči v tej zimi 
uspeli sestaviti natančno štiri smučarske dni – a še teh ne 
na celotnem smučišču, temveč so 21. decembra z umetnim snegom uspeli urediti le otroški smučarski poligon. Žal sta 
potem toplotni obrat in zatem še dež na božični dan tudi 
na poligonu »polizala« sneg in tako so odpadli napovedani smučarski tečaji za otroke.
Pri poslovanju se vreme seveda močno pozna, pravi vodja 
Celjske koče Nina Skale in pojasnjuje, da je bil hotel med pra -
zniki 80-odstotno zaseden, zdaj je zasedenih približno desetina 
zmogljivosti. Če ne bo snega oziroma upravljavci smučišča ne bodo mogli poskrbeti za umetno zasneževanje, jih skrbijo tudi 
zimske počitnice. Odpovedi rezervacij so namreč dobivali tako 
od domačih, slovenskih gostov, zlasti množično pa s Hrvaške. 
Da na Celjski koči ni mogoča smuka, se pozna tudi pri dnevnem 
prometu, ki ga tako rešujejo pohodniki in kolesarji.
O tem, koliko bo znašala poslovna škoda zaradi vremenskih 
razmer, ne razmišljajo, saj še vedno upajo, da bo nadaljevanje letošnje zime na mestnem smučišču vendarle belo. Lani so na 
primer smučarsko sezono začeli šele sredi januarja, a kljub 
temu našteli približno 60 smučarskih dni. ISČe ni smučarjev, 
je pa italijanski premier
V medijih je odmevala vest, da je italijanski premier 
Enrico Letta z družino pet prazničnih dni preživel v 
hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Očitno italijanski premier ni užival samo v lepotah Logar -
ske doline, temveč je tri dni z otroki, ki so obiskovali tečaj 
smučanja v smučarski šoli Beli zajec, preživel tudi na Golteh. 
Kot je bilo mogoče slišati, je premier počitnice v naših krajih 
preživel kot povsem običajen in povprečen italijanski turist, 
brez vseh privilegijev. Podobno kot so gosta v hotelu Plesnik 
skrili pred očmi javnosti, jim je to uspelo tudi na Golteh. 
»O takšnih dogodkih se ne govori. Sicer nam ni nihče nič prepovedal, a tudi povedal nam ni nihče. Gosta iz Italije so 
prepoznali gostje s Primorske. Vendar smo diskretni in velja, 
da lahko k nam brez skrbi pridejo tudi tisti gostje, ki ne bi bili radi videni,« je povedal Ernest Kovač.
USZ bolj konkretnimi števil -
kami razpolagajo na Golteh, 
kjer se je sezona zelo obetav -
no začela 30. novembra lani, 
vendar je decembrsko dežev -
je le pustilo svoj pečat.
»Seveda ne izgubljamo 
upanja, v ponedeljek je bilo 
na primer na planini lepo 
sončno vreme. Snega je do-
volj za smučanje na mozirski strani, torej na Medvedjaku 
in Blatniku,« je povedal di-
rektor Ernest Kovač in do-
dal, da je hotel dokaj dobro 
zaseden. »Sicer smo prejeli 
nekaj odpovedi, vendar niso bile tako množične, kot smo 
se bali. Ostajamo optimisti, 
konec tedna so napovedane ohladitve. Upamo, da bo to -
liko hladneje, da bomo lahko naprej zasneževali proge in 
na tako omogočali solidno 
smučarijo.«
Na splošno na Golteh be-
ležijo petino slabši obisk 
dnevnih smučarjev kot lani. 
Še večji problem je, ker je 
dež ogrožal snežno zalogo. 
Sicer Golte v slovenskem me -
rilu niso osamljen primer, saj 
so nekatera manjša smučišča zaradi pomanjkanja snega že 
zaprli. Na Golteh se rešujejo 
tako, da sneg prestavljajo ozi -
roma zaloge umetnega snega 
razvažajo po smučišču. Tudi 
zato čakajo na dneve brez 
dežja, tudi z manj vlage, da 
bodo smučarjem omogočili 
še več zimskih radosti.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: arhiv NT (GrupA)Bo že v kratkem na naših smučiščih spet gneča?Na smučiščih ostajajo 
optimistiTako na Rogli kot na Golteh manj smučarjev – Naj -
večji problem so temperature in deževni dnevi
dodala Kovačičeva, gostom 
in obiskovalcem ponujajo 
številne dogodke in anima-
cijske dejavnosti, s katerimi 
so popestrili zimske športne 
aktivnosti in omogočili nova, 
drugačna doživetja. Tudi s 
pomočjo blagovne znamke 
Okusi Rogle so prenovili po -
nudbo v sedmih restavraci -
jah na smučišču. Pri prenovi so se oprli na trende v zdra -vem načinu prehranjevanja, 
pohorsko tradicijo in ponud -bo lokalno pridelanih živil in 
izdelkov.
Tudi na smučišču nad Mozirjem stavijo na dodatno smučarsko ponudbo, na Gol-
teh pa se bodo 19. januarja pridružili mednarodnem dogodku ob svetovnem dnevu 
snega. Poleg različnih zabavnih iger pripravljajo veleslalomsko rekreativno tekmo z izzivalcem Bernardom Vajdičem, različne šole smučanja in nočno sankanje.Na Rogli bodo 18. januarja ponovno izvedli Fis svetovni po -
kal v deskanju na snegu (paralelni veleslalom) in tri evropske 
pokale. Med večjimi dogodki na Rogli omenjajo še svetovni 
dan snega, ki bo 19. januarja. Na ta dan bo olimpijski tek na 
smučeh, začel pa se bo tudi t. i. FreeStyle Week. Februarja 
se bo smučišče spremenilo v olimpijsko Roglo, saj bodo z 
različnimi animacijami in druženjem s slovenskimi olimpijci 
spodbujali olimpijski duh.
Manj odpovedi, kot so pričakovaliNA KRATKO
Spomladi urbani vrtovi
ŽALEC – Občina bo spomladi pri blokovskem naselju za 
bencinsko črpalko uredila prve urbane vrtove.
V občinskem prostorskem načrtu je žalska občina za uredi -
tev vrtov namenila dober hektar veliko zemljišče ob ribniku 
na Škafarjevem hribu. Ker bi takšna ureditev z enotnim vi-
dezom zahtevala kar nekaj občinskega denarja, bo občina to 
izpeljala postopoma, odvisno od zanimanja občanov. Tako 
bodo spomladi najprej na začasni lokaciji pri blokovskem naselju za bencinsko črpalko uredili 30 do 40 vrtov v veli -
kosti 15 do 20 arov. Čeprav s finančnega zornega kota ne 
gre za večje investicije, bo, preden bodo vrtovi res zaživeli, 
potrebnih še kar precej pogovorov in usklajevanj. »Treba je 
označiti parcele, urediti dostop do vode, vzpostaviti red in 
nenazadnje nekoga zadolžiti, da bo s tem območjem upra -
vljal,« pojasnjuje župan Janko Kos. Bo pa takšna poteza 
občine vsekakor dobrodošla, saj si bodo ljudje na ta način 
lahko nekaj dragocene hrane pridelali sami. Podatki območ -
nega Rdečega križa namreč kažejo, da je prav iz blokovskih naselij vse več prosilcev prehranskih paketov.
LK
Ksevt bo postal javni 
zavod
VITANJE – Zaradi možnosti dodatnega financiranja pro -
gramov vesoljskega centra je Zavoda Ksevt v postopku 
preoblikovanja v javni zavod. Zavod Ksevt je bil pred tremi 
leti ustanovljen kot zasebni zavod, za katerega zakono -
daja državnega financiranja ne dovoljuje.
Po sprejetju Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kul -
turno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ki 
ga je sprejel občinski svet, pripravljajo postopek njegovega 
registriranja. Na ministrstvu za kulturo so pred časom že 
izrazili mnenje, da dejavnost vesoljskega centra v Vitanju res 
presega finančne možnosti zasebnega in občinskega finan-
ciranja. V Ksevtu razvijajo kulturni vesoljski program, med njegovimi osrednjimi dejavnostmi je izobraževanje otrok in 
mladostnikov o vesoljskih praksah. Med zadnjimi projekti je 
predstavitev dela slovenskega znanstvenika Antona Mavre -
tiča iz ZDA, ki je sodeloval pri projektu Voyager.
BJ
Dobrodošla pomoč
ŠTORE – Brezplačno pravno pomoč, ki jo nudijo obča -
nom v tej občini, je lani poiskalo približno sto občanov. 
Najbolj jih zanimajo pravni nasveti s področja dednega in 
stvarnega prava. Na področju stvarnega prava prevladuje -
jo vprašanja s področja lastniških razmerij med sosedi.
V tej občini imajo brezplačno pravno pomoč že več kot dve 
leti in pol. Z njo želi občina pomagati občanom, ki denarja 
za bolj ali manj drage odvetniške storitve nimajo. Pravne 
nasvete daje mag. Primož Kramer , ki je nudil občini usluge 
pravne pomoči prvo leto brezplačno kot prostovoljec, po 
enem letu so z njim sklenili pogodbo in prejema od občine 
honorar. Občanom je brezplačna pravna pomoč na voljo 
vsako sredo od 16. do 17. ure v prostorih občine.
BJ
Pomagajo starejšim
ZREČE – V krajevni organizaciji Rdečega križa, ki ima 
sedež v Zrečah, so objavili poziv občanom za vključitev med prostovoljce. Iščejo tri prostovoljce, ki bi v človeko -
ljubni organizaciji pomagali redno obiskovati starejše 
občane.
V krajevnem Rdečem križu imajo trenutno štirinajst pro -
stovoljcev, ki delajo na različnih področjih. Starejše občane 
obiščejo večkrat na leto. Najprej jim osebno prinesejo vabila 
za srečanje starejših občanov, približno petdesetim, ki se 
srečanja ne morejo udeležiti, prinesejo nato pakete. Vsi, ki so 
stari nad osemdeset let, prejmejo v veselem decembru pake -
te, nato dobijo občani še koledarje Rdečega križa. Najstarejše 
občane prav tako obiščejo ob rojstnih dneh, starejše od 90 let celo za vsak rojstni dan. V Zrečah so vključeni v projekt Starejši za starejše, med izvajanjem ugotavljajo z anketira -
njem in s pogovorom njihove potrebe. Na območju občine Zreče so tri krajevne organizacije Rdečega križa, poleg Zreč ju imajo še na Gorenju in Stranicah.
BJ
Manj dojenčkov
NAZARJE – Na letošnji sprejem za starše novorojenč -
kov bodo povabili 21 malčkov, ki so so rodili v lanskem letu.
Številka je nekoliko nižja kot predlani, ko so gostili kar 30 
novorojenčkov. Kot je omenila županja Majda Podkrižnik, je verjetno eden od razlogov za manjše število rojstev tudi 
stanje v družbi, saj je med ljudmi prisotnega precej strahu za -
radi gospodarskih razmer in pomanjkanja delovnih mest.
US
20 Št. 2, 9. januar 2014 ŠPORT
Dve sezoni zapored so se celjski nogome -
taši krčevito borili, da ne bi padli na mesta, 
ki ne zagotavljajo obstanka. V prejšnji sezo -
ni je bilo drugače, osvojili so namreč peto 
mesto. Uspela jim je še druga zaporedna 
uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja in 
ker je bil tekmec znova Maribor, serijski 
državni prvak, jim je bil preboj v evropsko 
tekmovanje kljub porazoma zagotovljen. 
Tako kot moldavska Dacia predlani je bil 
lani norveški Trömso prav tako previsoka 
ovira v uvodnem predkrogu. Ekipa, ki naj 
bi bila zrelejša, pa je znova le tik nad gla -
dino glede obstanka, v pokalu NZS pa je že 
izpadla, prepričljivo proti Rudarju.
Športni direktor Nogometnega kluba Celje 
Ambrož Krajnc večino zadnjih dni telefonira. 
Še naprej sestavlja ekipo, ki bo tako kot doslej 
skušala igrati hitro, agresivno in privlačno. Če 
bo tudi uspešno tekmovala, pa je sila težko 
napovedati.
Četrtkovo popoldne je predvideno za prvi 
letošnji zbor. Kako bodo potekale pripra -
ve?
Glede na finančni položaj in tudi glede na 
vremenske razmere bomo večino zimskih pri -
prav opravili v Celju. Infrastrukturne razmere 
so takšne, da nam nudijo le igrišče z umetno 
travo na Olimpu. Fantje so tega že vajeni in 
težav ne pričakujem. Vremenska napoved ne predvideva bistvenih poslabšanj, zato bomo, 
kot že rečeno, v prvem delu priprav doma. 
Začrtan imamo tudi skoraj celoten plan pri -
pravljalnih tekem. Za razliko od lanske se-
zone bomo skušali čim več tekem odigrati v gosteh, torej na naravni travi, na primernejši 
površini.
Lahko naštejete tekmece na prijateljskih 
tekmah?
V soboto, 18. januarja bomo najprej igrali z 
vodilno ekipo tretje hrvaške lige center Bistro 
iz Zagreba. Sledilo bo srečanje z Interjem iz 
Zaprešiča, klubom, s katerim smo prijateljsko 
povezani že vrsto let. Naslednji nasprotniki 
bodo Gorica, Triglav in Aluminij. Seveda še 
ne vemo, proti katerim klubom bomo igrali v 
finišu priprav pred nadaljevanjem prvenstva. V kolikor se bodo vremenske razmere bistve -
no poslabšale, pripravljamo rezervno inačico. 
Navkljub finančnim tegobam bi ekipa za tri ali štiri dni odpotovala v Istro. Tam bi vadila v boljših razmerah, medsebojno bi se še bolj povezala in okrepila kolektivni duh, kar nam 
je uspelo jeseni v Tuheljskih toplicah, obenem 
pa bi odigrala še dve pripravljalni tekmi na 
naravni travi proti kakovostnim tekmecem. 
Za takšne mini priprave se bom močno tru -
dil …
Ni več v navadi, da bi nogometaši v prvih 
dneh zgolj tekli in dvigovali uteži, temveč se med vadbo, ki je sicer posvečena fizični 
pripravljenosti, vseskozi vpleta delo z žogo. 
Zato boste lahko tudi preizkušali igralce od 
drugod. Koga imate na spisku?
Sprva jih bomo testirali. Obenem bomo 
preverjali, če se lahko primerno pridružijo 
našemu kolektivu. Morda kateri od njih lahko 
predstavlja osvežitev za naše moštvo, ne le 
za spomladanski del sezone, temveč tudi v 
naslednjih letih. Večinoma gre za mlade igral -
ce, ki iščejo priložnost in so sprejeli trenutne 
pogoje, v katerih deluje naš klub. Trenutno 
nimamo v moštvu prav nobenega tujca, na -
mreč Igor Jugović in Ivan Jovanović sta Hrva -
ta, torej člana Evropske unije.
Če nimate nobenega tujca, potem skle -
pamo, da je posoja Brazilca Vicenteja iz 
Olimpije zaključena.
Tako je, v nadaljevanju prvenstva ga ne bo 
več z nami, tako kot tudi ne Dragana Čadiko -
vskega, ki nam je izjemno pomagal v jesen -
skem delu sezone. Imeli smo dogovor do zime. 
Zdaj ima željo igrati na višji ravni. Prepričan sem, da je jesensko sodelovanje koristilo ne le nam, temveč tudi njemu. Morda se bomo »Ne le v šali, tudi povsem resno sem trenerju dejal, da želim spomladi na vsaki tek -
mi deset priložnosti za gol in še deset strelov proti vratom. To bi me zadovoljilo.«»Pomanjkanje dinamike je 
rak rana našega nogometa«
Pogovor s športnim direktorjem NK Celje Ambrožem Krajncem - Spomladi brez Čadikovskega, Krajcerja in Vicenteja
razšli še s katerim od igralcev, toda potreben 
bo skupni dogovor. Žal v spomladanskem 
delu skoraj zagotovo ne bomo deležni pomoči 
Marka Krajcerja, kar bo izjemno velika izguba 
za našo ekipo. Gre za kakovostnega igralca, 
njegova odsotnost pa bo pomenila tudi manj izkušenj v seštevku. Njegova zlomljena kost bo terjala dolgotrajnejšo rehabilitacijo.
Na srečo pa so se nekateri pozdravili in 
se bodo vrnili sedaj ali pa malce kasneje. Kako je z njimi?
Na naše veliko zadovoljstvo se v ekipo vra -
ča Marijo Močič. Morda bo v pripravljalno 
obdobje krenil z nekoliko prilagojenim pro -
gramom, kajti ne želimo preveč tvegati z nje -
govim morebitnim prezgodnjim povratkom. Prav tako pričakujemo, da se bo v roku treh, 
štirih tednov v popoln pogon vključil Tadej 
Žagar Knez. Verjamem, da če bosta zdrava, 
da sta lahko pomembni osvežitvi in tudi okre -
pitvi za našo ekipo.
Pri vratarjih nič novega, Matic Kotnik, 
Amel Mujčinovič …
 … ter Mateo Barukčič in Domen Rozman. 
Kar štiri imamo.
V obrambi boste brez Marka Krajcerja.
Ostali pa so Matic Žitko, Matej Centrih, 
Tadej Vidmajer, Miha Korošec in Sebastjan 
Gobec. Vsekakor iščem nekoga, ki bi znal 
nadomestiti Krajcerja na mestu osrednjega 
branilca.
V zvezni vrsti očitno ni težav.
Drži. Tu so Igor Jugovič, Blaž Vrhovec, Nejc 
Kolman, Miha Zajc in Marijo Močič.
V sistemu 4-2-3-1, ki ga igrate pravzaprav 
vseskozi pod trenerjem Milošem Rusom in 
še prej Marijanom Pušnikom, štejete krilna 
igralca za napadalca, tistega med njima pa za vezista.
Iščem pa dva igralca, ki bi pokrila omenje-
na položaja in se pridružila Andražu Žureju, 
Ivanu Jovanoviću, Benjaminu Verbiču in Gre -
gorju Bajdetu.
Spreten napadalec bi vam lahko veliko 
pomagal in obenem postavil stvari na svoje, 
realno mesto. Ste namreč drugi najslabši po 
doseženih zadetkih, ko je treba upoštevati vašo napadalno usmerjenost in redke tek -
me, ko je imel tekmec več priložnosti.
Soglašam. V jesenskem delu smo ostali 
dolžni ne le širši nogometni javnosti, temveč 
sami sebi. Naš cilj je bil, da s hitro, z agresivno 
in privlačno igro pritegnemo na tribuno Are -
ne Petrol večje število gledalcev, jasno, tudi z boljšimi rezultati, kot pa so nam dejansko 
uspevali jeseni. Cilj ostaja enak. Priznati pa si 
moramo, da nimamo več realnih možnosti za 
uvrstitev v enega izmed evropskih pokalov. V 
slovenskem pokalu smo izpadli, zaostanek v 
ligaškem tekmovanju pa je visok in objektivno 
ne daje upanja na zasuk.
K čemu pa boste stremeli?Naš cilj v spomladanskem delu sezone bo 
napredek fantov v igri, toda ne zgolj posa -
mičen, temveč kolektiven. Želimo si poleg 
boljših rezultatov predvsem atraktivne igre 
za občinstvo. Skušali bomo biti še bolj dina -
mični, še več bomo tvegali. Le tako se bodo fantje hitreje razvijali.
Toda naštete smernice so bile jasno vidne 
na igrišču, nekateri trenerji so presenečali z izjavami, da se celjske ekipe celo bojijo. Nenazadnje so tudi igro zasnovali tako, da 
so zgolj onemogočali vaše igralce. Je pa res, 
da niste znali tekmovati v nizu. Obenem pa 
ste s 4:0 odpravili Zavrč, ki ga ta poraz zelo 
peče. Težko je biti pameten, kajne?
Strinjam se, da smo na več tekmah v dolo -
čenih obdobjih prikazali zelo dobro igro. Žal 
je bilo tekem, kjer bi se takšna obdobja nizala, 
premalo. V popolnosti sem zadovoljen samo 
z eno tekmo. Pa še na tisti nismo zmagali. 
Ciljam na tekmo v Kranju, na kateri smo imeli 
več kot 20 strelov na gol Triglava. Dominira -
li smo skozi celotno srečanje, a, žal, v Celje prinesli le točko. Ampak takšnih tekem bi si želel še več (2:2, op. p.). Sem zagovornik to -
talnega nogometa, s pokrivanjem po celotnem 
igrišču, z veliko tveganja v igri, s podajami v globino. Jasno, na določenih tekmah zabiješ 
večkrat, na drugih manjkrat. V seštevku pa je 
to edini način, da se mlada ekipa razvija.
In najbrž tudi slovenski nogomet?
Menim, da je pomanjkanje dinamike rak 
rana slovenskega nogometa. Teka je prema -
lo, preveč je preračunljivosti. Gledalcem zato nudimo premalo, predvsem v primerjavi s ti -
stim, kar je možno videti v prenosih tekem 
iz tujine.
Vaši cilji silijo k napredku, ko nazado -
vanje še ni izključeno: na osmem mestu 
imate sedem točk prednosti pred Krko in 
devet pred zadnjim Triglavom. Dokazano 
so vaši mladi fantje najboljši tedaj, ko so 
neobremenjeni. Pa bodo?
Vsekakor ne podcenjujemo položaja, v ka -
terem se nahajamo, prepričan sem, da se ne 
Krka in ne Triglav še nista predala in da bosta 
storila absolutno vse, da si zagotovita obsta -
nek v ligi. Toda naši fantje so še za pol leta izkušenejši in se še bolj zavedajo dejstva, da nimajo več veliko časa za svoje kariere. Zato morajo storiti vse, da se čim prej prebijejo v ospredje. Obstanek ne sme biti vprašljiv!
Da si lahko privoščite kakšen nakup, po-
tem mora nekdo oditi ob odškodnini. Za 
koga se drugi klubi najbolj zanimajo, za 
Benjamina Verbiča?
Beni je v jesenskem delu prvenstva najbolj 
napredoval v odnosu na prejšnjo sezono. V 
drugem delu je nanizal nekaj izjemnih pred -
stav in precej opozoril nase. Ni skrivnost, da je 
iz tega razloga zanj največ zanimanja s strani oglednikov in predstavnikov tujih klubov. A sem prepričan, da je zanj in za nas najbolje, 
da Beni kvalitetno in v miru odigra sezono do 
konca in s še bogatejšo statistiko potem odide 
v klub, ki si ga želi in zasluži.
Lažje se prodajo fantje iz napadalne polo-
vice in zgodba Romana Bezjaka je za vaše fante lahko lepa vzpodbuda.
On jim je vzornik. Veliko jih je igralo z njim, 
si delilo slačilnico. Veseli so njegovega uspe -
ha, bliskovitega vzpona v zadnjem obdobju. 
Je eden izmed fantov, ki dokazuje, da se je 
iz slovenskega nogometa, iz Nogometnega 
kluba Celje, možno prebiti v evropske viša -
ve in narediti kariero, ki jo sanjajo vsi mladi nogometaši. Zagotovo je njegov uspeh velika vzpodbuda za naše fante.
Če bi zapustil bolgarski Ludogorec iz 
Razgrada, kolikšnega deleža bi bil deležen celjski klub?
Pripadlo bi nam 15 odstotkov od transferja. 
Bolgarski mediji so nazadnje namigovali na 
nemškega prvoligaša Werderja iz Bremna. Če 
bo Bezjaku uspel odmevnejši prestop, bi naš delež dobili šele naslednje leto.
DEAN ŠUSTER
Foto: GrupAAmbrož Krajnc
21 Št. 2, 9. januar 2014
V 10. krogu državnega 
prvenstva za košarkarje 
so zmage vpisale tri eki -
pe s Celjskega. Rogaška je 
»vstala od mrtvih«, ko je 
proti Heliosu nadoknadi-
la 18 točk zaostanka in na 
koncu slavila po podaljšku. 
Zlatorog je negativen niz 
prekinil proti Portorožu, 
Tajfun pa na gostovanju v 
Mariboru.
Hopsi so tokrat kloni -
li doma proti Grosupljem 
(73:79). To je bil njihov tre -
tji poraz, na lestvici ostajajo 
na tretjem mestu. Šoštanjsko 
Elektro obračun 10. kroga s 
Slovanom čaka 14. januarja.
Drama v Rogaški 
Slatini
Košarkarji Rogaške so še 
dobrih pet minut pred kon -
cem tekme zaostajali za 
ogromnih 18 točk, a so se 
vrnili v izjemnem slogu in 
v zadnjih sekundah uspeli 
izsiliti podaljšek, ko je dva 
prosta meta zadel Mitja Nikolič, pred tem pa po -
membno trojko Jure Pelko. V podaljšku so dokazali, da 
so bolje fizično pripravljeni. 
Premagali so tudi sodniško trojko, ki jih je dolgo »zau -
stavljala«.
»Tekma je bila nora in 
kakor sem napovedal, je 
pritegnila veliko število gle -
dalcev. Košarka je v Rogaški 
Slatini trenutno hit. Večji del 
tekme smo igrali brezglavo 
in neorganizirano, a potem 
prišli do zaslužene zmage,« 
je dejal trener Damjan No-
vakovič. »Tudi proste mete 
smo slabo izvajali, zgrešili 
smo veliko odprtih metov, 
Helios pa je vse zadeval. Ve -
del sem, da bo prišlo naših KOŠARKA
1. SL, 10. krog: Rogaška 
– Helios 78:69; Nikolič 16, Miljković, Pelko 13, Brkić 
10, Mijović 9, Smajlović, Ko -
štomaj 2; Hrovat 13, Majsto-
rović 9, Zlatorog – Portorož  
88:60; Milošević 24, Jurak 15, Lapornik 14, Sirnik 11, 
Jovanovič 9, Abramovič 6, 
Požin 5, Dimec 3, Mitrović 2; 
Zolotič 18, Tratnik 10, Hopsi 
– Grosuplje 73:79; Robertson 
27, Vujasinovič 17, Wangme-
ne 11, Mulalić 6, Jagodnik, 
Vašl 5, Dimec 2; Krubally 22, 
Krušič 17, Maribor – Tajfun 
59:66; Fon 15, Kayembe 14; 
Pelc 18, Držič 15, Zimić 10, 
M. Sebič 8, Veličković 7, Za-dnik 4, Milovac, Primorac 2. Vrstni red: Helios, Rogaška 18, Hopsi 17, Portorož, Gro -
suplje 16, Zlatorog 14, Ma-
ribor 13, Slovan, Tajfun 12, 
Elektra 11.
2. SL, 11. krog: Terme 
Olimia – Elektro Gorenjska prodaja 65:69. Vrstni red: 
Škofja Loka 21, Plama Pur, 
Šenčur 20, Lastovka 18, Litija 
17, Črnomelj, Krka B, Elektro 
Gorenjska prodaja, Parklji 
16, Terme Olimia, Postojna 
15, Hrastnik, Radenska Cre-
ativ 14, Koper 13.Slovenski rokometaši so 
v 4. krogu kvalifikacij za 
svetovno prvenstvo, ki bo 
prihodnje leto v Katarju, v 
Velenju s 37:26 premagali 
Luksemburg. Slednjega 
so na prvi tekmi v gosteh 
ugnali za dvajset golov. 
Zdaj sta pred našo izbrano 
vrsto najpomembnejši tek -
mi, danes s Švico, v nedeljo 
pa še z Ukrajino.
Rokometaši so še na -
prej pod precejšnjim psi-hološkim pritiskom, ko se ne pripravljajo na bližnje evropsko prvenstvo, tem-več na dve tekmi, kjer gre 
za biti ali ne biti. »Do konca 
predkvalifikacij sta le še dve 
tekmi in treba bo stisniti in 
ju dobiti. Ko bo prvenstvo 
na Danskem, pa je najbolje, da kar izklopimo televizijo. 
Zatem bomo čakali na ju-Rogaški uspel 
preobrat, Hopsom ne
Sodniki razburjali na Polzeli in v Rogaški SlatiniŠPORT
Po večini odigranih tekem 5. kroga slovenskega pokala 
je znanih sedem od osmih udeležencev finalnega turnirja, 
ki bo od 5. do 8. februarja v Mariboru. Prvič v zgodovi -
ni so se nanj uvrstili Slatinčani. Tudi na gostovanju so 
premagali Slovan. Hopsi so sicer izgubili v Črnomlju za 
točko, toda Kolpo so na Polzeli na prvi tekmi ugnali za 31 
točk. Spodletelo pa je Laščanom, ki so v Treh lilijah ugnali 
Grosupeljčane za točko, v gosteh pa doživeli poraz z 81:73. 
Šentjurčani so doma klonili proti drugoligašu iz Škofje 
Loke s 74:71, popravni izpit bodo imeli v torek. (DŠ)
Mitja Nikolič je bil najboljši strelec derbija, saj se bolje znajde v sla-
tinskem kot laškem dresu.
pet minut. Dokazali smo, da 
lahko tekmo dobimo z veli -
ko mero borbenosti, ko smo 
verjeli do zadnje sekunde.«
Kaznovani
Dramatično pa ni bilo le 
v igri, temveč tudi med na -
vijači. V zadnji četrtini so 
preskočili ograjo in skočili 
na igrišče. Eden izmed njih 
je odrinil sodnika Andreja 
Lovšina. »Zakaj so bili na -
vijači razdraženi, ni težko 
ugotoviti. Ne bom komen -tiral sojenja in obenem dogajanja na tribuni,« je dodal Novakovič. Domača 
navijaška skupina je morala 
zatem zapustiti dvorano, a 
se je vrnila na svoje mesto, 
potem pa je bila še drugič 
odstranjena. Komisar lige Boris Majer je Slatinčane 
kaznoval s 3.000 evri. Obe -
nem Rogaška tekme 12. kro-
ga proti Portorožu ne sme 
igrati v svoji, temveč v 50 ki -
lometrov oddaljeni dvorani. 
Slatinčani se lahko v osmih dneh pritožijo, a morajo prej 
plačati takso v višini 400 
evrov. Rogaška bo v soboto gostovala v Mariboru.
Povsem druga 
zgodba
Laški Zlatorog je le razvese -
lil domače gledalce. Obračun 
s Portorožem je sicer začel 
slabo (0:9), potem pa zaigral 
veliko bolje in slavil z 88:60. 
Milan Milošević  je vpisal 
24 točk, 22 v drugem delu. 
»Igra v drugem polčasu mora 
biti smerokaz za naslednje 
tekme. V obrambi smo igrali 
zelo dobro ter imeli celo več 
skokov kot Portorož. Vseeno 
moramo ostati trdno na tleh, 
saj je gostujoča zasedba na-
stopila brez štirih igralcev,« 
je dejal trener Predrag Mi-
lović, ki je že lahko računal na usluge novinca, branilca 
Roberta Abramoviča. Gre 
za brata kapetanke celjskega 
Athletea Rebeke Abramovič. 
Nazadnje je igral v Gradcu. 
»Igralci so me odlično spre -
jeli. Občutki so zelo dobri. 
Bolje ne bi moglo biti. Lepo mi je, zdaj pa moram poka -
zati, zakaj sem prišel. Rebe -
ka? Ja, sva se že dobila na 
kavi. Super je, da sem zdaj 
le deset minut oddaljen od 
nje. Lahko se bova pogosteje 
videla,« je med drugim de -
jal 22-letni Abramovič, ki je 
pogodbo podpisal do junija 
2015. Laščane v soboto čaka 
gostovanje v Grosupljem, 
kjer v lovu za četrto mesto, 
ki še pelje v ligo za prvaka, šteje le zmaga.
Dželalija 
preporodil ekipo
Šentjurski Tajfun je po 
zmagi v 1. krogu letošnje Panorama
Sobota, 11. 1.
KOŠARKA
1. SL, 11. krog, Šentjur: 
Tajfun – Slovan (19.30), Gro-
suplje – Zlatorog, Maribor 
– Rogaška, Šoštanj: Elektra 
– Hopsi (20).
2. SL, 12. krog, Podčetr -
tek: Terme Olimia – Parklji 
(19.30).
3. SL - vzhod , 11. krog, 
Kamnik: Calcit – Konjice 
(19), Celje: Luxuris – Ruše 
(19.30).
1. SL (ž), 10. krog: Dom -
žale – Konjice (19), Kranj: 
Triglav – Athlete Celje (20).
ODBOJKA
1. DL, 16. krog, Kanal: 
Salonit – Šoštanj Topolšica 
(19).
1. DL (ž), 11. krog: Luka 
Koper – Aliansa Šempeter 
(18), Braslovče – GO Volley 
(20).3. SL - vzhod , 10. krog: 
Konjice – Primafoto  103:46, 
Posavje Krško – Luxuris Ce -
lje 82:85. Vrstni red: Luxu-
ris 17, Posavje, Konjice 15, 
Calcit, Janče 14, Branik 13, 
Pingvini, Primafoto 11, Ruše 10. (MiK)
Športni koledarTrener Polzelanov Boštjan Kuhar je bil na zadnjih tek -
mah upravičeno zelo nezadovoljen s skakalnim učinkom 
svojih varovancev. Zato bo moštvo okrepil 210 centimetrov 
visoki Chris Gabriel. Bivši reprezentant Južne Afrike bo 
za Hopse zaigral v soboto v Šoštanju proti Elektri, po -
godbe pa 25-letni košarkar s polzelskim klubom še ni 
podpisal.
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško bo že četrto leto 
zapored gostil zaključni turnir slovenskega pokala. Bil je 
edini od treh zainteresiranih, ki je izpolnil vse razpisne pogoje za organizacijo turnirja, ki bo ob udeležbi Sviša, Trima in Gorenja 1. in 2. marca v dvorani Golovec. Polfi -
nalna para še nista znana. Celjani so v zadnjih dveh letih 
zmagali v pokalnem tekmovanju v Podčetrtku in Laškem, 
leta 2011 pa so v dvorani Zlatorog po porazu z Ribnico 
pristali na četrtem mestu.Med EP bodo izklopili 
televizorje
nijske kvalifikacije, kjer pa 
bomo naleteli na eno izmed 
reprezentanc, ki ni šibka. 
Zdaj moramo pokazati, da 
ne sodimo v predkvalifikaci -
je. Mi sodimo v sam svetovni 
vrh,« je dejal bivši član Go -
renja Jure Dolenec. Kape-
tan reprezentance, dvakrat 
član celjskega kluba, Uroš 
Zorman je pristavil: »Težko 
je napovedovati prvo tekmo 
v Švici. Ne preostane nam 
drugega, kot da zmagamo. 
Nam je pa težko. Zdaj se 
pogovarjamo o reprezen -
tancah, ki so na papirju za 
razred ali dva slabše od nas. 
Točno eno leto nazaj pa je 
vladala evforija, ko smo bili 
v polfinalu svetovnega pr -
venstva. Klima bi bila dru -
gačna, če bi se pogovarjali o 
odhodu na evropsko prven-
stvo in o ciljih. Zdaj smo pač tukaj, kjer smo in sami smo 
si krivi. Moramo dati vse od 
sebe in na obeh tekmah odi -
grati maksimalno.«
Tekmi s Švico in Ukrajino 
bosta pokazali, kam Slove -
nija trenutno sodi. Naši ro-
kometaši bodo lovili prvo 
mesto v skupini, ki vodi v 
nadaljevanje kvalifikacij. 
»Švica bo zavoljo neobre -
menjenosti s končnim iz -
idom še posebej nevarna. 
Vsi dobro vemo, kako tež -
ko je igrati proti sprošče -nim ekipam, ki ne čutijo 
tekmovalnega pritiska,« je 
pripomnil selektor Boris 
Denič v Zrečah, kjer se je 
pripravljala naša izbrana vrsta. Slovenija bo zane-
sljivo prvo mesto v skupini 
zasedla z dvema zmagama. 
Če bo danes v Švici remi -
zirala (v primeru poraza je 
upov konec), potem mora 
v nedeljo (18.00) v Velenju 
Ukrajino premagati za pet 
golov.
MITJA KNEZsezone proti Mariboru le 
prišel še do druge zmage. 
Spet je premagal Maribor, 
a tokrat na gostovanju, s 
66:59. Posledično je pre -
kinil dolg in boleč niz po-
razov. »Vodili smo celotno 
tekmo in pokazali pravi 
karakter. Nasprotniki nam 
s korektno obrambo niso 
dovolili, da bi se oddaljili. 
Do uspeha smo se prebili 
z nekoliko več organizi -
ranosti in tudi s kančkom 
športne sreče,« je dejal novi 
trener Tajfuna Edi Džela-
lija. Anže Pelc je dosegel 
18 točk. Šentjurčani bodo v 
soboto pričakali Slovan.
Bodo gledali 
posnetek?
Razočarali so Hopsi. Za -
pravili so lepo priložnost, 
da se na vrhu razpredelni -
ce izenačijo z Rogaško in 
s Heliosom. Zelo slabo so 
začeli tekmo, kot da so bili 
z mislimi drugje. Nato so 
jih razburile sodniške odlo -
čitve. Sprva je Luka Dimec  
prejel nešportno osebno na -
pako, ko je reagiral na pro-
vokativno potezo nasprotni-
ka, potem sta bili tehnični 
napaki dosojeni Goranu Jagodniku in trenerju Bo-
štjanu Kuharju : »Strinjam 
se, da bo poraz dober poduk 
fantom za naslednje tekme. 
Pričakujem prihod visoke -
ga košarkarja iz ZDA, ki bi popravil naš slab skok pod 
obročema. Imamo sedem 
zmag, potrebujemo še štiri 
ali pet, da izpolnimo naš 
cilj, preboj v ligo za prvaka.« 
Grosupeljčani so na čelu s 
celjskim centrom Matejem 
Krušičem (je pred odho -
dom iz kluba, saj ne pri -
staja na znižanje plače) v 3. četrtini dvakrat povedli 
s 17 točkami razlike. Potem 
pa se je začel lov Hopsov na 
čelu z odličnim Hughom 
Robertsonom. Približali so 
se le na točko, v finišu pa 
jim je zmanjkalo moči za 
preobrat. Uradni predstav -
nik polzelske ekipe je zapi -
sal, da klub od vodstva lige 
zahteva ogled video posnet -
ka tekme in izrek suspenza 
tretjemu sodniku. To je bil 
Blaž Smrekar iz Nove Gori-
ce. Komisar lige bo počakal, 
da Hopsi navedejo razloge 
za svojo zahtevo.
MITJA KNEZ
DEAN ŠUSTER
Foto: arhiv NT (SHERPA)
22 Št. 2, 9. januar 2014 KRONIKA
Je smrt v prometu vedno res 
samo nesreča? Preiskave samomorov v prometu zelo zahtevne in občutljive
»Iz neznanega razloga 
je zapeljal z vozišča.« Pri -
mer, kjer se pri prometni 
nesreči lahko posumi, da morda ni šlo za trenutno 
nerešljivo prometno situa-
cijo, ampak za možnost, da 
je voznik želel ali poskušal 
storiti samomor. Preiskave okoliščin teh nesreč so iz -
jemno težke, saj je skoraj 
nemogoče dokazati, kaj se 
je z voznikom dogajalo v 
sekundah pred trkom.
Je voznik imel zdravstvene 
težave? Je zaspal? Je morda v 
avtomobilu iskal nekaj in za 
trenutek izgubil pozornost? 
Je telefoniral ali je na avto -
mobilu nenadoma nastala 
okvara? Ali je v nesrečo 
zapeljal zavestno? Na Celj -
skem je bilo v zadnjih pet -
najstih letih nekaj primerov, kjer je policija ob zaključku 
preiskave tragične nesreče ugotovitvila, da je voznik storil samomor. Vendar so 
to bolj kot sledovi in doka -
zi na kraju nesreče potrdile 
ostale okoliščine vozniko-vih življenj, tudi pogovori 
z njihovimi svojci. Nekateri 
vozniki so namreč pustili za 
seboj poslovilna pisma ali 
so svojcem sporočili, da se 
bodo ubili. Toda teh prime -
rov je bilo malo v primerjavi 
s primeri, ki so ostali pri do -
mnevi o samomoru.
Dvorezen meč
Preiskave nesreč, kjer v 
zraku visi možnost samomo -
ra, so ne le zahtevne, temveč 
tudi občutljive, dodajata vod -
ja oddelka za cestni promet 
na celjski policijski upravi 
Elvis A. Herbaj in prometni inšpektor Edi Baumkirher. 
Poročanje ali obširna javna 
razprava o tem sta dvorezen 
meč. Na eni strani lahko 
pri svojcih vzbudita to, da 
pri svojcu prej zaznajo mo-
rebitne znake, ki bi kazali 
na to, da bi se ta odločil za 
samomor. Tako bi se hitreje odzvali, se morda z njim po -
govorili in dejanje preprečili. 
Na drugi strani pa lahko raz -
prava o tem pri ljudeh celo spodbudi idejo, da bi kaj takšnega storili. Toda tudi 
brez javne razprave se stva-ri danes hitro izvedo. Ravno 
na Celjskem je bilo v zadnjih 
dveh letih nekaj nesreč, kjer 
so se razširile govorice pred -
vsem o samomorih na avto -
cesti. Odgovor na vprašanje, 
zakaj si nekdo izbere avtoce-
sto za končno točko svojega 
življenja, je težak. Morda 
zato, ker ne želi v nesreči po -
škodovati drugega, ali zaradi 
večje hitrosti vožnje.
Brez zaviranja
Toda kako lahko sploh po -
sumimo, da je nekdo na av -
tocesti storil samomor? »Zelo 
težko. Na samomor lahko 
posumimo, če je nekdo vozil 
z večjo hitrostjo in naenkrat 
zavil s ceste, pri čemer nikjer 
ni znakov zaviranja, ampak to so samo ›indici‹. Podatki, 
ki jih zberemo, potem morda 
pokažejo, da je pred trenut -
kom nesreče voznik vozil 
normalno. V pomoč za raz-
jasnitev so še posnetki video nadzornih kamer na avtoce-sti, predvsem v predorih. V 
preiskavi je treba izključiti možnost, da je voznik na 
primer bežal z drugega kra-
ja nesreče, ali možnost, da 
je z vozilom oplazil drug 
avtomobil, skratka izključi -
ti je treba druge situacije v 
prometu, ki bi lahko nekoga 
pripeljale do trenutka nesre -
če,« pojasnjuje Baumkirher. 
»Vendar smo tu spet pri vpra -
šanjih, ali je morda voznika 
zajela trenutna slabost ali pa je za volanom zaspal,« 
doda Herbaj. Okoliščine tik 
pred tragedijo lahko pojasni 
na primer obdukcija, toda 
ni nujno, da ta odgovori na 
čisto vsa vprašanja tako, da 
je odgovor, zakaj se je nesre -
ča zgodila, kristalno jasen. 
Ali je voznik pred nesrečo 
zaspal, pa z obdukcijo nika -
kor ne morejo ugotoviti. Tu 
je še izredni tehnični pregled 
avtomobila, s katerim iščejo 
vzroke za nesrečo pri delova -
nju vozila. »Vse preiskovanje 
okoliščin nesreče pa lahko Zgodi se, da na policijo pokličejo svojci voznika, ki je 
– preden je odšel od doma – grozil s samomorom. Svojci 
policistom zaupajo znamko vozila in registrsko številko 
ter smer vožnje. Policisti takrat naredijo vse, da voznika izsledijo in ga ustavijo. Velikokrat v teh primerih takšni vozniki ne priznajo, da so nameravali storiti samomor, 
povedo zgolj, da jih je nekaj razburilo in da so potrebovali 
nekaj časa zase, zato so sedli v avto in se odpeljali.
V kolikor policija ugotovi, da je voznik storil samomor, 
ne gre za smrtno žrtev nesreče. Če pa voznik, ki stori 
samomor, pri tem povzroči tudi smrt drugega voznika, če trči vanj in sta torej dve žrtvi, je v statistiki smrtnih 
žrtev v nesrečah le eden.
Do leta 2010 na območju predorskih niš na 
avtocestah ni bilo večjega števila nesreč 
s smrtnim izidom, takšne nesreče so se 
začele pojavljati predvsem leto kasneje. 
Ravno takšne nesreče namreč povezuje -
jo z vozniki, ki naj bi storili samomor na 
tak način. Na Dars smo naslovili vprašanje 
o možnih rešitvah, ki bi število tragedij 
zmanjšale.
Kot so nam pojasnili, so preučevali tudi 
rešitve, ki so jih upravljavci cest za predor -
ske niše uporabili v sosednjih državah. »V 
večini primerov gre za rešitve, ki nimajo 
strokovne podlage, zato v primeru naleta 
vozila ne bi bilo mogoče pričakovati, da 
bodo posledice za voznika in morebitne po-
tnike v vozilu ugodnejše. Večina upravljav -
cev se je namreč odločila za poševno posta -
vitev elementa betonske varnostne ograje 
ali montažo jeklene varnostne ograje,« so nam odgovorili. Glede na način trka vozil 
v slovenskih predorih bi bilo pri postavitvi 
betonske varnostne ograje mogoče pričako-
vati enake posledice – torej bi vozilo trčilo pravokotno na betonski element. Medtem 
ko bi pri postavitvi jeklene varnostne ograje 
ta pri trčenju vozilu odvzela nekaj energije in trk ne bi bil tako močan.
Krajšanje niš
»Zato smo se odločili za testno postavi -
tev jeklene ograje v predoru na primorski 
avtocesti. Po izvedenem testnem primeru, 
opravljenih usklajevanjih s predstavniki 
policije in inšpektorata, ki je pristojen za 
promet, smo se pred nadaljnjim izvajanjem 
ukrepov na terenu odločili za strokovno 
analizo možnih ukrepov. Rezultati so poka -
zali, da k zmanjšanju negativnih posledic 
trka največ prinese postavitev tako imeno -vanih modificiranih blažilnikov trkov,« so za Novi tednik še dodali na Darsu. Vendar 
je zaradi omejenega prostora, saj podalj -
ševanje predorskih niš zaradi stroškov in 
obsega posega ni možno, v Sloveniji mogo -
ča le montaža blažilnikov trkov, ki uspešno 
zadržijo vozilo do hitrosti 80 kilometrov na 
uro. Če se bodo tega lotili v celoti, pa bodo 
zaradi postavitve blažilnikov trka niše kraj -
še za štiri metre. Prometni strokovnjaki so 
ob tem ugotovili, da bodo tako skrajšane še 
vedno omogočale varno ustavitev težkega tovornega vozila v primeru okvare.
Od zapletov k delu
Dovoljenje Darsu za skrajšanje niše je mi -
nistrstvo za infrastrukturo in promet tudi 
izdalo, vendar v Sloveniji očitno brez zaple -
tov ne gre. Pri pripravi javnega naročila za 
izbiro najugodnejšega dobavitelja blažilnika trkov so na Darsu naleteli na slovenske in 
tuje predpise, ki so se v fazi javnega naročila 
vsebinsko spreminjali in bili nejasni. Zato so 
zahtevali še mnenje inštitucije, ki je na ravni 
Evropske unije pristojna za pripravo, spre -
jemanje in uporabo evropskih standardov 
za urejanje takšnih rešitev, in tako projekt 
vendarle izpeljali. Za montažo blažilnikov 
trkov, ki jih bodo namestili v slovenskih pre -
dorskih nišah, je zdaj vse pripravljeno. Te 
dni naj bi Dars razpolagal z vso potrebno 
dokumentacijo in s certifikatom. »Ker ne pri -
čakujemo novih zapletov, predvidevamo, da 
bomo montažo lahko začeli februarja. Po 
potrditvi dokumentacije izvajalec namreč 
potrebuje približno 20 dni za dokončanje pr -
vih blažilnikov trkov, ki jih bo po tem sproti 
vgrajeval v predorske niše,« so nam pojasnili 
na Darsu.
SIMONA ŠOLINIČPoklicna gasilska enota Celje je zagotovila tudi dežurstvo za področje avtoceste in tunelov med Ljubljano in Celjem. Ves čas so v Darsovi bazi na Vranskem trije gasilci (dva iz PGE Celje in eden iz CPV Domžale) ter tunelsko vozilo. Njihov odzivni čas vožnje do kraja nesreče v primeru trčenja je hitrejši, kot če bi morali na teren iz Celja ali Domžal. Kako pomembna je bila zamisel za takšno ekipo, se je doslej pokazalo že v nekaj primerih nesreč, kjer zaradi hitrega posredovanja te ekipe ni prišlo do požara ali hujše tragedije.
Blažilniki v nišah že februarja?
Dokumentacija o rešitvah te dni, kmalu začetek delzaplete to, če vozilo ob trku 
še zagori,« razloži Herbaj po -
licijsko delo pri ugotavljanju 
vzroka nesreče, kar pogosto 
ostane javnosti skrito. Ogled 
tragične prometne nesreče, 
kjer gre za sum, da je šlo za 
samomor voznika, se zač -
ne kot vse ostale preiskave 
nesreč. Vse pomisleke, sle -
dove, dokaze, ki jih policisti pri preiskavi dobijo, morajo preveriti. Treba je tudi vede -
ti, da policisti, ki preiskujejo 
nesreče, že iz izkušenj vedo, 
kdaj je pri kakšnem trčenju 
morda nekaj nenavadnega in 
kdaj je kakšna sled morebi -
tni drugačna od vseh ostalih 
podobnih nesreč, in je nujno 
treba temu posvetiti vso po -
zornost.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: arhiv NT (SHERPA
23 Št. 2, 9. januar 2014 KRONIKA
Na celjskem okrožnem 
sodišču bi moral biti pre -
tekli teden predobravnavni 
narok za Draga Funkla, ki 
mu očitajo kaznivo deja -
nje poslovne goljufije. Gre 
za osebo, ki naj bi storila 
več kot 30 kaznivih dejanj, 
predvsem goljufij. Narok 
se ni začel, saj je obtoženi 
spet izkoristil tako imeno -
vano načelo specialnosti.
Za Funklom je bilo namreč 
po preiskavah številnih ka-
znivih dejanj, ki naj bi jih storil, razpisano medna -
rodno iskanje, nakar so ga izsledili v sosednji Hrvaški. 
Tamkajšnji policisti in pravo -
sodni policisti so ga izročili 
Sloveniji, saj je naša država 
zaprosila za izročitev. Ven -
dar bi morala Slovenija v 
prošnji za izročitev navesti 
popolnoma vse primere, 
zaradi katerih bodo morali 
Funklu soditi v Sloveniji. Ker 
tega v sodstvu niso storili, se 
zdaj obtoženi lahko sklicuje 
ravno na to, da mu ne morejo 
soditi za zadeve, ki jih v pro -
šnji za izročitev niso navedli. 
Pravni izraz za to je načelo 
specialnosti. To je zdaj storil že večkrat, kar pomeni, da 
mora slovensko sodstvo so -
sednjo Hrvaško dodatno za -
prositi za dovoljenje, ali mu 
v Sloveniji lahko sodijo še za 
ostale primere. In to kljub 
temu, da je ta kazniva deja -
nja storil na našem območju. 
Funkel s tem pridobiva čas, čeprav na Dobu že prestaja 
osemletno zaporno kazen 
zaradi goljufije. Sodstvo se 
zdaj ubada z birokracijo, so-
dni postopki pa čakajo.
Funkla so zaradi več go -
ljufij prijeli pred petimi leti, 
zanj naj bi bilo napisanih več kot 30 obtožnic. Leta 2010 
so ga v Ljubljani obsodili na 
osemletno zaporno kazen, 
ker naj bi z Ivanom Vučino 
in Iztokom Perčičem več lju -
di ogoljufal za več milijonov 
evrov. Vučina in Perčič sta 
prav tako že večkrat sedela 
na zatožnih klopeh in bila 
tudi obsojena zaradi goljufij. 
Ko bi moral Funkel priti na 
prestajanje zaporne kazni, 
ga ni bilo. Skrival naj bi se 
na podlagi lažnih dokumen -
tov – dokler ga niso našli na Hrvaškem.
SŠol
Lani je bil na Celjskem 
zelo izrazit porast kaznivih 
dejanj, ki so jih storili tujci 
med potovanjem oziroma 
prehajanjem Slovenije. Z 
vstopom v Evropsko unijo 
se je namreč pretok tujcev 
povečal, kar je pomenilo 
tudi več kaznivih dejanj. Ta 
so se dogajala predvsem na avtocesti in ob njej, o čemer smo v Novem tedniku pogo -
sto poročali. Utegne pa se 
zgoditi, da bo število takšnih 
kaznivih dejanj v prihodnjih 
mesecih upadlo.
Celjska policija je namreč 
pred tedni na terenu posku -
sno uvedla delo posebne sku-
pine policistov, ki ugotavlja in 
preprečuje ravno kazniva de -
janja, ki jih tujci storijo na av -
tocesti, avtocestnih počivali-
ščih in tudi v okolici avtocest. Največkrat gre predvsem za 
tatvine. Znani so primeri, ko 
skupina storilcev pod pretve -
zo, da želi pomagati vozni-
kom, le-te opozori, da imajo 
prazno pnevmatiko ali drugo 
okvaro na vozilu. Ko voznik 
stopi iz avtomobila in preve -
ri stanje, ga storilci toliko za -
motijo s pogovorom, da eden 
neopazno iz vozila ukrade 
osebne predmete. Drug zelo 
pogost vzorec tatvine je, da 
storilci na počivališču prelu-
knjajo pnevmatiko, nato pa 
sledijo vozniku po avtocesti. 
Med vožnjo ga opozorijo, da 
je pnevmatika prazna, in ko 
voznik ustavi, ga okradejo. 
Dogajajo se tudi tatvine gori -
va iz tovornih vozil, medtem 
ko vozniki počivajo. Vedno 
več je tudi prijav tatvin iz hiš 
v okolici avtocest.Ovadbo še 
dopolnjujejo
Novembra smo poročali, da so celjski kriminalisti končali 
obsežno preiskavo domnevnih nepravilnosti v poslovanju 
med podjetjema CM Celje in Reparo, ki je v središču Celja 
gradilo zasebni medicinski center, znan kot Naša mala kli -
nika. Zaradi več kaznivih dejanj so zoper tri odgovorne ose -
be iz treh celjskih podjetij vložili kazenske ovadbe zaradi zlorabe položaja, davčne zatajitve in poslovne goljufije.
Osumljeni naj bi, kot so navedli kriminalisti, oškodovali 
CM Celje za 1,7 milijona evrov. Zdravnike in nekaj podjetij, 
ki so dali predplačilo za poslovne prostore v medicinskem 
centru, pa naj bi osumljeni oškodovali za več kot 90 tisoč 
evrov. V času gradnje Medicinskega centra Glazija je podjetje 
CM Celje vodil Marjan Vengust, Reparo pa Boštjan Brenčič. V 
posle pri gradnji naj bi bil vpleten tudi Andrej Krivec s pod-
jetjem R. A. B. Celjski okrožni državni tožilci so zaradi obse -
žnosti primera le-tega predali specializiranemu državnemu 
tožilstvu v Ljubljani. Kot so nam dejali, je zadeva trenutno v 
fazi dopolnjevanja kazenske ovadbe. To pomeni, da so tožilci 
od policije zahtevali še dodatno preverjanje očitkov, nakar 
bo najverjetneje sledila zahteva za sodno preiskavo.
JI, SŠol
Brez nočnega 
dežurstva
Lani je bilo za celjsko policijo predvsem leto varčevanja 
in zaradi tega iskanja rešitev v organizaciji dela. Policistov 
namreč še vedno primanjkuje, kar pa se sicer ne pozna pri 
kakovosti dela, pravijo v vodstvu Policijske uprave Celje.
Kljub temu so morali kadrovskemu primanjkljaju prilago -
diti delo tudi na nekaterih policijskih postajah. V začetku 
leta 2013 so morali dežurno policijsko službo ukiniti na po -
licijskih postajah v Šentjurju in Mozirju. V kratkem se bo 
enako zgodilo tudi v Laškem in Radljah. Celjska policija, kot 
je znano, zdaj pokriva tudi koroško območje.
Policisti smučajo na 
Rogli
Do 16. januarja bodo slovenskim policistom na smu -
čiščih na Rogli in v Kranjski Gori pomagali tudi hrvaški 
kolegi. Gre za policiste, ki skrbijo za varnost na smučiščih 
in ukrepajo v primeru kršitev. Vendar ne gre toliko za 
kaznovanje kot za sodelovanje hrvaških in slovenskih 
policistov in njihovo vidnost na smučiščih, kar deluje 
tudi preventivno.
Takšen način dela se je za dobrodošlega izkazal že lani. 
Hrvaški policisti bodo slovenskim kolegom pomagali 
predvsem pri sporazumevanju in postopkih s hrvaškimi 
državljani, hkrati pa se bodo s takšnim načinom dela tudi 
medsebojno učili oziroma delili izkušnje, so še poudarili 
na Rogli. Hrvaška in slovenska policija sta namreč pod-pisali protokol o medsebojnem sodelovanju, ki omogoča tudi gostovanja policistov. Takšno sodelovanje omogoča tudi hitrejšo in lažjo izmenjavo informacij, zato so poli -
cijski postopki krajši.
Naj bo letošnje leto 
bolj varno
Celjski gorski reševalci so morali lani v gorah na našem 
območju posredovati devetnajstkrat, od tega osemkrat s 
helikoptersko ekipo. V vseh akcijah je skupno sodelovalo 
82 reševalcev, ki so poškodovanim gornikom nudili prvo 
pomoč.
Tri osebe so se v gorah lažje poškodovale, štiri hudo, tri osebe 
pa so zaradi poškodb, dobljenih pri zdrsih ali padcih, umrle. Nesreče so se lani največkrat dogajale med hojo po označenih 
gorskih poteh, med plezanjem in turnim smučanjem. Povpreč -
na starost poškodovanih gornikov je od 18 do 55 let.
Neverjeten porast 
vlomov
Na celjskem območju se je lani v primerjavi z leti prej 
strmo povišalo število vlomov v stanovanjske hiše. Gre za 
kar 60-odstotni porast.
Pogosto so med storilci predvsem odvisniki od mamil, ki 
ukradene stvari prodajo za odmerek mamil, vedno več pa je 
med storilci tudi organiziranih skupin, ki se načrtno ukvar -
jajo samo s temi kaznivimi dejanji. Policija zato opozarja še na dodatno previdnost lastnikov hiš, predvsem pa na večjo 
skrb za varovanje premoženja.Obtoženi spet 
»preložil« sojenje
Sklicuje se na načelo specialnosti
Nova skupina policistov na Celjskem
Poostren nadzor na avtocesti
Mobilna skupina policistov na avtocesti že izvaja tudi 
poostren nadzor osebnih dokumentov predvsem tujih 
državljanov. Policisti bodo ugotavljali, odkrivali in iska -
li tudi nedovoljene snovi in stvari pri voznikih, kot so 
mamila in orožje. Prometne prekrške na avtocesti bodo 
odkrivale in kaznovale druge policijske patrulje.Na avtocestnih počivališčih so najpogosteje tarče tatov ravno vozniki 
tovornih vozil.
Kljub stalnim nadzorom in 
obhodom počivališč na Celj -
skem policisti takšnih pri-
merov niso mogli preprečiti. 
Izslediti te storilce je izjemno 
težko, saj po storjeni tatvini 
pobegnejo v tujino. Pri prei-
skavah pa se je pogosto – tudi 
o tem smo že obširno poro -
čali – zapletlo z birokracijo in 
dopisi s tujimi policijami, zato 
so storilci ostali nekaznovani. 
Skupina, ki jo je vodstvo celj -
ske policije tokrat ustanovilo, vseh takšnih dejanj zagotovo ne bo preprečila, bo pa zago -tovo pravočasno prijela veliko 
več tatov in jih uspela kazno-
vati. Kriminalisti bodo namreč 
z vozili ves delovni čas priso-tni ravno na avtocesti in poči -
vališčih. Tako bodo hitreje na 
kraju dogodka, zaradi svoje 
vidnosti pa bodo delovali tudi 
preventivno. Gre za poskusno 
obdobje takšnega dela skupi-
ne, ki se bo po vsej verjetnosti 
razvila v policijsko postajo za 
izravnalne ukrepe, kot pravijo 
v vodstvu celjske policije.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Imate 
predlog?
Javna agencija Repu -
blike Slovenije za varnost 
prometa je na področju 
preventive, vzgoje in var -
nosti prometa objavila 
javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev 
priznanj.
Ta bodo predstavniki 
agencije podelili najbolj 
zaslužnim posameznikom 
občinskih svetov za preven-
tivo in vzgojo v prometu ter 
drugih organizacij, ki delu -
jejo na področju prometne 
preventive. Gre za prizna -
nja v obliki bronastega, 
srebrnega in zlatega znaka. 
Predloge zbirajo na agenciji 
do 31. januarja.Trčila na viaduktu
V torek, nekaj minut pred poldnevom, se je zgodila prometna nesreča na viaduktu 
Škedenj na avtocesti pri Slovenskih Konjicah.
V nesreči sta trčila voznika osebnega in tovornega vozila. Dve osebi sta se pri tem telesno 
poškodovali. Poleg policistov in reševalcev, so pomoč poškodovanima nudili tudi konjiški prostovoljni gasilci.
Foto: PGD Slovenske KonjiceHuje naj bi se poškodovala sopotnica v osebnem vozilu.

24 Št. 2, 9. januar 2014
ČETRTEK, 9. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 
6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 
8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna 
(domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 
14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport da -
nes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 
Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev – ponovitev, 
19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 10. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 
6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 
8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna 
(domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali,  
12.00 Novice, 12.15  Od petka do petka, 13.00 Kulturni 
mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje – s 
hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in 
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (doma -
ča, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores , 
19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega 
gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom , 24.00 SNOP (Radio 
Slovenske gorice)
SOBOTA, 11. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi 
tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio , 10.00 Novice, 
11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 
12.00 Novice, 12.15  Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 
14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, pono -
vitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 
17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje , 
19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 12. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-
plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 
Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi , 10.00 
Novice, 10.10  Znanci pred mikrofonom, Marjan Ferjanc, 
11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem 
slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi , 24.00 SNOP 
(Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 13. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 
6.30 Vaše mnenje šteje , 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 
Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (doma -
ča, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem 
tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,  
12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato , 13.00 Kulturni mo -
zaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 
Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci 
pred mikrofonom, Marjan Ferjanc, ponovitev, 19.00 Novice, 
19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 14. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 
6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 
8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna 
(domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 No-
vice, 12.15  Male živali, velike ljubezni,  13.00 Kulturni 
mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi 
tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 
Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 
SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 15. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 
5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 
6.30 Vaše mnenje šteje , 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 
Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (doma -
ča, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj,  11.15 Zele-
ni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O 
– pošta, 13.30 Mali O – klici,  14.00 Regijske novice, 14.15 
Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi 
RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika,  17.45 Skladbi 
tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 
Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)TEDENSKI SPORED  
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
	1.	SOMEWHERE	ONLY	WE 	
KNOW	-	LILLY	ALLEN	 (3)
	2.	LET	ME	GO	–	GARY 	BARLOW	 (4)
	3.	LA	FLACA	-	SANTANA	
FEAT.	JUANES	 (5)
	4.	UNCONDITIONALLY	–	
KATY	PERRY	 (2)
	5.	ORDINARY	LOVE	–	U2	 (2)	6.	HIGH	HOPES	-	BRUCE 	
SPRINGSTEEN	 (4)
	 7.	UNDER	CONTROL	-	CALVIN 	
HARRIS		&	ALESSO	FT. 	HURTS	(3)
	8.	THE	MONSTER	-	EMINEM	
FEAT.	RIHANNA		 (7)
	9.	FREE	-	RUDIMENTAL	FEAT 	
EMELI	SANDE	 (1)		
	10.	INCREDIBLE	-	CELINE	DION	
FEAT	NE-YO		 (1)
DOMAČA LESTVICA
	1.	NEKOČ	NEKJE	–	TABU	 (6)	2.	NOV	DAN 	–	MUFF	 (7)
	3.	SANJSKA	-	BILLYSI		 (3)	4.	SAM	–	LOMBARDO	 (2)	5.	HČI	VAŠKEGA	UČITELJA	–	MI2	(1)	6.	DRUGAČNA	-	INDIGO	 (4)	 7.	SVET	NA 	DLANI	-	GUMMY 	
FLAVA			 (4)
	8.	CIRKUS	-	DA 	KRU	FEAT.	ZALA	 (3)
	9.	SORRY	STARI	-	6PACK	ČUKUR	(2)	10.	KAVA	Z	MLEKOM	(HEJ	HEJ)	
-	SWEET	PEAK	FEAT.	
KATARINA	MALA	 (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:TEAM	-	LORDE	INSTANT	CRUSH	-	DAFT	PUNK	FT. 	
JULIAN	CASABLANCAS
PREDLOGA ZA DOMAČO 
LESTVICO:POHITIVA	-	PHONOMONICSZGODBA	ZASE	-	IN	&	OUT
Lestvico	20	vročih	lahko	poslušate	
vsako	soboto	ob	18.	uri.	Za	svoje	
najljubše	skladbe	lahko	glasujete	na	
spletni	strani	www.radiocelje.com.20 vročih 
Radia CeljePREDLOGI
	 1.	SAVINJSKI	KVINTET :	Kadar	sem	
sama
	2.	ANS.	POSKOK:	Poletja	ni	več
	3.	VERA	IN	ORIGINALI:	Kot 	pesem	si,	
domovina
	4.	ANS.	BISER:	Tvoja
	5.	ANS.	GAŠPERJI:	Snežna	pravljicaPo slovensko 
s KatrcoRADIO, KI GA BEREMO
Pogled z vrha 
bolnišnice
Iskanje lukenj pri nepremičninskem davku
Z novim letom je začel veljati zakon o davku na nepremičnine. Nekatere občine so (vsaj 
začasno) že našle luknje v zakonu, da bi plačale manj davka. Občinske nepremičnine so na -
mreč začele razglašati za javno dobro. V ministrstvu za finance so zato decembra že pripravili 
predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero namerava država 
med drugim natančno opredeliti javno dobro, ki je zdaj izvzeto iz obdavčitve. V tokratni oddaji Odmev se bomo o tem pogovarjali s pravnikom dr. Rajkom Pirnatom in z župani spodnjesavinjskih občin, ki so pred odmero davka začele iskati možnosti, da bi preprečile obdavčitev vrtcev, šol in drugih javnih stavb. Pričakujemo tudi mnenja poslušalcev. Bodite z nami v četrtek ob 12.15 na Radiu Celje.Direktor celjske bolnišnice mag. Marjan FerjancSplošna bolnišnica Celje je ena redkih v 
državi, ki kljub težkim finančnim razme -
ram še uspeva sproti plačevati vse svoje 
obveznosti in tako ne beleži velikih izgub. 
Direktor mag. Marjan Ferjanc pravi, da ji 
to uspeva tudi zaradi zavedanja zaposle -
nih, da je treba zategovati pas.
Bolnišnica je sicer pred pomembno prelo -
mnico, saj bo do konca leta dobila urgentni 
center, v katerem bosta združena tako pri -
marna kot sekundarna nujna oskrba. Tik 
pred novim letom pa jo je pretresla tudi 
korupcijska afera. V sporno poslovanje naj 
bi bil vpleten tudi eden njenih vidnejših 
zdravnikov. O vsem tem bo Marjan Ferjanc 
v nedeljo po deseti uri spregovoril na Radiu 
Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom. Z nami bo delil tudi izkušnje iz devetdesetih 
let prejšnjega stoletja, ko je sodeloval pri sa-
naciji celjske bolnišnice. Ekonomista, ki je 
znanje nabiral v podjetjih Metka in Ingrad, 
bomo seveda povprašali tudi o političnih 
izkušnjah.

25 Št. 2, 9. januar 2014
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti 
za leto 2014 – štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine
do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje – izkoristili 
izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico 
in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega 
tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov),
ker niso prenosljive.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale 
obveznosti brez provizije.
Uredništvo NT&RC
Odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!!
ZLATARNA Ad AMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., CeljeMOTORNA 
VOZILA
PRODAM
MOPED ATX, rumene barve, prodam. Te-
lefon 5732-034.  17
TOMOS – APN 6, letnik 2003, reg. do 
27. 3. 2014, temno rdeč, odlično ohra -
njen, prvi lastnik, prodam za 700 EUR. 
Telefon 041 987-305.  56
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Štore, 4 × 4, letnik 81, brez -
hiben, prodam. Cena po dogovoru. 
Telefon 040 241-355.  25Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem 
načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08–ZVO-
1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 
57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 27. 
člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 
77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08)
župan Mestne občine Celje s tem
qh}uptêuhuhupsvt
obvešča javnost o javni razgrnitvi
1.dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka 
o zazidalnem načrtu gospodarske cone Vzhodne Trnovlje 
II,
2.dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev odloka o 
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu 
Dolgo polje II (Uradni vestnik Celje, št. 33/64, 10/69; Uradni 
list SRS, št. 38/73, 14/86; Uradni list RS, št. 70/95, 67/01),
3.dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o 
zazidalnem načrtu Ostrožno sever (RC-Planiranje, št. proj. 
088/88-94, Ur. list SRS št. 3/87 in Ur. list RS št. 18/94, 87/97, 
20/98, 42/99, 55/00, 106/02, 91/05, 40/11),
ki jih je pripravil Sektor za prostorsko načrtovanje in evrop -
ske zadeve.
I.
1.Spremembe in dopolnitve odloka pod št. 1 se nanašajo 
na vsebinsko spremembo in dopolnitev 5., 6. in 14. čle -
na, ki podajajo tolerance gabaritov in pogoje umeščanje 
objektov.
2.Spremembe in dopolnitve odloka pod št. 2 se nanašajo 
na spremembo in dopolnitev 5. člena odloka, ki podaja 
tolerance umeščanja energetske, komunalne in prometne 
infrastrukture v prostor.
3.Spremembe in dopolnitve odloka pod št. 3 se nanašajo na dopolnitev 4. člena, ki opredeljuje tolerance in podaja 
možnost dograditve posameznih objektov vrstnih hiš.
II.
Gradiva bodo javno razgrnjena od 17. 1.2014 do vključ -
no 3. 2.2014:
-v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in pro -
stor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje 
in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg 
celjskih knezov 9, Celje,
-na sedežu Krajevne skupnosti Teharje, Teharje 56, Teharje 
(javna razgrnitev pod št. 1),
-na sedežu Mestne četrti Dečkovo naselje, Ulica bratov 
Vošnjakov 1 (javna razgrnitev pod št. 2),
-na sedežu Krajevne skupnosti Ostrožno, Cesta na Ostrožno 
90 (javna razgrnitev pod št. 3).
III.
Javne obravnave bodo potekale:-29.1.2014 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma 
Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 16. uri, za javno razgrnitev pod št. 1,
-27.1.2014 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma 
Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričet -
kom ob 15. uri, za javno razgrnitev pod št. 2,
-28.1.2014 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma 
Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričet -
kom ob 15. uri, za javno razgrnitev pod št. 3.
IV.
1.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pri -
pombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega 
akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 3. 2.2014
podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo 
pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna 
občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, 
Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov pro -
stor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo 
ključne besede: »ZN VT II« za javno razgrnitev pod št. 1, 
»ZN DP II« za javno razgrnitev pod št. 2, »ZN Ostrožno« za 
javno razgrnitev pod št. 3.
2.Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge 
javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na 
spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.
si/moc_planiranje_stalisca in posredovala v sprejem.
3.Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo 
imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan prista -
nek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na 
spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, 
da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot
župan
Odvetnik
Boštjan Verstovšek,
Ljubljanska cesta 5a, Celje,
zaposlim
(m/ž), za določen čas.
Delo je v Celju.
Prijave prosim pošljite na: 
info@verstovsek.si.odvetniškega kandidata
z opravljenim pravosodnim 
izpitomMALI OGLASI / INFORMACIJE
STISKALNICO, 250 l, škropilnico, 100 l, z 
motorjem, mlin za grozdje na motor, 
prodam za 200 EUR. Telefon 040 306-
523. 35
TRAKTOR Universal Forte, 53 KM, 1700 
delovnih ur, letnik 2000, zelo dobro 
ohranjen, prodam. Telefon 041 914-
221. 46TRAKTOR Deutz, Ferguson, Zetor, Ursus, 
Univerzal ali podobno kupim. Telefon 
041 235-349.  p
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-
vator, kosilnico in drug stroj, tudi v 
okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
 4249
KOSILNICO Bcs 127 kupim. Telefon 041 
870-510. 19
POSEST
PRODAM
VIKEND za bivanje, na relaciji Celje–La -
ško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.
 1
PISARNO v Celju prodamo ali menjamo 
za garažo ali parcelo na relaciji Vran -
sko–Celje. Telefon 041 807-060.  40
NAROČITE
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.NAROČILNICA      NAROČILNICA NAROČILNICANovi tednik vam dostavimo na dom. 
V prosti prodaji stane četrtkova 
izdaja – dva časopisa v enem in TV-Okno – 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naroč-
nine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno 
leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % 
pri plačilu za tri mesece.Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje No-
vega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh 
čestitk na Radiu Celje.
NOVI TEDNIK ŽE 69 LET .
Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH – INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA – ZGODBE S CELJSKEGA
Podjetje ORIFLAME KOZMETIKA d.o.o. nagrajuje 
prvih 20 novih naročnikov. http://www.ori/f_l  ame.siKUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vin -
kovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. 
Telefon 041 678-130.  pPOSLOVNO stavbo, 440 m², ob glavni 
cesti, s parkirišči, v Celju, prodam. 
Telefon 041 262-063.  37
GOSPODARSKO poslopje, v njem 3 urejeni 
prostori, skupaj cca 100 m² in parcelo 1800 m², od tega cca 900 m² stavbno 
zemljišče, ob cesti Arclin–Ljubečna, 
prodam. Telefon 041 262-063.  37
KUPIM
GOZD kupim. Telefon 041 745-605.
 4099
STANOVANJE
PRODAM
DVE sosednji stanovanji, 1. nadstropje, 
Celje, Hudinja, 44 in 27 m², prodam. Telefon 041 966-240.
 4289
V NOVI vasi prodam dvoinpolsobno stano -
vanje. Cena po dogovoru. Telefon 051 684-803.
 4293
ODDAM
TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje 
nasproti Zdravilišča Laško oddamo. 
Telefon 051 345-452.  n
GARSONJERO na mirni lokaciji v Celju, 
cena 200 do 230 EUR, oddamo. Te -
lefon 051 653-812.  4178
STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova uli -
ca, 33 m², novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676.
 p
NA Lavi oddam v najem garsonjero, 
velikost 31 m², opremljeno in takoj 
vseljivo. Telefon 031 655-181.  10
V CELJU oddamo enosobno stanovanje, 
ki je delno opremljeno. Telefon (03) 
5451-600.  21
DVOSOBNO stanovanje v centru mesta 
oddam v najem, lahko kot poslovni 
prostor. Telefon 041 983-114.  38
NUDIM
MANJŠE, komfortno stanovanje nudim. 
Plačilo v obliki dela, pomoč na manjši kmetiji. Telefon 041 983-114.
 38
OPREMA
PRODAM
REGAL za dnevno sobo v barvi bukve, tro -
sed, dvosed, fotelj in spalnico s kotno 
omaro, bukev, vse novejše izdelave, 
prodam. Telefon 041 736-262. 4290
26 Št. 2, 9. januar 2014
Ni te na pragu, ni te v hiši, 
tvojega glasu se več ne sliši. 
Nič več tvojega smehljaja, 
le delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
13. januarja minevajo tri leta 
žalosti, kar naju je mnogo 
prezgodaj zapustil najin dragi 
sin in brat
RADO CIGELŠEK
z Zgornje Hudinje 64 v Celju 
(31. 12. 1970 – 13. 1.  2011)
Odšel si tiho, kakor snežinka, ki pade na dlan, se 
stopi in je več ni …
Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in velika 
ljubezen pa ostajajo vedno z nama v uteho in kot 
stalni spremljevalec najinih žalostnih dni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Pogrešava ga mama Marica in sestra Andreja
p
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi 
dragega moža, očeta, dedija 
in brata
ADIJA KRAJNCA
iz Podgorja v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate -
ljem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga v tako veli -
kem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi za izrečena sožalja in darovane sveče.
Žalujoči vsi njegovi
43
UniCredit Banka d.d.MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega 
moža, očeta, dedija in 
pradedija
LEOPOLDA KOŠTOMAJA
iz Velike Pirešice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate -
ljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče 
in pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala gre dr. 
Strouhalu in dr. Artičkovi, obema sestrama in patrona -
žni sestri Cvetki za spodbudo in zdravljenje. Zahvala 
gre tudi društvu upokojencev, združenju šoferjev, go -
spodu Ropotarju in govornici ter gospodu župniku za 
lepo opravljen obred.
Družina Koštomajevih
8
AKUSTIKA
Prodam
NOVO diatonično harmoniko, uglasitev Be, 
Es, As, s tremi poltoni, prodam. Telefon 
031 485-488.  39
DIATONIČNO harmoniko Be, Es, As, staro 
8 let, prodam. Cena po dogovoru. Te -
leron 5736-731.  54
ŽIVALI
Prodam
PRAŠIČE, težke od 90 do 150 kg, za za -
kol ali za nadaljnjo rejo, prodamo. 
Domača hrana, dostava. Telefon 031 
524-147. 5KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in 
črne prodamo. Nakup 10 nesnic – pete -
lin brezplačno. Telefon 031 461-798, 
(03) 5471-244, 041 763-800, (03) 
5472-070.  p
PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 
do 150 kg, prodam. Domača hrana, 
možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061.
 62
BIKCA simentalca, starega 7 mesecev, 
prodam. Telefon 041 866-612.  32PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene 
svinje, domača hrana in dostava, pro -
damo. Telefon 031 311-476. p
KOKOŠI nesnice – jarkice, v 19. tednu, rja -
ve, črne in grahaste, možna dostava, prodamo. Telefon 041 710-113.
p
MLADIČKE beagle, zlati prinašalec, la -
bradorec, bernski planšar, oba starša 
imamo doma, ugodno prodam. Telefon 
031 571-469.  413
DVE telički, težki 130 do 140 kg, in tri 
tedne staro ter bikca, stara 14 dni in 
3 tedne, vsi so simentalci, prodam. 
Telefon 031 840-282.  4284
PRAŠIČA, težkega približno 140 kg, doma-
če reje, prodam. Telefon 040 361-449.
 4314
DVA prašiča, krmljena z domačo hrano, 
prodam. Telefon (03) 427-0320, 051 355-702.
 16PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, kr -
mljenega z domačo kuhano hrano, mo -
žen zakol, prodam. Cena po dogovoru. 
Telefon (03) 5808-895, 070 817-985.
 6
PRAŠIČE od 100 do 170 kg, možno tudi 
polovice, z dostavo, prodam. Telefon 
(03) 5798-167, 041 389-370.  30BIKCA belgijsko plavi, težkega okrog 250 
kg, prodam. Cena po dogovoru. Tele -
fon (03) 5738-189.  L5
TELIČKO, težko 180 kg, in bikca, čb, tež -
kega 200 kg, prodam. Telefon 031 
559-820. L3
KRAVO simentalko, brejo 4 mesece, drugo 
tele, prodam. Telefon 041 734-078.
 47
BREJE, pašne telice, frizijke in simentalke, 
dobrega porekla, prodam ali menjam 
za telico za zakol. Telefon 031 533-
745. 58
BIKCA, simentalca, 150 kg in 7 mesecev 
brejo kravo, prodam. Telefon 051 822-
360. 51
KUPIm
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za 
dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. 
Telefon 040 647-223. Š 256
SUHE in debele krave in telice za izvoz 
kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-
286. Š290
TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, 
kupimo. Telefon 031 832-520. 4084
KMETIJSKI 
PRIDELKI
Prodam
VINO, rdeče, modra frankinja, izabela, 
zelo okusno, prodam po 0,80 EUR. 
Telefon 041 412-924.  4306DOMAČI borovničevec in višnjevec prodam. 
Telefon 031 591-992, 041 210-119.
 4305
SILAŽNE bale prodam. Telefon 031 276-
086. 18
SENO, sladko, v kockah, v Šentjurju, pro-
dam. Telefon 041 641-333. Š1
22 SILAŽNIH bal, 3. košnja, zelo kvali -
tetne, prodam. Telefon 031 789-595.
 24
SENO, jedilni krompir, rdeče vino, pro -
dam. Telefon 041 866-611.  41
OSTALO
Prodam
BUKOVA drva, kratko nažagana, na pale -
tah, metrska ali hlodovina, z dostavo, 
ugodno prodam. Telefon 051 359-555; 
www.drva.info.  n
ALU-lestev, raztezna višina 13 m, ugodno 
prodam. Telefon 031 696-164. 4204
BUKOVA metrska ali kratko nažagana 
drva prodam. Možna dostava. Ugodno. 
Telefon 070 376-076.  p
HRASTOVE »plohe«, debelina 8 cm, pro -
dam. Telefon 031 731-350.  4313
DOMAČO svinjsko mast, slanino »špeh«, 
rdeče vino brajdovec, neškropljeno, in suhe gobe, prodam. Telefon 031 840-078.
 4318
KERAMIKA na zalogi ali po naročilu in 
ostali gradbeni material ugodno 
prodam. Telefon 041 617-220. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna.
 16
4 METRE suhih, bukovih drv, prodam. 
Telefon 031 876-622.  28
2 LETVENI podlagi za posteljo velikosti 90 
× 200 cm prodam po simbolični ceni. Telefon 031 560-256.
 23
TELETA ČB in LS ter domači kis, prodam. 
Telefon 041 815-081.  64
PASJO hišico, srednje velikosti, prodam po 
ugodni ceni. Telefon (03) 5741-693.
 59
OTROŠKI voziček, stolček za hranjenje, 
avtosedež, ugodno prodam. Telefon 
070 862-230  56BIKCA simentalca, težkega 190 kg in telico 
šarole, za zakol, prodam. Telefon 051 808-637.
 29
DVA bikca ls, stara 2,5 mesecev in 3 me -
sece brejo kravo, prodam. Telefon 041 
547-769. Š2
BIKCA simentalca, starega 3 mesece, pro -
dam. Telefon 041 290-613.  33
TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, 
prodam. Cena po dogovoru. Telefon 
5461-243, 041 557-190.  36
BIKCA simentalca, starega 2 meseca, 
mera 120 cm, prodam. Telefon 040 
241-355, (03) 5808-870.  25
BIKCA, težkega 160 kg, prodam. Telefon 
031 723-882.  34
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, pro -
dam. Telefon 030 274-403.  57
BIKCA simentalca, starega 10 dni, pro -
dam. Telefon 070 267-032.  48
27 Št. 2, 9. januar 2014
V SPOMIN
5. januarja je minilo pet let 
žalosti, kar nas je zapustil 
dragi
JOŽE MESAREC
Hvala vsem, ki mu poklonite lepe misli, postojite ob 
njegovem grobu in mu prižigate sveče v spomin.
Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo.
4
Kogar imaš rad, 
nikoli ne umre, 
le daleč, daleč je …
V SPOMIN
MARIJI 
PILIH
(2. 10.  1932 – 7. 1.  2013)
Eno leto je minilo, kar si nas zapustila.
Hvala vsem, ki se spomnite nanjo z mislijo ali priž -
gano svečko.
Njeni najdražji
22
Glej, zemlja si je vzela, 
ker je njeno. 
A kar ni njeno, 
nam ne more vzeti. 
In to, kar je neskončno 
dragoceno, 
je večno in nikdar ne more 
umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 79. nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, 
sestra in teta
MAJDA SVETEC
z Ljubečne 
(2. 12.  1935 – 1. 1.  2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro -
dnikom, sosedom in prijateljem
za njihovo pomoč.
Hvala Hematoonkološki ambulanti Celje, ZD Celje in 
PGD Ljubečna.
Prisrčna hvala za darovane svete maše in sveče. Hvala 
g. Ofentavšku za besede slovesa, gospodu župniku Ko -
stanjšku za opravljen obred, pevcem in trobentaču.
Vsem skupaj, ki ste jo v tako velikem številu pospre -
mili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: hčere z družinami, sestre, bratje ter 
ostalo sorodstvo
42
ZAHVALA
Zapustil nas je
LUDVIK BUKOVIČ
(1943 – 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izražena ustna 
in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete 
maše ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu 
pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču 
na Rečici ob Savinji.
Hvala tudi vsem, ki ste mu v času njegove bolezni 
pomagali in mu lajšali bolečine.
Posebna zahvala praporščakom, gasilcem PGD Vrh 
nad Laškim, pevcem, govorniku za besede slovesa 
ter Marku Razboršku za odigrano žalostinko.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
L 7
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi 
dragega brata
MIRKA 
HOJNIKA
iz Laškega, Lahomšek 5 
(8. 1.  1929 – 12. 12.  2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, 
znancem, Obrtno krajevni skupnosti Laško ter so -
sedom iz Šercerjeve ulice za izrečena sožalja, stisk 
roke, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala 
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestri Mira in Greta z družinama in 
svakinja Malčka
Celje, 6. 1.  2014
50
Mnogo oči je jokalo za tabo, 
a tebe ni nič več prebudilo, 
le zakaj je moralo biti tako? 
Že dve leti v tihem, 
mnogo preranem grobu spiš, 
a v naših srcih še vedno 
živiš.
V SPOMIN
9. januarja mineva dve leti žalosti, kar nas je zapu-
stila naša mamica, hčerka, sestra in teta
CVETKA REZAR –  
HRIBERŠEK
(16. 5. 1970 – 9. 1.  2012)
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, postojite 
ob grobu in ji prižigate svečke.
Hčerki Špela in Barbara, sin Gašper, mamica ter 
sestri Bernarda in Jerneja z družinama
67
Smrti
Laško:
Umrla je:  Vekoslava SO -
TLAR iz Belovega, 64 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija TURK z 
Belega, 95 let, Žani ŠEKO -
RANJA iz Dekmance, 53 let, 
Alojzija Slavica DROBNE iz 
Velenja, 86 let, Zora VER -
BEK iz Bezgovice, 91 let, 
Venčeslav KINK iz Zagorja, 
48 let, Marija TOVORNIK iz Roginske Gorce, 90 let, 
Terezija GROSEK iz Breclje-
va, 78 let, Terezija ŽNIDER 
iz Šmarja pri Jelšah, 56 let, 
Zdenko PODGORŠEK iz Ce -
lja, 52 let.
Mozirje
Umrli so: Ludvik BUKO-
VIČ z Rečice ob Savinji, 70 
let, Matija JERAJ iz Varpo -
lja, 88 let, Marija VERŠNIK 
iz Nove Štifte, 83 let, Janez 
VERŠNIK iz Bočne, 89 let.Velenje
Umrli so: Marija BIZJAK 
iz Velenja, 87 let, Nada PLE -
SNIK iz Ljubljane, 87 let, 
Stanislav KOVAČ iz Velenja, 
86 let, Rudolf HUDARIN 
iz Topolšice, 85 let, Anton LESJAK iz Velenja, 76 let, 
Tilen SUHOLEŽNIK APNAR 
iz Petrovč, 25 let, Stanislav 
DOLER iz Celja, 88 let, Emi -
lija GABRIĆ iz Sevnice, 87 
let, Jožefa STEBLOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 82 let, Dominik KRAMPERŠEK iz 
Celja, 85 let, Pavel ROZMAN iz Ljubljane, 91 let, Julij RI -
BIČ iz Petrovč, 84 let, Jožef PRISLAN z Ljubnega, 80 let, 
Jernej HUDEJ iz Šoštanja, 70 
let, Marjeta GOSAK iz Zagor -
ja ob Savi, 78 let, Irena ŠVAB 
iz Slovenskih Konjic, 55 let, Alojzija TERBOVC iz Laške-ga, 82 let, Ana BRUSNJAK iz Topolšice, 84 let.MALI OGLASI / INFORMACIJE
Ni res, da si odšla, 
nikoli ne boš. 
Ujeta si v naših srcih, 
z najlepšimi spomini boš 
vsak naš korak spremljala 
v tišini.
ZAHVALA
BERNARDKE BLAZINŠEKOb boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, 
mame, babice in tete
(17. 4. 1939 – 23. 12.  2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na 
njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter za nesebično pomoč, podporo in besede vzpodbude.
Vsi njeni
20
V SPOMIN
Mineva žalostnih 10 let, kar 
nas je zapustil naš dragi ate
HUGO 
OCVIRK
iz Jurkloštra 
(1917 – 2004)
Zahvaljujemo se vam, ki z lepo mislijo postojite ob 
njegovem grobu
in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
L 6
KUPIM
KOBILO, brejo ali ne brejo in moped Tomos 
na tri prestave, kupim. Telefon 070 
370-985.  7delovni, pogoj vozniški izpit in avto. 
Gostinstvo Šmohor, Helena Perko s. p., 
Šmohor 9, 3270 Laško.  L 4
RAZNO
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo 
brezplačno odpeljemo. Miladin Goli -
jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.
 n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! 
Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko 
vračate s položnicami (tudi za osebe 
z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. 
o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
 n
PREMOG (tudi v vrečah) zelo ugodno, z 
dostavo. Telefon 041 279-187. Prevo-
zništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 
91, Podlehnik.  n
OTROŠKE diatonične harmonike, velikost 
270 do 300 mm, že od 700 EUR na -
prej. Eli, izdelovanje harmonik, Marjan 
Mačkovšek, s. p., Mala Breza 57, Šen -
trupert, telefon 041 372-378.  L 2
V spomladanskem času bi potrebovali iz -
vajalca za odstranitev betonske plošče, 
cca 20 m². Ivana Kundih, Brodarjeva 11, Celje, Telefon 041 573-268.
 32
IŠČEM žensko za varovanje dementne 
osebe ter za gospodinjska dela v hiši. 
Stanovanje in hrana zagotovljena. 
Okolica Celja, Telefon 041 636-614.
 37
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah 
izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. 
Tone Aplenc, Prekorje 29 a. Telefon 
5415-011, 041 531-976.  52ZMENKI
42-LETNI fant želi spoznati dekle ali ma-
mico za resno vezo. Če si samska in 
bi me želela spoznati, mi piši na 031 504-807.
 26
MOŠKI želi spoznati preprosto gospo, staro 
do 55 let. Telefon 041 969-815.
ŽELIM spoznati preprostega, starejšega 
upokojenca, ne bogatega, lahko je 
delni invalid, ki bi se želel preseliti k meni. Sem prijetna, mirnega značaja, s svojim lepim domom, v katerem ži -
vim sama. Pridi, ne boš obžaloval, da preživiva preostanek življenja skupaj. Telefon 041 807-310, zvečer.
 28
ZAPOSLITEV
IŠČEMO delavko za pomoč v strežbi in 
kuhinji, zaželene so delovne izkušnje 
v gostinstvu. Vikendi in prazniki so 
28 Št. 2, 9. januar 2014
KINO
PRIREDITVEProsta delovna mesta objavljamo po podatkih Za-
voda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prosto-
ra niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajal-
ci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, 
posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi na-vedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
· na oglasnih deskah območnih služb in uradov za 
delo zavoda;
· na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
· pri delodajalcih.Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri 
objavi mogoče.BORZA DELA / VODNIK
KINO VELENJEUE CELJE
ZIDAR
ZIDAR, TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; 
OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN TESARSKIH 
DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.1.2014; 
GP BELKO, SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, D.O.O., JAMOVA ULICA 2 A, 3000 CELJE
VOZNIK VLAČILCA
VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI 
PREVOZI KOSOVO + ALBANIJA + EU, VOZNIK/
VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2014; TRANSPARTNER, 
MEDNARODNI PREVOZI, D.O.O., CESTA NA DO-
BROVO 91, 3000 CELJE
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRI-
ZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; 
PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE 
IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; 
DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 
22.2.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI PIJAČE. 
DELO JE KOMBINIRANO NA NASLOVU: POPO-
VIČEVA ULICA 24 IN ULICA MESTA GREWEN-
BROICH 9, CELJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 
18.1.2014; ADELINA STORITVE-TRGOVINA 
D.O.O. CELJE, NA OTOKU 8, 3000 CELJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, NEDOLO-
ČEN ČAS, 15.1.2014; SMS BAR ANDREJA ŠMUC 
S.P ., ARCLIN 21, 3211 ŠKOFJA VAS
PRODAJALEC
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA 
SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HI-
GIENE PRI ŽE ZNANIH KUPCIH. POTENCIALNI 
KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, BOLNI-
CE, HOTELI ... PRODAJNI PROGRAM JE VIDEN NA SPLETU WWW.VAFRA.SI, NEDOLOČEN 
ČAS, 29.1.2014; VAFRA COMMERCE TRGO-
VSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE
KOMERCIALIST NA TERENU
“SVETOVALEC ZA OPTIMIZACIJO STROŠKOV 
M/Ž - M/Ž; POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO 
SVETOVALCEV NA TERENU ZA SVETOVANJE PRI IZBIRI CENOVNO UGODNEJŠIH DOBAVITE-LJEV PRODUKTOV. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJU BIVANJA ALI ŽELENEM OBMOČJU. 
SVETOVALCI SO ZA SVOJE DELO PLAČANI OD 
DOBAVITELJA IN NE OD STRANKE, PRI KATERI POTEKA SVETOVANJE. DELO SVETOVALCA NA TERENU, KI GOSPODINJSTVOM IN PODJETJEM POMAGA ZNIŽATI MESEČNE STROŠKE, SE NEKOLIKO RAZLIKUJE OD DELA TRŽNIKA. OD STRANKE NE ZAHTEVA DENARJA, AMPAK 
JI GA PRIHRANI. TERENSKO DELO POTEKA V 
RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJE BIVANJA. PRIČAKUJEMO: ZAŽELE-NA RAČUNALNIŠKA PISMENOST, KOMUNIKA-CIJSKE SPOSOBNOSTI, VISOKA MOTIVIRANOST ZA DELO, UREJENOST, KOMUNIKATIVNOST, PRIJAZNOST, SAMOINICIATIVNOST, DELOVNE 
IZKUŠNJE S PODROČJA TRŽENJA SO PRED-
NOST, NISO PA POGOJ (KER SVETOVALCE IZOBRAZIMO V PODJETJU, IZKUŠNJE NISO POTREBNE). NUDIMO: MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA, MENTORSTVO, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. DALJŠE OBDOBJE, 12.1.2014; ALPANI, FINANČNO SVETOVANJE, IZOBRAŽE-
VANJE IN STORITVE D.O.O., ULICA FRANKOLO-
VSKIH ŽRTEV 24, 3000 CELJE
KOMERCIALIST ZA PRODAJO
STROKOVNI SODELAVEC NA TERENU - M/Ž; 
POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI MEDICINSKEGA 
MATERIALA, SVETOVANJE PRI PRODAJI, VO-DENJE EVIDENC. NEDOLOČEN ČAS, 11.1.2014; 
INN TRGOVINA D.O.O., LAVA 7, 3000 CELJE
KOMERCIALIST ZA PRODAJO - M/Ž; POZNA-
VANJE PRODAJNEGA DIALOGA S STRANKO, IZVAJANJE PRODAJE IN ZBIRANJE NAROČIL 
NA DOLOČENEM PODROČJU, PROUČEVANJE 
TRGA, ISKANJE POTENCIALNIH KUPCEV, OBI-
SKOVANJE STRANK IN PRIDOBIVANJE DELA, 
SPREMLJANJE DELA NA TERENU, SKRB ZA 
PRAVOČASNA PLAČILA. NEDOLOČEN ČAS, 14.1.2014; RAINPOLC, TRGOVINA, POSREDNI-
ŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRAN-
SKA CESTA 27, 2000 MARIBORTEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RI-
SAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMO-
BILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 
24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VASINŽENIR GRADBENIŠTVA
GRADBENI INŽENIR - M/Ž; ORGANIZIRANJE 
IN VODENJE DELA NA GRADBIŠČU, OBRAČUNI ..., NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; DANTE GRA-DNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
ODVETNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V 
ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK 
NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.1.2014; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, 
LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, 
PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.1.2014; 
PIZZOTEKA GOSTINSTVO IRENA PODGORŠEK S.P ., OBRTNIŠKA CESTA 13, 3214 ZREČE
GLAVNI KUHAR
GLAVNI KUHAR - M/Ž; VODENJE KUHINJE 
IN KUHANJE V SKLADU Z STRATEGIJO GOSTI-
ŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P ., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRU-
ŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVE-
NEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN 
ČAS, 15.1.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMAR-JE PRI JELŠAH
UE VELENJE
KOMERCIALIST NA TERENU
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA 
NA TERENU - PRODAJA SREDSTEV ZA VZDRŽE-
VANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN 
NOVIH KUPCIH; POTENCIALNI KUPCI SO PODJE-TJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI IPD., NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2014; VA-FRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE
UE ŽALEC
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/
Ž; PREVOZ LESA, MANIPULACIJA LESA, SOR-
TIRANJE LESA, NEDOLOČEN ČAS, 22.1.2014; 
GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., 
VRANSKO 16 A, 3305 VRANSKO
KOMERCIALIST NA TERENU
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; KANDIDAT 
BO OPRAVLJAL DELO PRODAJALCA NA TE-
RENU NA NJEGOVEM OBMOČJU. PRODAJAL BO SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN 
HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN NOVIH KUPCIH. 
POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI ITD. NE-
DOLOČEN ČAS, 29.1.2014; VAFRA COMMERCE 
TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRI-
ŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE
KOMERCIALNI DIREKTOR ZA 
PRODAJO
KOMERCIALIST ZA PRODAJO - M/Ž; PRO-
DAJA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV, DELO 
NA TERENU PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 
15.1.2014; ECG, NAJEM RAČUNALNIŠEGA PRO-GRAMA, MATJAŽ BASLE S.P ., SV. LOVRENC 48, 
3312 PREBOLDČETRTEK, 9. 1.
10.30 Galerija Velenje
Narišimo telo
delavnica za otroke
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Slikovite podobe 
Slovenije
predstavitev knjige dr. 
Ivana Stoparja
16.30 Medobčinska splošna 
knjižnica Žalec
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
18.00 Glasbena šola Velenje
Lászlo Baranyay
koncert v okviru 10. mednarodnega klavirskega festivala
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Mladi v odnosu do 
računalnika, interneta, 
mobilne telefonije
predava Alenka Tacol
20.00 Špital za prjatle Celje
Četrtek je dan za jam
PETEK, 10. 1.
12.00 Muzej novejše zgodovine 
Celje
Tine Orel – ob stoletnici 
rojstva
odprtje gostujoče razstave
18.00 Kulturni dom Zarja 
Trnovlje
Ostržkove dogodivščine
pravljica za otroke v izvedbi Otroške gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje
18.00 Kvartirna hiša Celje
Celjska folklorna skupina skozi čas – 40 
let ohranjanja plesnega 
izročila
odprtje kostumografske in 
fotografske razstave
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Cool knjiga
pogovor vodi Andreja Kac
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Akademski pevski zbor Celjebožični koncert
19.00 Osnovna šola Rečica ob 
Savinji
Oktet 9
koncert fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje 
– Center
19.30 Hotel Planja na Rogli
božično-novoletni koncertgostje: Nuša Derenda in kvintet Dori
19.30 Dom kulture Velenje
Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta
glasbena komedija 
Gledališča Koper
21.00 Mestni kino Metropol
Džjezz do it
nastopa zasedba The Starbucks Trio
SOBOTA, 11. 1.
10.00 Kinodvorana Kozje
Metuljček in Metuljčica
otroška predstava v izvedbi 
Gledališča LabirintCINEPLEXX
Spored od 9. 1. do 15. 1.
Kinematograﬁ   si pridržujejo pravico do spremembe pro-
grama.
Dostavljalec – komedija
od četrtka do srede: 21.00
Gremo mi po svoje 2 – kome-
dija
petek, ponedeljek, torek, sreda: 
18.30
sobota, nedelja: 14.00, 18.30
Hobit: Smaugova pušča – domi-
šljijska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, to-
rek, sreda: 20.00
sobota, nedelja: 15.00, 20.00
Hobit: Smaugova pušča – pu-
stolovski, 3D
od četrtka do srede: 17.30
Igre lakote: Kruto maščevanje 
– znanstvena fantastika
petek, sobota: 21.30
Jebeš novce – komedija
petek, sobota: 22.20
Jelenček Niko 2 – animirani
četrtek, petek, ponedeljek, to-
rek, sreda: 16.30
sobota, nedelja: 14.30, 16.30
Jurij in pogumni vitezi – animi-
rani pustolovskisobota, nedelja: 14.15
Ledeno kraljestvo – animirani
četrtek, petek, ponedeljek, to-
rek, sreda: 15.40, 17.50
sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 
17.50Legende v Vegasu – komedijaod četrtka do srede: 20.30
Oblačno z mesnimi kroglicami 
– animirana družinska pustolo-
vščina, 3Dod četrtka do srede: 16.00
Oblačno z mesnimi kroglicami  
– animirana družinska pustolo-vščina
četrtek, petek, ponedeljek, to-
rek, sreda: 17.00
sobota, nedelja: 15.00, 17.00
Paranormalno – grozljivkačetrtek, nedelja, ponedeljek, to-
rek, sreda: 18.00, 19.45
petek, sobota: 18.00, 19.45, 
22.40
Skrivnostno življenje Walterja 
Mittyja – pustolovska komedi-
ja
od četrtka do srede: 15.20, 19.00, 
21.10
Sovražnik pred vrati – akcijski 
trilerčetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 18.20, 20.20
petek, sobota: 18.20, 22.20, 
22.50Sprehod z dinozavri – animira-
na pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, to-
rek, sreda: 15.50sobota, nedelja: 14.45Sprehod z dinozavri – animira-na pustolovščina, 3Dod četrtka do srede: 16.40Ugrabljeni – drama, kriminalniod četrtka do srede: 18.10
Volk z Wall Streeta: drama, 
triler
od četrtka do srede: 16.00, 19.30, 
20.45
ČETRTEK, SOBOTA in NEDE-
LJA19.00 Kakršen oče, takšen sin 
– dramaPETEK18.00 Kakršen oče, takšen sin – dramaSREDA
18.00 Adelino življenje  – ro-
mantična drama
PETEK
18.00 Jelenček Niko 2 – družin-
ska božična pustolovščina
19.00 Philomena – komična 
drama
20.00 Nesramni dedi –  kome-
dija
SOBOTA
18.00 Jelenček Niko 2 – družin-
ska božična pustolovščina20.00 Philomena – komična 
drama
20.30 Nesramni dedi –  kome-
dija
NEDELJA
16.00 Jelenček Niko 2 – družin-
ska božična pustolovščina
18.00 Nesramni dedi –  kome-
dija
20.00 Philomena – komična 
drama
PONEDELJEK
20.00 Moje življenje z liberal-
cem – biografska drama11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia – mesto pod 
mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 SLG Celje
Mike Bartlett: Krči
oderpododrom, abonma 
po posebnem razporedu 
in izven
17.00 Celjska kulturnica
Trije prašičkilutkovna predstava za 
otroke; gostuje Grajsko 
lutkovno gledališče 
Sevnica
19.00 KUD Svoboda Pod gradom 
Celje
Moža je zatajila
komedija v treh dejanjih v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva bratov 
Dobrotinšek Škofja vas
19.00 Kulturni dom Šentjur
Ljubezen na parketu 2: Dekleta v uniformah
plesno-gledališka predstava
19.30 Dom kulture Velenje
Včasih pa me preprosto ni. Takrat me je pravzaprav največ.
plesna predstava ob 20-
letnici Plesnega studia N 
Velenje
20.00 Dvorana Centra Nova 
Velenje
Klarisa Jovanović & Della 
Segodba
koncert
NEDELJA, 12. 1.
9.30 Cerkev na Svetini
Božično novoletni koncert Waldorfske šole 
Ljubljana
med in po maši
12.00 Citycenter Celje
Veveričina skrivna 
shramba
pravljična urica v otroškem 
parku Džungla
17.00 SLG Celje
N. Piccinni: La Cecchina 
ali Nikogaršnja hči
komična opera, izven 
abonmaja
17.00 Kulturni dom Polzela
Moža je zatajilakomedija v treh dejanjih v 
izvedbi dramske skupine 
Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas
17.00 Dom kulture Velenje
Instant
komedija; abonma nedeljsko gledališko popoldne
PONEDELJEK, 13. 1.
17.00 Teozofska knjižnica Alme 
M. Karlin Celje
Le kaj počne Bog v 
nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?predava: pater Karel Gržan
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovor o življenju in smrti
voditeljici pogovora: Metka 
Klevišar in Julka Žagar
17.00 Osnovna šola Stranice
Lastovkin dolgi polet
ura pravljic
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Kroglica ob kroglici – slikadelavnico vodi Darinka Bizjak
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videlpredava Alenka Veber v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Glasbena šola Velenje
Zaključni koncert udeležencevkoncert v okviru 10. 
mednarodnega klavirskega 
seminarja19.00 Športno društvo Gaberje 
Celje
Raznolikost Kitajske
potopisno predavanje 
Danice Veternik – Dražnik
TOREK, 14. 1.
16.30 Osnovna šola Zreče
Cvetko in čudoviti zimski 
dan
ura pravljic
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem 
jeziku
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Ustvarjalno 
preoblikovanje prostora
predava slikarka in preoblikovalka prostora 
Katarina Vidmar
19.30 Celjski dom
Godalni kvartet Gironcolikoncertni abonma Zavoda Celeia Celje
19.30 Glasbena šola Velenje
Oleg Maršev, klavir
abonma klasika in izven
SREDA, 15. 1.
15.00 Koncertna dvorana 
Glasbene šole Celje
Javni nastop dijakov od 1. 
do 4. letnika ter komorne 
skupine
17.00 Knjižnica pri Mišku 
Knjižku
Pravljica pri Mišku 
Knjižkupravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljicpripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Kulturni dom Rogatec
Kanarski otoki
potopisno predavanje 
Ariana Ilijaza
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Starši in učitelji: kako 
lahko dobro sodelujemo?
predava Nives Hudej
19.00 Glasbena šola Rista Savina 
Žalec
Koncert predavatelja 
Lovra Pogoreliča v okviru 
seminarja
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Branje in meditacija 
Svetega pisma
voditelj: Jože Kužnik
19.30 Dom II. slovenskega tabora 
Žalec
Trianglov večer z Nuško 
Drašček
19.30 Kulturni center Laško
Mavrica polk in valčkov z laškimi ansamblinastopajo: Vigred, Razigrani muzikanti, 
Okrogli muzikanti, Kvintet 
Dori, Fantje izpod Lisce, 
Navihanke
Društva vabijo
ČETRTEK, 9. 1.
10.00 Občina Tabor
O pridelovanju in 
predelovanju konopljepredava Maja Klemen Cokan
SOBOTA, 11. 1.
6.30 pred Kilijem Liboje in 
Migojnice
Spominski pohod na 
Osankarico
vabita PD Liboje in PD 
Zabukovica
29 Št. 2, 9. januar 2014
wêu{Æyj±ê­­­ê ê:¾W¾
O±êêê¾Wê
u®êwOê¡©±ê£ªªªêj±êÂª£Ãê¤¢ê¢¥ê¡ªª±ê®êÂª£Ãê¥¤ê¤¡êª£¢­
k®êz:ê
u:®ê}ên­ê{®êÂª£Ãê¤¢¢¥ê¡§¡­ê
zê:êê¾O®ê­Í¾­
t:ê:êê©±¥ªêl|y­êêêêê
:ê¢¢¨êl|y­êêê:¾®êª¦ªªªêêªª¢¦§¨¡£¢ª­êu:êêêêê:­{®êk±ê­­±ê{êO:±êkê¥±ê®êiêy­êuêêêê ¾
±êêêê:ê©±¥Üêêêê­
NOVI TEDNIK
vê®êiêwOê{O9uê­ê­®ê{êjv®êtêi:y:Oê®êpê±êhêim®êz±ênhl¾êO®êÍ¾­l¾ê:êO®ê­Í¾­RADIO CELJE
vê®êiêhO::
l¾®êÍ¾­­
l¾êê®êÍ­
UREDNIŠTVO
hêk:±êqêp±êiêq±êêr±ê|OêzO±êzOê{­êv±êêvW±êpêz::±êzê:±êkê
{êO®ê{êw:
s®ê{êkAGENCIJA
vêWêêêêuê ¾
êêyêjêêêêê­
}ê®êuêw
t®êêi±êzêi±
}ên±êtêr±ê}ês:êt±têi:
{®êÂª£Ãê¤¢ê¢¥ê¡ªª
m®êÂª£Ã¥¤ê¤¡êª£¢±êÂª£Ã¥¤ê¤£ê¥¡¡
zêêê­êO®êÍ¾­Zaupate nam že
69 letVODNIK
7.30 Odhod izpred pisarne PD 
Žalec
Celjska planinska pot
vabi PD Žalec
7.30 pred Kilijem Liboje
Pohod na Reško planino
vabi PD Liboje
8.00 Ploščad Centra Nova 
Velenje
Kmečka tržnica
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem
9.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
21.00 eMCe plac Velenje
Klubski večer
NEDELJA, 12. 1.
21.00 eMCe plac Velenje
Klubski večer
PONEDELJEK, 13. 1.
10.00 Ekomuzej Žalec
Energetske vaje z Brigito 
Jevnikar
16.00 Mladinski center Velenje
Inkubus
popoldanski mladinski 
center
TOREK, 14. 1.
18.00 Hiša integrativne medicine 
Celje
Kako z energijsko 
bioterapijo do boljšega 
zdravja in počutja
predava Mateja Krašovec 
PogorelčnikDobrodelne 
prireditve
TOREK, 14. 1.
19.00 Dom kulture Slovenske 
Konjice
Čefurji, raus
dobrodelni filmski in 
literarni večer
Razstave
Osrednja knjižnica Celje: raz-
stava ob 100-letnici rojstva Mile 
Kačič – V meni je ogenj, do pre-
klica; razstava Solnograških jaslic, 
do sredine januarja
Likovni salon Celje: razstava 
Momu & No Es, do 24. 1.
Galerija sodobne umetnosti 
Celje: razstava Pesmi v zraku, do 
24. 1.
Otroški muzej Hermanov br -
log: Otroci sveta, gostovanje Za -voda za ustvarjalni razvoj mladih, 
do 31. 1.
Muzej novejše zgodovine 
Celje: razstava Tine Orel – ob sto-
letnici rojstva, do 10. 2 .; Zvezdna 
proga – razstava o holokavstu, do 
28. 2.
Zgodovinski arhiv Celje: raz -
stava Za poljubčke je dobil vse: 
črna kronika v sodnih dokumen-
tih Zgodovinskega arhiva Celje, 
do preklica.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: 
razstava Zojini metulji Emi Vega 
iz Ljubljane, do 18. 1.
Stara grofija Celje: Spomen 
in Spomenik – razstava ob 40. obletnici postavitve spomenika 
posvečenega slovensko hrvaške -
mu uporu (1573) in Matiji Gubcu, 
do 11. 1.
Galerija Železarskega muze-
ja Teharje: razstava fotografij na prosto temo XIV. celjske fotograf -
ske razstave 2013, do 30. 1.
Celjska kulturnica: razstava 
fotografij serije na temo Ujet v 
skrajnost XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 15. 1.
Kvartirna hiša Celje: slikarska 
razstava Mateja Čepina Sove niso, 
kar se zde, do 10. 1.
Galerija Volk Celje: prodajna 
razstava likovnih del iz stalne 
zbirke olja na platno različnih av -
torjev, do 31. 1.
Dom sv. Jožefa Celje: fotograf-
ska razstava V naravi Sebastjana Juga, do preklica
Jakijeva hiša – Galerija Nazar -
je: razstava akademskega slikarja 
Nikolaja Mašukova, do 10. 1.Galerija Velenje: skupinska 
razstava Akt Pornografija Ume-
tnost Kič, do 27. 1.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta -
ra grofija: Etnološka zbirka, Kul-
turno- in umetnostnozgodovinska 
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za 
osebe z motnjami vida), Lapidarij, 
Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje 
– Knežji dvorec Celeia – mesto 
pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, 
Planina pri Sevnici: Etnološka 
zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik 
in njegovi zakladi, Pesem južne 
železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur:  Ipavca 
– življenje in delo Gustava in Be -
njamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: 
Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko 
žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova 
rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka 
pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško – potova -
nje skozi čas; Geologija okolice 
Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški 
turizem.
15%
¾êwplyphê}lyvuh± êtê
êjêÀê ¡ªÜêêê¾
êê¾êêWê
ê:·
¾ê wyv{l j{ê{yhkl±ê ­­­ê
|­êsêkOê¢§±ê£¢£ªê
±êyOêê¡©±ê£¢¤ªê
êêqOêÀê êê
¡ªÜêê
¾êjhzpuvêmhyhvuêjlsql± ês¾
êê£©±ê£ªªªêjêÀê ê
ê¡ªªêWê¡ªê
¾ê }puzrhê rsl{ê nvyprhê
iykhê­v­v­±ê|­êmê
Wê¡§±ê£ªªªêj±ê {®êª£ê
¤¢¥ê¡¦ê¨ª±ê ¡ªêÜêêêOê
ê­
¾êmv{vêypths±êtê­ê
¡±ê£ªªªêjêÀ ê¡ªÜêêê
ê
¾ê{olythuh±ê k­êk­±ê¾
Oêê¦±ê£¢§ªêsO±
­­±ê ª¨ªê ¨¡ê ¡©­ê
ê¡ªÜêêê±ê ¾
êÐê±ê±êêê
W±êêêê¾
ê±ê:êêê
ê
¾êjlsqzrhêt vovyql}hêky|%¾
ihê¾êtvovyql}hêruqpnhyuh ±ê
wOêê¢£±ê£ªªªêj±ê
®êª£ê¤©ªê¡¤ê¢ª±ê¾O®ê
¾Í¾­
±ê¥ÜêêêWêê
êtêW
¾ênvs{lê¾ê¥Üêêê¾
êêê
¾êzrpuh|{êz{vyp{ }l±êzptvuê
qllyupr±êz­w ­±ê}:ê¡ª±êj ¾
ê¾ê¡ªÜê
¾êslzupuhê k­k­±êsê¡¨êÀê £Üê
êêêOê
ÂWê­±ê±ê:¾
ê°Ã
¾ê tyh}sqpjhê hy{ê­­­±ê
sê ¡±ê j±ê ê ê
ê¾ê ¡ªÜêêêê
¾êzshkh±êk­v­v­±êwOê
¤±ê£ªªªêj±êêêêê
±ê­®êª£ê¤©ªê¤§ê§ª±ênztêª¥¡ê¦¢¦ê§©£ê¾ê¡ªÜê­
¾ê{vw¾mp{êk­v­v­±êp:ê ¾
ê¢¢±êjêÀê¡ªÜê
¾êoy|z{sqh}hêzr|uqh}hê¾ê
ê%±ê zêê
§§±êêê lrêêêj ¾
±êtêê¨¨±êjê¾ê
¡ªÜêêêêê
¾ê sê{±ê{ê Wê
rêz±ê­­ êê¦±ê
£ªªªêêj­ê}:êê:ê êW±
¢ªÜêêê­ ê{®êª¥¡ê
¦¡¡êª§¨
¾êvê{ly%hu ±ê tê
{Wê ­­± ê tê ê
¥¤±ê£ªªªêj±êw­êw­ê¡ª¡£±ê£¡ª¢ê
j­ê{®êª£ê¤©¡ê£¨êªª±ê ¾
ê:®êêêê ¾
êê¨­ªªê¾ê¡¨­ªª±ê®ê¨­ªªê
¾ê¡¢­ªª
¥Üêêê·
¾ê msprjhêthnkhsluhê|¾
whuê­­±ê¾ê­ê y:ê§±ê£¢§ªês ¾
O­ê{êª£¡ê¨¤£¾ª¢©­ê¾ê ¡ªÜê
êê­
¾êhOêrvy qhulj²êt¾
ê¡¡¥±ê£ªªªêj­ê {®ê
ª£½¤¢¦êª¨ê¨¤±êª£¡ê¦ª©ê¤¡¦­ê r¾
êêêêêê ¾
êêêê¡ªªê l|y­ê
uêêêêê­
¾ê¡¢Üêêêê ¾
êê­
¾ROČNA AVTOPRALNICA 
GRAJŽL; Teharska cesta 35, Ce -
lje, pon.–pet. 9.00–16.00, sob. 
10.00–16.00, ned. 10.00–14.00; 
dežurni telefon 070 771-262. 
NAROČNIKI Novega tednika 
5% popusta!
-SLIkOPLe SkARSTVO  Pe-
TeR OCVIRk s.p., Arja vas 56a, 
3301 Petrovče, nudi 15% popust 
na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVeTLIČARNA IN DARILNI BUTIk NATAŠA, NATAŠAHRIBeRNIk, s.p.,
Drofenikova ulica 15,
3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse 
svoje storitveMuzej novejše zgodovine Ce -
lje: Živeti v Celju, Zobozdravstve-
na zbirka.
Otroški muzej Hermanov 
brlog: Kraški ovčar pri Hermanu 
Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Peli -
kana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Po-
krajinski muzej Celje); Hetiške 
tkanine in vezenine (Pokrajinski 
muzej M. Sobota); Mednarodna 
zbirka likovne umetnosti
Knjižnica Gimnazije Celje - 
Center: likovna dela dijakov ume -
tniške Gimnazije Celje – Center.
30 Št. 2, 9. januar 2014 VSI NAŠI MOJSTRI

31 Št. 2, 9. januar 2014 VSI NAŠI MOJSTRI

32 Št. 2, 9. januar 2014 ZANIMIVOSTI
»Celo življenje sem trdo 
delala in živela pošteno. 
Za ›hece‹ ni bilo časa,« je 
ob svojem 105. rojstnem 
dnevu v ponedeljek obu -
dila spomine Marija Jakob in dodala, da pa se na vsej dolgi življenjski poti jeziti 
tudi ni pustila. A zadnja 
leta, kar ji oči in tudi uše-
sa ne služijo več tako dobro 
kot nekoč, se najbrž zara-
di tega vendarle vsaj malo ujezi.
»Zato ker ne more več brati 
časopisov – tudi Novi tednik 
je prej redno prebirala – in 
tudi radio in televizijo težko 
spremlja,« pojasnjuje njena 
hči Zofka in dodaja, da jima 
z mamo kljub temu dnevi hi -
tro minevajo. V prostorih Me-
stne četrti Savinja so ji tako 
kot že zadnjih pet let naz-dravili ob rojstnem dnevu, 
slavljenki je v imenu mestne 
občine čestitala podžupanja Darja Turk, pozdravili so 
jo tudi direktorica Doma ob 
Savinji Bojana Mazil Šolinc, 
predsednik sveta MČ Savinja 
Dimitrij Černe, predsednica 
socialne komisije Cirila Deč-
ko, predsednica krajevne 
organizacije Rdečega križa 
Marija Jalšovec in sekretar 
območnega združenja Rde-
čega križa Igor Poljanšek, z 
njo pa so praznovali tudi so -
rodniki s Koroške, ki so zelo 
ponosni na svojo teto. Marija 
Jakob se namreč kljub visoki 
starosti pogumno spopada z 
življenjem. To jo še posebej 
preizkuša zadnja leta, ko je 
pri 100. letih zaradi bolezni 
izgubila nogo.
Nič več izletov
Sicer se je Marija Jakob 
rodila 6. januarja 1909 kot 
edina hči med petimi otroki na Hladetovi domačiji blizu Slovenj Gradca. Večino svo -
FOTO TEDNAFoto: GrupA
 Skomine po sneguMarija Jakob dopolnila 105 let
Tri Celjanke, vse tri Marije, na svoji življenjski poti vkorakale v drugo stoletje
»Na zdravje, na zdravje … veliko zdravja vam želim. In rada vas imam, vse, ki ste me danes obiskali,« se je zahvaljevala za čestitke 105-letna Marija Jakob. Desno ob njej je hčerka Zofka.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slo -
venije je 1. julija lani v Sloveniji živelo 226 ljudi, starih 
100 ali več let, od tega je bilo 189 žensk in 37 moških. Na območju mestne občine Celje so bili več kot 100 let stari 
štirje – ob dveh moških še Marija Jakob in Marija Vampelj, 
sestra Mara iz redovne skupnosti frančiškank Marijinih 
misijonark, ki je 11. avgusta dopolnila 101. leto življenja. 
Njim se je 11. novembra s praznovanjem 100. rojstnega dne 
pridružila še Marija Planinšek.jega življenja je preživela v 
Celju, kamor se je pred sko -
raj osmimi desetletji preseli -
la s hčerko Zofko.
Marija ni bila nikoli poro-
čena, ves čas je sama skrbela 
za edinko in jo vzgajala. Kot sobarica si je najprej služila 
kruh pri Belem volu, ko so 
ga zaprli, pa je šla k Ojstrici, kjer je delala vse do upoko-
jitve. V 70. letih prejšnjega 
stoletja je bilo to, nekako 
v tistem času, ko sta se s 
hčerko Zofko tudi vselili v 
novozgrajeno stolpnico ob 
Ljubljanski cesti, kjer je s privarčevanim denarjem 
kupila stanovanje. V njem 
za mamo požrtvovalno skr -bi hči Zofka, zadnja leta ob 
pomoči socialnih oskrbovalk 
Doma ob Savinji, ki so bile 
še posebej dobrodošla po-
moč lani, ko si je Zofka ob 
padcu izpahnila ramo. »O, 
veste, dokler je bila Marija 
na nogah, sta bili velikokrat 
z nami na izletu, zdaj pa 
tudi Zofka sama noče več z nami,« ljubeč odnos med 
materjo in hčerko opiše 
Marija Jalšovec, ki se pri Ja -
kobovih pogosto oglasi na 
klepet. Obiskov sta namreč 
obe veseli, saj dan v družbi 
in ob klepetu mine hitreje in 
še zanimiveje je.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
PORTRETNOVI TEDNIK
Zgodbe s Celjskega
Št. 2        9.1.2014 stran 51 stran 34Tvegan nakup 
rabljenega vozilaProfesionalna razstavljavka psov
Čebelar s petico
Ivan Čopar prejel certifikat odličnosti za certificiran čebelarski turizem
Saj ne, da bi se ob vsakem 
čebelarju spomnila na pe-
sem o čebelicah, vendar 
me po klepetu z večino le 
prešine refren iz pesmi, ki 
govori o čebelah kot prija-
teljicah. Veliko spoštovanja 
do marljivih delavk je bilo čutiti tudi pri Ivanu Čopar -
ju v Lokah pri Mozirju, ki je že leta 2009 kot peti če -
belar v Sloveniji pridobil pravico do polnjenja t. i. 
Slovenskega medu.
Čopar, ki vodi Čebelarsko 
zvezo Saša, je bil lani decem -
bra med 20 čebelarji, ki so 
prejeli certifikat odličnosti Čebelarjenje v Mozirju ima dolgo tra-dicijo, saj je iz teh krajev izhajal Janez Goličnik, po katerem se poleg mozirske družine imenuje tudi slovenska čebe-
larska knjižnica. Goličnik je prevedel 
in izdal knjigo čebelarja Antona Janše, 
prevod iz leta 1792 pa je prva tiskana knjiga o čebelarstvu v Sloveniji.
Slovenski med je 19. slovenski proi-zvod, ki je zaščiten v Evropski uniji. Z našega območja se s tovrstno zaščito ponaša še zgornje-savinjski želodec, ki je – za razliko od medu – krajev -
no opredeljen.za certificiran čebelarski turizem. Njegov certifikat 
je opremljen s tremi čebeli -
cami, kar pomeni, da izpol -
njuje kar nekaj pogojev in da 
gostom nudi precej dodatne 
čebelarsko obarvane ponud -
be. Med prejemniki je tudi 
Franc Šolar iz Laškega.
25 panjev
Mozirski čebelar je prva 
znanja osvojil pri Štefanu Kokalju. Ko se je soočil z 
zdravstvenimi težavami, tudi 
z operacijo srca, je šel na 
svoje, kot se je izrazil. »Leta 1999 sem bil zaposlen samo še za štiri ure, zato sem v 
ospredje postavil čebele, saj 
me je delo z njimi več kot sproščalo. Podobno je bilo 
tudi potem, ko sem se upo -
kojil, in danes čebelarim s 25 
panji. Resda čebelarstvo ve-lja za konjiček, s katerim se lahko ukvarjaš poleg službe 
za dodaten zaslužek. Vendar 
že iz časa Marije Terezije in tudi zdaj v Avstriji velja, da 
čebelarji do 59 panjev nimajo 
davščin, ker na dolgi rok ne ustvarijo veliko dobička.«
Da ne bo pomote, podob -
no določilo velja tudi pri nas. 
Vendar ne bi bili Slovenci, če avstrijski različici ne bi doda -
li nekaj svojega – število pa-
njev je z 59 zmanjšano na 39. 
»Če čebelar prideluje samo 
pridelke (poleg čebeljih 
družin so to še med, cvetni prah, propolis, matični mle -
ček in vosek) in jih prodaja, seveda ob pogoju 39 panjev, 
nima obveznosti do davčne 
uprave.« Čopar je v vseh teh letih skrbel za nenehna izo-braževanja, od začetnega te -
čaja preko tečaja za izdelavo medic do poznavanja medu v prehrani. Seveda se je bilo treba naučiti tudi marsičesa o čebelah.Ne samo med
Tudi pri čebeljih izdelkih 
veljajo evropski predpisi za zagotavljanje varne hrane. Čebelarji, ki svoje pridelke 
in izdelke dajejo v promet, 
morajo upoštevati dobro če-
belarsko prakso, označevati 
svoje pridelke in izdelke ter 
izvajati notranji nadzor nad 
pridelavo živil, s čimer za -
gotavljajo tudi sledljivost. 
Spoštovanje teh pravil je tudi 
eden od predpogojev za če-
belarski turizem, za razvoj 
katerega v Sloveniji skrbi 
agencija Aritours. »Med tujci je kar nekaj zanimanja za to obliko, seveda pa je to prilo-
žnost, da čebelarji razširimo 
svoje dejavnosti. Veste, ne 
gre samo za čebelje pridelke 
– predstaviti želimo uporabo 
medu v kulinariki, medena 
vina in žganja … Poznate mo -
žnost zdravljenja s piki čebel 
oziroma apiterapijo? Možno 
je vdihovanje zraka iz čebe -
ljega panja, kar čisti dihalne 
poti, precej je tudi povpra -
ševanja po masažah z me -
dom. Nekateri namesto olja 
za masažo uporabljajo med 
in vodo, sam pa na primer s 
čistim cvetličnim medom na 
poseben način masiram samo 
hrbet. Če se izkaže, da je kar -
koli narobe, seveda svetujem 
pregled pri specialistu,« je 
razlagal Čopar in smeje do -
dal, da je problem te masaže 
samo takrat, kadar je moški 
bolj bogato obdarjen z dlaka -
mi, ki se rade prilepijo …
Bogastvo 
medenih likerjev
V kleti pri Čoparjevih je 
sicer skrito pravo medeno 
bogastvo, saj čebelar izdeluje 
različne medene pijače, pred-
vsem likerje. Poleg navadnega medenega likerja imajo ime -
niten okus medeno-brinjev 
liker, liker z vodko in mede -
no-čokoladni liker. Čeprav se 
zadnji sliši izjemno sladko, ni 
tako. Preverjeno. Podobno kot 
je kakovost likerjev preverje -
na na različnih ocenjevanjih. 
Prihodnji teden bo šel Čopar v Maribor po zlato priznanje 
za medeno-brinjev liker. Se -
veda v tem svojevrstnem če -
belarskem laboratoriju lahko 
odkrijemo še druge izdelke, 
tudi sveče, večini artiklov pa 
čebelar priloži navodilo, kako se uporablja in čemu služi.
Čopar ima čebelnjak blizu 
doma, v njem pa lahko pri -
pravi predavanja ali kakšne 
delavnice. Pogosto prihajajo 
»učenci« iz velenjske ljudske 
univerze, ki jim razloži čebe-
larsko zgodovino in postopke 
ter ekonomiko čebelarjenja. 
Ta je preprosta: najmanj do-
nosen je navaden med. Če ga 
polnimo v kozarce, so ti že 
dražji, dodatna predelava ali 
embalaža pa seveda prinese-
ta še več ostanka prihodka. 
»Seveda so s tem povezani 
stroški in veliko dela, vendar 
če bi bil nekdo dovolj priden 
in bi osvojil tudi druge čebe -
larske veščine, bi lahko za -
služil dovolj za preživetje.«
Pri vsem skupaj je najve -
čji problem trošarina. »Nek -
daj smo žganje kupovali pri 
kmetih, ki bi morali zdaj dr -
žavi odvajati trošarino, tako 
da se večina ne odloča več 
za prodajo in je treba žganje 
kupiti v trgovinah. Zaradi teh 
predpisov marsikdo obupa, 
vendar se je položaj že raz-čistil oziroma so se izluščili 
tisti, ki v tej dejavnosti vidijo 
vsaj nekaj dobička,« je za -
ključil Čopar pogovor.
URŠKA SELIŠNIK
Čebelar Ivan Čopar
Postavljeni so cvetni prah, ki velja za naravni afrodiziak, kremni med, ki z večurnim mešanjem nastane iz 
kristaliziranega medu, in naravni antibiotik propolis.
 Če ti pade sekira v med …
34 Št. 2, 9. januar 2014 PO SLEDEH BRALCEV
Tržni inšpektorat svetuje 
nakupe rabljenih vozil pri 
trgovcih, ki ob prodaji izda -
jo garancijski list za obdobje 
najmanj enega meseca. Sve -
tuje tudi, da se na garancijski 
list ali na račun vpiše stanje 
kilometrov, kot ga prika -
zuje števec ob nakupu ozi -
roma prevzemu vozila. Če 
se vozilo pokvari še v času 
garancije, lahko potrošnik 
uveljavlja tudi garancijsko 
popravilo. Za stvarne napa-ke, ki se pojavijo na vozilu, odgovarja prodajalec še eno leto po nakupu.Poceni je lahko 
zelo drago!
Previdnost pri nakupu rabljenega vozila nikakor ni odveč, je prej nuja
Nakup avtomobila je vedno stvar tehtnega premisleka. 
Ker je avto praktično nuja, a gre vendarle za drag nakup, 
se veliko kupcev odloča za rabljene avtomobile. Čeprav 
imajo že kar nekaj prevoženih kilometrov, lahko še vedno 
dobro služijo. Lahko pa imate precejšnjo smolo in vas 
nakup rabljenega avtomobila precej stane. Veliko je pri 
tem odvisno tudi od tega, kje oziroma od koga ste staro 
vozilo kupili.
Bralec Miha iz Celja je lani 
doživel pravo avtomobilsko 
kalvarijo. Pri samostojnem 
podjetniku iz Velenja, ki se 
sicer ukvarja s preprodajo ra -
bljenih avtomobilov, je kupil 
avto za pet tisoč evrov. Oglas 
zanj je našel na spletni stra -
ni, kjer je bilo o vozilu na -pisano vse najlepše, in sicer 
da ni bilo nikoli poškodova -
no, nikoli udeleženo v pro -
metni nesreči in da je lepo 
ohranjeno. Miha si je avto šel ogledat in takoj se mu 
je zdelo sumljivo, da avto ni 
bil čist, glede na to, da ima 
prodajalec registrirano tudi avtopralnico. Po ogledu se 
je za nakup vseeno odločil, 
in sicer po sistemu videno-
kupljeno. Doma ga je čakalo 
neprijetno presenečenje.
Od Poncija do 
Pilata
Miha je avto najprej odpe -
ljal v avtopralnico. Takrat so 
se pokazale številne praske, 
ki prej zaradi umazanije niso 
bile vidne. Izkazalo se je, da 
je bil avto poškodovan zaradi 
toče. Ko so udrtine, ki jih je 
povzročila toča, kleparsko 
dvignili, so se na laku poja -vile razpoke. Predračun za 
popravilo laka, ki ga je dobil 
Miha, je bil kar 2.500 evrov, 
kar je bila polovica vrednosti 
avtomobila. Miha je proda-
jalca poklical in zahteval, naj 
avto popravi. Prodajalec pa 
je imel zanj le odgovor, da je 
Miha avto videl, ga pregledal 
in ga takega kupil.
Naš bralec pa se ni dal od -
gnati. Prodajalca je prijavil 
na policijo zaradi poslovne 
goljufije in tudi na tržni in -
špektorat. Na inšpektoratu so 
mu odgovorili, da ne morejo 
nič narediti, temveč da mora Miha prodajalcu napisati zah-
tevek za popravilo. »To sem 
storil, nakar me je prodajalec 
klical in me ozmerjal, kaj se 
grem in da nismo v osnovni 
šoli,« se spominja Miha. Ker 
se prodajalec ni odzval na 
zahtevek, ga je obiskal tržni 
inšpektor, ampak ne zaradi 
vsebine zahtevka, vendar 
zgolj zato, ker se prodajalec ni odzval.
Miha se še vedno ni pre -
dal. Prodajalca so obiskali 
kriminalisti, opravili so tudi pregled avtomobila. Najel je 
odvetnika, saj ni želel, da 
prodajalec ostane nekazno-
van, potem ko mu je prodal 
poškodovan avto. Tega je pregledal celo izvedenec 
avtokleparske stroke … Re -
zultat vse te borbe pa je bil še vedno precej negotov, saj je ostajalo jasno, da je Miha avto pred nakupom videl in 
bi ga moral skrbno pregleda -
ti. Na koncu ga je rešilo to, da 
je prodajalec v račun pozabil 
obračunati tudi predujem, ki 
ga je Miha plačal, še preden 
je avto dokončno kupil. Miha 
je obvestil davčno inšpekci -
jo, ki je prodajalca obiskala. Ta je končno popustil in 
Mihu plačal 1.500 evrov za 
popravilo avtomobila in od-
vetniške stroške.
Dokazovanje 
stvarne napake
Tržni inšpektorat je glede 
Mihove zgodbe odgovoril, da 
bi v tem primeru sicer lahko 
šlo za stvarno napako. Kljub 
temu inšpektorat meni, da bi bralec že pred nakupom 
lahko odkril poškodbe zara -
di toče, saj za to ni potrebnih 
posebnih znanj, poleg tega pa 
zahtevo po skrbnem pregledu 
predmeta nakupa potrošniku 
nalaga tudi obligacijski zako-
nik: »Potrošnik lahko v kon -
kretnem primeru zaradi toče 
uveljavlja stvarno napako le 
v primeru, če je na računu 
ali drugi listini ob prevzemu 
vozila navedeno, da je proda -
jalec prodal nepoškodovano 
vozilo.« V tem primeru je 
prodajalec zavajal v oglasu, 
kjer je bilo zapisano, da je vo -
zilo nepoškodovano, v sami 
kupo-prodajni pogodbi pa 
zavajanja ni bilo.
ŠPELA KURALT
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Nov ali rabljen avto? Nakup slednjega je lahko velika loterija …
Kaj morate vedeti pri nakupu 
rabljenega avtomobila
Kupci rabljenih avtomobilov svoje nove/stare jeklene 
konjičke iščejo predvsem preko oglasov. Ti so večkrat za -
vajajoči oziroma prodajalci namenoma izpustijo kakšno 
pomembno slabo lastnost rabljenega vozila, ki ga želijo 
prodati. Tržni inšpektorat zato svetuje veliko previdnost, 
kupci pa naj preverijo, ali ima vozilo vse tiste lastnosti, 
ki jih prodajalec v oglasu navaja. Poleg tega naj bodo 
kupci pozorni na homologacijsko listino oziroma na 
potrdilo o skladnosti.
»Najmanj, kar mora kupec 
preveriti, je, da se številka na 
šasiji (VIN-številka) ujema z VIN-številko na izdanem 
potrdilu o skladnosti. Iz tega 
potrdila je tudi razvidno, ali 
ga je izdal pooblaščeni za-Servisna knjižica
Pomembna je tudi servisna 
knjižica. Iz nje je namreč raz-
vidno, v kakšnem časovnem 
intervalu in pri koliko prevo -
ženih kilometrih so prejšnji 
lastniki opravljali servise. To 
so lahko tudi pomembni po -
datki za oceno, ali števec kilo -
metrov kaže dejansko stanje 
oziroma da niso kilometrov 
na števcu prevrteli. Kupci naj 
tudi ne nasedajo obljubam, 
da bodo prodajalci servisno 
knjižico dostavili naknadno, 
opozarjajo inšpektorji: »Na podlagi prijav ugotavljamo, 
da trgovci kupcu obljubljajo, 
da ima vozilo servisno knji -
žnico, ki pa je prejšnji lastnik 
še ni izročil. Po izvedenem 
nakupu pa servisne knjižice prodajalci z različnimi izgo -
vori ne dostavijo, ker ne ob-
staja. Kupcem rabljenih vozil 
svetujemo, da pred odločitvi -
jo za nakup vozila oziroma 
pred plačilom predujma ali 
celotne cene vozila vztrajajo 
pri predložitvi servisne knji-
žice ali drugih obljubljenih 
listin.«Pregled pred 
nakupom
Preden rabljeno vozilo 
kupite, je pametno, da ga 
odpeljete na pregled na poo -
blaščeni servis ali na AMZS. 
Strošek takšnega pregleda je 
vsekakor veliko manjši, kot 
če kupite vozilo in se kasneje 
izkaže, da ima cel kup napak. Zagotovo je najpomembnejši 
podatek število prevoženih ki -
lometrov. Ti namreč vplivajo na bodoče vzdrževanje vozila 
in menjavo delov, kot je na pri -
mer zobati jermen. Tu je spet Stvarna napaka pri 
rabljenih avtomobilih
Za stvarno napako sicer šteje 
napaka, ki se na izdelku pojavi 
v enem letu od izročitve rablje -
nega izdelka.
Če izdelek nima lastnosti, ki so 
potrebne za njegovo normalno rabo 
ali za promet, če nima lastnosti, ki 
so potrebne za posebno rabo, ki je 
prodajalcu znana oziroma bi mu mo -
rala biti znana, če nima lastnosti in 
odlik, ki so bile izrecno ali molče do -
govorjene oziroma predpisane, če se 
izdelek, ki ga je prodajalec izročil, ne 
ujema z vzorcem ali modelom, gre 
za stvarno napako. Kupec lahko v teh 
primerih od prodajalca zahteva, naj 
napako odpravi, izdelek zamenja z 
novim brezhibnim ali vrne del plača -
nega zneska v sorazmerju z napako ali vrne celoten plačani znesek.
Pogoj za uveljavljanje stvarne 
napake je, da kupec prodajalca o 
napaki obvesti v dveh mesecih od 
dneva, ko je napako odkril. Napako 
mora natančno opisati in prodajal -
cu omogočiti pregled blaga. Kot po -
jasnjujejo na tržnem inšpektoratu, mora prodajalec na zahtevo kupca pisno odgovoriti v osmih dneh po 
tem, ko je prejel zahtevek, če je 
obstoj napake na blagu sporen. V 
primeru stvarne napake lahko tržni 
inšpektor ukrepa v korist kupca le, če se kupec in prodajalec strinjata, 
da napaka obstaja. Če se ne stri -
njata, mora kupec, če želi, da bo 
inšpektor odločil v njegovo korist, 
predložiti mnenje sodnega izve -
denca oziroma na drug način ne -
dvomno dokazati obstoj napake.
Velike težave za ugotavljanje 
stvarne napake so prav pri starejših 
avtomobilih, razlagajo na tržnem 
inšpektoratu. Tam je treba namreč upoštevati starost vozila in število prevoženih kilometrov. »Pri rablje -
nem nakupu vsaka napaka ne po -
meni avtomatično, da se ta prišteva 
tudi med stvarne napake. Pri dolo -
čitvi običajne lastnosti take stvari 
je treba upoštevati tudi dotrajanost 
(obrabljenosti) stvari, ki je nastala zaradi normalne rabe,« so še zapi-sali na tržnem inšpektoratu.
stopnik za to znamko vozil v 
Sloveniji ali tehnična služba 
kot strokovni organ v postopku 
posamične odobritve vozila pri 
posamičnem uvozu rabljenega 
vozila iz tujine,« razlagajo na 
tržnem inšpektoratu.dobro, če vozilo odpeljete na 
pooblaščeni servis, saj imajo 
nekateri vpogled v servisne 
posege za vsa vozila, servi -
sirana v Evropski uniji, zato 
lahko pri njih ugotovite ali 
vsaj približno ocenite de-jansko število prevoženih 
kilometrov.
35 Št. 2, 9. januar 2014 INTERVJU
V celjskem Domu ob Savinji so 40-le -
tnico doma proslavili delovno, a hkrati 
tudi slovesno. Leta 1973 zgrajen dom so 
namreč v zadnjih 14 letih v celoti obnovili 
in leta 2004 tudi dogradili, dela pa so se 
vlekla tudi zato, ker so obnovo zasnovali 
tako, da so v domu lahko ves čas skrbeli 
za svoje stanovalce. Posebne slovesnosti 
ob 40-letnici sicer še niso pripravili, a 
zaključka obnove so se v domu razvese -
lili že na novoletnem praznovanju, ko so zaposleni, stanovalci in njihovi svojci ter številni obiskovalci doma hkrati zarezali v rojstnodnevno torto.
Obnovo je bilo treba skrbno načrtovati in 
poskrbeti, da je bilo življenje v domu čim 
manj moteno, pravi tudi direktorica Boja-
na Mazil Šolinc. Zaključili so jo brez enega 
samega evra najetega posojila, kar je v teh 
časih velika posebnost. A tudi če bi imeli na 
voljo več denarja, del ne bi mogli opraviti 
hitreje prav zaradi tega, ker so v domu ves 
čas skrbeli za svoje stanovalce. »Tudi cen 
naših storitev zaradi tega nismo zviševali, 
te so se spreminjale le toliko, kot je vsako 
leto narekovala redna uskladitev na državni 
ravni,« še pravi in dodaja, da tudi zato ostaja 
Dom ob Savinji med najcenejšimi domovi 
starejših na Celjskem.
Z zaključkom obnove je sovpadala po-
delitev državnih nagrad in priznanj na 
področju socialnega varstva. Vi ste prejeli 
priznanje za dosežke na posameznih po-
dročjih dela za leto 2013 …
 … najbolj pa sem vesela, da je pobuda 
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da 
me predlaga, prišla od našega prvega soseda, 
iz Doma sv. Jožefa. In seveda široke podpore 
iz lokalnega okolja. Ob čestitkah so mi potem 
naši stanovalci svetovali, da bo treba zdaj 
malo počivati, saj je bilo zadnjih 14 let, torej 
ves moj mandat, zelo naporno. Od njih sem 
slišala kar nekaj dobronamernih pripomb, 
da moram malo bolj misliti nase …
Ob zaključku obnove se boste torej malo 
oddahnili?
Vesela sem, da imajo res vsi stanoval -
ci nove sobe, da se v svojem domu dobro 
počutijo in zato smo pri obnovi v največji 
možni meri upoštevali njihove želje. A vseh 
del še nismo zaključili, končali bi radi še ure-
ditev dela parka, ki je zaradi protipoplavnih ukrepov malo zastala. Tam bomo namestili gibalne naprave, ki bodo namenjene našim 
stanovalcem in tudi meščanom, pa ne le sta -
rejšim, saj bodo naprave zasnovane tako, da 
bodo lahko tudi igrala za otroke. Preurediti želimo nadstropje negovalnega dela doma, 
tako da bo še bolj prijazno za stanovalce, 
prav tako pa nas čaka še naložba v dodatno dvigalo in nekaj parkirnih mest.
Kljub temu, da ste se v veliki meri posve -
čali gradbenim delom, v domu tudi stro -
kovnega dela niste zanemarjali, kajne?
Izvajamo vse storitve na področju varstva 
starejših in te se med seboj prepletajo. Celja -
ni in ljudje iz sosednjih občin lahko izbirajo, 
koliko nas potrebujejo. Lahko pridejo v dom 
ali s pomočjo naših storitev ostanejo doma. 
Naše sodelavke lahko pridejo k njim na dom, 
jih uredijo in pripeljejo v dnevni center, kjer preživijo dan in imajo vse obroke, potem pa 
jih odpeljejo domov. Tako se prilagajamo 
svojcem, obiskovalci lahko zbirajo, koliko -
krat na teden želijo v dnevni center. Naš cilj 
je prav to, da lahko ljudje sami izbirajo, zato 
pa morajo imeti na voljo več možnosti. Lani smo začeli uvajati gospodinjske skupine, ko 
se stanovalci po nadstropjih lahko sami odlo -
čajo, kaj bodo kakšen dan počeli. Gospodinj-
ski koncept dneva se začne že pri zajtrku, ko 
se stanovalci skupaj z gospodinjo odločijo 
kaj bodo jedli in tudi pomagajo pri kuhanju, 
potem pa z zaposlenimi izberejo, kaj bodo 
počeli čez dan. Kakovost življenja prinaša to, 
da se sam odločaš. Življenje v domu bi radi 
imeli urejeno nekako po tretjinah, tako da bi 
bili uravnoteženi stanovanjski, gospodinjski 
in negovalni del.Stara hiša, nova podoba
Zaključena 14-letna obnova Doma ob Savinji – Možnost izbire povečuje kakovost življenja
Zagovarjate mehak način prehoda starej-
ših iz domačega okolja v domsko oskrbo. 
Je veliko takšnih domov, ki pod isto streho 
združujejo vse oblike varstva starejših?
Res smo eden redkih takšnih domov v Slo -
veniji. Je pa to izjemno pomembno, saj nas bodoči stanovalci spoznajo že iz domačega okolja. Lahko so vključeni v našo pomoč na 
domu, obiskujejo dnevni center ali pa jim so -
delavke iz naše kuhinje, bolnišnice ali vrtca vozijo kosilo na dom. Pod okriljem doma je 
tudi program pomoč na daljavo, seveda pa ne 
smem pozabiti na oskrbovana stanovanja, za 
katera je trenutno kar sto prošenj za najem. Če se za prihod k nam odloči kdo, ki naših storitev ne pozna, ga vselej obiščemo in mu že na njegovem domu predstavimo, kakšno je življenje pri nas, ter poizvemo, kakšna so njegova pričakovanja.Kakšna je podoba Doma ob Savinji v 
številkah?
V hiši imamo 250 stanovalcev, v domačem 
okolju – od pomoči na domu do dnevnega centra in varovanih stanovanj – pa skrbimo še za 400 ljudi. Na zadnji dan lanskega leta je bil skupaj z zaposlenimi preko programa javnih del naš kolektiv 183-članski.
Ob zategovanju pasu v javnem sektorju 
je pomoč zaposlenih preko programa jav -
nih del zelo dobrodošla, kajne?
Res je in veseli smo, da se je ekipa iz lan -
skih 15 povečala na 19 sodelavcev. Največ jih 
je vključenih v družabništvo, da zaposlenim 
pomagajo pri čim bolj kakovostnem preži-
vljanju časa stanovalcev. Sodelujejo tudi v 
gospodinjskih skupinah, da je več časa za 
ljudi, za pogovor z njimi.stanovalec čakati do 3 mesece, polpomični 
za 2-posteljno sobo 6 do 9 mesecev. Pomični 
samostojni stanovalci v povprečju čakajo na 
2-posteljno sobo do 3 mesece, na enopostelj-
no od enega do dveh let, tisti z demenco pa približno eno leto.
Pa čakajo doma ali v drugih domovih?
Večina se začasno odloči za drug dom, po -
tem ko je pri nas na voljo postelja ali soba, 
pa se preselijo. Naša velika prednost je tudi 
odlična lokacija, blizu sta park in staro me-stno jedro.
A v mesto ne odhajajo le vaši stanovalci, 
v domu so dobrodošli tudi meščani …
Trudimo se, da bi bilo to sodelovanje čim 
boljše, da smo odprti za okolje in vanj čim bolj vključeni. Začnemo že pri najmlajših, k 
nam prihajajo malčki iz vrtca, učenci iz vseh 
celjskih osnovnih šol in veliko srednješol-
cev. Odprti smo za vsa društva upokojencev, 
praznujemo z mestno četrtjo … naš dom je 
prostor za druženje, stanovalci pa se sami 
odločajo, kaj jim najbolj ustreza.
Lahko izbirajo tudi med različnimi de -
javnostmi v domu?
Seveda, in imamo tudi takšne, ki se družijo 
v mestu in se za domske dejavnosti ne odlo-
čajo. To spoštujemo, mi jim ponujamo, oni 
pa izberejo. O tem, kakšno naj bo življenje 
v domu, se veliko pogovarjamo. Tako smo 
glede na to, da je bil pretekla leta december 
še posebej živahen mesec v domu, skrčili šte -
vilo prireditev. Stanovalci so se pritoževali. 
da jih preveč »utrudimo«, pa čeprav z lepimi 
dogodki, in to smo upoštevali.
Ves čas poudarjate možnost izbire, a v 
tako velikem domu morajo biti tudi jasno 
določena pravila, kajne?
Seveda imamo hišni red, o katerem se s 
stanovalci pogovorimo. Hiša je pozimi odpr -
ta od 6. do 20. ure, poleti malo bolj dolgo, a 
po dogovoru so lahko stanovalci dlje zunaj, 
prav tako pa tudi njihovi svojci pri nas. Glede 
tega smo zelo prilagodljivi.
Kako pa ob sprejemu novih stanovalcev 
razrešujete drobna, a vseeno velika vpra-šanja – ljudje imajo svoje navade, naveza -
ni so na svoje pohištvo – najbrž ni veliko možnosti …
Ko pridejo na ogled sobe, so zadovoljni, saj 
je pohištvo novo. Pri obnovi smo se trudili, da 
ima vsaka soba malo drugačen videz. Seveda 
pa s seboj prinesejo slike, fotografije in osebne 
dekorativne predmete, od pohištva pa morda kakšen naslonjač ali gugalnik. Vedno se sku -
šamo mi prilagoditi njim, ne oni hiši.
Kaj pa, če bi tudi v domu želeli družbo 
svojega hišnega ljubljenčka?
To se doslej še ni zgodilo, a če bi kdo to že -
lel, bi se pogovorili – z njim in tudi z drugimi 
stanovalci. Prednost je to, da imamo veliko enoposteljnih sob in v njih si stanovalci lah-
ko življenje urejajo po svoje, saj se le tako 
počutijo doma. Imamo skupne sestanke in 
občasno jih povprašam, ali želijo v domu 
kakšno žival. Doslej so izrazili le želje po 
ribicah, ki jih imamo po vseh oddelkih, sicer 
pa so živali okrog hiše. V naš park prihajajo muce, ki jih stanovalci hranijo in se z njimi kar precej ukvarjajo.
Da bi se skupaj z novim stanovalcem 
vselil tudi kak hišni ljubljenček torej ni 
misija nemogoče?
Absolutno ne, le tako bi se morali dogo -
voriti, da ta ljubljenček ne bi motil drugih 
stanovalcev.
Kakšni so glede na to, da se Slovenija vse 
bolj stara, ljudje pa imajo vse manj denar -
ja, izzivi na področju varstva starejših za prihodnja leta in desetletja?
Smo dom, ki ponuja vse storitve, in že da 
to ohranimo, je velika naloga. Načrtujemo 
uvedbo sobotnih druženj za starejše meščane 
v centru dnevnih aktivnosti. Sicer pa mislim, da se bo vse bolj razvijala pomoč na domu, 
da bi ljudje lahko čim dlje ostajali v domačem 
okolju. Pri tem zelo dobro sodelujemo z obči -
nami in te imajo posluh za starejše.
IVANA STAMEJČIČ, foto: JURE KRAVANJA»Obnova doma je trajala 14 let in v vsem tem času smo imeli gradbišče. Ne le sodelavcem, stanovalcem in njihovim svoj-cem, tudi sosedom v bližnjih blokih se zahvaljujem za potr -
pežljivost. Tudi njim ni bilo lahko.«Bojana Mazil Šolinc: »Najbolj pomembno se mi zdi medsebojno spoštovanje, med zaposlenimi in med stano -
valci. Da težave rešujemo čim bolj človeško, da znamo prisluhniti eden drugemu … Da se zato stanovalci in 
tudi zaposleni počutijo varno in so zadovoljni. Zaposleni od mene večkrat slišijo, da je pri tem najpomemb -
nejše, da je meter za vse enak. Imamo različne naloge, a vsak jih mora opraviti po svojih najboljših močeh. Zelo pomembna je strokovna usposobljenost, a prav nič manj srce – to da znaš soljudem prisluhniti.«
»Nadstropja se razlikujejo po barvah, sobe po tem, kako je 
postavljeno pohištvo, kopalnice po ploščicah. Soba je stano-
valcu dom. Ko obrne ključ v vratih, se v njej počuti doma, 
hkrati pa ve, da so že na hodniku drugi ljudje in zato se 
počuti varno. To je zelo pomembno.«
V domu ste bili med tistimi, ki so raz -
vijali program pomoči na domu. Zdaj to 
storitev opravljate za občane štirih občin. Območje je zelo veliko, prav tako je tudi oskrbovancev veliko …
Že ves čas poleg Celja skrbimo še za obča -
ne Vojnika, Dobrne in Štor in z vsemi štirimi 
občinami tudi zelo dobro sodelujemo. Obseg 
dela je velik, a po drugi strani je zaradi tega, 
ker imamo večjo ekipo socialnih oskrbovalk, 
tudi lažje izvajati delo v času dopustov in 
morebitnih bolniških odsotnosti.Dom ob Savinji je med najbolj zažele -
nimi v državi. Kakšna je bila najdaljša 
čakalna vrsta za sprejem?
Najhuje je bilo takrat, ko smo imeli na ča-
kalni listi okrog 600 ljudi, na sprejem v dom pa so čakali po več let.
Zdaj so v številnih domovih že prazne 
sobe. Je tako tudi pri vas?
Ne, pri nas še vedno ostaja čakalna vrsta. 
Zdaj imamo 232 aktualnih prošenj za spre -
jem, ob tem pa še 793 takšnih »na zalogo«. Za 
sprejem v 4-posteljno sobo mora nepomični 
36 Št. 2, 9. januar 2014 PORTRET
»Če bi spoštovali vrednote, 
naša družba ne bi padla«
Tako pravi slepi magister prava Dolči Videnšek, ki pri 72 letih še vedno redno prihaja na delo – Dejaven je na različnih 
področjih
Dolči Videnšek, ki je imel 
prejšnji mesec 72. rojstni 
dan, še vedno prihaja z ve -
seljem vsak dan na delo v 
Celje. Oslepeli deček iz Glo -
boč pri Vojniku, ki je osnov -
no šolo zaradi višje sile do-
končal pri skoraj dvajsetih 
letih, je pozneje dosegel 
zelo veliko. Kljub temu, da je povsem oslepel, je postal diplomirani pravnik in celo opravil magisterij.
Dolči Videnšek živi na-
sploh ustvarjalno v tretjem življenjskem obdobju. Pet 
dni v tednu se vozi na delo 
v pisarno svojega podjetja, 
kjer se kot pravnik ukvarja 
z urejanjem premoženjsko -
pravnih razmerij in s pravnim 
svetovanjem. Dela po štiri 
ure, predvsem na področju 
civilnopravnih zadev. Njego -
vo podjetje prav tako upra -
vlja veliko poslovno stavbo 
v Kosovelovi ulici. Videnšek 
svoje delo opravlja zastonj. 
V pokoj je odšel pred več kot 
desetletjem, imel je kar 44 let 
delovne dobe.
Pri delu v pisarni v Kosove -
lovi ulici mu pomaga asistent-
ka, tajnica. »Gospa mi posodi 
oči. Prebere mi, kar je treba, 
jaz si vse na kratko zabeležim 
v Braillovi pisavi, na primer 
parcelne številke. Dopise ji 
narekujem,« je Videnšek po -
vedal v pisarni, kamor redno 
prihaja iz domačih Globoč pri 
Vojniku.
Prizadeven gospod, ki je 
brez vida in brez ene roke, je žrtev nesreče v letih po 
drugi svetovni vojni. Njego-
vo življenje se je spremenilo, 
ko je bil star komaj sedem let. Bilo je na velikonočni 
ponedeljek leta 1949, ko so 
po stari navadi veliko pokali. 
»Sosedov fant je v jarku našel 
italijansko defenzivno bombo 
rdeče barve, v kateri je ropo -
talo, zato sva mislila, da je prazna,« se je med najinim 
pogovorom spominjal dogod-
ka, ki je zaznamoval njegovo 
življenje. Bombo sta preme -
tavala in ko jo je Dolči vrgel 
ob tla, se ni nič zgodilo. Ko 
je z njo potolkel po kamnu, 
je usodno usekalo. Takoj je 
izgubil vid, v bolnišnici so 
mu težko poškodovano roko odrezali.
Slep magister 
prava
Bili so težki povojni časi, 
polni grenkih spominov in ne-
zaupanja. Mama mu v zavod 
za slepo mladino v Ljubljano 
ni pustila, saj je imela beseda 
zavod v povojnih časih slab 
prizvok. Šele po nekaj letih je 
takratna oblast in zveza sle -
pih mamo uspela prepričati, 
da je svojega slepega dečka 
vendarle pustila v zavod.
Zaradi zamude je osnovno 
šolo dokončal, ko je bil star 
devetnajst let in pol, zadnje 
leto je obenem opravil še tečaj za telefonista. Nato je 
kmalu postal telefonist v celj -
ski Kovinotehni in se še isto 
jesen začel šolati na večerni 
gimnaziji. Med šolanjem na 
gimnaziji je dobil magne -
tofon, kar je bila za slepega 
dijaka izjemna pridobitev. Po 
končani gimnaziji je ob delu 
študiral na pravni fakulteti in 
postal diplomirani pravnik. 
Poročil se je in med študijem 
mu je bila v veliko pomoč 
žena Marica, ki ga je vozila 
na predavanja in mu brala 
šolsko čtivo.
»Zaradi slepote je bilo veli -
ko nezaupanja,« se spominja 
časa po diplomi, ko je želel 
začeti delati kot pravnik. Ko 
je enemu od vodilnih v Ko -
vinotehni omenil, da izobra -
ženih ljudi manjka, mu je ta 
odgovoril, da ni nič narobe, 
če je kot telefonist izobražen. 
Po nekaj letih se je miselnost 
spremenila, zaposlili so ga kot 
pravnika, zato je začel voditi 
interne postopke, nato pre -
vzemati še druge pravniške 
zadolžitve. In kaj je sledilo? 
Dolči Videnšek je opravil še 
magisterij.
Slep kletar
Veliko ljudi pozna Dolčija 
Videnška po dolgoletnem delu v celjskem društvu slepih, ki ga je vodil skoraj četrt stoletja. Vse do leta 
1995. »Moram reči, da je bilo 
društvo tudi zaradi takra -
tnih razmer zelo učinkovito. 
Usposobljeni slepi in slabovi -
dni so imeli službe. V nekem 
obdobju je imelo društvo 350 
članov, med temi jih je bilo 
zaposlenih kar 94,« se spo -
minja bistveno boljših za-
poslitvenih razmer. Veliko je bilo telefonistov, precej jih je delalo v proizvodnji in nekaj v intelektualnih poklicih.Dolči Videnšek je v jav -
nem življenju še vedno zelo 
dejaven. V medobčinskem 
društvu civilnih invalidov 
vojn za celjsko območje je 
predsednik. Prav tako deluje 
v Zvezi društev civilnih inva -
lidov vojn Slovenije s sede-
žem v Ljubljani, kjer je član upravnega odbora in predse -
dnik več komisij. Nekatere 
bolne invalide obiskuje tudi 
na domu. V domači občini je 
že četrti mandat predsednik 
občinskega odbora ene od 
političnih strank.
Na domu, v okolici Vojnika, 
mu dela prav tako ne zmanj -
ka. Videnšek je najbrž edini 
slep kletar in vinogradnik v 
Sloveniji, ki je v domačem vi -
nogradniškem društvu opra-
vil izpit. »Za vinogradništvo 
naju je oba z ženo navdušil 
brat, ki je postal vinogradnik 
v bližnjih Malih Dolah,« se 
spominja časa pred štirimi desetletji. Takrat je bilo v 
kupljenem vinogradu dvesto 
trsov, nato so dokupili zemljo 
in posadili še dodatne. Glav -
no besedo v kleti ima seveda 
še vedno Dolči Videnšek, ki 
ima zelo razvit vonj in okus ter med drugim odloči, kdaj 
je vino treba pretočiti. Pri raz-
ličnih merjenjih, od sladkobe 
naprej, mu pomagajo doma-
či. V vinogradu, kjer je glav -
no skrb prevzel sin, ima Dolči 
svojo vrsto petdesetih trsov, 
ki jih obreže sam. V vinograd, 
ki je tričetrt ure pešpoti od 
njegovega doma, se občasno 
odpravi kar sam.
Izgubljene 
vrednote
Družina, ki si jo je ustva -
ril, mu seveda nasploh veliko 
pomeni. Z ženo Marico imata 
sina in hčer ter kar tri vnuki -
nje, od katerih se je ena od -
ločila za študij prava. »Žena 
mi vse življenje stoji ob strani 
in je izredno razumevajoča,« 
je srečen. Pred nekaj meseci sta praznovala zlato poroko. 
Širša družina se je zbrala prav 
tako za božič, ko je žena spe -
kla potico in so postavili bo -
žično drevo ter se obdarili.
»S pravimi ljudmi okoli sebe 
se da normalno in zadovoljivo 
delati ter zadovoljno živeti,« 
ugotavlja vedno znova. Pravi, 
da se zaradi svojih »prikrajšav« 
ne počuti prav nič zagrenjeno. 
V družbi, v kateri živimo in se 
je v zadnjem obdobju teme-
ljito spremenila, pa seveda 
ni zadovoljen: »Spoštovati bi 
morali vrednote, kot sta pošte-
nost in resnicoljubnost. Če bi jih spoštovali, naša družba ne bi padla.« Časi in ljudje so se spremenili. »To bi moralo ve -
ljati še posebej, odkar smo v 
kapitalističnem sistemu. Ko bi 
ljudje te vrednote znali ceniti, 
bi bilo pri nas zagotovo lepše,« 
ne skriva razočaranja.
BRANE JERANKO
Foto: GrupA
Slepi Dolči Videnšek, ki je magister prava, v svoji pisarni. Na delo redno prihaja še pri 72. letih.
Ko je bil star več kot štirideset let, se je z nekaterimi 
domačimi odpravil celo na Triglav. Prvi dan je prišel čez Rudno polje na Kredarico, kjer so prespali, naslednji dan ga je sin, ki je alpinist, v navezi pripeljal še do Aljaževega 
stolpa. Dolči Videnšek je bil večkrat tudi v Južni Ameriki, 
in sicer pri bratu v Buenos Airesu.
Po končanem delu ga njegova soproga odpelje domov v Globoče pri Vojniku. Pri delu mu pomaga njegova asistentka Tea Hrovat.
37 Št. 2, 9. januar 2014 PORTRET
»Če veš, kako pritegniti mlade, radi naredijo vse tisto, česar sicer ne bi. Je pa treba 
z njimi delati, ne pa jim le ukazovati, biti kot nadzorni valpet. Ko vidijo, da vihtiš 
motiko in v roke primeš lopato, je to najboljša motivacija.«
Zdravitelj na daljavo
Strokovnjak, ki z nasveti oboroži ljubiteljske vrtnarje
Male težave, velike skrbi
Ko je treba v zemljo dati sadike, izbrati cvetje za balko -
ne ali za cvetlični vrt ob hiši, ga za svetovanje poprosijo 
številna turistična društva in vrtnarije. Ker ga mnogi ljudje 
poznajo kot velikega strokovnjaka, niso redki trenutki, 
ko ga za rokav pocukajo kar na ulici ali med kakšnim 
opravkom v mestu. Večinoma gre za male težave, ki pa 
se lastnikom rastlin zdijo velike, zato jim pri njihovem 
reševanju rade volje pomaga. Ženske največkrat zanima 
nega lončnic in zelenjave, moški pa skrbijo za okrasni vrt, 
košnjo, obrezovanje sadnega drevja, okrasnih rastlin in vinske trte. A Jančič prizna, da je takšno »zdravljenje na daljavo« težje, kot če bi si bolezen ali kakšno posebnost 
rastline lahko ogledal. Najbolj domač je med botaničnimi 
imeni rastlin, ljudje pa seveda poznajo bolj tista lokalna, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine. »A opisi ne lažejo in z osnovnimi navodili zagotovo ne morem zgre -
šiti,« poudari.
Drago Jančič si je za fotografiranje oblekel oblačilo iz Maroka, na 
glavo nadel fes, v rokah pa drži oblačilo iz Rusije. Prepotoval je skoraj ves svet, kljub temu, da za volan ni sedel vse od časov, ko je bil na naših cestah najbolj priljubljen avtomobil Yugo. Raje se sprehaja in 
si namesto stroška vzdrževanja jeklenega konjička privošči kakšno 
potovanje. Sicer pa poudarja, da ni dobro biti preveč pri miru. Boji 
se, da tistim, ki se premalo gibajo, preti nevarnost, da jim geodetska uprava pošlje odločbo za plačilo davka na nepremičnine.Dela Dragu Jančiču nikoli ne zmanjka. Pozimi, ko narava počiva, več časa posveti izobraževanju in branju, za številne medije pripravlja nasvete 
o vrtnarjenju. Ne vrti se rad le po plesnem parketu, ampak tudi po kuhinji. Nikoli mu ni žal dopoldneva, ki ga prebije za štedilnikom, da si pripravi 
okusno kosilo. »Za niti en dan ne morem reči, da ne vem, kaj bi počel. Moj dan je vedno prekratek. Čeprav sem si dejal, da se bom v pokoju spočil, se mi zdi, da mi časa prav zares vedno zmanjkuje.«
»Lep vrtnarski pozdrav,« 
je zagotovo stavek, po kate-
rem Draga Jančiča poznajo 
številni ljubitelji narave na Celjskem. Lahko bi rekli, 
da je med njimi zapisan kot starosta vrtnarske stroke. Ko deli nasvete, zahvaljujoč ka -
terim lepše uspevajo rastline, 
iz rokava mimogrede strese 
kakšno šalo in tako se njego -
vega optimizma nalezejo tudi 
drugi. Rad pa jim približa 
tudi barve, okuse in podobe 
obiskanih daljnih dežel, ki 
jih že dolgo ne šteje več.
Drago Jančič poudarja, da 
ni boljšega od domačega vr -
tička. In kot opaža, se ljudje vse pogosteje odločajo zanj, 
saj tam lahko vedno naberejo 
svežo in kakovostno hrano, ki za razliko od kupljene ne 
premaga tisoče kilometrov 
in ne zori v trupih ladij ali tovornjakov. Delo na vrtu je 
zanj nepogrešljivo kot oblika 
rekreacije, nenazadnje pa se 
ob pogledu na gredice spoči -
je tudi njegovo oko.
Vrtnarsko orodje je v roke 
prvič prijel že v osnovni šoli, 
ko so otroci obdelovali manj-
šo njivo za šolsko zgradbo. 
Pridelek je nato romal po hi -
šah v Šentjurju. Gospodinje so ga rade kupile za simbo-
lično ceno in učencem po -
magale, da so zbrali dovolj 
denarja za kakšen izlet. Če -
prav se je Jančič z uspehi do -
kazal že kot osnovnošolec, 
doma niso imeli denarja, da 
bi sinu omogočili študij in ga 
vpisali na gimnazijo. Zato je 
odšel v vrtnarsko šolo. Ko se 
je zaposlil, je nadaljeval šola -
nje v takratni kmetijsko-teh-
niški šoli v Mariboru, nato pa 
študiral agronomijo.Med bilke in 
krošnje po sprostitev
Način življenja z naravo je, 
kot pravi, nekaj posebnega. 
Dela mu nikoli ne zmanj -
ka, še posebej spomladi, ko 
obrezuje okrasne in sadne 
rastline, vinsko trto … Ob 
opazovanju napredka rastlin, 
ki jih goji, v prvi vrsti čuti 
umirjenost in se sprosti. Ta -
krat pozabi na vse težave, ki 
ga obdajajo, pravi. Ves trud 
je poplačan, ko vidi sadove 
svojega dela. Tudi številni 
prijatelji, ki jim pomaga pri 
delu na vrtu, se ga največkrat 
spomnijo jeseni, ob pobira -
nju pridelka. Čeprav so bili 
na začetku ob njegovih vr -
tnarskih intervencijah mnogi 
že povsem iz sebe. »Ko sem 
obrezoval njihovo sadno 
drevje in kakšno breskev 
oskubil skoraj do polovice, 
so vzklikali: ›Joj, pa vse si 
porezal, kaj ga toliko lomiš, 
sedaj pa ničesar ne bomo imeli!‹ Jeseni pa so videli, 
da se takšna rez obrestuje,« 
pove med svojim iskrivim 
smehom.
Mladim je treba 
prisluhniti
Zdaj je že nekaj let v po -
koju, kot najlepša leta pa še 
vedno izpostavi čas, ki ga je 
preživel kot mentor dijakov 
v takratni vrtnarski šoli v Ce -
lju. V šoli se je sicer najprej 
zaposlil kot vrtnar, kasneje 
pa je bil tri desetletja učitelj 
teoretičnega in praktičnega 
pouka. Nikakor se ne stri-nja s tistimi, ki pravijo, da 
se mladim nič ne da, da so 
pokvarjeni in da bi radi samo 
»žurirali«. Prepričan je, da so 
dovzetni za znanje, če jim ga 
le znaš približati.jajo vse več takšnih, ki pri -
hajajo iz eksotičnih krajev. 
Novostim je treba slediti, če hočeš biti na tekočem, pravi 
Jančič. Rastline še posebej 
rad spoznava v njihovem 
avtohtonem okolju, ali obi-
šče katerega od botaničnih 
vrtov. »Težko bi se pogovarjal 
o pelargonijah, ki jih imamo že kar za svoje, če jih ne bi spoznal v njihovi domovini, 
Južnoafriški republiki. Ko vidiš, kako bujno rastejo v svoji domovini, kjer samo 
Bog skrbi zanje, se skoraj ne 
moreš načuditi, kaj lahko gre 
narobe v našem okolju, da 
vendarle ne uspevajo tako, 
kot bi morale.« S popotovanji 
pa dobi seveda tudi druga-
čen uvid v to, kar se dogaja 
v domovini. Prehodil je že 
mnogo sveta, med celinami, na katere še ni stopil, pa so 
mu ostale le še Južna Ameri-
ka, Avstralija in Antarktika.
Delitev tistega, 
kar imaš
Tudi leto 2013 je bilo, kar se 
odkrivanje novih kotičkov na -
šega planeta tiče, precej uspe -
šno. Februarja je bil na Zele-
nortskih otokih, novembra pa 
je obiskal Jemen, Eritrejo in 
Sokotro, ki ga je še posebej 
prevzela z neokrnjeno nara-
vo. V spominu mu je najbolj ostala noč, ko so s sopotniki 
prespali v šotorih, v hotelu 
z neštetimi zvezdicami. »Ko 
potujemo na jug, ljudje nima -
jo veliko, pravzaprav nimajo 
skoraj nič, a kar imajo, bi 
delili s teboj. V Eritreji se še 
posebej pozna 30-letna vojna 
z Etiopijo, še vedno se pozna-
jo posledice druge svetovne 
vojne, ljudje pa so takšni, da 
bi se lahko mi pri njih še mar -
sičesa naučili.«
Medtem ko drugi s potovanj nosijo 
spominke, kovček Draga Jančiča ob 
vrnitvi največkrat skriva kakšen tradi-cionalen kos oblačila. Tega še posebej rad obleče med svojimi potopisi, da 
poslušalcem pričara še dodaten utrinek 
iz obiskanih dežel.
Da se je sam v tej vlogi do -
bro znašel, dokazujejo nek -
danji učenci, ki jih je nekoč 
nagovarjal izza katedra ali se 
z njimi v zelenih škornjih po -
dajal v vrtove. Kot pravi, mu ob srečanju nihče ne obrne 
hrbta, vsak ga pozdravi.
Vzrok zato, da danes vr -
tnarske šole komajda nabe -
rejo za kakšen razred dijakov, 
vidi v slabih gospodarskih razmerah pri nas in v raz -
mahnjenem potrošništvu, saj 
ljudje pogosto rečejo, da se 
doma nič ne splača, ker vse 
dobijo pri trgovcu. Če bi starši 
že v domačem okolju svoje 
otroke znali navdušiti za na-
čin življenje v sožitju naravo, 
bi se mladi bolj odločali za te 
sicer zahtevne, a čudovite po-
klice, je odločen.
Domovina 
eksotičnih rastlin
Seveda se je v zadnjih letih 
na področju stroke mnogo 
spremenilo. Vsako leto pri-
hajajo na trg nove in nove 
rastline. Žlahtnitelji ponu-V plesnih čevljih
Se pa rad zavrti tudi na 
plesnem parketu. Bil je med 
plesalci, ki so v Šentjurju 
pred 50 leti spoznavali prve 
korake folklore. Kasneje je s celjsko foklorno skupino 
obredel Evropo in zašel tudi 
v Malo Azijo. Ob abraha -
mu šentjurskih folkloristov 
je svoje znanje posredoval 
drugim, da so se skupaj lažje 
pripravili na jubilejni nastop. 
Ples po njegovih besedah združuje ljudi, zato težko razume tiste, ki nekoliko 
otožno sedijo na zapečku in se ne znajo zavrteti.
Nasploh zanj velja, da je 
vedno v gibanju. To leto ga 
vleče na Japonsko, ki bi jo rad 
obiskal aprila, ko tam cvetijo 
češnje, odkrival pa bo najver -
jetneje tudi vzhodni del Tur -
čije, kjer je včasih potekala svilena pot, katere začetek 
je spoznal že na Kitajskem. 
»Nekam bo treba iti, saj pravi -
jo, da ljudje doma umirajo.«
TINA VENGUST
Foto: GrupA
38 Št. 2, 9. januar 2014 REPORTAŽA
Ljubila je lepe in 
inteligentne moške
Kulturna antropologinja in etnologinja Barbara Trnovec ruši napačne predstave o celjski 
pisateljici in popotnici Almi M. Karlin
Le kdo ne pozna zanimive 
celjske svetovne popotnice 
in pisateljice Alme M. Kar -
lin, ki je s svojo napredno -
stjo in svobodomiselnostjo 
izstopala na prelomu iz 19. 
v 20. stoletje? Njena razgle -
danost in pogum nas nav -
dušujeta še danes. Življenje 
in delo Karlinove že osem -
najst let raziskuje kulturna 
antropologinja in etnologi -
nja Barbara Trnovec iz Po -
krajinskega muzeja Celje, 
v sklopu katerega je od leta 
2009 v celjski Stari grofiji 
na ogled stalna razstava 
Alma M. Karlin Poti.
Barbaro Trnovec Almino 
življenje navdušuje že od 
zgodnjega otroštva, ko jo je 
s to svetovno popotnico in 
pisateljico seznanila mama. 
Trnovčeva je življenje te zna -
ne Celjanke začela ljubitelj -
sko raziskovati leta 1997, ko 
jo je pot zanesla v Celje, in 
leta 2004 še znanstveno pod 
mentorstvom prof. dr. Zmaga 
Šmitka. Pri Almi, kot pravi, jo 
navdušujeta predvsem njen 
pogum in ljubezen do učenja. 
»Bila je neverjetno pokončna 
ženska. Zaradi zvestobe svo-
jim načelom je plačevala viso -
ko ceno, od osamljenosti do 
zaplembe premoženja.«
Brez nominacije 
za Nobelovo nagrado
Takoj ko se je Trnovčeva 
raziskovanja pisateljičinega 
življenja lotila znanstveno, ji 
je postalo jasno, da obstaja-
jo številna besedila o tej Ce -
ljanki, v katerih so navedeni 
neargumentirani podatki, 
nasprotujoči zapisi brez na -
vedbe kakršnihkoli virov. Na 
podlagi tega se je odločila, da 
začne raziskovati njeno življe -
nje popolnoma od začetka. V 
mariborskem nadškofijskem 
arhivu je najprej preverila, kdaj sploh je bila rojena, in 
tako počasi začela graditi na 
podlagi utemeljenih dejstev 
mozaik o Alminem življenju. 
Žalosti jo, da že desetletje 
opozarja na razne izmišljene zgodbice, ki ne držijo, a so že 
vedno usidrane v javnosti. Ena 
takšnih je Almina nominacija 
za Nobelovo nagrado. Dejstvo 
je, da za to prestižno svetovno 
nagrado Celjanka ni bila niko -
li nominirana. Konstrukt, kot 
za zdaj kaže, izvira zgolj iz lobiranja Almine prijateljice Thee Schreiber Gammelin 
pri pisateljici Selmi Lagerlöf, 
da bi ta Celjanko priporočila 
za nominacijo.
Na zemljevidu 
svetovnih popotnikov
Na eni strani so nekritični 
oboževalci Karlinove, ki za-
vestno ustvarjajo izmišljo -
tine, da bi bila Alma videti »Zakaj je bilo potovanje 
Alme M. Karlin tako po-membno? Potovala je pov -
sem sama. Prav tako je 
bila na poti neprekinjeno 
osem let in se na njej pre-življala z lastnim delom,« pravi kulturna antropolo-
ginja in etnologinja Barba-
ra Trnovec.
Pisateljica in svetovna popotnica Alma Maksimiljana Karlin se je rodila 12. oktobra 
1889 v Celju, kjer je končala osnovno šolo. Pozneje je v Gorici naredila državna izpita 
iz angleškega in francoskega jezika. Odšla je v London, delala in študirala jezike, na -
redila izpite iz osmih jezikov in se pred vojno umaknila v Skandinavijo. Po vrnitvi v Celje leta 1918 je ustanovila jezikovno šolo, a se je že leta 1919 odpravila na osem let 
dolgo potovanje okoli sveta. Doživetja na potovanju je zapisovala v številnih romanih in 
črticah, med njimi tudi v romanih Moj mali Kitajec, Malik, Samotno potovanje. Umrla je 14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju.
Ob nedavni stoletnici prihoda Alminega zaročenca Xuja 
Jongluna v Slovenijo so v Pokrajinskem muzeju Celje pri-
pravili kulturno prireditev. V prvem delu programa so 
uprizorili Xujevo snubitev z branjem Goethejeve pesmi Du -
hovin, dramsko obarvan drugi del pa je bil namenjen pred -
stavitvi dognanj o Almi in njenem odnosu do moških.še bolj imenitna, in spet na 
drugi strani ljudje, ki oma -
lovažujejo njeno delo. Tako 
nekateri pravijo, da je Almino 
potovanje okrog sveta popol -
noma nepomembno, in spet 
drugi, da je bila Celjanka prva 
ženska, ki je prepotovala svet. 
»Tako prvo kot drugo ne drži. 
Pred njo so namreč že poto -
vale ženske. Zaradi načina 
potovanja sodi med največje svetovne popotnike vseh ča -
sov,« pojasnjuje raziskovalka. 
Denar za osemletno potova -
nje, potovala je od novembra leta 1919 do konca leta 1927, 
je služila s poučevanjem tujih 
jezikov, govorila jih je namreč 
kar devet, večine jezikov pa 
se je naučila v času bivanja v Londonu. Še preden se je po -
dala na pot, se je v Celju učila 
slikati akvarele, prebirala ob -
stoječo literaturo in si kupila 
pisalni stroj. Pred potovanjem 
si je celo lase postrigla v zanjo 
prepoznavno pričesko. Ho -tela je namreč biti podobna 
egipčanski princesi.
Imela se je za 
Nemko
Tretja večja zmotna predsta -
va o Karlinovi je njena nacio -
nalna identiteta. Marsikdo se 
sprašuje, ali je bila Alma Slo -
venka ali Nemka. Trnovčeva 
se je vprašanja lotila v okviru 
prvega letnika doktorskega študija in ugotovila, da je 
Alma bila Nemka, kljub temu, 
da je bila po rodu Slovenka. 
Njen materni jezik je bil na -
mreč nemški, prav tako jo je 
medse sprejela nemška sku-
pnost. Rodila se je v času, ko 
je v Celju prišlo do hudih trenj 
med Slovenci in Nemci, zato 
ni bilo nič nenavadnega, da 
so jo starši vzgojili kot celjsko Nemko. Med drugo svetovno vojno se je začela spraševati, kdo sploh je. Ugotovila je na-mreč, da so jo Nemci zavrni -
li, saj so jo, ko so vkorakali v Celje, med prvimi zaprli sku -
paj s Slovenci. Zakaj? Kljub 
temu, da se je opredeljevala 
za Nemko, je ves čas naspro -
tovala nacionalsocializmu in 
Hitlerjevim idejam. Na drugi 
strani pa je tudi Slovenci niso 
sprejeli medse.
Hrepenela po 
pravem
Še danes večina ljudi mi -
sli, da je bila Alma istospol-
no usmerjena, kar sploh ne 
drži. Občudovala je namreč 
lepe in inteligentne moške ter 
neizmerno hrepenela, da bi 
srečala pravega. Trnovčeva je 
tudi za ta konstrukt želela iz -
vedeti, od kod izvira. Izkaza -
lo se je, da so Celjani že v 30. letih, ko se je Thea Schreiber 
Gammelin preselila k Almi, 
ker niso razumeli narave nju -
nega prijateljstva, razširili go -
vorice, ki so se ohranile vse 
do danes. Zadnja dognanja 
Trnovčeve nakazujejo, da je 
bila zaljubljena v kar nekaj 
moških. Poleg njenega ki-
tajskega zaročenca Xuja, za 
katerega se je pred nedavnim 
celo izkazalo, da je bil prvi 
znani Kitajec, ki je pripotoval v Slovenijo, je Almi bilo srce tudi za gospoda I. s Tajvana. 
Celotno serijo njenih ljube -
zni bo Trnovčeva predstavila 
letos za valentinovo. V pri -
hodnje pa si želi še dodatno 
osvetliti Almino popotovanje 
in jo umestiti na svetovni ze -
mljevid največjih popotnikov 
vseh časov ter jo tako pribli -
žati svetovni javnosti.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Barbara Trnovec je avtorica knjige Kolumbova hči, v kateri predstavlja 
Almino delo in življenje. Za knjigo, ki je izšla leta 2011, je veliko zani -
manje. Ker je ostalo le še nekaj izvodov, Trnovčeva že načrtuje njeno 
dopolnitev in nadgradnjo.Preden se je Alma odpravila na osemletno potovanje, se je nanj dobro pripravila. Izpopolnjevala se je tudi v slikanju akvarelov. S potovanja je tako prinesla vrsto različnih slik, ki prikazujejo rastlinje z vsega sveta.
Kulturna antropologinja in etnologinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje se z raziskovanjem Alminega življenja ukvarja že 18 let, od tega zadnjih deset znanstvenoraziskovalno.
39 Št. 2, 9. januar 2014 REPORTAŽA
Božič v Celju po pravoslavno
Dolgoletni celjski pravoslavni paroh Milan Duduković skrbi 
za vernike na velikem območju – Lepi pravoslavni božični 
običaji
V začetku tedna so marsi -
kje praznovali še en božič, 
pravoslavnega, ki je nekoliko 
pozneje zaradi razlike v gre-
gorijanskem in julijanskem 
koledarju. Bistvo je isto, saj 
oboji, tako katoličani kot pra -
voslavni, praznujejo praznik 
Kristusovega rojstva. Tako 
pravi tudi celjski pravoslavni 
župnik, paroh Milan Dudu-
ković, ki je v knežjem mestu vodil lepe obrede pravoslav -
nega božiča.
Dudukovićeva parohija, pra -
voslavna župnija s sedežem v Celju, ni ravno majhna. Milan Duduković, ki živi v knežjem mestu že dve desetletji, skrbi 
za duhovne potrebe pravoslav -
nih vernikov v Celju z okolico, 
Velenju z okolico, v Savinjski dolini in Zasavju. Do predlani je skrbel še za vernike na Ko -
roškem, pred tem dolgo prav 
tako za vernike v Mariboru 
in njegovi okolici. V preteklih dneh je bilo njegovo duhovni -
ško delo povsem posvečeno božiču. Bistvo božiča je pri 
krščanskih vernikih torej isto, razlike obstajajo v načinih pra-
znovanja. Pravoslavni verniki 
se pripravljajo nanj s štirideset -
dnevnim postom.
Hrastovo drevo
Dan pred pravoslavnim 
božičem, ki so ga tudi pra-
voslavni verniki na Celjskem 
praznovali 7. januarja, je tako 
imenovani »badnji« dan. Po 
starodavnem običaju poseka-
jo v gozdu še pred sončnim 
vzhodom mlado hrastovo dre -
vo, »badnjak«, ki ga prinesejo 
pred domačo hišo, kjer stoji 
do večera. Zvečer ga prenese -
jo v hišo in s slamo poskrbijo 
za vzdušje pastirske pečine, 
kjer se je rodil Jezus Kristus. 
Nato del »badnjaka« zažgejo 
in pričarajo ogenj iz hladne be -
tlehemske pečine. Med vnaša -
njem »badnjaka« hišni gospo -
dar pozdravlja z besedami: 
»Dober večer in srečen badnji večer!« Hišna gospodinja mu 
odgovarja: »Bog naj ti nakloni 
srečo!« Pri tem tudi posipa dre -
vo z različnim žitom. Po hiši 
nato posipa slamo, med kate -ro so bonboni, orehi, lešniki 
in kovanci. Tako je, preden 
družina odide k božičnemu 
bogoslužju.
Tudi v Celju se v začasni 
pravoslavni cerkvi zberejo 
verniki vsako leto pol ure pred 
polnočjo in prižigajo sveče. 
Pred polnočjo prinese eden 
od vernikov skozi cerkev »ba -
dnjak«, ki ga nato paroh bla -
goslovi z blagoslovljeno vodo. 
Prinašalec »badnjaka« vošči 
vernikom »badnji« večer, ena 
od vernic posipa drevo z ore -
hi, lešniki, zrni koruze in pše-
nice ter s kovanci, kar prinese 
v košari. Paroh nato opravlja 
slovesno božično bogoslužje 
z božičnimi pesmimi, nago-
vorom o pomenu božičnega 
praznika in branjem poslani-
ce pravoslavnega patriarha. 
Tudi v Celju se zbere toliko vernikov, da je cerkev za vse 
premajhna.
Namesto jaslic 
»badnjak«
Verniki na svoje domove 
odnesejo majhne »badnja-
ke«, kjer sta povezana slama 
in hrastova vejica, opozarja-
jo pa na novorojenega Jezu -
sa Kristusa. S pravoslavnim 
božičem je povezanih veliko 
običajev, med njimi je pri -
pravljanje »česnice«, kruha z 
dodanim kovancem. Med ko -
silom kruh razlomijo in dru -
žinski član, ki kovanec najde, 
naj bi bil po tem verovanju v 
naslednjem letu najsrečnejši. 
Po prižiganju sveče družina moli. Na božični praznični mizi sta jagnjetina ali svinj -
sko meso, posejana pšenica 
pa je simbol novega življenja. 
Zjutraj vstopi v hišo kot prvi 
»položajnik«, ponavadi je to 
otrok, ki prinaša v hišo srečo. 
Med najlepšimi božičnimi običaji je »mirboženje«, na-
menjeno sožitju in spravi med 
ljudmi. Ljudje, ki se srečajo, se 
pozdravijo z besedami: »Mir 
božji, Kristus se je rodil!« Pri 
tem se rokujejo in poljubijo. 
V pravoslavnih cerkvah je na 
božični dan še dopoldanska 
sveta liturgija in popoldne 
»božično večernje«.
Božič je seveda še posebej 
velik praznik za družino Du-
duković, ki ima pet članov. 
Skupaj z duhovnikom živijo 
njegova soproga, dvoje otrok 
in 84-letna mama.
Postal je duhovnik
Milan Duduković izvira 
s Korduna na Hrvaškem. V 
njegovem domačem kraju 
sta bila pravoslavna cerkev 
in parohijski dom, to je žu -
pnišče, med drugo svetovno vojno podrta. Dudukovićevi so imeli veliko hišo, zato so 
lahko po vojni paroha spreje -
li v svoj dom, kjer so uredili Pred oltarjem celjske začasne pravoslavne cerkve, katoliške cerkve sv. Maksimilijana pri avtobusni postaji. 
Celjski pravoslavni župnik, paroh Milan Duduković pred njenim ikonostasom.
V celjski začasni pravoslavni cerkvi so fotografije nekdanje cerkve sv. Save in njenih ruševin. Porušili so jo nacisti.tudi začasno kapelo za bo -
goslužje. Malega Milana je 
paroh spodbujal k odločitvi za duhovniški poklic, za pot 
v pravoslavno semenišče, kamor je odšel kot petnaj-
stletni fant. »Duhovnik se -
veda ne more postati vsak 
človek, to je lahko samo tisti, 
ki občuti notranji klic, pose -
ben občutek božjega klica. Ta je predvsem v ljubezni 
do vsega, kar je povezano s 
cerkvijo in z bogoslužjem,« 
poudarja tudi celjski paroh. 
Po petih letih semenišča je 
Duduković nadaljeval študij 
na bogoslovni fakulteti v Be-
ogradu. Pred posvetitvijo v 
duhovnika se je poročil.
BRANE JERANKO
Foto: GrupA
Milan Duduković rad rezbari. Tako nastaja njegova maketa nekdanje, 
podrte celjske pravoslavne cerkve, ki ji še manjkajo kupole.
Odlični odnosi
»Zame je Celje lepo mesto, vsa moja dru -
žina se počuti tako, kot da je to naše rodno 
mesto,« je v knežjem mestu zadovoljen pa -
roh Duduković. Kot zanimivost omenja, da 
se je v Celje priselila že nevesta celjskega 
grofa Ulrika II., Katarina, hči despota Đurđa 
Brankovića, z njo je prišlo dvesto družin. Po prvi svetovni vojni so v Celju postavili pravoslavno cerkev sv. Save v parku pred 
celjskim gledališčem. Blagoslovili so jo leta 
1932, že po nekaj letih so jo nacisti poru -
šili, njene ikone so na varnem v celjskem 
muzeju. Milan Duduković, ki se ljubiteljsko 
ukvarja z rezbarjenjem, izdeluje veliko le-seno maketo nekdanje celjske pravoslavne cerkve.Celjski pravoslavni verniki si zelo želijo, da 
bi zgradili svojo novo cerkev. »Dandanašnji 
se s celjsko občino pogovarjamo o dovolje -
nju in nakupu zemljišča na območju Stare 
cinkarne, kjer bi zgradili cerkev in parohijski 
dom. Predlog trenutno čaka na odobritev na 
ministrstvu za okolje,« omenja paroh. Pra -
voslavni v Celju začasno uporabljajo kato -
liško cerkev sv. Maksimilijana, ki jim jo je 
celjski opat Friderik Kolšek odstopil pred več 
kot tremi desetletji. Katoličani v Sloveniji so pravoslavnim odstopili katoliške cerkve še v 
nekaterih drugih parohijah. »Tudi to je eno 
od znamenj naših zelo dobrih odnosov in 
ekumenskega sodelovanja,« je zadovoljen 
paroh Duduković.
40 Št. 2, 9. januar 2014
 AKCIJA
Slavnostni dogodek 
vse bližeKatja in David nimata več skrbi z oblačili, 
saj smo zanju poskrbeli v naši akciji
Pred meseci smo v akciji za popolno maturantsko opravo povabili k sodelovanju srednješolce, ki so se v velikem 
številu potegovali za našo nagrado – oblačila za maturanta in maturantko, ureditev pričeske za oba ter nohtov in ličenja za dekle. Med prejetimi kuponi smo izžrebali tista dva, ki sta nam ju poslala Katja Šipek iz okolice Laškega 
in David Borinc iz Košnice pri Celju.Pokrovitelji:
Več o pogojih in pokroviteljih akcije na spletni strani 
www.radiocelje.com in na Facebooku Novi 
tednik in Radio Celje.
Urejanje dveh maturantov, ki ga 
lahko spremljate te dni, je uvod v 
novo sezono naše tradicionalne ak-
cije Naj maturantka, naj maturant. 
Srednjim šolam smo medtem že 
poslali povabilo k sodelovanju, kar 
pomeni, da lahko vsak maturantski 
razred izbere svoja kandidata,
ki bi ju zastopala na tekmovanju.Katja obiskuje Srednjo 
zdravstveno šolo Celje, Da-
vid pa Srednjo šolo za stori-
tvene dejavnosti in logistiko 
v Šolskem centru Celje. Oba 
sta medtem ob koncu mi-
nulega leta s pomočjo naših 
sponzorjev že izbrala oble-
ko oziroma blago zanjo. V 
prihodnjih dneh ju čaka še 
kar nekaj opravkov, zlasti 
Katjo, ki ji obleko pripravlja 
šivilja. David je moral z izbo-
rom obleke v trgovini Kavalir 
v Celju kar pohiteti, saj bo 
imel ples že konec januarja, 
medtem ko je lahko Katja v miru izbrala blago v trgovi-
ni Gloripops v Celju, saj bo 
plesala šele marca. Z Barba-
ro Repinšek, ki ima svojo de-
lavnico mode, se je v miru 
dogovorila o tem, kako naj 
obleka izgleda, v teh dneh 
pa bo kmalu na vrsti prvo 
preverjanje, če je vse tako, 
kot sta si zamislili. V frizer-
skem salonu Hair center Dar-
ja se bo nato dogovorila še o 
pričeski. To bodo uredili tudi 
Davidu. V Lepotnem studiu 
Sodin pa bodo Katjo tik pred 
pomembnim dogodkom še 
naličili in ji uredili nohte.
Foto: GrupA, SHERPA
David Borinc je v trgovini Kavalir hitro našel primerno obleko zase. Mladosten in 
eleganten bo v modri obleki znamke Lambretta in v srajci Pierlucci, ki jo dopolnjuje 
kravata Brasim. Tudi njegova mama je bila nad izbiro navdušena.David je dijak petega letnika programa avtoservisni tehnik. Avtomobili so njegova strast že od majhnih nog, zadnje čase pa tudi igranje na diatonično harmoniko.Katja Šipek je s pomočjo Barbare Repinšek v trgovini Gloripops izbrala blago za obleko.Katja rada pomaga lju-
dem, a je tudi ljubiteljica 
živali. V prostem času 
se odpravi v ﬁ  tnes ali v 
naravo.
Vodja projekta, s katero bodo dijaki sodelovali 
v akciji, je tudi tokrat Nataša Müller. Vse pri-jave in termine za fotograﬁ  ranje lahko urejate z njo (njena telefonska številka je 031 662 420 
ali e-naslov natasa.muller@siol.net), in sicer 
najpozneje do petka, 17. januarja 2014.
Tako kot v dveh dosedanjih akcijah 
bomo tudi v letu 2014 pri glasovanju 
upoštevali le originalne pravilno iz-
polnjene kupone, ki nam jih boste 
poslali po pošti ali prinesli.
Maturante bomo predstavili na 
manjši portretni in večji fotogra/f_i  ji v 
maturantski obleki.
Vsi kandidati bodo imeli enake 
izhodišče pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za pol/f_i  nale in /f_i  nale trajalo 
mesec dni. Predvidevamo, da bo sredi 
maja 2014 znano, kdo bosta naj matu-
rant in kdo naj maturantka.
Že lani smo uvedli novost, to je dodatno 
točkovanje razrednika ali učiteljskega zbo-
ra. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu 
posameznega maturantskega razreda 
(samo enemu!) dodeli dodatnih sto točk 
za učno in delovno uspešnost.Pravila sodelovanjaPrijavite se za akcijo! Lanska zmagovalca 
akcije sta bila Lidija Lubej iz 
Šolskega centra Šentjur in 
Anže Brezovšek z Gimnazije 
Lava. Za nagrado sta 
prejela potovanje v 
Pariz, njuna ra-
zreda pa smo 
pogostili na 
skupnem 
kosilu.
41 Št. 2, 9. januar 2014 FOTOREPORTAŽA
Poskakali so v ribnik
Na Stranicah prvič novoletni skoki v mrzlo vodo – Edina kandidatka si je pre-
mislila
Nekaterim je komaj dovolj topla termalna voda v zdra-
viliščih, drugi se ne ustrašijo niti hudo mrzle vode. Nekaj 
takšnih korenjakov se je zbralo v soboto pri ribniku na Stranicah v občini Zreče in so poskakali v vodo. Imela je komaj sedem stopinj, saj teče s Konjiške gore, iz izvira Zverovje, malo nad ribnikom.
Za straniški novoletni skok v ribnik, ki je bil tam prvič, se 
je prijavilo enajst skakalcev, pri skoku v vodo se jim je pridru-
žil humorist Pohorski klatež, Gojko Jevšenak. Kar trije resni 
kandidati za skok v mrzel ribnik so si premislili, obupali so 
Dobrnčana in Konjičanka, ki je bila edina prijavljena žen-
ska. Med skakalci so prevladovali člani različnih straniških 
društev, od mladincev do gasilcev. Najstarejši skakalec je bil 
66-letni Celjan, ki je skočil v straniški ribnik prvi. Pohorski klatež, ki je povezoval program s Štamperlovim Pepijem, je 
na začetku med številnimi gledalci želel spodbuditi k skoku 
v ribnik še koga, vendar odziva ne bilo. Okoli ribnika se je zbralo več kot štiristo gledalcev.
Zamisel o skoku v mrzel ribnik se je porodila najemniku 
ribnika in gostinskega lokala ob njem Niku Lazniku, ki se 
je nato povezal z Gojkom Jevšenakom. K sodelovanju sta 
povabila različna straniška društva, iz katerih so se odzvali 
z veseljem. Vsi skakalci so prejeli za darilo koledar društva 
Sonček, kjer so na slikah znane slovenske osebnosti v družbi 
otrok s cerebralno paralizo. Na Stranicah so se v soboto iz-
kazali še po dobrodelni plati, saj je bilo s prodajo koledarjev 
zbranih 170 evrov.
BRANE JERANKO, foto: SHERPA
Ko pridejo leta, se pojavijo sivi lasje in želja po zdravilišču. Vsi se s tem očitno ne strinjajo. S slovensko zastavo po straniškem ribniku. Šaljivi domačin Gojko 
Jevšenak se je v mrzli vodi pojavil kot straniški ultramaratonski pla-
valec Martin Strel.
Tudi med mladimi je pogumnih zelo manjkalo …
Nekateri so si v mrzli vodi pomagali s kapo, šalom in z rokavicami. 
Bi si vi tudi?Med več kot štiristo udeleženci ob straniškem ribniku so seveda
prevladovali radovedneži. To, da bi se podali v mrzlo vodo, ni večini prišlo niti na misel.Prijavite se za akcijo!
42 Št. 2, 9. januar 2014 ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje 
ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje 
ji lahko posredujete na 
anja.deucman@nt-rc.si
Če smrkate, kašljate in vas 
boli grlo, se vas je prav gotovo 
lotila nalezljiva virusna bo -
lezen blagega značaja, ki jo 
povzroča več kot dvesto vrst 
virusov. Gre za prehlad, slab 
teden dni trajajočo bolezen, 
pri kateri jemanje antibioti -
kov ne pomaga in zaradi ka -
tere v večini primerov obisk 
pri zdravniku ni potreben. Da 
pa bi se nadležnih prehladov 
ubranili, je potreben pravilno 
delujoč imunski sistem.
Za svoj imunski sistem lah -
ko največ naredite z ustrezni -
mi preventivnimi ukrepi. Naj-
pomembneje je, da vzdržujete 
telesno kondicijo, obvladujete 
stres in se kakovostno prehra -
njujete. K izboljšanju imunske 
odpornosti lahko pripomorejo 
tudi prehranska dopolnila in 
vitaminski dodatki, ki jim na -
menjamo prostor v tokratnem 
prispevku.
Zdrava in 
uravnotežena prehrana
Frida Novak, magistrica 
farmacije iz Celjskih lekarn, 
poudarja, da zdrava prehrana 
vključuje vnos vseh potrebnih 
hranilnih snovi in vitaminov 
ter mineralov. Skušajte uživa-
ti čim več sveže pripravljene 
hrane, izogibajte se hitri pre -
hrani, pri pripravi obrokov se 
izogibajte cvrtju, hrane po 
nepotrebnem ne solite. Jejte 
kakovostne maščobe in izbi-
rajte puste vrste mesa. Mesa 
in mesnih izdelkov ni treba 
uživati vsak dan, vsaj enkrat 
tedensko jih nadomestite z 
ribo ali s stročnicami. Vsak 
dan jejte posneto mleko in 
manj mastne mlečne izdelke. 
Uživajte tudi sveže sadje in ze -
lenjavo, izogibajte pa se slad-
korju, sladkim jedem, sladkim 
pijačam, alkoholu in polno -
mastnemu mleku. Jejte kruh, žita, testenine, riž in krompir, 
pri čemer je pomembno, da 
izbirate polnozrnate izdelke. 
Za dobro odpornost organiz-
ma je zelo pomembno tudi uživanje zadostne količine 
tekočine.
Vitaminski 
dodatki, prehranska dopolnila
Osnova za zdrav imunski 
sistem je zdrava prehrana, 
pomagamo pa si lahko tudi s 
prehranskimi in z vitaminski -Kako preprečiti padec imunske odpornosti?
Pomagamo si lahko tudi s prehranskimi dopolnili in zdravili
Poleg zdrave prehrane tudi redno giba-
nje in vzdržljivostne športne aktivnosti krepijo imunski sistem in posledično pripomorejo k temu, da organizem 
postane manj dovzeten za viruse. Prav 
tako je za dobro odpornost organizma 
zelo pomembno tudi pogosto in temelji-to umivanje rok, prezračevanje prosto-rov ter izogibanje stresu.Če vas kljub vsem ukrepom ujame pre-
hlad, farmacevtka Frida Novak svetuje, 
da ostanite doma in ne širite bolezni. 
Če ste v času, ko je prehladov veliko, zdravi, se izogibajte mest in okolij, kjer je veliko ljudi.
Če se želite obvarovati pred prehladi, poskrbite predvsem za zdravo prehrano, ki naj jo sestavlja tudi veliko 
sadja in zelenjave. Prehranska in vitaminska dopolnila naj bodo le dodatki.
Ste vedeli?
Običajno se prehladimo 2- do 3-krat letno, otroci celo 6-krat.
Povzročitelji prehlada so po besedah farmacevtke Fride Novak najpogosteje virusi, ki 
pa ne povzročijo neposredno znakov prehlada, ampak so ti posledica različnih imunskih reakcij, ki so potrebne za boj proti virusom. Pravi tudi, da prehlada dejansko ne zdravimo, temveč le bolj ali manj učinkovito blažimo znake prehlada, kot so povišana temperatura, bolečine, nahod, kašelj. Zaradi prehlada obisk pri zdravniku praviloma ni potreben, nujno pa je treba zdravnika obiskati, če povišana temperatura in znaki prehlada ne pojenjajo niti po tednu dni, če je temperatura višja od 39 stopinj Celzija, če se pojavijo bolečine v ušesu in če se pojavita še težko dihanje in splošna oslabelost. Že ob manj izrazitih simptomih je priporočljivo, da zdravnika obiščejo otroci in starejše osebe.Vse manj otrok»Samo s pitjem ustreznega čaja ob 
zanemarjanju vseh ostalih dejavnikov 
zdravje težko zagotovimo. V zadnjem 
času sta se povečala pridelava in pobi-
ranje zdravilnih rastlin, a pomembno 
je, da jih poberemo, ko je vsebnost zdravilnih učinkovin največja. Ljudje v lekarni na primer povprašujejo o čaju ameriškega slamnika, a vedeti je treba, da iz ameriškega slamnika samo z vodo ne moremo pripraviti učinkovitega zdra -
vilnega napitka,« pravi farmacevtka Frida Novak in poziva, da je tudi na tem področju potrebno izobraževanje uporabnikov.
Že prejšnji teden smo 
poročali, da so v Splošni 
bolnišnici Celje v letu 2013 
zabeležili manj porodov kot leto prej. Zdaj so znani tudi 
(sicer še neuradni) podatki o 
rojstvih na ravni Slovenije.V celjski bolnišnici je bilo 
lani 145 porodov manj kot leta 2012, v vsej državi pa je bilo po podatkih Nacio -
nalnega inštituta za javno 
zdravje 866 porodov manj. 
V letu 2013 je bilo torej štiri odstotke manj porodov kot 
leta 2012. V vseh porodnišni-
cah skupaj so našteli 20.634 
porodov, novorojenčkov se 
je rodilo približno 21 tisoč. 
Od leta 1988 do danes je bilo 
najmanj porodov, 17.160, si-
cer leta 2003, od takrat do leta 2010 je število rojstev naraščalo. Zadnja tri leta 
spet beležimo upad.mi dodatki. Uživanje vitamin-
sko-mineralnih dodatkov, kot 
so vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12 in minerala cink ter selen, 
je po besedah Novakove pripo -
ročljivo po 45. letu, in sicer ob povečanih obremenitvah, kro -
ničnih boleznih in med okreva -
njem po okužbah. Pri otrocih 
vitamine dodajamo, če imajo 
pogosto nalezljive bolezni, pri 
sicer zdravih malčkih pa le v 
času okužbe in okrevanja.Z zdravili za krepitev imun -
skega sistema si je dobro po -
magati ob večjih obremenitvah 
ali v obdobju povečanega zbo -
levanja. »Na našem trgu ima-
mo od zdravil registrirane pre-
parate z izvlečkom ameriškega 
slamnika, od prehranskih do -
polnil pa lahko izbirate med 
beta glukani, kolostrumom ali na primer probiotiki,« razlaga 
Novakova. Ameriški slamnik 
je zelo pomemben, saj deluje protibakterijsko, protivirusno 
in protivnetno, a ga nepreki-
njeno ne smemo jemati več kot 
štiri do šest tednov. To zdravilo 
sicer ni primerno za osebe, ki 
so kdaj imele težave z nepra -
vilnim delovanjem imunskega 
sistema, kot je na primer rak. 
Beta glukan je v naravi sestavni 
del bakterij, v tankem črevesu 
pa se veže na celice imunskega 
sistema, ki ga prepoznajo kot tujek in tako aktivirajo celoten imunski sistem. Praviloma po 
njih posežemo, ko se nas že 
nekaj loteva. »Kolostrum pa je 
izloček mlečne žleze v prvih 
dneh po rojstvu sesalca in je 
prva hrana, ki jo zaužije novo-
rojenec. Krepi naravno odpor -
nost, ohranja energijo in krepi 
vitalnost ter ugodno vpliva na 
prebavo,« pravi farmacevtka in 
dodaja, da je za odrasle na vo -
ljo v obliki kapsul, za otroke pa 
v obliki žvečljivih tablet. Med prehranskimi dopolnili veliko 
zaupanja uživa tudi propolis, 
naravni čebelji izdelek.Probiotiki
V črevesju je kar 70 odstot -
kov imunskih celic našega te -
lesa, zato mora biti črevesna 
mikroflora prekrita z dobrimi 
probiotičnimi kulturami, ki 
zagotavljajo ravnovesje med 
škodljivimi in zdravimi bak -
terijami ter tako preprečujejo, 
da bi zboleli. V črevesni mi -
kroflori imamo 85 odstotkov 
koristnih bakterij in ravno te 
zdrave bakterije so probiotiki. 
Gre za žive mikroorganizme, 
ki v zadostni količini ugodno 
vplivajo na človeško telo in iz -
boljšajo prehransko in mikrob -
no ravnovesje v prebavilih. Po -
škodovani črevesni mikroflori 
pomagajo ponovno vzpostavi-
ti ravnotežje med dobrimi in pridejo skozi prebavni trakt do 
črevesa in tam tudi delujejo,« 
pravi naša sogovornica. Po 
njenih besedah v fermentirani 
hrani kar mrgoli za črevesno 
floro dobrih bakterij.
Najboljši kefir
Z uživanjem takšne hrane 
lahko torej na povsem nara -
ven način telesu zagotovimo 
zadostno količino nujno po -
trebnih mikroorganizmov. 
Najboljši vir probiotikov so 
sicer kefir, sir, fermentirano 
mleko in jogurtovi napitki, 
najbolj priporočljivo pa je uživanje kefirja, saj je lažje 
prebavljiv kot ostala probio -
tična živila. Kupite ga lahko 
v trgovini ali si ga naredite 
škodljivimi bakterijami in tako 
uredijo prebavo ter posledič-
no ohranjajo zdravje našega 
organizma. Sestava probio -
tičnih prehranskih dopolnil 
je različna, različni preparati 
vsebujejo različne seve bak -
terij, ki jim je dokazana tudi 
različna učinkovitost. »Probi-
otične kulture morajo biti tudi 
dovolj številne in obstojne, da sami iz surovega mleka in ke -
firjevih zrnc. Gre namreč za hrano, ki je primerna za vse 
ljudi, še posebej priporočljiva 
pa je tudi za otroke. Z uživa -
njem kefirja dobijo otroci po-
leg dobrih mikroorganizmov 
tudi maščobne kisline, kalcij, 
fosfor in magnezij.
IVA JEKNIĆ
Foto: arhiv NT (SHERPA)
43 Št. 2, 9. januar 2014 AKCIJA
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih oseb -
no v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v 
Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti 
izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o 
tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. 
O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.V uredništvu Novega 
tednika, spodbujeni z 
branjem knjig za rubriko 
Bukvarna, želimo za knji-
go storiti še več. Predvsem 
želimo naše bralce spodbu -
diti k nakupu knjig in jih 
povabiti, da že kupljeno in 
prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbe -
li skupaj s celjskim Klubom 
modrosti, ki spodbuja druže -
nje ob knjigi. Poleg knjižnice 
v prostorih društva na Hudi-
nji v Celju je postavil še slo -
venski knjižnici v hotelih v 
Banji Vrućici v Bosni in Her -
cegovini ter na Dugem otoku 
na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V 
uredništvu Novega tednika S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili mar -
sikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vrućici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Nove-
ga tednika.Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti
O avtorju:
Pisatelj Rudi Mlinar se je leta 1950 rodil na Dolgi Brdi 
nad Prevaljami, danes pa živi v Brežicah. Že zgodaj je 
začel objavljati krajše literarne prispevke v raznih lite -
rarnih revijah in časopisih. Od leta 2007 je član Društva 
slovenskih pisateljev. Do sedaj je prejel različne nagrade in priznanja, kot so nagrada za kratko prozo Radia Lju-bljana, dve nagradi na natečaju Moj čopič je beseda na 
Radiu Ognjišče, zlati znak RK ZSMS za kulturo, bronasti, 
srebrni in zlati Vorančev spominek, bronasto in srebrno 
Prežihovo plaketo in Linhartovo značko za dolgoletno delo 
na področju dramatike.Rudi Mlinar: Ko ni cvetela ajda Med vojnimi grozotami in ljubeznijo
Ko ni cvetela ajda je eden 
od romanov v letošnji Redni 
zbirki Celjske Mohorjeve 
družbe. V njem koroški pisa -
telj Rudi Mlinar prepleta dve 
prvoosebni pripovedi Sloven-
cev z južne Koroške in iz Po -
savja, ki so ju nacisti odpelja -
li na prisilno delo v nemška 
taborišča, na njune domove 
pa so naselili Nemce.
Prva pripovedovalka je mla-
da Lucija iz Posavja. Njene 
starše so okupatorji v začetku 
druge svetovne vojne izgna -
li v Srbijo, njo pa zadržali v 
Sloveniji. Kmalu je ugotovila, 
da je bila všeč nemškemu ča -
stniku, ki je preprečil, da bi 
jo izgnali skupaj s straši. Pod 
pretvezo, da jo zaslišuje, jo 
je začel obiskovati v zaporu. Ker je znala nemško, ji je po -nudil službo prevajalke in ji 
zagrozil, da v primeru, če je ne sprejme, ne bo nikoli več 
videla mame in očeta. Ob 
prvi priložnosti je pobegnila 
skozi okno zapora in se skrila 
pri teti in stricu v okolici Bre -
žic. Ravno takrat je okupator v teh krajih izseljeval ljudi in 
na njihove kmetije naseljeval 
Nemce. Okrutnemu razlašča-
nju se nista mogla izogniti 
niti Lucijina sorodnika. Ker je 
njena sestrična Majda že ne-kaj časa živela na Hrvaškem, 
se je začela izdajati zanjo. Ni 
ji preostalo drugega, kot da s stricem in teto kot Majda za -
pusti domačijo in se odpra -
vi v izgnanstvo v Nemčijo. 
Okupatorji so jih z drugimi 
Slovenci nastanili v delovnem 
taborišču. Pisatelj v romanu nazorno prikaže življenje v 
njem. Bralce seznani z vrsto 
grozot, a na drugi strani obe -
nem z majhnimi drobci naka-
že, da ravnanje Nemcev le ni 
bilo povsem črno-belo.
Lucija oziroma Majda, za 
katero se je izdajala, je zara -
di dobrega znanja nemščine 
imela nekaj prednosti. Vod -
ja taborišča jo je dodelil za 
služkinjo grofici. Slovenka je 
pri njej dan za dnem opra -
vljala težaška gospodinjska 
dela, k še težjim razmeram 
pa sta botrovali gospodariči -
na brezbrižnost in neurav -
noteženost. Za božične pra -
znike je grofico obiskal sin, 
visok nemški častnik. Lucija 
je vsa prestrašena pred njim 
po nesreči razbila kozarec. 
Namesto da bi jo kaznoval, kot je zahtevala gospodarica, 
je zgolj skomignil z rameni 
in rekel, da iz teh kozarcev 
tako ali tako ne pije nihče 
več. Mlinar je s tem opozo -
ril bralca, da tudi vsi Nemci 
niso bili sovražno uperjeni 
proti Slovanom, temveč jih 
je h krutim dejanjem na nek način silila njihova oblast.
Vzporedno z Lucijinim ži -
vljenjem v izgnanstvu spre -
mljamo zgodbo avstrijskega 
Slovenca Andreja. Z družino 
je prav tako moral na silo 
zapustiti dom v Pliberku, na 
kmetijo pa je okupator na -
selil Nemce iz Italije. Kljub 
temu, da je Andrejeva dru-
žina govorila nemško in se 
je na plebiscitu odločila za 
Avstrijo, jo je sovražnik sma -
tral za narodu in državi so -vražno. Roman z naključnim 
snidenjem Lucije in Andreja 
poleg vojne in bivanjske note 
dobi še ljubezensko. Z med -
sebojno naklonjenostjo sta 
si Brežičanka in Pliberčan 
polepšala životarjenje v ta -borišču. Njuno ljubezen pa 
tik pred koncem, ko bralec 
že olajšano pričakuje srečen 
razplet za oba glavna lika ro -
mana, tragično prepreči An -
drejeva nenadna smrt.
ŠPELA OŽIRsmo pripravili posebno poli-
co za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene 
knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete 
vsak delovni dan. In zakaj bi 
to storili?
Želimo nove 
knjige
Z vašo pomočjo za Klub 
modrosti zbiramo nove, le -
poslovne knjige domačih in 
tujih avtorjev, ki so jih nati -
snile naše tiskarne lani ali 
letos in so jih v slovenskem 
jeziku izdale založbe v Slove -
niji. Tudi tako želimo oblast 
spodbuditi k razmisleku, da 
je morda le napočil čas, ko 
bo treba sistematično ure-
diti tudi prihodnost obstoja 
in razvoja slovenske knjige. 
Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko 
besedo? Da ne bomo ozave -
ščali samo enkrat ali dvakrat 
na leto, ob kulturnem prazni -
ku ali ob dnevu reformacije, 
ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev 
slovenske knjižne besede. In 
potem pozabimo, da ta in z 
njo povezan obstoj slovenske 
knjige nista bila in nista sa -
moumevna.
Stanje na računu dne 8. 1. 2014
Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh ume -
tniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj 
bolečin, v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o mo -
žnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe 
ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan.
In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi do-
natorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska 
ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej po -
sameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno 
srede, 15. januarja 2014  donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena 
za vsako sliko je 20 evrov.
Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bole-
čin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden 
transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite 
na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: 
Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne 
podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon).
Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu 
donacije v novembru in decembru ter januarju, bomo objavili ko-
nec januarja, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili 
umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. 
Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi 
objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju.
UREDNIŠTVODobrodelna dražba dveh slik
Pogled v svet in Zadnjih 20 centov
Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka
Za ultrazvok – Za bolnike s hudimi bolečinami – Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega 
aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE 43
V uredništvu Novega te -
dnika, spodbujeni z branjem 
knjig za rubriko Bukvarna, 
želimo za knjigo storiti še 
več. Predvsem želimo naše 
bralce spodbuditi k nakupu 
knjig in jih povabiti, da že 
kupljeno in prebrano knjigo 
podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli sku-
paj s celjskim Klubom modrosti, ki 
spodbuja druženje ob knjigi. Poleg 
knjižnice v prostorih društva na Hu -
dinji v Celju je postavil še slovenski 
knjižnici v hotelih v Banji Vrućici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo 
na oddih tudi člani kluba. V uredni -
štvu Novega tednika smo pripravili 
posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenje -
ne knjižnice Kluba modrosti. Knjigo 
nam lahko prinesete vsak delovni 
dan. In zakaj bi to storili?Za knjigo
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno 
v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. 
Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi zapisali tudi vaš raz -
mislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. Knjige naj ne bodo izdane pred letom 2012.S svojim knjižnim izborom 
boste zagotovo razveselili 
marsikaterega bralca v knji-
žnici Kluba modrosti v Celju, 
Banji Vrućici ali na Dugem 
otoku. Mi pa bomo vsebino 
kakšne od podarjenih knjig 
predstavili tudi v rubriki Bu-
kvarna Novega tednika.Skupaj s Klubom modrosti
Želimo nove 
knjige
Z vašo pomočjo za Klub modro-
sti zbiramo nove, leposlovne knjige 
domačih in tujih avtorjev, ki so jih 
natisnile naše tiskarne lani ali letos 
in so jih v slovenskem jeziku izdale 
založbe v Sloveniji. Tudi tako želi -
mo oblast spodbuditi k razmisleku, 
da je morda le napočil čas, ko bo 
treba sistematično urediti tudi pri -
hodnost obstoja in razvoja sloven -
ske knjige. Morda s kakšnim evrom 
za slovensko knjigo in slovensko 
besedo? Da ne bomo ozaveščali 
samo enkrat ali dvakrat na leto, ob 
kulturnem prazniku ali ob dnevu 
reformacije, ko se spomnimo Tru -
barja, Dalmatina in drugih tvorcev 
slovenske knjižne besede. In potem 
pozabimo, da ta in z njo povezan 
obstoj slovenske knjige nista bila in 
nista samoumevna.
44 Št. 2, 9. januar 2014 NAŠA TEMA
Odnos, sprt s poklicno etiko?
Ko medicinska sestra izgubi bolnikovo zaupanje
»Sploh ne morem več poklicati v ambulanto, odkar sem 
naletela na tako neprijazen odnos medicinske sestre. Popol-
noma sem šokirana nad tem, da bi morala imeti še enkrat 
stik s človekom, ki se ne drži osnov, ki mu jih nalagajo 
poklicno poslanstvo, morala in deontologija,« pravi 33-letna 
Celjanka Natalija Sakelšek. Kljub temu, da je bila bolna in je 
potrebovala zdravila, do svoje osebne zdravnice v Zdravstve-
nem domu Celje 17. decembra ni prišla. Kot pravi, ne zaradi 
zdravnice, ampak zaradi odnosa medicinske sestre.
Njena zdravnica je bila od-
sotna zaradi porodniškega 
staleža, a jo je nadomeščala 
druga. Sakelškova je v tistem 
času imela tudi zdravstveni 
poseg, ki so ji ga opravili na škim kirurgom, ki je opravil 
poseg. Ko je slišal, da se počuti 
slabo, ji je priporočal oziroma ji 
predpisal zdravila. Sakelškova 
je zato ob klicu v ambulanto 
medicinski sestri to povedala, 
vendar ji je ta odgovorila, da ji 
istih zdravil osebna zdravnica 
ne more predpisati.
Niste nujen primer
»Takrat sem vprašala, če lah-
ko vsaj govorim z zdravnico, a 
mi je dejala, da ne, ker nisem 
nujen primer, saj če bi bila, bi morala priti že ob 7.30. Na pre-
gled bi prišla, zato pa sem po-
klicala prej, res pa je, da živim 
zdravo in vedno poskušam prej 
narediti sama vse za zdravje, preden posežem po tabletah. 
Z zdravnico sem želela govoriti 
tudi zato, ker sem na podlagi 
priporočila hrvaškega zdravnika 
pred časom brez težav v Slove-niji dobila recept in zato, da se 
o svojem zdravstvenem stanju 
z njo posvetujem. Če se tega ni 
dalo urediti, kako se je potem 
lahko prej?« se sprašuje Sakel-
škova. Čudi jo še, da ji je sestra 
na vprašanje, kdaj lahko pride 
k zdravnici, odgovorila, da do 
konca minulega leta nikakor.Raje so tiho
»Če že ona po mojem gla-
su – saj se je slišalo, da sem 
bolna – ni znala presoditi, 
da bi potrebovala vsaj nasvet 
zdravnice, sem pa znala pre-
soditi jaz, da je bila izrazito 
arogantna. Ko sem omenila, 
da bom po vsej verjetnosti 
spremenila osebno zdrav-
nico, mi je zabrusila: ›Kar 
dajte. Vam pripravimo karto-
teko‹. Morda se vse to komu 
ne zdi nič kaj tako hudega, je 
pa sprto z etiko odnosa, ki ji 
je medicinska sestra zaveza-
na,« pravi sogovornica. »Vem, 
da so v zdravstvu tudi ljudje, 
ki delajo s srcem in niso vsi Hrvaškem. Ko je po operaciji 
okrevala doma, je zbolela, ven-
dar slabo počutje ni bilo posle-
dica posega. Zaradi spremljanja 
stanja po operaciji je bila Sake-
lškova večkrat v stiku s hrva-enaki. Ko ljudje naletijo na 
takšen odnos, na kakršnega 
sem naletela jaz, so raje tiho, saj se ne upajo izpostaviti. A 
ker tudi sama opravljam delo, 
kjer sem vsakodnevno v stiku 
s pacienti, si nikoli ne bi sme-
la privoščiti arogance z njimi. Izgubila bi zaupanje ljudi. To 
pa je najhuje. Ravno tega bi se 
morali nekateri, ki imajo prvi 
stik z ljudmi, ki potrebujejo 
pomoč, zavedati. Ali pa tega, 
da je danes na cesti veliko lju-
di, ki bi delali bolj s srcem in 
bili bolj prijazni, a ne morejo 
dobiti dela,« še zaključuje so-
govornica.
SIMONA ŠOLINIČ
Največkrat zaškripa pri 
komunikacijiV celjskem zdravstvenem domu bolnike 
pozivajo, naj spregovorijo
Po odgovore in pojasnila 
smo se seveda odpravili v 
Zdravstveni dom Celje, kjer 
je naša bralka doživela nepri-
jetno izkušnjo z medicinsko 
sestro. Pritožbe v konkretnem 
primeru niso dobili, a poudar-
jajo, da je tovrstno dogajanje, če se je zgodilo, nedopustno. 
Bolnike v tovrstnih primerih 
pozivajo, naj takoj spregovori-
jo in o tem obvestijo pristojne 
v zdravstvenem domu.
Strokovni vodja celjskega 
zdravstvenega doma Milan 
Rajtmajer pravi, da se lahko 
bolniki nad neprimernim od-
nosom in delom medicinskih 
sester ali ob kakršnihkoli drugih 
neprijetnih dogodkih že znotraj 
javnega zavoda pritožijo na več 
naslovov. Prvi je zdravnik, lahko 
pa tudi predstojnik delovne eno-
te ali vodja programa, nekateri 
svojo pritožbo posredujejo ne-
posredno upravi javnega zavo-
da. Priznava, da pritožbe so, pri čemer si v zdravstvenem domu 
pred njimi ne zatiskajo oči, 
temveč vsako posebej rešujejo. 
O izkušnji naše bralke niso bili 
obveščeni, zato tudi niso mogli 
ukrepati. Kar opisuje, se sicer ni-
kakor ne bi smelo zgoditi. »Ker 
je prehlad trajal dlje časa, je šlo 
očitno za nek akutni problem, ki 
bi ga morala medicinska sestra 
rešiti tako, da bi ji dala ustrezna navodila za ravnanje do pregle-
da pri zdravniku in ji povedala Medicinske sestre so pogosto preobre-
menjene, kar lahko 
med drugim vodi 
tudi v neprimeren 
odnos do bolnika. 
Na vprašanje, ali 
bi bilo mogoče tudi 
organizacijsko 
poskrbeti za manj 
napetosti, Milan 
Rajtmajer odgovar-
ja: »Zdravniki po-rabimo približno 25 
ali 30 odstotkov delovnega časa za admini-strativna opravila, medicinske sestre pa celo do 60 odstotkov. Pomembno razbremenitev in povečanje časa, namenjenega neposredno ukvarjanju z bolnikom, so v ambulante dru-žinske medicine prinesle referenčne ambu-lante. Dodatno smo dobili še diplomirano medicinsko sestro, ki del bremena prevzame nase. Naša želja seveda je, da bi vsaka am-bulanta družinske medicine v državi postala tudi referenčna ambulanta. Tako bi bilo delo 
lažje, kakovostnejše in tudi komunikacija bi 
se zagotovo izboljšala.«»Zdravstveni 
delavci moramo 
bolnike obveščati 
o tem, kdaj bodo 
prišli na vrsto, 
zakaj je prišlo do zamud, kako resno 
je njihovo stanje. 
Bolniki po drugi 
strani ne morejo 
zahtevati takoj-šnje obravnave, 
saj je ta odvisna 
od nujnosti stanja. Bolniki seveda imajo 
pravice, a imajo tudi dolžnosti. Morajo se 
na primer pozanimati, kako bi si lahko sami pomagali, kaj so do zdaj že naredili 
za izboljšanje svojega stanja in kakšne so 
možnosti, da pridejo do zdravnika. Sama 
ne zagovarjam nobene strani, saj sta za dobro komunikacijo vedno potrebna dva,« pravi Vladka Vovk.
datum in uro pregleda. Sicer go-
vorim hipotetično, ampak verje-
tno bi morala bolnici s takšnimi 
težavami pregled omogočiti še 
isti dan,« pravi Rajtmajer.
Pritožbe je treba 
reševati sproti
Ob tem razlaga, da se kar 
90 odstotkov vseh pritožb, ki 
jih prejmejo v zdravstvenem 
domu, nanaša prav na komu-
nikacijo, ob čemer poudarja, 
da je treba tovrstne primere 
reševati sproti, zato bolnikom 
svetuje, naj ukrepajo takoj. 
»Takšne stvari se najlažje rešijo 
takoj. Čez čas namreč primeri 
dobijo še kakšne dodatne zgod-
be oziroma konotacijo,« razlaga 
in dodaja, da tovrstne pritožbe praviloma uspejo rešiti znotraj hiše. V zdravstvenem domu si-
cer izredno veliko pozornosti 
namenjajo prav komunikaciji. 
Osebje redno izobražujejo, 
med drugim tudi o tem, kako 
ravnati z bolniki, ki v čakalnico 
na primer vstopijo pod vplivom 
alkohola ali so agresivni. »Pou-
čujemo jih tudi, da kakršnakoli 
vprašanja ali težave rešujejo v sprejemnem prostoru ali v am-
bulanti in nikoli v čakalnici, 
pred ostalimi ljudmi. Dogajalo se je namreč, da je sestra bol-
nika pred vsemi vprašala, kaj 
je narobe z njim. To je nedo-
pustno in na to smo zelo po-
zorni,« pravi Rajtmajer.Razumevanje obeh 
strani
Vodja zdravstvenovzgojnega 
centra celjskega zdravstvenega 
doma, magistrica zdravstvene 
nege Vladka Vovk, opaža, da 
v zdravstvu pogosto prihaja do 
slabe medosebne komunikaci-
je na obeh straneh. Izpostavlja, 
da se medicinske sestre že med 
šolanjem podrobno seznanijo 
s svojim kodeksom, ki med drugim opredeljuje odnos do 
bolnikov. »Od ostalih poklicev 
se razlikujemo, ker se moramo 
znati vživeti v bolnika. Razumeti 
moramo, kaj bolnik doživlja, ko 
nas pokliče ali ko pride k nam. 
Ko je človek bolan, je namreč 
izredno občutljiv in čustven, če-
tudi gre za prehlad, vročino ali 
otisk na nogi,« pravi. Dodaja pa, 
da se morajo tudi bolniki zave-dati, da odločitev o tem, kdo bo 
prej oskrbljen, vedno sprejme 
zdravstveni delavec, glede na 
stopnjo nujnosti. Ta postopek se 
imenuje triaža. Tako ni nujno, 
da bo vedno prvi na vrsti tisti, 
ki je bil prvi v čakalnici, včasih je treba na obravnavo nekoliko 
počakati, tudi če je bolnik naro-
čen na pregled.
Neprestano učenje
»Če je bilo v primeru, ki ga 
opisuje vaša bralka, resnično 
tako, ni dvoma o tem, da je 
pešala komunikacija pri zdra-
vstvenem osebju. Pri tem mo-
ramo še veliko narediti. Veliko 
zapletov se namreč zgodi prav 
zaradi neprimerne komunika-
cije,« pravi Vovkova, bo jutri, v 
petek, prevzela funkcijo vodje programa zdravstvene nege v 
celjskem zdravstvenem domu. 
Komunikaciji bo namenjala 
posebno pozornost, med dru-
gim napoveduje tako imenova-
ne »supervizijske« delavnice. 
Na njih se bodo zaposleni v 
zdravstvenem domu pogovar-
jali o primerih, s katerimi se 
soočajo, in iskali rešitve, kako bi se lahko primerneje odzva-li. »Iz naših napak se lahko vsi 
skupaj nekaj naučimo,« še po-
udarja Vladka Vovk.
ANJA DEUČMAN
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Naši sogovorniki pravijo, da se zaposleni v zdravstvu vedno bolj zavedajo pomena primerne komunikacije z bolniki, bo pa treba temu področju v prihodnje posvečati še več pozornosti.
Vladka Vovk (foto: arhiv NT, GrupA)
Milan Rajtmajer
Pritožb, ki se ne nanašajo na komunikacijo zdravstvenega 
osebja z bolniki, temveč je njihov vzrok na drugih področjih 
dela, kot je na primer strokovnost, je v celjskem zdravstve-nem domu približno 10 odstotkov. Te primere po besedah 
Milana Rajtmajerja delno rešujejo v zdravstvenem domu, 
tudi z internim nadzorom, pri največ deset primerih na leto se v obravnavo vključi tudi zastopnica bolnikovih pravic.
45 Št. 2, 9. januar 2014 NAŠA TEMA
Med pripravo ankete smo popolnoma po naključju o iz-
kušnji s prijaznostjo medicinskih sester v zdravstvenem 
domovih vprašali tudi mimoidočo, ki nam je zaupala, da je 
zaposlena ravno kot medicinska sestra, a v bolnišnici.
V celjski bolnišnici vsa-
ko leto opravijo anketo za-
dovoljstva bolnikov. Kot je 
pokazala zadnja, je odnos 
medicinskih sester do bol-
nika kot nezadovoljiv oce-
nilo le 0,4 odstotka vpraša-
nih. Medosebne odnose med 
medicinskimi sestrami je 
kot neprimerne ocenilo 0,3 
odstotka anketiranih.Zanimalo nas je tudi, 
kakšne izkušnje imajo s pritožbami glede odnosa 
medicinskih sester v najve-
čji zdravstveni ustanovi na 
Celjskem, Splošni bolnišnici 
Celje. Večino jih rešujejo že 
v ožjem kolektivu, znotraj 
posameznih oddelkov.
Hilda MazeNajbolj pereča 
parkiranje in dolgo čakanje
reči, da se med pritožbami 
le redke nanašajo na komu-
nikacijo medicinskih sester 
ali zdravnikov,« pravi naša 
sogovornica in razlaga, da se 
ljudje najpogosteje pritožuje-
jo zaradi problematike par-
kiranja pri bolnišnici. Precej 
pritožb je tudi zaradi dolgega 
čakanja, posebej v primerih, 
ko so bolniki naročeni. Da ob-
časno zaradi nepredvidljivih 
nujnih dogodkov prihaja do 
zamud, bi bolniki po besedah 
Hilde Maze morali razumeti, 
priznava pa, da je za določene 
zamude kdaj morda kriva tudi 
slaba organizacija dela v bol-
nišnici. »Če določena ambu-
lanta na primer začne delati 
malo kasneje, kot bi morala, 
seveda nastane gneča. Tako 
so nervozni tako bolniki kot 
zaposleni in hitro lahko pride 
do kakšne hude krvi, ampak 
vedno znova poudarjam, da 
je treba zadeve reševati s pri-
jaznostjo. Lahko se bolnik še 
tako jezi, ampak če bo me-
dicinska sestra izbrala pravi 
ton glasu in bo prijazna, ver-
jemite, tudi on ne bo dolgo neprijazen. To je preverjen 
recept.«Moraš najti nasmeh
Ni se želela javno izpostaviti, 
je pa povedala, da je med medi-
cinskimi sestrami v bolnišnici 
in zdravstvenem domu velika 
razlika, nam je razložila, še po-
sebej, ko govorimo o njihovem odnosu. »Vsak mlad človek, ki 
bo svojo kariero nadaljeval v 
tem poklicu, si praviloma želi 
delati v bolnišnici. Ker ima tam 
boljše in več stikov z bolnikom, 
v zdravstvenem domu pa je 
delo medicinske sestre preveč 
›papirnato‹. Ukvarja se z recepti, 
s kartotekami, opravi preveze, to pa je skorajda že vse,« nam je pojasnila.
Potrebujejo več 
informacij
Omenila je še, da se bolniki 
vedno pogosteje sami poučijo 
o svojem bolezenskem stanju, 
pri čemer ni nujno, da so te 
informacije prave, zato tudi od 
medicinskega osebja posledično 
želijo vedno več podatkov. Je pa 
tudi tako, dodaja, da bi vsak rad 
bil takoj na vrsti, so tudi takšni, 
ki izkoriščajo poznanstva. To vse vpliva na medicinsko sestro. 
»Vsak ima seveda kdaj slab dan, 
a vsak zdravstveni delavec mora 
vedeti, da ima na drugi strani 
bolnika. Ne glede na to, ali se z 
njim pogovarja po telefonu ali 
v živo, mora znati komunicirati 
na pravilen način. Bolnik ni kriv, 
če ima delavec slab dan.« Doda-
ja še, da pogosto na zaposlene 
vpliva sistem dela. Vsaka medi-
cinska sestra ima nadrejenega 
vodjo tima, na drugi strani pa 
še zdravnika in mora upoštevati 
navodila. »Res pa je, da ko stopiš 
pred bolnika, moraš to, kar je 
v ozadju, pozabiti in najti na-
smeh. Lepa beseda vedno lepo mesto najde,« še doda.
Kadar so bolnikom kratene pravice, lahko posvet 
in pomoč poiščejo pri zastopniku bolnikovih pravic, 
ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje in ki 
lahko posameznika po pooblastilu celo zastopa pri 
uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravi-
cah. Na Celjskem sta dve zastopnici, ki imata prostore v Ipavčevi ulici v Celju.
Svoje izkušnje je z nami 
delila Olga Petrak. Nalo-
ge zastopnice bolnikovih 
pravic opravlja dobrega 
pol leta in kot nam je po-
vedala, se s pritožbo glede 
odnosa medicinske sestre 
do bolnika še ni srečala. Prav nasprotno. »Zadnje 
čase pogosto slišim pohva-
le glede vseh, vključenih v 
zdravstveni sistem. Da je zdravstveno osebje prija-
zno in so postopki dobro organizirani in izpeljani z 
občutkom.«
Prvi korak 
razgovor
Petrakova pravi: »Naša 
naloga je, da v spornih za-
devah zastopamo bolnike, 
kar pomeni, da pripravimo 
pritožbo in smo z njimi na 
obravnavi. In tam se zadeve 
razčistijo. Obe strani imata 
možnost pojasnila. Je pa to 
skrajna situacija,« razlaga 
in dodaja, da Zakon o pa-
cientovih pravicah nalaga 
zastopnikom, da bolnike 
seznanijo z vsemi možnost-
mi nadaljnjega reševanja za-
dev. Kot pravi, je prvi korak 
pogovor z osebo, s katero je 
nastal spor. Vsi zdravstveni 
delavci imajo sicer nadre-jene odgovorne osebe, na 
katere lahko bolnik naslovi 
pritožbo, se z njo pogovori 
in če ni zadovoljen, poda 
pritožbo na zapisnik. Pe-trakova še pojasni, da so 
zdravstveni zavodi zasto-
pnikom bolnikovih pravic 
dolžni posredovati zapisni-
ke o rešitvi vsake pritožbe, kar tudi počno.
ADNajpogosteje ljudje, ki 
poiščejo nasvet zastopni-
ce Olge Petrak, sprašujejo 
o postopku menjave oseb-
nega zdravnika, prijavah 
na preglede in preiskave, 
dostopu do izvidov, mo-
žnostih prevoza, vpogledu 
v kartoteke in njihovem 
prenosu, čakalnih sezna-
mih, doplačilih oziroma 
plačilih za storitve, varo-
vanju osebnih podatkov, 
pravicah do lajšanja tr-
pljenja, pridobitvi druge-
ga mnenja. Največ se jih 
sicer v pisarni zglasi za-
radi zavrnjenega podalj-
šanja bolniške.»Medicinska sestra spoštuje temeljne človekove vrednote, kar ji omogoča, da svoje poklicno 
poslanstvo uspešno opravlja. Sledi naj moralnemu nauku, da ne stori drugemu tega, kar ne želi, da bi drugi storili njej.«Iz besedila Podoba medicinske sestre v Kodeksu etike 
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije:
»Medicinska sestra predstavlja svojo poklicno skupino najprej s samopodobo, katere del 
je strokovna podoba. Primeren videz, obnašanje in vedenje so temelji njene suverenosti, 
znak samozavedanja in predstavljajo odnos do poklica, do drugih ljudi, do položaja in do 
institucije. Medicinska sestra se mora zavedati, da vsako njeno neustrezno, lahkomiselno, 
nečastno in ponižujoče dejanje prizadene ne samo paciente, temveč tudi druge pripadnike 
poklicne skupine.«
»Osebnostno podobo medicinske sestre sestavljajo njene temeljne človeške lastnosti, 
kot so človekoljubnost, dobrohotnost, optimizem, spoštljivost, strpnost in druge.«
»Človek, zdrav ali bolan (pacient, varovanec, uporabnik, klient …) je osrednji 
namen njenega delovanja, enkraten in neponovljiv v času in prostoru in zato najvišja 
vrednota vrednostnega sistema medicinske sestre. Skozi njeno delovanje je zaznati celostno skrb za posameznika, ki je pred njenim lastnim interesom.«
ANKETA
V celjski bolnišnici je zapo-
slenih 750 medicinskih sester in kot pravi pomočnica direk-torja mag. Hilda Maze , ki bdi 
nad njimi, se med njimi gotovo 
najde katera z neprimernim odnosom do bolnikov. Nad-
rejene na težave v komunika-
ciji določene sestre praviloma 
opozorijo že ostali zaposleni, 
večinoma pa takšne primere 
rešujejo glavne medicinske se-
stre na oddelkih ali predstojni-
ki oddelkov. Na določene pri-
mere opozorijo tudi Mazejevo, 
ki zaplete rešuje predvsem z 
osebnimi razgovori z vplete-
nimi v določen nesporazum, 
če je mogoče, tudi z bolnikom, 
ki je bil deležen neprimernega 
odnosa.
Pogostejše ostale 
pritožbe
»Iz knjig pohval in pritožb, 
ki jih imamo na vsakem od-
delku, je razvidno, da je 
približno polovica pohval in 
polovica pritožb. Največ za-
pisov je sicer v urgentnem 
centru, kjer je tudi največja 
frekvenca bolnikov, a moram Mazejeva še dodaja, da v 
bolnišnici vsako leto pripra-
vijo tudi izobraževanje na 
temo komunikacije in med-
osebnih odnosov, kjer osve-
tlijo tako komunikacijo med 
zaposlenim in bolnikom kot 
komunikacijo in odnose med 
zaposlenimi. Če odnosi med 
zaposlenimi niso takšni, kot 
bi morali biti, lahko namreč 
tudi vodijo do neprimernega odnosa do bolnikov.
ADVečinoma dobre izkušnje
Ivi Rahne, Ljubljana: »Do 
zdaj sem imela z medicinski-
mi sestrami v zdravstvenih 
domovih vedno pozitivne 
izkušnje. Tudi v celjskem, 
ravno zato pridem sem iz 
Ljubljane. Z njihovim delom 
in odnosom sem zadovolj-
na. Sicer moj osebni zdrav-
nik ne naroča bolnikov, zato pridem vedno takoj na vrsto 
in za pregled ne kličem prej. 
Včasih pa sicer kakšne stvari 
uredim po telefonu ali kar po 
elektronski pošti.«
Marija Muzelj, Vojnik:  
»Medicinska sestra pri mojem 
osebnem zdravniku je prija-
zna. Tudi ko pokličem, nikoli 
ni težav. Ravno zdaj sem na 
poti v zdravstveni dom, kamor 
grem po recept. No, včasih ima 
sicer kakšen slab dan in se v 
odnosu to pozna. A si mislim, 
da smo pač različni. Eni prene-
sejo določene stvari tako, drugi 
drugače. Tudi po telefonu sem 
vedno uspela govoriti z njim. 
Nikoli mi ni rekla, da z njim ne 
morem govoriti. Če pa je bilo 
kaj nujnega, sem morala tako ali tako na pregled.«Ana Tavčar, Dol pri Hra-
stniku: » Nimam slabih izku-
šenj z medicinskimi sestrami, 
čeprav je res, da se oglašajo 
bolj redko, ko kličem v am-
bulanto. Takrat se mi zdi, da moraš imeti res srečo, da se kdo oglasi. Če pa jih dobim, 
mi vedno ustrežejo. Na srečo 
še nimam takšnih zdravstve-
nih težav, da bi velikokrat 
potrebovala zdravila.«
Foto: SHERPABlaženka Pahor, Pivka:  
»Moram reči, da imam z me-
dicinskimi sestrami, še bolj pa 
z medicinskimi tehniki, dobre 
izkušnje, ampak predvsem v 
bolnišnici. Imam pa slabše iz-
kušnje z zdravniki. Žal je tako, 
da imaš včasih v zdravstvu občutek, da si samo števil-
ka. Pogrešam večjo odprtost, 
zdravniki se pogosto izogibajo 
odgovorom na vprašanja, se-
stre pa nimajo pristojnosti, da 
bi povedale tisto, kar nas zani-
ma. Kadarkoli pa pokličem v 
ambulanto, se lahko pogovo-
rim tudi z zdravnikom.«Kdaj do 
zastopnika bolnikovih pravic?

46 Št. 2, 9. januar 2014
Os ga je ubila (14)PODLISTKA
ZGODBE IZ KAMRERubriko pripravlja 
Osrednja knjižnica Celje.kamr a
www.kamra.si
1
2
3www.zac.si
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK80 let operete v Žalcu (2)
Hmeljska princesa
Podjetnik Ivan Čater je imel na Spodnji Hudinji pri Celju 
parno žago. Usodnega dne v zgodnji jeseni leta 1929 sta na 
krožni žagi delala dva delavca, Jože Riček in Jože Flis.
Starejši delavec Flis je za nekaj časa zapustil delovno mesto 
in pustil dvajsetletnega delavca Jožeta Rička samega. Riček je 
ustavil žago ter odšel v spodnji prostor, da bi odstranil žaganje. 
Flis je zaslišal močan hrup in odšel pogledat, od kod prihaja. 
Zagledal je grozljiv prizor. Mladega delavca je zagrabila tran -
smisijska os, mu stisnila prsni koš ter ga vrtela okoli svoje osi. 
Na njegov klic je pritekel brusač Rajko Mastnak, ki je odhitel k strojniku, da je ustavil obrat. Jože Riček je bil prepeljan v 
celjsko bolnišnico, kjer je za posledicami hudih ran umrl. 
Preiskava je pokazala, da transmisijska os ni bila ustrezno 
zavarovana. Po natančnih pregledih žage je bilo ugotovljeno, da je bila žaga do neke mere zavarovana, vendar ne v celo -
ti in po predpisih. Ponesrečeni mladenič tudi ni upošteval 
navodil, da ne sme sam v strojnico. Lastnik Ivan Čater je bil 
spoznan za krivega, da je na svoji žagi na Spodnji Hudinji 
opustil zavarovanje transmisijske osi ter tako povzročil smrt 
iz malomarnosti. Obsojen je bil na 14 dni zapora za dobo dveh 
let ter na povračilo stroškov kazenskega postopka.
SI_ZAC/0609, Okrožno sodišče Celje, AŠ 113,  Kzp 162/30
Sodba, izrečena Ivanu Čatru zaradi nezadostnega zavarovanja delovnega mesta na žagi
Glavna pevca in igralca ter del operetnega zbora operete Hmeljska princesa iz leta 2005strežnica; lakaj; pismonoša; 
gostje; strežniki.
Vsebina: Darinko oblegajo 
snubci, židovski prekupče -
Jaka Slokan je v Celjskem tedniku 25. februarja 1966 
navajal še kritiko časopisa Slovenija: »›Listnica uredništva‹ 
pojasnjuje nekemu kritiku takole: ›Hvala lepa za poslano 
brošuro in lepak (tekst Hmeljske princese in reklamni 
lepak). Vaše ocene pa ne moremo priobčiti, ker bi si z njo 
gotovo nakopali tiskovno tožbo. Ocena in brošura nam 
sicer jasno pričata, da je Hmeljska princesa diletantsko 
zmašilo, kakor ga še menda nismo doživeli v Sloveniji, vsaj javno ne, vendar mislimo, da so Vaši napadi na uči -
teljstvo presplošni in zato vsaj za večino učiteljstva kri -
vični. Prepričani smo namreč, da tudi učiteljstvo odklanja 
take ›umotvore‹. Veselilo pa bi nas, če bi napisali mnogo krajšo oceno brez splošnih izpadov.«valci s hmeljem. A Darinka 
je svoje srce že obljubila Branku. Darinkin stric Ko -
man hoče pomagati Branku 
Ivan Čater, lastnik parne žage
Čatrova žaga na Hudinji, kasnejši Lik SavinjaVelik uspeh je Radovan 
Gobec dosegel z opereto 
Hmeljska princesa, ki jo je 
napisal leta 1930, najprej za 
spremljavo s klavirjem, ka-
sneje pa je dodal še orkester. 
V opereti je kritično sprego -
voril o izkoriščanju kmeč-
kega človeka. Premierno 
je bila izvedena 7. oktobra 
1933 v Roblekovi dvorani v 
Žalcu. Pod režijo se je zopet 
podpisal Rado Štokelj, ki je uspešno vodil žalske pevce in igralce.
Osebe, ki nastopajo: Pavel 
Koman, graščinski upravi -
telj (bariton); Otilija, njego -
va žena; Danica, njuna hči; 
Darinka, njuna nečakinja 
(sopran); Branko Mirnik, 
graščinski vzgojitelj (tenor); 
vila Zora, operna pevka; 
Izak, hmeljarski trgovec 
(bariton); Khon, hmeljarski 
trgovec (bariton); Salobir, 
hmeljarski trgovec (bariton); 
Grgra, novinar (bariton); Šu -
šlja, novinar (bariton); po-in pošlje lažno brzojavko. V 
njej je napisano, da je cena 
hmelja močno padla. Židov 
Darinka brez premoženja ne zanima in jadrno odidejo. 
Darinka in Branko se veselo 
objameta.
Kako so bile porazdeljene 
vloge v opereti, kaže opere-
tni list iz leta 1933.
Hmeljska princesa je v 30. 
letih 20. stoletja doživela pri-
bližno 20 ponovitev. Z njo so 
Žalčani gostovali tudi v Na -
rodnem domu v Celju in na Studencih v Mariboru.
Novejše 
uprizoritve
Hmeljsko princeso so po 
ustnih virih uspešno upri -
zarjali tudi po drugi svetovni 
vojni, med igralci so bili Jože 
Aubreht, Nanika Pipan, Jože 
Zagode, Franjo Audič, Hilda 
Matelič, Janko Klinc.
Ob 20-letnici žalskega hra -
ma kulture, Doma II. sloven -
skega tabora, je v organiza-ciji Zavoda za kulturo, šport 
in turizem Žalec znova zaži -
vela v novi preobleki opereta 
Hmeljska princesa. Premiera 
je bila 4. decembra 2005 v 
Domu II. slovenskega tabo-
ra v Žalcu. K sodelovanju so 
povabili mnogo Žalčanov, 
ki so že sodelovali pri ope -
retah. Posebej za to opereto 
so oblikovali operetni orke-
ster, ki je bil sestavljen iz 26 
glasbenikov iz vse Spodnje 
Savinjske doline. Dirigent 
je bil Franci Rizmal, režiser 
Miha Alujevič, scenografinja 
in kostumografinja je bila 
Ivona Stanić, korepetitorka 
Irena Kralj, koreografinja pa 
Ana Vovk Pezdir. Prav tako je 
bil za to priložnost oblikovan 
zbor 28 pevk in pevcev, ki ga 
je vodil Matjaž Kač.
KARMEN JEZERNIK
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE46
Nagradna križanka
Geslo križanke, objavljene v prejšnjem TV-Oknu, je bilo: Volk z Wall 
streeta. Nagrajenci so: Darko Markič, Kanal, Valter Jager, Dobje pri Pla -
nini in Ljubica Klančar, Škofja Loka. Nagrado bodo prejeli po pošti.
Geslo, ki je rešitev nagradne križanke, pošljite na Novi tednik, Prešer -
nova 19, 3000 Celje, do torka, 14 januarja. Med pravilnimi rešitvami 
bomo izžrebali tri prejemnike majice Novega tednika in Radia Celje.
47 Št. 2, 9. januar 2014 PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu 
z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke 
v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 
vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih 
avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, 
morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim ime-
nom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero 
lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo pod -
pišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder 
je doma. UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Amortizirana baza
Sem zadnjič poslušal raz-
pravo šentjurskega župana 
Diacija, ki je razlagal razvojne 
prostorske načrte svoje obči-
ne. Najbolj me je šokiral, ko je 
govoril o podjetju, v katerem 
sem zaposlen. Rekel je, da se 
bo tovarna asfalta na Planini 
v desetih letih amortizirala, 
potem bi jo pa ukinil. Ker 
sem srečen, da imam službo 
in dobre ter redne dohodke, 
sem začel razmišljati, kaj se 
bo z menoj čez deset let, ko 
bom v letih, v katerih si težko 
zaposljiv, zgodilo, če bi svojo 
idejo uresničil. Moram pove -
dati, da ima župan akademski 
naslov iz ekonomskih znano-
sti, pa takšne trosi naokoli. 
Celo jaz vem, da se v tovarni 
amortizirajo določeni stroji, ki 
jih skrben gospodar zamenja 
in posodobi. Začel sem tudi 
razmišljati, ali so tovarne v 
Šentjurju, ki so šle v franže, 
stotnije delavcev pa na cesto, 
v resnici propadle zaradi sla-
bega vodenja ali so se šentjur -
ski politiki, ki trenutno vodijo 
občinsko politiko, odločili, da 
jih likvidirajo, ker so amorti -
zirane, saj so bile vse starejše 
kot deset let.
Volivce pozivam, da naj le -
tos na lokalnih volitvah dobro 
premislijo, kdo in kako bo v 
prihodnje vodil Občino Šen -
tjur, da se take anomalije ne 
bi ponavljale.
IGOR ŽIBRET,
Planina
Resnica o mostu –  
epilog
Po treh letih in pol laži, ža -
litev, blatenja, podcenjevanja 
s strani nekaterih posamezni-kov Turističnega društva Bra -
slovče, predvsem pa župana 
Občine Braslovče Branimirja Strojanška so most vzdihljajev 
odstranili.
Most je bil gradbeni objekt, 
za katerega bi morali imeti gradbeno dovoljenje. Posta -
vljen pa je bil na mojo zemljo brez vprašanja. Most sem na -
šel 13. julija 2010. Po poizve -
dovanju, kdo ga je postavil, 
me je po nekaj dneh obiskal 
takrat podpredsednik in zdaj predsednik Turističnega dru-
štva Braslovče Branko Ribizel. 
Dejal mi je, da se bomo pogo -
vorili in poravnali. A žal od 
tega ni bilo nič. Stvar je vzel v 
roke član upravnega odbora 
turističnega društva, sedanji 
župan Občine Braslovče Bra-
nimir Strojanšek. Po nalogu 
inšpektorata Celje in sodišča 
Žalec bi morali most odstraniti 
v 15 dneh. Sledile so pritožbe 
na višje sodišče Celje, dvakrat 
na inšpektorat Ljubljana, nato 
pa tožba na upravno sodišče 
Celje. Vse postopke je vodil 
župan Občine Braslovče, a so 
bili vsi zavrnjeni. Vsi postop -
ki in pritožbe so bili plačani 
z denarjem Občine Braslov -
če. Še pred tožbo na sodišču 
Žalec sem dal pobudo, da bi 
se pogovorili. Župan Strojan-
šek je to zavrnil in dejal, da 
naj gre stvar do kraja – torej 
na sodišče. Že lansko leto 
je odvetnica, ki zastopa Ob -
čino Braslovče, dala nalog, 
naj most odstranijo. Župan 
Strojanšek me je vabil, da bi 
sodeloval pri odstranitvi mo -
stu, ker bodo snemali in bo 
tam tudi novinar. Seveda sem 
udeležbo zavrnil, saj tudi pri 
postavitvi mostu nisem bil 
prisoten. A od tega zopet ni 
bilo nič. Po dveh izgubah na 
sodiščih in inšpektoratu si je 
župan izmislil, da most ne sto -
ji na moji parceli 95/88, am -
pak na sosednji parceli 95/87. 
Po telefonu pa mi je govoril, 
da most stoji tudi na parceli 
95/97. Tako je po njegovem 
most dolg 40 do 50 m, če stoji na treh parcelah. V resnici pa 
je bil dolg 12 metrov. Vse te 
lažne podatke je posredoval 
svoji odvetnici, ona pa jih je 
posredovala sodišču. Čudim 
se, kako je lahko tako ugle -
dna odvetnica nasedla tem 
lažem, ne da bi prej preverila, 
kakšna je resnica. Takoj ko 
sem izvedel za to laž, mi je 
lastnica parcele 95/87, na ka -
teri naj bi stal most, dala pisno 
izjavo, da na njeni parceli ni 
nobenega mostu. Tudi meja 
med mojo in njeno parcelo je 
dobro označena s šestimi mej-
niki na slabih 100 m dolžine 
gozda. To izjavo sem predložil 
sodišču. Bil sem dogovorjen z 
direktorjem občinske uprave 
Milanom Šoštaričem, da mu 
pokažem mejo in mejnike, da 
vidi, kje most dejansko stoji, 
vendar je ta ogled prepovedal župan.
Danes, po treh letih in pol 
bitke z Občino Braslovče, je 
dobila zadeva svoj epilog – 
most je odstranjen, čemur gre 
zagotovo zahvala medijem, ki 
so o tem poročali.
 IVAN PEČOVNIK,
Braslovče
Rešeni trojke
Dvanajsti december je bil 
za Slovenijo dan D, ko smo izvedeli, da se lahko sami 
izkopljemo iz krize in nas ne 
bo reševala trojka iz Bruslja. 
Vlada in tisti, ki so bili ali so še pri koritu, niso skrivali za -
dovoljstva, da nam je uspelo 
preprečiti, da bi nam tujci 
solili pamet in bomo lahko še 
naprej svobodno gospodarili 
po svoje. Premierka je očitno 
prepričala gospode v Bruslju, 
da smo Slovenci nekaj poseb-
nega, da pri nas lahko tudi 
lisice varujejo kokoši in da 
zmoremo sami postoriti, kar 
je potrebno.
Seveda so ji naročili, kaj 
moramo pri nas spremeniti, 
popraviti in uvesti, če hočemo 
uspeti. Če jih bo ubogala in če 
ji bo to tudi uspelo, bomo pa še videli.
Vsaka vlada si želi, da bi bili 
njeni državljani zadovoljni z 
njenim vodenjem države. Če 
je denarja dovolj, se to da iz -
vesti, če denarja primanjkuje, si ga je pa najlažje izposoditi v tujini. Doslej so se vse naše vlade že zadolžile v tujini za okrog 27 milijard evrov. Tisti, 
ki so ta denar nepremišlje -no zapravljali, pa najbrž ne 
bodo nikoli odgovarjali za to 
početje. Vsak državljan Slo -
venije je doslej že dolžan za 
vsaj 13 tisoč evrov in ta dolg 
bomo morali odplačevati vsi 
še desetletja. Samo za obresti 
plačujemo letno že približno 
milijardo. Kako nujno bi ta 
denar potrebovali za kaj ko -
ristnejšega.
Ljudje se sprašujejo, kako 
to, da je pri nas kriza hujša kot 
v drugih državah. Žal tudi pri 
nas velja pravilo, da imamo 
državljani pač takšno državo, 
kot si jo zaslužimo, saj vsako -
kratne stranke in posledično 
posredno tudi vlado izvolimo sami na svobodnih, tajnih in demokratičnih volitvah. Tudi 
tisti, ki ne hodijo na volitve, 
so enako krivi, da imamo ta -
kšno vlado, kot jo imamo, in 
je nimajo pravice kritizirati, saj so odločanje o tem, kdo 
bo vodil našo državo, prepu -
stili tistim, ki so šli volit. Pa bo 
kdo rekel, češ koga naj voli, če 
so pa vsi enaki lumpi. No, to 
najbrž ni čisto res, je pa res, 
da le kakšna tretjina volivcev 
dobro ve, kateri stranki bi bilo 
pametno zaupati vodenje dr -
žave. Ostali volivci volijo po 
nekih simpatijah in reklamah 
iz medijev. Izkazalo se je, da je 
to varljivo. Na zadnjih volitvah 
smo dobili dve novi stranki, ki 
se tudi nista najbolje izkazali, 
in tudi na naslednjih bo še ka -
kšna nova.
Kako se torej na volitvah 
prav odločiti? Tisti, ki niste preveč vešči v politiki in ne poznate dobro programov 
strank, je najbolje, da povpra-
šate za nasvet nekoga, ki ga 
osebno dobro poznate, da je 
pošten, pravičen in razumen.
Če bomo v prihodnje vsi 
bolj resno jemali volitve, se ne 
bi smele ponoviti dosedanje 
napake pri vodenju države.
MIRKO RUTAR,
Celje
Pohvale
Srečanje 
upokojencev
Kot že leto prej se je tudi le -
tos DU Ostrožno odločilo or -
ganizirati božično-novoletno 
srečanje članov. To se je zgodi -
lo na vetroven in deževen dan 
brez snega – 20. december 2013. Ob 17. uri je v prostorih 
gasilskega doma Ostrožno 
zadonela pesem Milana Ver -
botna s prijatelji. Zbirati so se 
začeli prvi obiskovalci in pri -
čarali praznično vzdušje. Ob 
lepo okrašenih mizah in dvo -
rani je bil program s pozdra -
vom predsednika, z večerjo, 
obiskom dedka Mraza z darili, 
družabnimi igrami. Na veliko 
presenečenje vseh je prišel 
tudi pismonoša Milan (Vinko 
Šimek). Po prejetih pismih in 
poslanicah nekaterih članov 
našega društva je bilo vzdušje 
nepopisno.
Kot ena starejših krajanov 
čutim dolžnost, da vsem orga-
nizatorjem čestitam, in upam, 
da se bom lahko še večkrat 
udeležila ekskurzij in drugih 
srečanj. Ostale člane pa pozi-
vamo, da se nam pridružijo 
in uživajo v druženju z nami. 
Res je lepo. Vsem članom in 
ostalim krajanom želim sreč-no 2014.
Upokojenka Marija
Hvala, profesorji 
Glasbene šole Celje
Prisrčno, igrivo, odlično ste 
nam četrtek, 5. decembra, pri -
redili koncert s pestrimi izbo-
rom glasbe v dvorani Glasbe -
ne šole Celje. Vsak vaš nastop 
je bil izviren, z osebno noto 
umetniškega navdiha.
Pester program in vrhunska 
izvedba profesorjev v dvorani Glasbene šole sta naju očara -
la. To je program, ki bi ga v 
bodoče kazalo predstaviti v najlepši celjski dvorani, v Narodnem domu, da bi vas 
slišalo več udeležencev. Mo -
goče tudi starši vaših učencev 
in dijakov, da se sami prepri -
čajo, zakaj njihovi otroci radi in tako množično prihajajo v vašo odlično šolo.
Da starši radi prihajajo na 
koncerte, ki jih pripravite s 
svojimi učenci, se je pokazalo 
tudi v ponedeljek, 2. decem -
bra, v nabito polni dvorani 
Narodnega doma, ko so se z 
bučnim aplavzom zahvaljeva-
li ob vsaki izvedeni skladbi in 
nastopu. Nastopili so najmlaj -
ši, a veliki po kvaliteti izvedbe, 
in to je uspeh vas profesorjev, ki znate in hočete mlade nav -
dušiti, da tudi oni igrajo in po -
jejo profesionalno in s srcem. 
V ponedeljek, 9. decembra, pa nas je navdušil še petde-setčlanski mladinski pihalni orkester z odlično izvedbo in 
izborom skladb. Čestitava za 
odlične nastope učencev, ko 
Celju ponudite najboljše.
Z veseljem sva pričakala še 
mladinski godalni orkester v 
ponedeljek, 16. decembra, v 
Narodnem domu, in mali pi -
halni orkester 24. decembra 
v Pravljični deželi. Res velika 
obogatitev celjskega kultur -
nega prostora. Zdaj ko sva 
prisluhnila vašim nastopom, 
veva, zakaj so nastopi otroških 
in mladinskih orkestrov Glas-
bene šole Celje tako prisrčni in 
kakovostni, ker ste to tudi vi, 
njihovi profesorji. Iskreno se 
vam zahvaljujeva za izjemen 
večer.
ANTONIJA in CIRIL 
MARINČEK,
Celje
Pritožna knjiga
Kazen
27. decembra je prometna 
policija Laško opravljala kon -
trolo prometa v Spodnji Rečici. 
Po temeljitem pregledu avto -
mobila in alkotestu (voznica je 
napihala 0,00) je policist ugo -
tovil, da se prednji (205/65-15) 
in zadnji (195/65-15) zimski 
pnevmatiki razlikujeta po vi -
šini. Izdal je plačilni nalog v višini 400 evrov oziroma pri 
takojšnjem plačilu za polovico. 
Prepovedal je vožnjo, odvzel 
tablici in prometno dovoljenje. 
Z vsem se strinjam, zakon je 
zakon, hud prekršek je storila. 
Bila je noč in močno je deže-
valo. Na vprašanje, kako naj pride voznica domov, je bil 
odgovor: »To pa ni več moj pro -
blem!« Policista sta se odpelja-
la v smeri, kjer je doma  … Kaj 
pa, če bi le bila voznica tako 
pogumna, da bi sedla v avto 
in … Ne, ni tega storila! Peš se 
tudi daleč pride. Hvala bogu, 
imela je srečo, prišla je varno 
domov, čeprav je bila mokra 
do … Pa kaj bi to, lahko bi jo 
zbil kakšen voznik, ki ima za 
centimeter različni gumi, lah-
ko bi … Z vsem spoštovanjem 
do policistov, delajo v težkih 
razmerah, tudi vremenskih, a 
norma je norma … Če ne, ne 
bo plač.
Vsem skupaj želim srečno, 
tudi policistu Tomažu.
Franja,
naslov v uredništvu
48 Št. 2, 9. januar 2014 BRALCI POROČEVALCI
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priroč -
nika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne -
skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.	9.	če 	-----
	10.	pe 	plod
	11.	so 	korenina
	12.	ne 	korenina
	13.	po 	korenina	
	14.	to 	cvet
	15.	sr 	cvetČas za presajanje je od 13. januarja ob 12. uri do 27. 
januarja do 17. ure.Tretje mesto na božičnem 
turnirju v Plznu
Člani Planinskega društva ZZV Celje 
smo skupaj z ostalimi Slovenci in doma -
čimi gosti v organizaciji TA Balkanika 
preživeli čudovit silvestrski večer in si voščili srečo v letu 2014 v Majdanpeku, nekdaj cvetočem rudarskem mestu.
Spotoma smo si ogledali Požarevac, 
vzpetino Tulba, kjer je bil v osemnaj -
stem stoletju podpisan Požarevski mir, 
sedaj je pa tu etno muzej starinsko opre -mljenih hišic. V bližini Majdanpeka je 
jama Rajkova pečina, ki se po lepoti lah -
ko kosa z našo Postojnsko jamo, pod 
njo pa teče rečica, v kateri smo iskali 
zlato. Našli smo ga; zlate majcene luske 
v mrzli vodi smo spremenili v tanke, a morda trdne prijateljske vezi.
Nekdo je rekel, da smo vsi otroci ene -
ga planeta in med nami ne bi smelo biti 
razlik. Prav ima. A ljudje so vedno po -stavljali meje, želeli vedno več. A tako 
malo rabimo … Tam, kjer je čas obstal 
pred nekaj desetletji, kjer ostareli dedki 
in babice še vedno živijo v napol poru -
šenih lesenih hiškah, smo kot že toli -
kokrat spoznali, da je najlepše doma. 
A da to ugotoviš, je treba drugam, ali 
ne? Prav zato bomo še potovali in se z 
veseljem vračali.
MARIJA KRAČUN
Pevski talenti
16. december je bil prav poseben in težko pričakovan 
dan v Osnovni šoli Hudinja. Na ta dan je bilo namreč pev -
sko tekmovanje za naziv idol Hudinje 2013. Na začetku 
smo z veseljem prisluhnili lanski zmagovalki, zdaj že 
dijakinji Kaji Koštomaj.
Na avdiciji je bilo izbranih devet pesmi in vsaka posebej je 
navdušila občinstvo. Da bi izbrali res najboljšega izvajalca, 
so poleg glasov občinstva sodelovali tudi trije člani žirije: 
Klara Raznožnik, profesorica glasbe, Peter Oset, profesor 
in član skupine Modrijani, in Žiga Avbreht, znan obraz iz 
oddaje Slovenija ima talent. Prav Žiga je kot skriti glasbeni 
gost prijetno presenetil občinstvo tako z obiskom kot tudi z 
nastopom. Največ glasov gledalcev in strokovne žirije je letos 
dobila devetošolka Karin Krajšek, ki je odlično zapela pesem 
Everytime we touch (Cascada) in osvojila naziv idol Hudinje 
2013. Prireditev je prijetno poživila mrzel decembrski dan, 
ki bo še dolgo ostal v lepem spominu.
NATALIJA MLINAR
Zgornja vrsta od leve: Filip Pirc Kolar, Sebastjan Baš (kapetan), Klemen Anclin, Jakob Lesjak, David Pesan, 
Neo Pečnik, Andi Lutolli, trener Damjan Plantosar. Spodnja vrsta od leve: Nik Šeško, Patrik Božiček, Gregor 
Špan, Luka Klep, Žak Jeseničnik Les in Matija ZaveršekIskali smo zlato.
Novo leto v Majdanpeku
Mladi iz košarkarskega kluba KK Keleja so 
se med božično novoletnimi prazniki ude -
ležili Mednarodnega božičnega turnirja v 
Plznu na Češkem. Na turnirju je bilo prija -
vljenih 59 ekip. Poleg domačinov s Češke so 
bili prisotni tudi Latvijci, Litvanci, Avstrijci, 
Slovaki, Poljaki in Nemci. KK Keleja je imela 
na turnirju tri ekipe in sicer U-14, U-13 in 
U-11. Najstarejši U-14 (rojeni 2000 in mlajši) 
so dosegli dobro 5. mesto (tri zmage, dva po -
raza), U-13 (rojeni 2001 in mlajši) so dosegli 
12. mesto, U-11 pa so dosegli fantastično 3. mesto (štiri zmage, en poraz).
Premagali so v skupinskem delu domači-
ne BK Lokomotiva Plzen in BKM Žilina (Slo -
vaška), v četrtfinalu so premagali Karpem 
Holyšov (Češka), v polfinalu so izgubili proti kasnejšim zmagovalcem BK Sojky Pelhrimov (Češka) ter po pravi drami v tekmi za tretje 
mesto premagali SŠB Pardubice (Češka) z re -
zultatom 35:32.
Kapetan ekipe U-11 Sebastjan Baš je bil iz -
bran v najboljšo peterko turnirja.
Trener Damjan Plantosar je dejal, da je bil 
turnir odlično organiziran. Na njem so želeli 
pridobiti nove igralske izkušnje in spoznati 
prijatelje. Spoprijateljili so se z drugimi eki -
pami. Najbolj slavna je bila zagotovo Sabonis Academy. To je košarkarska akademija, ki jo 
ustanovil bivši NBA igralec Arvydas Sabonis.
V košarkarskem klubu Keleja so ponosni, da 
so na turnirju igrali izključno domači igralci. 
Tega turnirja se bodo zagotovo udeležili tudi 
naslednje leto, vabijo pa tudi vse otroke, da se 
jim pridružijo ob petkih ob 15.30 v OŠ Lava pri 
redni vadbi. MZ
V prazničnem decembru so Zveza 
prijateljev mladine Celje, Društvo 
podeželskih žena Ljubno, Nina Gre-
gorin in Mateja Todorovski v imenu številnih otrok iz socialno ogroženih 
družin z območja Celja, Štor in Laške -
ga pisali pismo dedku Mrazu.
Skupaj s številnimi podjetji in posa-
mezniki so zbrali darila, ki jih je nato v dvorani MČ Nova vas ta dobrohotni 
dobri mož podaril povabljenim otro -
kom.
Otroci pa niso uživali le ob darilih. Že 
pred prihodom dobrega moža je bil pri -
pravljen čudovit kulturni program, kjer 
je saksofonistka Neli Zlatoper očarala 
otroke z božično-novoletnimi pesmi -
mi, s svojim kulturnim programom pa so popestrili vzdušje tudi  otroci iz OŠ 
Tabor. Za sladek del programa, palačin-
ke in sladke dobrote pa so poskrbele 
iz Društva podeželskih žena Ljubno in članice Lions kluba Celje Mozik.
Ni lepšega kot videti nasmeh na otro -
ških obrazih, so se strinjali vsi organi -
zatorji.
PPDedek Mraz osrečil več kot 90 otrok

49 Št. 2, 9. januar 2014 BRALCI POROČEVALCI
Tako stanovalcem kot zaposlenim v Pegazovem domu je 
minulo leto nasulo veliko dobrega, a tudi marsikatero pre -
izkušnjo. Kakorkoli že, praznični december je bil vesel, 
razigran in poln lepih trenutkov. Slovesno smo ga zaokro -
žili s tradicionalno novoletno zabavo po vseh stanovanj -
skih skupinah. Najprej smo imeli slavnostno kosilo, nato 
smo okušali dobrote, ki so jih pripravile gospodinje.
V vsaki skupini so se zvrstili različni nastopajoči. Z ubrani -
mi glasovi je stanovalce razveselila Komorna vokalna skupina 
Amadeus, v mladost sta nas ob spremljavi harmonike z melodi -
jo Bila sva mlada oba popeljala Marija Ožura in Marjan Ostruh, 
glas harmonike in poskočne melodije Vokalne skupine Deci so 
se dotaknile src naših stanovalcev, veselo so zraven zapeli in 
nekateri tudi zaplesali. Kar načuditi se nismo mogli gibčnosti 
Petre in Davorja, ki sta nam zaplesala čačača, rumbo in jive. 
Glasen smeh je odzvanjal ob nastopu KUD Kostrivnica, ki je 
predstavilo odlomek iz legende o tem, kako so Lemberžani 
ustrelili klobaso. V svet klasične glasbe nas je z mojstrskim 
nastopom popeljal Jan Čugalj. Stanovalce je s toplimi in spod-
budnimi besedami nagovorila tudi direktorica Kristina Kampuš 
in z njimi nazdravila. Tudi letos smo stanovalce razveselili za -
posleni, ki smo odplesali ples njihove mladosti – charlestone. 
Velik aplavz in navdušeni nasmehi so nam potrdili, da jim je še 
posebej všeč, ko se zanje na malo drugačen način potrudimo 
mi, zaposleni, ki skupaj z njimi preživimo največ trenutkov, ki med nami tkejo posebne vezi.
Naj nas tudi to leto poveže v medsebojnem zaupanju in 
spoštovanju ter nam prinese obilo zdravja.
IRENA STRAŠEK
Slovesen konec veselega decembra
V Kulturnem domu Dobrna smo 21. decembra za otro -
ke pripravili praznično predstavo z obiskom Božička in obdarovanjem otrok. Otroci od 2. do 8. leta starosti so po pošti prejeli osebno vabilo na prireditev.
Najprej so si otroci ogledali otroško predstavo Čebelica Lili. 
Nato pa je Božiček obdaril vse otroke. Prireditev je čudovito uspela, vzdušje je bilo čarobno, odzivi in navdušenje otrok pa nepozabno.
Organizatorji ZTŠK Dobrna v sodelovanju z Občino Dobr -
na smo dogodek za otroke prvič organizirali v takšni obliki 
in smo zelo zadovoljni z odzivi obiskovalcev, zato bomo 
prireditev gotovo pripravili tudi letos.
MARIJA ŠVENTTokrat lov drugače
Praznična 
predstava
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata  
za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511Stanje na računu dne 8. 1. 2014
Za ultrazvok – Za bolnike s hudimi bolečinami – Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!Skupne love začnemo lov -
ci izvajati običajno v zim -
skem času v vseh revirjih 
lovišča, ko opravimo dela 
na objektih in napravah, ki 
služijo za izvajanje lova in društveno dejavnost.dejavnost uredimo strelišča, v 
lovskem domu pa opravljamo 
potrebna vzdrževalna in ob -
novitvena dela. Za vsa nave -
dena dela, ki jih načrtujemo 
z letnim načrtom, in nepred-videna, to so saniranje škode torbice pustili doma. Odločili 
smo se za domače koline, a da 
ne bo pomote – za pujsa iz hle-
va. Koline je opravila skupina, 
ki je bila »kvalificirana« za ta 
posel, ostali člani pa smo ta čas 
izvedli lov na črnega pujsa, ki 
povzroča kmetom škodo in sla -
bo voljo. Žal tokrat uspeha ni 
bilo, odšli smo iz lovišča brez Zgradimo in obnovimo 
visoke preže za opazovanje 
in odstrel divjadi, založimo 
krmišča in solnice, ogradimo 
njive in travnike za prepreče -
vanje škode. Za preizkus lo-
vskega orožja in tekmovalno na travnikih, ki jo povzročijo 
divji prašiči, opravimo griški 
lovci letno povprečno 5 tisoč 
ur dela. Delo je obvezno za 
vse člane, izjema so le starej -
ši in bolni.
Da bi presegli običaj iz pre -
teklosti, ko smo prišli na lov z lovsko torbico, v njej imeli pri-grizek in kapljico, smo tokrat njega v upanju in tolažbo, da 
bo prigrizek po lovu zagotovila 
in pripravila skupina »specia-
listov«, ki se lova ni udeležila. 
In še poceni prigrizek domačih 
kolin je bil zagotovljen za tra -
dicionalni prijateljski dvolov z rečiškimi lovci, ki je tokrat po-tekal v našem lovišču.
MB
50 Št. 2, 9. januar 2014
 MLADI ZA MLADE
Odšli smo v šolo v naravi v 
CŠOD Radenci. Z avtobusom 
smo se odpeljali proti Beli 
krajini do Starega trga in 
tam pot nadaljevali do vasi 
Radenci ob Kolpi. Ovinki 
čez Gorjance so se vlekli in vlekli, mi pa smo si krajšali čas s telefoni. A v Radencih nas je čakal drug svet.
Preprosta majhna vas ob 
Kolpi je izžarevala domačnost. 
Oglasil se je petelin, zalajal je 
kuža, nad jesensko obarva -
nim gozdom so se dvigovale 
meglice. Narava je kar vabila, mi pa smo odhiteli v sobe in prijateljem v Žalec poročali o 
prvih pripetljajih. Zabava se 
je dobro začela, ko je prišla 
učiteljica, ki je pobrala telefo -
ne. Nejevoljno smo jih izročali 
in se pritoževali, kako naj se 
zabavamo brez njih. »Čakajo 
vas pustolovščine v naravi, pohod, raziskovanje okolice Gimnazijo Lava je 12 decembra obiskal Boštjan Arzenšek, bivši dijak tehniške smeri. 
Predstavil je projekt Dora, katerega član je tudi sam, poleg tega pa je z dijaki delil izkušnje, 
ki jih je pridobil pri študiju.
Obiskal nas je mladi inovator
Gremo v naravo? Da, prosim!
ob Kolpi,« je zažvrgolela uči-
teljica. No, lepa reč, še ena uči -
teljica, ki misli, da je v naravi brez telefonov zabavno.
Počasi smo se obuli in se 
odpravili ven. Veste, kaj, če -
prav brez telefonov, je bilo res 
zabavno in poučno. Šli smo 
na pohod do Velike radenske 
stene, kjer smo na razgledni 
točki občudovali dolino reke 
Kolpe in na sosednjem bregu 
hrvaške domačije. Na poti na-
zaj smo si ogledali še zanimiv 
kal, kjer so včasih krave pile 
vodo. Tudi v naslednjih dneh 
je bilo podobno. Vsak dan 
smo se podili okrog voglov in 
spoznavali različne naravne 
pojave; jamo Kobiljačo z iz -
virom čiste vode, brskali smo 
med listjem v gozdu in iskali 
majhne gozdne živali, pripra-
vili so nam orientacijski tek po 
vasi, imeli smo priložnost ob -
čudovati čisto pravega ptičjega pajka in kačo, sami smo si sre-
di ničesar morali pripraviti ku-
rišče, da smo spekli hrenovke. 
Tako okusnih še nismo jedli. 
Bilo je res super.
Ves teden smo zdržali brez 
telefonov, televizije in raču -
nalnikov. Spoznala sem, da je 
prijetneje pristno druženje kot 
pomenkovanje po telefonu in 
tipkanje sporočil. Da, telefoni, 
računalniki in vsa ta tehnolo -
ška navlaka nas obsedajo. Še 
bolj nas bo prevzela, če se ne 
bomo vzeli v roke. Samo po -
glejte, kako zabavno je biti zu-
naj s prijatelji, hoditi v hribe, 
kolesariti ali se preprosto spre -
hajati in klepetati s prijateljico. 
V druženju bomo našli sebe in 
drug drugega, v naravi pa se 
skrivajo neverjetna spoznanja. 
Zato hitro z družbo v naravo. 
Poskusite, ne bo vam žal.
KAJA KOLAR, 8. b,
I. OŠ Žalec Peka hrenovk ob ognjuPraznični koncert 
in prodaja slik
V nedeljo, 22. decembra, je v telovadnici Osnovne šole 
Vojnik zazvenel lep božično-novoletni koncert. Povezan je 
bil z 20-letnico delovanja zborovodkinje Emilije Kladnik 
Sorčan v Vojniku.
Nastopili so vsi zbori, ki jih vodi zborovodkinja, in sicer 
Otroški, Mladinski in Ženski pevski zbor OŠ Vojnik, Vokalna 
skupina Kolorina ter Moški pevski zbor KUD France Prešeren 
Vojnik, katerega zborovodkinja je že dvajset let. Kot gost je 
nastopila Vokalna skupina Glasovir iz Šentjurja, katere članica 
je tudi Emilija. Zbori so nastopili samostojno ali skupaj. Pesmi 
s praznično vsebino so čudovito zazvenele, zbudile so čustva 
poslušalcev, ki so se v velikem številu udeležili prireditve.
To je bil prvi koncert v novi telovadnici. Posebnost prireditve 
je bila, da so vsi sodelujoči pevci prisostvovali tudi kot gledalci 
in so lahko prisluhnili petju drugih zborov.
Poleg koncerta je bila tudi otvoritev prodajne slikarske raz -
stave vojniških in drugih amaterjev, ki so v organizaciji Turistič -
nega društva Vojnik izkupiček namenili Šolskemu skladu OŠ 
Vojnik. Pobudnik je bil Sandi Petrej.   Sodelovalo je 17 slikarjev 
s 27 slikami. Delno so uokvirjanje slik podarili v podjetju Mik. 
Akcija prodaje se je uspešno končala 27. decembra ob prireditvi 
Turističnega društva Vojnik v kulturnem domu. Hvaležni smo 
društvu, slikarjem in tistim, ki so slike kupili ali na kakršenkoli 
način prispevali sredstva za šolski sklad.
SONJA MARGUČ, 9. b, OŠ Vojnik
ki jim to uspeva, je Celjan 
Boštjan Arzenšek, bivši di -
jak tehniške smeri Gimnazije 
Lava v Šolskem centru Celje, 
ki je s še štirimi člani ekipe 
Dora osvojil 2. mesto na enaj -
stem Imagine Cupu v Sankt 
Peterburgu v Rusiji. Gre za 
mednarodno tekmovanje s 
področja inovativnosti, teh-
noloških rešitev in razvoja, 
ki ga organizira Microsoft. 
Na tekmovanju je sodelovalo 
87 ekip. Ekipa, katere član je 
Boštjan Arzenšek, je dosegla 
najboljšo slovensko uvrstitev 
doslej. Njena inovacija bo pomagala povečati učinko-vitost in optimizirati ope -
racijske posege. Predvsem bo olajšala delo kirurgom, 
ki bodo lahko vse delo z ra-čunalnikom opravljali kar iz 
sterilnega območja z gibi rok 
in zvočnimi ukazi.
Boštjan Arzenšek, vodja 
ekipe Dora, je študent na 
Univerzi v Mariboru, na Fa -
kulteti za elektrotehniko, ra-čunalništvo in informatiko. 
Letos je postal ime dneva v 
časopisu Delo in ime tedna 
na Valu 202. Pravi, da ocene 
niso vedno pomembne (tudi 
sam v srednji šoli ni imel naj -
boljših) in da je lahko izbran 
študij nov začetek. Meni tudi, 
da si brez osnovnega znanja 
matematike, slovenščine in 
vsaj enega tujega jezika tež -
ko uspešen. Vsem dijakom 
je svetoval, naj delajo sproti, 
saj bodo tako dosegali dobre 
rezultate, kljub temu pa bodo 
imeli čas še za sprostitev in 
zabavo.
Srečanje z Boštjanom Ar -
zenškom je marsikateremu dijaku olajšalo odločitev za nadaljnje šolanje, predvsem 
pa je okrepilo zavest, da lah -
ko tudi Slovenci na največjih 
mednarodnih tekmovanjih 
dosežemo najvišja mesta, če 
le imamo dobro idejo, voljo in 
možnosti, da jo uresničimo.
ŠPELA PEČNIK, 4. e
Gimnazija Lava
Veliko ljudi ima dobre ide -
je, a le malokdo jih je zmo -
žen uresničiti. Eden tistih, 

51 Št. 2, 9. januar 2014 ŽIVALSKI SVET
Ste že slišali za dog han -
dling? Če niste aktivni v 
pasjem razstavnem svetu, 
verjetno ne. Celjanka Ula 
Rozman, ki se s tem ukvar -
ja že nekaj časa, pravi, da 
bi izraz lahko prevedli kot 
profesionalna razstavljavka 
psov. Ker je pri nas ta dejav -
nost dokaj nova, slovenski 
izrazi zanjo šele nastajajo. 
Bistvo pa je v tem, da na -
mesto lastnika popelje psa 
pred sodnike in ga predsta -
vi v najboljši luči.
Lastniki se za njeno po-
moč odločajo najpogosteje 
zato, ker sami ne poznajo 
dovolj dobro poteka razstav 
in z njimi nimajo dovolj iz -
kušenj. Nekatere tudi moti, 
da so v središču pozornosti 
v času ocenjevanja, drugi ni -
majo časa, da bi za več dni 
lahko šli na kakšno razsta -
vo. Takrat lahko psa zaupajo 
nekomu, kot je Ula, ki vse to zna in poskrbi za to, da pes 
uspešno prestane vse preiz -
kušnje.
Uspešna že od 
otroštva
Že od malih nog je imela 
Ula rada živali, zlasti konje 
in pse, toda ker so živeli v 
bloku, psa ni imela. Ko je 
bila stara osem let, je njo in 
sestro Kajo mama preseneti-
la in jima ob koncu šolskega 
leta kupila tibetanskega te -
rierja Brika. Njegova vzre-
diteljica jima je povedala, 
da obstajajo pasje razstave 
in kmalu je Kaja razstavlja-
la psa, Ula pa je bila njuna 
navijačica. Na razstavah ob-staja posebna panoga junior Razstavljavka psov
Od otroške ljubezni do resnega dela s psi – Ula Rozman se kot ena redkih pri nas ukvarja s predstavljanjem psov na razstavah
»Za ljubljenčka ne potrebujete nujno 
rodovniškega psa, lahko je to mešanček iz zavetišča.«
»V Angliji sem zastopala Slovenijo kot pokalna zmagovalka v junior handlin-gu. Napisati sem morala, kateri dve 
pasmi bi najraje razstavljala. Na prvo 
mesto sem dala tibetanskega terierja, 
a je očitno prišlo do napake in ko sem prišla tja, sem dobila tibetanskega špa-njela. Bil je precej prestrašen in vedela 
sem, da ne bo šlo najbolje. Nato sem 
dobila avstralskega ovčarja in smo rešili 
težavo.«
Takole hiter je treba biti, da prepričaš sodnike.
Uli Rozman so všeč irski setri in te tudi redno razstavlja, rada pa ima tudi kitajske gole pse.
Njen tibetanski terier Brik je star enajst let in po osvojenih naslovih zdaj uživa doma na kavču.handling, to je tekmovanje 
otrok, ki predstavijo, kako 
uspešno sodelujejo s psom. 
Pomemben je stik med psom 
in otrokom, ob tem je treba 
izvajati določene like, sodnik 
pa izbere najboljšega. Ula se 
je prijavila, nekajkrat tekmo -
vala, pri dvanajstih letih pa 
je začela bolj resno. Dvakrat 
je postala državna prvakinja, 
nato pokalna zmagovalka. 
Pri tem je zanimivo, da teh 
rezultatov ni dosegla s svo-
jim psom, ampak z različni -
mi tujimi, kjer je še posebej 
pomembno, kako znaš vzpo -razstavah in tekmovanjih in 
te prosijo, da namesto njih 
pelješ psa. Najprej to narediš 
za prijatelje, kmalu se poja-
vijo še ostali.« Poleg strank 
iz Slovenije jih je imela že iz Italije, Avstrije in s Hrvaške.
Potrpežljivost
V čem je bistvo njenega 
dela, kako pridobi zaupanje 
psa? Ula razlaga, da je treba biti potrpežljiv s psom. »Ve -
deti moraš, do katere meje 
lahko greš pri treningu, kdaj 
pa je bolje nadaljevati nasle -
dnji dan. Pri tem ne gre za ve? »Nekateri so res rojeni 
za to, ker se radi pokažejo, 
drugi so manj zaupljivi in je 
več dela z njimi. Takšne je 
bolje prijaviti k sodnikom, 
ki so bolj razumevajoči za 
psa, ki je malo prestrašen, 
da si ga počasi ogledajo in 
ga sprostijo.«
Sama je znanje nabirala iz 
knjig in z interneta, z opazo -
vanjem drugih razstavljavcev 
in s spoznavanjem pasem v 
času, ko je še tekmovala v 
junior handlingu.
Na razstavah
Njene razstavne izkušnje 
in uspehi so bogati in jih ima 
natančno zabeležene na svo-
ji spletni strani. V teh letih 
je sodelovala že marsikje v 
Evropi, a tudi v Ameriki, kjer 
je pomagala avstrijski prijate-
ljici. V Angliji je nastopila na 
razstavi Crufts, ki je ena naj -
večjih in najbolj prestižnih 
tovrstnih razstav. Te dni se s 
štirimi psi pripravlja na lju -
bljansko razstavo, februarja bo šla na Reko, potem se bo 
predstavila v Celju, tako da 
ima dela več kot dovolj. Ve -
čino časa je na tekmovanjih zasedena s sprehajanjem po ringu, ko je vmes prosta, pa 
poklepeta s prijatelji, ki se jih 
je z leti nabralo že kar veli-ko. Ko je še hodila v srednjo šolo, se je vmes učila, ker je bila vse konce tedna na raz -
stavah.
Vsake dobre uvrstitve psa 
je zelo vesela, nenazadnje pa 
je to tudi reklama za njeno 
delo.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhivUla pri svojih devetnajstih letih še štu-dira, in sicer kemijsko inženirstvo, ki nima veliko skupnega s psi. Kot sama pravi, ne ve, kaj bo prinesel čas. Trenu-tno ji je ta dejavnost v veselje, lahko pa postane celo njena življenjska usmeri-tev.
staviti stik z njim, da ti pes 
zaupa in naredi, kar želiš. »Velikokrat sem vzela tudi 
manj treniranega psa, ker mi 
je to bil izziv, možna je tudi 
menjava psov med tekmoval -
ci in vse to pokaže, ali znaš navezati stik,« pravi Ula. To 
je sicer lahko lahko tvegano, 
saj se lahko zgodi, da pes 
nima svojega dneva.
Vse to je vodilo do de -
javnosti, s katero se zdaj 
ukvarja. »Ljudje te vidijo na tipično poslušnost, temveč 
bolj za zaupanje psa, da ga 
vodiš, tudi če se okrog doga-
ja vse mogoče in ga na pri -
mer sodnik tudi otipa. Mar -
sikateri bolj plašen pes to 
težje prenaša in lahko celo 
ugrizne, če sodnik nima 
pravega pristopa,« ugotavlja 
Ula, ki je imela v svoji karieri 
kar nekaj takšnih psov, ne -
vajenih dotikov. Zlasti hrti 
so lahko bolj nezaupljivi. Pa 
so vsi psi primerni za razsta -»Nimam pasme, ki bi mi bila za delo 
posebej ljuba, niti ne takšne, ki bi bila 
posebej težavna. Vsak pes je poseben.«
52 Št. 2, 9. januar 2014
Promocijsko besediloNAGRADNA KRIŽANKA
Nagradni razpis
1. nagrada: Fiskars A6 sekira za kampiranje
2. nagrada: Fiskars lahka snežna avto lopata3. nagrada: Fiskars Kidzors™ zoo set otroških škarij
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz 
oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. januarja.Izid žrebanja
1. nagrado, Fiskars snežno lopato, prejme:  Rudolf 
Kirhmajer, Belovo 11, 3270 Laško.-
2. nagrado, Fiskars set škarij Gloria, prejme: Milena 
Krajnčan, Javorje 35, 3263 Gorica pri Slivnici.
3. nagrado, set Moj prvi Fiskars, prejme: Hildegard Jerič, 
Celjska cesta 36, 3250 Rogaška Slatina.
Nagrade podeljuje podjetje Unicommerce, d. o. o., Obrtni-
ška ulica 21, 1370 Logatec, www.unicommerce.si. Nagrajen-
cem bomo po pošti poslali potrdilo, s katerim bodo nagrade dobili na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje,
Vse do 23. februarja 2014 boste kupci goriva na MOL bencin-
skih servisih po vsej Sloveniji deležni posebnih ugodnosti pri 
nakupu izdelkov priznanih blagovnih znamk Fiskars in Gerber, 
med katerimi so tudi uporabna rezilna orodja, lahke snežne 
lopate in izdelki za dom.
Priročna Fiskars sekira za kampiranje
Vsi tisti, ki svoj prosti čas radi preživite v naravi, se zagotovo 
zavedate, da je za vsakega pustolovca najbolj pomembna opre-
ma. To še posebej velja pozimi ali takrat, ko si je treba na prostem 
varno zakuriti ogenj. Priročna sekira Fiskars za sekanje drv in 
vrhunski žepni nož sta le dva nujna izdelka, ki jih mora imeti pri sebi vsak pravi avanturist. Za vse tiste, ki za kurjavo uporabljate kaminske peči na drva, vam Fiskars v sodelovanju z MOL Slove-nija ponuja dve vrhunski sekiri za sekanje in cepljenje drv, ki z novim geometrijskim rezilom omogočata lažje in učinkovitejše delo, integrirana sekalna glava pa z lahkim ročajem zagotavlja 
optimalno varnost in stabilnost. Za več informacij obiščite www.
mol.si, www.unicommerce.si ali www./f_i  skars.com.
 
Fiskars je vodilni svetovni proizvajalec vrhunskega ročne-
ga vrtnega orodja in izdelkov za dom. Je najstarejša /f_i  nska 
blagovna znamka, saj njeni začetki segajo že v leto 1649. 
Skupino, ki vključuje priznane blagovne znamke Fiskars, 
Iittala in Gerber, v Sloveniji zastopa podjetje Unicommer-
ce iz Logatca. Izdelke trgu ponuja preko trgovskih mrež s 
specializiranimi oddelki za vrt, dobro založenih vrtnarskih centrov in maloprodajne mreže pooblaščenih in strokovno usposobljenih trgovcev Stihl s servisom.
Geslo nagradne križanke 
Fiskars iz št. 56: Fiskars alu-
minijasta lopata za sneg
53 Št. 2, 9. januar 2014 NA KOLESIH
Dars dobiva tudi pritož-
be voznikov glede vinjet in 
njihove uporabe. Vendar 
je pritožb glede na število 
voznikov po avtocesti zane -
marljivo malo.
Pred petimi leti in pol so 
bile, kot je znano, na voljo 
le letne in polletne vinjete. 
Takrat je veliko tranzitnih 
potnikov pogrešalo kratko-
trajnejše vinjete, za katere 
veljajo tudi nižje cene. Po uvedbi mesečnih in teden -
skih vinjet – in hkrati z uki -
nitvijo polletnih vinjet za 
osebna vozila – pa se tudi 
večina tujih voznikov ne 
pritožuje več. So pa še vedno »Nisem vedel, da moram 
imeti vinjeto.« Če verjamete!
Med kršitelji največ tujih državljanov
Večina voznikov, ki dnev -
no vozijo po avtocesti, je že 
oziroma še bo do konca ja-
nuarja na svoja vozila ver -
jetno nalepila novo letno 
vinjeto. Ta velja od 1. decem -
bra predhodnega leta do 31. 
januarja prihodnjega leta, 
skupaj torej 14 mesecev. 
Da pa vsi le ne upoštevajo 
pravil, kdaj in kje vinjeto 
uporabljati, kažejo podatki 
Darsovih cestninskih nad -
zornikov, ki so v letu 2013 
izdali kar 41.500 plačilnih 
nalogov tistim, ki vinjet niso 
uporabljali v skladu s pred -
pisi. Od tega je bilo na šta -
jerskem avtocestnem kraku 
izrečenih 13.270 kazni.
Največ izrečenih glob je 
bilo zato, ker vozniki vinjet 
na vozilu sploh niso imeli. 
Vedno več je tudi primerov, 
ko cestninski nadzorniki 
ugotovijo, da si vozniki vi-
njete med seboj posojajo, 
Višina predpisane kazni za neuporabo 
vinjete ali njeno nepravilno uporabo je od 300 do 800 evrov, pri čemer cestnin-ski nadzorniki na mestu prekrška v 
skladu z zakonom izdajo najnižjo, torej 
300 evrov.
Izgovori, ki ne zaležejo …
 … in pritožbe, da bi moralo biti nadzora še več
posamezni primeri pritožb, 
zlasti tujcev, ki jih cestninski 
nadzorniki zaradi neupora -
be vinjete oglobijo. Toda na 
Darsu so prepričani, da so 
tuji državljani večinoma že 
pred vstopom v Slovenijo 
seznanjeni, da je za vožnjo 
po naših avtocestah obve -
zna vinjeta. Ugotavljajo pa, 
da nekateri tujci pridejo v 
Slovenijo po avtocestnih po-
vezavah s sosednjo Avstrijo 
že brez avstrijske vinjete, ker 
ne opazijo, da jo morajo ime -
ti. »Seveda so tudi kršitelji, 
ki preprosto tvegajo in se na 
avtocesto podajo s staro, ne-veljavno vinjeto ali brez nje. Nekateri vozniki vozijo po 
vzporedni glavni cesti, nato pa ›po pomoti‹ zaidejo na av -
tocesto,« razlagajo na Darsu 
možne izgovore voznikov, ki 
jih ustavijo.
»Poglejte 
fotografijo!«
Najpogostejši izgovori so, 
da vozniki niso nikjer mogli 
kupiti vinjete, da niso vedeli, 
da je obvezna in podobno, še 
dodajajo na Darsu. Vendar 
cestninski nadzorniki tudi 
niso od včeraj. Kršiteljem, 
ki trdijo, da niso vedeli za 
obvezno uporabo vinjet in 
da je nikjer ni bilo mogoče kupiti, pokažejo fotografije obvestilnih tabel o obvezni slovenski uporabi vinjet, ki 
so postavljene v tujini, in sezname prodajnih mest 
ter njihove odpiralne čase. 
Poleg tega ima Dars lastna 
prodajna mesta vinjet, in 
sicer na petih vstopih v dr -
žavo (Škofije, Fernetiči, Šen -
tilj, Gruškovje in Obrežje). 
Občasno na Darsu prejmejo 
tudi pritožbe uporabnikov, 
ki jih moti tudi izvajanje nadzora nad plačevanjem 
cestnine in obratno. So pa 
tudi pritožbe uporabnikov, 
da bi morali nadzor izvajati pogosteje …
Vinjeta mora biti pravilno nalepljena. Če ni, vas čaka kazen. Bog ne daj, da bi jo posodili komu …
Priporočljivo je shraniti račun o nakupu vinjete, ni pa to ob-
vezno. Shranjevanje računa o nakupu (predvsem vinjete za 
krajše obdobje) je priporočljivo zato, ker ga bodo pri Darsu zahtevali, če bo voznik želel dobiti nadomestno vinjeto in na odstranjeni stari vinjeti ne bo razvidna njena veljavnost.Nadzor nad cestninjenjem z vinjetami 
izvajajo policija, prometni inšpektorat, 
carinska uprava in cestninski nadzorni-
ki.
jih torej odstopijo drugemu 
s prepričanjem, da jih ne 
bodo ustavili in če jih bodo, 
da ne bodo ugotovili, da je 
bila vinjeta že predhodno na 
drugem avtomobilu. Vinjeta 
je namreč neprenosljiva in 
jo je treba namestiti v skla-
du z navodili, ki so zapisani 
na njeni hrbtni strani. Če vi -
njeta ni nalepljena na vozilu 
tako, kot je treba, je neve -
ljavna oziroma je enako, kot 
da voznik ni plačal cestnine. 
Nadzorniki zaznajo največ kršitev v poletni turistični 
sezoni, julija in avgusta, 
ko se med kršitelji znajdejo 
tudi tuji vozniki. Pravzaprav podatki kažejo presenetljivo 
visok odstotek tujih državlja-
nov, ki so jim izrekli kazni 
zaradi neuporabe ali nepra-vilne uporabe vinjet: kar 94 
odstotkov vseh kaznovanih 
voznikov je namreč tujcev. 
Najpogosteje gre za italijan -
ske državljane.
Februarja 
poostren nadzor
Ker lanska letna vinjeta 
velja do konca januarja, 
bodo cestninski nadzorni -
ki, ki že tako ali tako vinjete 
preverjajo vsak dan, na avto -
cesti še bolj vidni ves febru -
ar. Največkrat bodo nadzor 
izvajali v bližini izvozov 
z avtocest v bližini večjih mestnih središč. Kasnej -
ši nadzori, na primer med 
velikonočnimi, prvomaj-
skimi prazniki in še zlasti v 
glavni turistični sezoni, pa 
so osredotočeni predvsem 
na območja avtocestnih in 
hitrocestnih vstopov v Slo -venijo. Vedno bolj izvajajo 
nadzor po vzoru severnih, 
avstrijskih, sosedov, in sicer 
da promet preusmerijo na 
avtocestno počivališče, saj 
se na ta način vozniki, ki ne 
upoštevajo pravil o vinjetah, 
ne morejo izmuzniti.
Tudi opozorila
Vendar ni nujno, da krši-
telji vedno dobijo plačilni 
nalog. Zakon o prekrških 
pooblaščeni osebi prekr -
škovnega organa (kar so 
v tem primeru Darsovi ce -
stninski nadzorniki) omogo -
ča, da storilcu lahko izrečejo 
samo opozorilo. Ampak ali 
bo voznik dobil kazen ali 
le opozorilo, je odvisno od 
okoliščin kršitve, na podlagi 
katerih se nadzornik odloči, 
kako se bo na kraju odzval. 
Ko so lani začele veljati nove 
vinjete (tako imenovane 2B-
vinjete, na podlagi meritve 
vozil), so nadzorniki zara-
di uporabe napačne vinjete 
izdali manj plačilnih nalo -
gov, saj so upoštevali razlo -
ge voznikov, ki niso naba -
vili pravilnih vinjet. So pa 
nadzorniki zato izdali več 
opozoril in zahtevali nakup prave vinjete. »Treba je tudi upoštevati, da večina vozil, ki merijo nad prvo osjo več kot 1,3 metra, uporablja le -
tne vinjete, ki so veljavne do 
konca letošnjega januarja, zato več kršitev pričaku -
jemo v februarju,« so nam 
odgovorili pri Darsu.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: arhiv NT
(SHERPA)
Dars je že konec novembra na svojih spletnih straneh objavil seznam izmerjenih vozil, ki po novem sodijo v novi cestninski razred 2B. V ta cestninski razred so uvrstili dvosledna motorna vozila z višino 1,30 metra ali več nad prvo osjo, vozila, ka-terih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kilogramov, s priklopnim vozilom ali brez njega. Za letno vinjeto za vozila, ki so razvrščena v ta cestninski razred, je treba odšteti 220 evrov, za mesečno 80 evrov in tedensko 40 evrov.
54 Št. 2, 9. januar 2014
Ste slišali kako dobro 
šalo? Pošljite nam jo na 
Novi tednik, Prešernova 19, 
3000 Celje in če se bo tudi 
nam zdela smešna, jo bomo 
objavili.
REŠITEV SUDOKU 82RAZVEDRILO
Ni opazil
Sherlock Holmes in dr. Watson sta bila na taborjenju. Po 
dobri večerji in steklenici vina sta šla spat. Nekaj ur kasneje 
je Holmes prebudil prijatelja.
»Watson, poglej v nebo in povej, kaj vidiš!«
Watson: »Vidim milijone in milijone zvezd.«
Holmes: »In kaj ti to pove?«
Watson pomisli in reče: »Astronomsko mi to pove, da je 
tam zgoraj na milijone galaksij in milijarde nebesnih teles. Astrološko to pove, da je Saturn prišel v območje leva. Filo -
zofsko vidim, da je Bog vsemogočen in da smo mi majhna, 
nemočna bitja. Meteorološko domnevam, da bo jutri lep 
dan. Kaj pa tebi to pove?«
Holmes: »Watson, idiot! A ne vidiš, da nama je nekdo 
ukradel šotor?!«
Shujševalna
Mojca se je hvalila svojim prijateljicam: »Shujšala sem za 
deset kilogramov!«
»Pa kako ti je to uspelo?«»Krompir, redkev, paprika …«»Kuhala ali pražila?«»Kopala!«
Pajki
Dva prijatelja se pogovarjata v bifeju: »A se ti bojiš paj -
kov?«
»Ne!«Še sreča, ker ti eden pravkar dviguje avto!«
Dvakrat
Starejši par pride k zdravniku na pregled. Najprej pregleda 
moškega. »Zdi se mi, da je vse v redu. Zakaj pa ste prišli?«
»Ko se ljubim z ženo, je prvič vse v redu, drugič pa se 
zelo znojim!«
Zdravnik ne najde pravega razloga, zato se pogovori še z 
ženo. »Tudi vi ste zdravi. A veste, da se vaš mož zelo znoji, ko se drugič ljubite?«
»Normalno, če pa prvič to počneva marca, drugič pa ju -
lija!«
Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Čebelice, rožice in …
Srečajo se trije zakonski pari. Prvega predstavi mož. 
»Jaz sem čebelar in to je moja čebelica,« pokaže na ženo. Drugi mož sebe in zakonsko družico predstavi podobno: 
»Jaz sem cvetličar in to je moja rožica.« Mož tretjega para 
pa: »Jaz sem gradbeni delavec in to je moj kramp.«Ko denar poide, pamet pride. (slovenski pregovor)K odvetniku in humoristu Franu Milčinskemu starejše -
mu sta prišla dva moška. Eden od njiju bi mu rad zaupal 
kočljivo pravno zadevo, zato je začel na dolgo in široko 
lagati. Drugi je bil bolj stvaren in izkušen in je znanca 
ustavil ter rekel: »Nehaj vendar. Advokatu povej, tako kot 
je res, lagal bo že on!«
Anekdoto je poslala Martina Žužek z Dobrne.
Samo nasmeh je bolj grenak
Tudi letos so novinar Dean Šuster in tonska tehnika 
Aljoša Bončina ter Branko Ogrizek poskrbeli, da so se 
nekateri hihitali ob izboru lanskih radijskih škratkov, ki so jih objavili na silvestrovo, drugi pa malo manj. Tisti, 
ki so jih zamudili, so jih lahko poslušali na radijski sple -
tni strani, ob čemer smo se v uredništvu zelo zabavali. 
Radijska urednica Bojana Avguštinčič ni bila najbolj 
razumevajoča: »A takole se drugi smejijo? Ko sem jaz 
poslušala, se nisem …« Kdo bi vedel, zakaj …
»Zarostani«
Po dolgem času se je po bolniški odsotnosti vrnila od -
govorna urednica Biserka Povše Tašić . Ko je zagledala 
Urško Selišnik in Tatjano Cvirn, je presenečeno ugoto -
vila: »Vidve pa nista več blond! A sta vmes zarostali?« Ja, še en dokaz, da je res dolgo ni bilo …
Spraševali smo vas, katero akcijo pripravimo vsako leto 
2. januarja in je bila tokrat jubilejno petdeseta.
Pravilen odgovor se glasi: obisk porodnišnice in obda -
rovanje mamic.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel 
Franc Drobež, Ulica talcev 5, Žalec.
V Novem tedniku imamo na strani Razvedrila vsak 
teden humoresko. Kako se imenuje rubrika, v kateri jo objavljamo?
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 14. janu -
arja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.Hribi kličejo
Po sivi zimi in kratkih dneh 
sem v mislih že pri podvigih, 
ko vstanem pred sedmo, spa -
kiram nahrbtnik, trdno zave -
žem vezalke in se odpravim 
sončnim hribom naproti. 
Planinska knjižica že čaka, 
da vanjo pritisnem nov žig, 
tako kot davnega leta 1997, 
ko smo se skupaj z družino 
in s prijatelji zapodili proti 
Veliki planini.
Kdor jo je že obiskal, mu 
je jasno, da se na tej planoti 
pravzaprav nimaš kje izgu-
biti. Vseskozi se pod tvojimi 
nogami razprostira mehka 
preproga, krave se leno pa -
sejo in zvonci okoli njihovih 
vratov pojejo svojo melodijo. 
Čista milina … Na vsakih nekaj korakov smerokazi usmerjajo pohodnike, ki 
jih v toplih poletnih dneh 
ni malo. Nam pa je uspelo 
praktično nemogoče. Trojica otrok je dve mami gnala na vrh bližnjega grebena, da si 
ogledamo razgled. Očeta sta 
pot nadaljevala naravnost, 
češ da se bodo naše poti čez 
nekaj časa znova srečale. 
Sonce je že pošteno pripe-
kalo in bolj ko smo hodili in 
med pohodniki iskali rdeči karirasti srajci, manj smo 
imeli upanja, da se bomo 
tako zlahka našli. Mobiteli 
so bili takrat še znanstvena 
fantastika.
Usoda je želela tako, da sta 
očeta, kot se za glavi druži -
ne spodobi, nosila vsak svoj 
nahrbtnik, katerega nara -
mnice so se raztegovale pod 
težo različnih dobrot. Kakšne 
energetske tablice in voda! 
Takrat so mame v sila mo-
derne tupperware posodice 
zložile »pohane« zrezke, na-
rezale papriko in paradižnik, 
pa kakšno trdo kuhano jajce 
so dodale in obvezno sveže 
žemljice. Dan pred pohodom 
so spekle še pecivo, moški pa 
so v majhne čutare nalili do -
mače žganje ali vino in za 
otroke kupili sok Pingo. Tre -
nutek, ko smo sedli za leseno 
mizo pred planinsko kočo, je 
bil najboljši del dneva. Če le 
ne bi hodili z mamama, ki 
nista imeli niti majhnega 
nahrbtnika niti kosa mesa 
in niti enega soka, pa tudi 
denarja ne.
Čeprav se je pot rahlo spu -
ščala v dolino, se je v vročini 
brez vsake osvežitve vlekla 
v neskončnost. Ko smo ven -darle dosegli cilj, smo seveda 
najprej pogledali za očetoma. 
Nak, ni ju bilo na spregled. 
Mami sta v koči prosili za 
liter vode, pa so jima pove-
dali, da na kredo lahko do-
bimo samo deževnico. V je -
dilnici koče je bilo najmanj 
200 ljudi, katerih pogledi so 
bili usmerjeni prosti staremu 
Gorenjevemu televizijskem 
sprejemniku. V Veliki Brita-
niji so se ljudje namreč posla-
vljali od kraljice ljudskih src 
in Diani so zbogom mahali 
tudi slovenski planinci. Šele zdaj mi je jasno, kako to, da 
nam nihče ni ponudil ničesar 
za pod zob, v tej evforiji ni 
bilo sedeti pri prazni mizi z 
otožnim pogledom najbrž nič 
nenavadnega …
Če ne drugače, pa se bomo 
spet srečali pri avtomobilu, 
sta modrovali mami. Tokrat 
se je pot vlekla navzgor, po 
smučišču. Nad našimi glava -
mi je brnela žičnica, a kaj, 
ko nismo imeli denarja za 
karte. Počasi smo capljali pod 
žgočim soncem in nato je 12-
letni Tomaž vprašal, koliko 
časa lahko zdržiš brez vode. 
Kaj, če bom danes umrl, so 
resno spraševale njegove oči. 
Še dobro, da je nekaj dni pred 
našo pustolovščino na dušek 
prebral Štoparski vodnik po 
galaksiji Douglasa Adamsa. 
Tam so žejo krotili s kamnom 
pod jezikom in tako je storila 
tudi trojica žejnih in lačnih 
otrok. Mami sta se nam le smejali, čeprav še danes 
menim, da sta gotovo vsaj 
enkrat pomislili, da bi tudi 
sami poskusili, če zadeva res 
deluje.
Ko smo končno premagali 
breg, so se pred nami spet zgostile planšarske koče. 
Pred eno od njih nas je pastir 
vprašal, če smo kaj žejni. V 
en glas smo zapeli, da smo 
se izgubili in da že ves dan 
nismo ničesar zaužili. Po-
vabil nas je za leseno mizo. 
Mamam je nalil limonovec, 
otrokom zmešal malinovec, 
na mizo pa prinesel velik kos 
sira in savinjskega želodca. 
Le kruha je imel za vzorec, a kaj bi to, pojedli smo vse, do 
zadnje drobtinice, in se mu 
zahvaljevali v zborčku.
Ko smo prispeli do avto -
mobila, sta nas tam čakala 
prav nič utrujena očeta. Le 
kako bi bila! Med gledanjem 
Dianinega pogreba sta lepo 
pomalicala, ker nas ni bilo 
od nikoder, sta se z žičnico 
vrnila proti izhodišču, med 
čakanjem pa sta pri avtomo-bilih še malce zadremala.
Še danes skupaj hodimo v 
hribe v isti zasedbi. Kadar -
koli smo ob vznožju gora, 
se nasmejimo tej poletni do -
godivščini. Ob smehu pa se 
z mamo vedno potipava za 
žep, če v njem še imava pri -
pravljenega petdesetaka.
PLANINKA
55
Ona: Naj vas ne motijo 
pesimistične napovedi vaših 
prijateljic, ampak poskusite 
ravnati predvsem po svojem 
prepričanju. Tisto, kar že dol-
go načrtujete, se vam bo tudi 
tokrat izmaknilo, toda nikar 
ne obupajte.
On: Če si boste pametno po-
razdelili čas, ga bo dovolj tako 
za delo kot tudi za ljubezen in 
zabavo. Sicer pa boste ta teden 
stalno tako ali drugače zasede-
ni, zato se vam ni treba bati, 
da bi vam bilo dolgčas.
Ona: Nekatere vrednote va-
šega življenja so se v zadnjem 
času začele spreminjati na slab-
še, kar bi bilo treba urediti. Poj-
dite na prijetno zabavo, kjer se 
vam lahko kaj hitro zgodi, da 
boste spoznali novo ljubezen.
On: Na delovnem mestu se 
boste počutili odveč, ker vam 
ljudje ne zaupajo. Skrajni čas 
je, da se malce zamislite nad 
svojim početjem, in spoznali 
boste, da na takšen način tudi 
ne zaslužite zaupanja drugih. 
Popravite storjeno napako!
Ona: Marsikaj bo treba po-
drediti vašim poslovnim am-
bicijam in ena od teh stvari bo 
tudi vaše ljubezensko življenje. 
S partnerjem se bosta kar pre-cej razhajala, pri čemer ne bo 
hotel nihče popustiti.
On: Prijatelj vas že kar nekaj 
časa vztrajno nagovarja, da se 
mu pridružite pri zanimivem 
poslovnem projektu, zato ni-
kar preveč ne omahujte. Ko boste celotno zadevo malo 
bolj preučili, se boste končno 
odločili za sodelovanje.
Ona: S prijateljico se boste za-
pletli v prijeten klepet, ki vam 
bo izdal presenetljivo novico o vašem nekdanjem partner-
ju. Naj vas ta novica nikar ne 
spravi iz tira, ampak raje trezno 
razmislite o svojih možnostih.
On: Čeprav se boste z neko 
prijateljico zapletli v precej ko-
čljiv pogovor, se boste vendarle 
iz vsega skupaj kar precej na-učili in potegnili zaključke za prihodnje poteze na ljubezen-skem področju.
Ona: Iznenada se bo pojavi-
la še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte, 
še preden boste ugotovili, kaj 
si želi. Toda kaj hitro se boste 
znašli in preusmerili potek do-
godkov v pravo smer.
On: Prijateljica se bo sicer 
trudila, da bi vas razvedrila, 
in čeprav ji to ne bo uspelo, 
tega nikar ne pokažite. Ves ko-
nec tedna se boste dolgočasili, 
vendar bodite nekoliko taktni, 
sicer se vam bo maščevalo.
Ona: Pošteno se boste zako-
pali v reševanje svojih ﬁ  nančnih 
težav, pri čemer lahko v obilni 
meri računate tudi na pomoč 
prijatelja, ki do vas ni povsem ravnodušen. Rezultati se bodo 
pokazali hitro in to ne samo na 
ﬁ  nančnem področju.
On: Nikar se ne ustrašite od-
govornosti, saj vse skupaj sploh 
ne bo tako strašno, kot se vam 
bo trenutno zdelo. Skrajni čas 
je, da se prenehate naslanjati 
samo na druge, ampak da tudi 
sami storite nekaj zase.Ona: Vaš pristop k reševanju 
trenutnih poslovnih zapletov 
bo naletel na precejšnje začu-
denje vaših nadrejenih, saj jih 
boste s svojo iznajdljivostjo na 
nek način celo šokirali. Vse se 
bo obrnilo tako, kot ste si lah-
ko samo želeli.
On: Pri delu se boste morali 
precej potruditi, a boste zato 
boste želi uspeh, kakršnega ne 
pomnite. Utrdili boste svoj po-ložaj, ki pa niti do zdaj ni bil 
v kakšni posebni krizi. Samo tako naprej in kaj hitro boste 
ostali brez skrbi.
Ona: Na delovnem mestu 
vam bodo šle zadeve kot po 
maslu in ponovno boste doka-
zali, da se najbolje znajdete 
prav v najtežjih situacijah. 
Tako je nastopil čas, da podob-
no poskrbite tudi za čustveno 
plat življenja.
On: Odprite srce nekomu, ki 
ga že dlje časa spoštujete, in 
pridobili boste več kot le njego-
vo naklonjenost. To pa utegne 
biti še kako zanimivo, saj vam 
bo odprlo povsem novo poglav-
je v zasebnem življenju.
Ona: Pamet v roke, saj prav 
nič še ni izgubljeno. Vse bo od-
visno le od vaših pravočasnih 
odločitev. Ubogajte prijateljev 
nasvet, saj se na celotno stvar 
spozna veliko bolje, kot vi. 
Samo enkrat se živi …
On: Partnerka vas bo prije-
tno presenetila, vi pa ji boste 
vse skupaj vrnili z obrestmi, 
kar bo ugodno vplivalo na 
vajino intimno življenje, ki je 
zadnje čase precej pešalo. To 
je vaš srečen teden; uživajte, 
kolikor le morete.
Ona: Zaradi ljubosumja bo-
ste naredili precej nepremišlje-
no potezo, za katero vam bo 
kasneje še zelo žal. Toda krivi 
boste sami, zato bodo tudi 
posledice padle predvsem na 
vaša ramena. Pazite se norih 
idej svojih prijateljev.
On: Dobra volja vas bo spra-
vila v nadvse prijetno situacijo 
in še lepšo družbo. Nikar se ne 
ustrašite uspeha, temveč izko-
ristite ponujeno priložnost, 
kolikor je le mogoče. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga.
Ona: Začeli se boste ukvarja-
ti z zadevo, od katere ogromno 
pričakujete, vendar bo izkupič-
ka bore malo. Nikar se ne za-
prite vase, ampak se posvetite 
raje drugim, veliko bolj realnim 
in bolj dosegljivim ciljem.
On: Čaka vas presenečenje 
osebe, ki že kar nekaj časa po-gleduje za vami. Prepustite se 
občutku, ki vas le redko preva-
ra, in naredite nekaj zase in za 
svoje ljubezensko življenje.
Ona: Zdaj je čas, da vzame-
te stvari v svoje roke in začnete 
reševati težave. Ne ukvarjajte 
se z malenkostmi, ampak se 
lotite jedra problema. To vam 
bo vsekakor povzdignilo ugled v družbi.
On: Partnerka vam bo nare-
dila precejšnjo zmedo v poslov-
nih načrtih, kar se vam lahko 
še zelo maščuje. Nekdo vas bo 
poskušal prepričati, da je prav 
on najboljša izbira, vendar se 
boste prepričali predvsem v 
nasprotno.Nagradna križankaRAZVEDRILO Št. 2, 9. januar 2014
www.trik.si
pyh%huqlê
ulzv¾
nshzqhêê
npipênsh}lwlzuprhê
ipyrhê
{vth%hê
hsht|uhqlr±êê
vktl}wyl¾
zly}h{p}vilyuprvshqê
lyupl}zrphtlyprpê
pnyhsljklsê
}vqhrlê
vynh¾
uphjpql
}ll}huqlê
vizlnhê
hyhkpê
wvrvkil
wylip}hsljê
k|ohêuhê
vz{yltê
}yo|
ryhsql}vê
wvryp}hsvtvspiklu
{hsqp}hê
ilshê
rv}puh
pnvyê
ih}hyz{ylzhuqlê
{lslzh
spzhz{hê
ryh}h
zylkz{}vê
hêê
|tp}huqlq|kv}zrpê
ryhsq
%nhsljê
hwuh
hun­êyvjrê
zr|wpuh
p}huêê
wh}sv}l}yvwzrhê
v{vrhê
ky%h}h
wê
êulrkhuqhê
zt|hyrhê
zp{hy
rvsqrhêê
hêtvrlwyhplrêê
pêypzhurl
ht­êmpst­ê
uhnyhkh
vlê
Âtl­Ãvzryiv}h¾
sljêrvuq
%p}psvêhê
|%p}huql
yptzrhê
{pypulrk­êptlê
qllyhê
thsh}p
l}sqhyzrhê
up{ky%h}upê
z}l{
wypwv¾
tvlrêhê
{hsqluql
}lêê
zhkv}ypzhupê
q|uhr
zs­êwlzupj hê
ÂhurhÃ
rhyêrhqê
|yhkuvê
kvsvh
uv}puhyrhê
ily{vslwylk¾
wshpsv
wvskyhnê
rhtlu
zsv}luzrpê
{lkupripjprspz{rhvw|zyl%pzlyê
rh}p
wvsv%hqê
{lslzhv£y|zrhêê
ylrh
rkvyêê
zhkpv{vrê
q|%uvêvkê
h}z{yhspqlryl}p{hê
qlh
zrvwvz{ê
Âzshi­Ãulrkhuqpê
ovrlqpz{ê
Ây|kpÃ
spz{uh{vê
kyl}vlslupjhê}ê
w|h}p
¡­êzs­êmpst­ê
}lkhkphtl{lyt|zspthu¾
zrpêivn
uhzpsuhê
{h{}puh
wpqhhê
z{hypoê
zsv}huv}ulrk­êptlê
kyêrvunv
zhurhyhthr¾
uqluvz{
rylwrvê
Ânshzi­Ãht­êpnyhsl jê
Âyvily{ê
klÃ
whuzrvê
tlz{vzwvulthrhyzrh
rvwp{hyêê
ypshz{ptê
nvijlt
3Kzhyhql}v
hunslrpê
wvtvy¾
hrê
ÂqhtlzÃhunslrpê
wpzh{lsqê
ÂyvhskÃ
rhqluqlrhyêê
qlêslwv
zpspjpq|lzupê
uhrp{
zsv}luzrpê
wpzh{lsqê
Âp}huÃ¤êÐê¤êÓê¸pukpqhuzrpê
vsu klkuhê
hzuv}h
rp{êê
|ipqhsljypippl}hê
kyhth
lskhêê
}pslyyhz{spuhê
}sh%upoê
{hs
sh{puzrpê
}lupr
rkvyêqlê
ulrvsprvê
}puqluê
Âlrzwy­Ã
wv{|qvpê
{ynv}jpêê
ishnvtêê
uhêvyplu{|uhzpsupr2
11
3
4
5
6
12
8
1 14
7
10
15
913
18
17
19 16
12 34 56 78
91 01 11 21 31 41 51 6
17 18 19Nagradni razpis
1. nagrada: 3-krat bon za striženje v Lepotnem centru 
Barbara v Štorah
2. nagrada: bon za striženje v Lepotnem centru Barbara 
v Štorah
3. nagrada: bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga do-
bite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah 
na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 14. 
januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 1
Vodoravno:: ZLATA PTICA, DOGOVORNIK, OK, RABI-
NAT, MAN, RAP, NU, SLEDI, OČKA, TIME, IDEAL, VSIPEK, 
HLEV, OTROČEK, INSTINKT, ROJ, ARMANI, IP, EKA, GEM, 
TOPLOTA, ŽO, IZOSTANKAR, KOZAR, KR, ARA, ŠKAFEC, TRI, ČIR, TA, OE, LICITATOR, ATEIST, OSEC, NIL, LUMIE-
RE, SKOK, VIM, ADI, BANANA, ALOJA, MOLIERE, REŠILEC, 
OREL, HS, DAVICA.
Geslo: Optimistično v novem letu
Izid žrebanja
1. nagrado, bon za storitve v Hotelu Pesnik v Logarski do-
lini, prejme: Karolina Klepej, Mala Breza 28, Šentrupert.
2. nagrado, bon za striženje v Lepotnem centru Barbara 
v Štorah, prejme: Bernardka Rataj, Ul. II. bataljona 16, 
Šentjur.
3. nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme:  
Karli Kladnik, Straška Gorca 28, Prevorje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
56 Št. 2, 9. januar 2014 RUMENA STRAN
Brez 
rdeče niti
V uredništvu Rumene strani 
tuhtamo pa tuhtamo … Ne glede 
na mojstrski posnetek našega fo-
toreporterja nam ob trojici na pri -
čujoči sliki ne kane nič pametnega 
oziroma nikakor ne znamo najti rdeče niti med direktorjema Uni -
orja Darkom Hrastnikom (levo) 
in Emo Orodjarne Miranom Šro-
tom ter prvo damo Celjskega sej-
ma Bredo Obrez Preskar.  Da bi 
z Obrez Preskarjevo podoživljali 
erotični sejem, je nekoliko pozno, 
da bi se na Rogli smučali s Hra -
stnikom, nam ne diši, tako da se 
lahko samo s Šrotom veselimo 
nove državne subvencije.
UJ, foto: SHERPA
Jama
Sta se onidan srečala 
dva nekdanja vodilna »stručkota« za sloven -
ske ceste. Jakob Pre-
sečnik (levo), sedaj 
poslanec, je bil minister 
za promet v času, ko je 
bil Jože Zimšek, sedaj 
upokojenec, prvi mož 
Darsa. Že po njunih iz -
razih lahko sklepamo, 
da se zavedata, kam so se, žal tudi z njuno asi -
stenco, zapeljale sloven-
ske ceste. Saj poznate ti -
sto: »samajama«, vmes 
pa še kak zaprt most 
na cesti od Arje vasi do 
Velenja.
UJ, foto: SHERPA
Jackpot 
že v občini!
Šentjurski župan Marko 
Diaci je minuli teden na 
sprejem povabil novinarje, 
ki so vse leto poročali o do -
gajanju v občini. Želel je, da 
bi bilo srečanje predvsem 
neformalno, a se vseeno ni 
mogel izogniti vprašanjem 
o novih projektih. Najprej 
je poskrbel za sceno (beri: 
uredil je rožo v ozadju), ko so se prižgali mikrofoni, pa 
ni skrival veselja, da bo ob -
čina kmalu deležna koristi 
zadnjega največjega dobitka. 
Tako je namreč označil uspe -
šno kandidiranje na razpisu, Glasbena vzgoja
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt pridno obiskuje raz-
lične glasbene prireditve v Celju, če le ni kot solistka maribor -
ske opere zasedena v kateri od predstav. Pri tem jo pogosto 
spremlja sin Vid , ki tako v skladu z družinsko usmerjenostjo 
že od malega spoznava lepote glasbe.
NC, foto: SHERPAPravljična babica 
Mraz
Pravljično deželo, ki je decembra celjske otroke razve -
seljevala kar 19 dni, je pred 13 leti zasnovala Vladimira 
Skale. Da je v tem projektu, ki so ga že pred leti »posvojili« 
tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, res »z dušo in s telesom«, kaže tudi njena decembrska oprava. V Pravljični deželi jo je bilo največkrat videti s sivo kučmo na glavi, tudi 
zadnje dni decembra, ko je celjske otroke že obiskoval dedek 
Mraz …
IS, foto: GrupA
Polna idej?
Muzej na prostem Rogatec, kjer Irena 
Roškar obiskovalce z različnimi delavnica -
mi popelje v mladostne čase naših dedkov in babic, čez zimo zapre svoja vrata. A če mislite, da v zavodu za kulturo, turizem in 
razvoj pozimi zato počivajo, se motite. Oce -
njujejo namreč minulo leto in kujejo načr -
te za prihodnost. Morda sta Roškarjeva in 
gradbenik Ivan Cajzek iz sosednje Rogaške 
Slatine govorila prav o enem od načrtovanih 
projektov, obnovi gospodarskega poslopja 
dvorca Strmol, kjer naj bi nekega dne, ko 
bo seveda na voljo dovolj denarja, nastal 
obrtni center. Znanemu gradbeniku gotovo ne manjka idej, kako objektu povrniti nek -
danji sijaj, Roškarjevi pa ne idej o njegovi vsebini.
AD, foto: GrupAs katerim je občina pridobila 
1,9 milijona evrov za obnovo 
kulturnega doma. Ni pa še 
znano, če se bo Diaci lahko smejal še okoli trem milijo -
nom evrov davka od iger na srečo, ki bi občinsko blagaj -
no okrepili, če bi se izkazalo, da je srečni dobitnik Euro-
Jackpota res doma iz okolice 
Planine pri Sevnici.
TV, foto: GrupA