Poštnina plačana t jgi> lovini Leto LXUI., št. 62. V Ljubljani, v soboto 15. marca I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemfi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dosovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jngoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. DEMARŠA VELESIL V SOFIJI Sinoči je angleški poslanik v Sofiji pozval bolgarsko vlado, naj ukre ne resne korake zoper makedonstvujušče in prepreci njihovo zločin' sko početje Sofija, 15. marca. Pri tridnevni razpravi je zunanjepolitični odbor sobranja snoči z večino glasov odobril sofijske konvencije, nanašajoče se na ureditev obmejnih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vlada je sklenila, da bo predložila konvencije prihodnji torek sobranju v ratifikacijo. Glede na to, da so razprave v zunanjepolitičnem odboru pokazale, da skušajo gotovi krogi v Bolgariji še vedno zagovarjati in ščititi makedonstvujušče in njihovo početje, so velesile sklenile intervenirati pri bolgarski vladi V zvezi s tem se doznava, da je snoči angleški poslanik v Sofiji Watterlow oosetil zunanjega ministra Burova ter ▼ imenu Anglije in Francije pozval bol-STarsko vlado, naj ukrene resne korake proti rovarenju makedonskega revolucionarnega odbora, ker bi bile v nasprotnem primeru velesile prisiljene iz- vajati konsekvence in odtegniti Bolgariji svojo nadaljno podporo. Z oficijelne strani sicer zanikajo, da bi bil poset angleškega poslanika v zvezi z demar-šo velesil, vendar pa priznavajo, da se je nanašal na odnosa je med Jugoslavijo in Bolgarijo in na početje makedon-stvujuščih v zvezi z nedavnimi atentati v Kočanih, Pirotu, Krivi Palanki in Strumici, Z oficijelne vojaške strani naglaša-jo. da hoče bolgarska vlada lojalno izvajati sklenjeni sporazum in da bo storila vse za ohranitev miru in reda na meji. Mabedonstvujušči, ki uvidevajo, da se razvijajo razmere in dogodki za nje dokaj neugodno, ljuto napadajo vlado ter ji očitajo, da je napravila s sklenitvijo sofijskega sporazuma nepopravljivo pogreško. V svojih listih pozivajo sobranje, naj prepreči ratifikacijo teh konvencij. Na drugi strani se skušajo oprati na ta način, da kratkomalo zanikajo vsako zvezo z atentati na jugo-slovenskem ozemlju, in taje celo pisanje svojega glavnega organa, ki je ponovno odkrito priznal, da so vsi ti atentati delo makedonstvujuščih in da jim bodo sledili še drugi. Sofija, 15. marca. AA. Bolgarska agencija javlja: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je imel te dni sejo, na kateri je minister zunanjih zadev Burov očrta! jugoslovenske - bolgarske odno-šaje in na katerih se je vodila diskusija o tem vprašanju. Seji je prisostvoval tudi predsednik vlade g. Ljapčev. Po seji je bil izdan komunike, v katerem se pravi, da sta oba ministra poročala o delu mešane komisije ter izrazila svoje globoko prepričanje v trajnosti iugoslovensko - bolgarskega sporazuma, ki je v cilju tendenc evropske miroljubne politike. Odhod Tardieua v London Glavna zapreka na londonski konferenci italijanska zahteva po pariteti s Francijo — Sestanek Brianda z Grandijem — Jutri se sestane Tardieu z Macdonaldom London, 15. marca. AA. Na pomorski raz-orožitveni konferenci so živahna pogajanja, da se premagajo nastale težlkoče. Kljub tečno, da ni bila včeraj taiko številnih razgovorov kakor v četrtek, smatrajo, da se je položaj konference zholjšal. Prfenava se, da leži gSavna zapreka napredku konference v francoskem stališču, da Kalija ni opravičena zahtevati pomorske paritete s Francijo. Posebno važnost popisujejo dolgemu razgovoru francoskega zunanjega ministra Brianda z italijanskimi zunanjim ministrom Grandijeirn, ki je trajal včeraj od 18. do 18-35. Graudi se je posvetoval pred tem razgovorom z načelnikom ameriške delegacije Sftčmsonom. Zunanja minister Brfand bo poročal o položaju francoskemu minčgtrsfcetrja predsedtmku Tardieuiiu, ki prispe drevi v London in se bo jutri sestal z angleškim mrmstrskim predsednikom Macdonaldom v Chequersu. Pariz, 15. marca. AA. Na londonski pomorska razoroži t v eni konferenci se osnuje odbor iz samih pomorskih strokovnjakov. Odboru bo poveri ena naloga, prouči možnost potrefonih izjpremerrtb v odredbah wasMing!tonske pogodbe, ki se nanašajo na fc&očrtev JadiO iz uporabe in jzuierirjavo starih lad& kaikor rudu na one kategorije ladij, ki niso vsebovane v tej pogodb. Pariz. 15. marca. Snoči se je sestal ministrski svet. da pred odhodom mdndstrske-ga predsednika Tardieua v London na pomorsko razorožatveno konferenco razpravlja o zahtevi ita^janslke delegacije po pariteta s Fraracijo v Sredozemskem morju in dojoci končno stališče francoske delegacije. Francoski tfcsk se še nadalje bavi s to ftafijansko zadevo in jo ostro kritizira. Tako nastopa >Temips« ponovno v uvodniku proti fta^ansiki zahtevi po pariteta v Sredozemskem mop*ii ter označuje stališče Italije na londonski konferenci kot čas to politiko prestiža in nezdružljivo z mirovno politiko. Ministrski predsednik Tardieu je odpotoval danes v spremstvu šefa svojega kabd-neta v London, Icjer ostane samo čez nedeljo. London, 15. marca. Francoski krogi naglasa jo, da je položaj na pomorski razoro-žirveai konferenci stari jonaren. Nedelja zna biti odločilna za nadaljuj potek konference. Zunanji minister Briand bo obnovil predlog, naj se sklene medsebojni garancijski pakt brez Zedinjenih držav. Če bo Macdonald proti temu predlogu, bo Francija prisiljena vztrajati pri svojih tonažnih številkah, ki so potrebne, da si zagotovi mednarodno varnost. Nadaljui razgovori bodo izključno tehničnega značaja. Lop đon, 15 marca. Med francosko in Italijansko delegacijo so v teku pogajanja, ki bodo bržkone odločilna za nadaljno usodo londonske razorožitvene konference. Nfc. snočnjem sestanku z Briandom je Grandi postavil razne nove predloge, ki se tioetjo razmerja med tonažo francoske in italijanske m "»maiice, kakor tudi kompromisne rešitve od Francije predlaganega sredozemskega pakta. Francoska delegacija bo danes te predloge proučila in zavzela svoje končno stališče. Pogajanja med Japonsko in Ameriko eo dovedla do sporazuma o nižjih kategorijaih vojnih ladij, dočim je vprašanje razmerja moči ostalo še vedno nerazr čaščeao. Macdonald sj na vse mogoče načine prizadeva, da bi premostil težkoČe in nasprot-stva, k j so se zadnje dni tako poostrila, da se je že govorilo o razddu konference. Macdonald je še vedno velik optimist in upa, da bo v kratkem prišlo đo povoljnih pozitivnih rezultatov. Konferenca o kodifikaciji mednarodnega prava Pozdrav nizozemske kraljice — Pričetek dela posameznih komisij v ponedeljek — Konferenca bo trajala več tednov Haag, 15. marca. AA. lvraljtica V^helmina | je rnogila sestati konferenca s tako značdl Je včeraj poslala konferenci za kodlifikacijo mednarodnega prava brzoja viko, v kateri izraža prijetno iznenađenje nad izrazi spoštovanja s strani konference ter želi uspešno delo. To brzojavko je prečiital na včerajšnji popoldanski seji predsednik konference. Konferenca jo je sprejela z bumrlmi ovacajacni za nizozemsko kralji <>o. Nato je b3o po dfefknjsiji soglasno sTdenjeno, da predlože v interesu normalne in hitre debate do ponedeljka vse delegacije svoje predloge in a/maodimane o vprašanjih, v katerih se bo v komisijah razpravljalo. Komisije bodo začele poslovati v ponedeljek. Haas, 15. marca. AA. Nizozemski trsk obširno pise o zasedanju haaške konference o kodifSkacijJi mednarodnega prava, ki se vrši pod okriljem Lige narodov. Vsi inozemski listi brez razlike strankarske pripadnosti, na glašaj o veliko važnost konfe- rence, ker je v zigodovfni prvi slučaj, da se secira. ram dnevnim redom. Haag, 15. marca. AA. Materijal, ki se bo obravnaval na konferenci za kodilikacijb mednarodnega prava, je ogromen. Vsi krogi mislijo, da bo zaradi tega konferenca zasedala več tednov. Planet Transneptun New York, 15. marca. Odkritje novega planeta, ki se imenaje začasno Trans-ne-prtu«, &ma-trado ameriški astronomi za največji dogodek v ameriškem zrvezdoznanstva. Zvezdama LowelI v Fiagstatfhi v Amoni, ki je odkrila novi planet, poroča, da so bila potrebni meseci napornega štmddja, preden so odkrili planet, ki je zek> oddaljen in navidezno malega obsega. S prostim očesom se planet ne more opaziti. Zvezdoslovci menijo, da it novi planet pokrit s snegom in ledom i oddaljen od solnca. yt njegova dnevna svetlob« zelo slaba in približno tako močna kot naša me- Zakon o lekarnah Beograd, 15. marca. Včeraj se je zbrala v Beogradu delegacija lekarnarjev iz vse države, ki so prišli semkaj, da posredujejo pri uveljavl$enju novega zakona o lekarnah. Zastopniki lekarnarjev 6o imeli krajlb konferenco, na katerj eo določili deputacijo, ki je odšla v predsedništvo viade, da izroči spomenico o njihovih željah glede ua novi zakon o lekarnah. Sprejel jih je vrhovni inspektor Nikolić. Zatem so se lekarnarji formirali v srrevod, v katerem je bilv oAoli 400 udeležencev, ter odšli i,^ dvor, kjer so izročili maršalatu svojo spomenico, nato pa se vpisali v dvorno knjigo. Lekarnarji izražajo svoje želje, ki naj se uveljavijo po novem zakonu o lekarnah, zlasti glede na podeljevanje koncesij za nove lekarne. Zato naprošajo vlado, naj odstrani obstoječe težkoce, ker je dosedanji sistem podeljevanja koncesij škodljiv za razvoj lekarnarstva. Grško zunanje posojilo Atene, 15. marca. AA. Guverner Narodne banke Brosjpulos je odpotoval danes v Pariz da sklene posojilo v znesku 8 milijonov funtov šlerlingov, ki se bo uporabilo za nelka nova državna podjetja. Predsednik vlade Venizel'os nj hotel sprejeti nase in na vlado vso odgovornost za to posojilo ter je radi tega sklical sejo ministrov in šefov vseh strank, da se izjavijo d tem posojilu. Šefi strank so pristali na to, da se psojilo najame. Nadalje bo vlada najela poleg omenjenega posojila se drugo posojilo v znesku 600.000 funtov šterlingov, kii se bo uporabilo za umetno gnojenje. Preosnove bolgarske vlade ne bo Beograd, 15. marca. M. Bolgarski list »Dnevnik- pise v svoji poslednji številki, da je sedanji položaj bolgarske vlade po zadnji seji ministrskega sveta postal jasnejši v toliko, ker se ne more pričakovati nobenega presenečenja glede na izpremem-bo v njej. Ministrski predsednik Ljapčev izjavlja, da nima namena izvršiti kako pre-osnovo vlade. Tarifna pogajanja z Grčijo Pari*, 15. marca. AA. »Intransigeant< poroča iz Aten, da odpotuje danes v Beograd delegacija, ki se bo pogajala z jugoslavensko vlado o železniških tarifah na progi Bcograd-Solun. Ločitev bivšega romunskega prestolonaslednika Bukarešta, 15. marca. Današnji listi poročajo, da se je bivši prestolonaslednik princ Karel sodno ločil od svoje prve žene ge. Lupešcu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.72, Berlin 13.51, Bruselj 7.8937, Budimpešta y.900S, Curin 1095.9, Dunaj 797.92, London 275.43, Newyork 56.53, Pariz 221.68, Prag* 167.90, Trst 296.83. INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9,12625, Pariz 20.21, London 23.1275. New York 516.77, Bruselj 72.00, M2*n 27.065, Madrid 64.10. Berrin 123.22, Ekrmaj 72.78, j Sofija 3.74, Praga 15.305. Varšava 58.075, Bukarešte 3.07125, Budimpešta 90.34. i Občinske volitve v Rumuniji Krvavi spopadi med političnimi nasprotniki — Napredek liberalne stranke — Končni izidi še niso znani Bukarešta, 15. marca. Včeraj so se vršile po vsej Rumuniji občinske vo* litve. Volilna borba je bila zelo huda in od vseh strani prihajajo poročila o krvavih izgredih med političnimi na* sprotniki. V Bukarešti jc bil umorjen pristaš liberalne stranke, kar pa je imelo za posledico, da je stranka do* bila mnogo večje število glasov, kakor pa se je pričakovalo. Tudi v petih dru* gih volilnih okrožjih je liberalna stran* ka uspela dokaj dobro in je dobila enako število glasov kakor vladna stranka. Podrobni rezultati bodo znani šele v par dneh, vsekakor pa se da že po dosedanjih rezultatih sklepati, da je dobila vladna stranka veliko večino. | Bukarešta, 15. marci. AA. »Rador« javlja, da so bile občinske volitve po* vsod mirne in dr jc vlada dobila v \seh občinah večino razen v 4 mestih na teritoriju stare Rumunije, kjer so dobili večino liberalci. Ostale stranke pri volitvah sploh ne pridejo v poštev. Opažala se je v mestih vcMka imitacija opozicije, češ, da imajo mesta veliko težja bremena kakor pa vasi. Toda tu* di ta agitacija ni prinesla opoziciji no* benc koristi, ker so tudi mesta odloč* no glasovala za vlado. V sami Bukare* šti so dobili liberalci 30r', glasov. Iz teh volitev se je nadalje videlo, da imajo liberalci pristaše samo v stari Rumuniji. v novih krajih pa nimajo sploh nobenih pristašev. Trst proti Reki Protesti tržaških trgovcev proti proglasitvi Reke za svobodno luko Trst, 15. marca. Razburjenje, ki je zavladalo med tržaškimi gospodarskimi krogi zaradi nameravane proglasitve Reke za svobodno luko, se kljub pomirjevalnim izjavam oblasti ni poleglo. Tudi danes je ostalo mnogo trgovin v znak prostesta proti temu ukrepu zaprtih. Snoči se je vršilo zborovanje trgovcev, na katerem je bilo sklenjeno, da pošljejo v Rim posebno deputacijo, ki naj bi naprosila vlado, da prizna Trstu enake ugodnosti kakor Reki in da tudi Trst proglasi za svobodno luko. uhteča usta S ARGO V KALODONT Velike poplave v Španiji Silni viharji po vsej Španiji — Katastrofalne povodnji v severni Španiji — Prekinjene železniške zveze Madrid. 15. marca. V vsej Španiji divjajo silne nevihte, spremljane z velikanskimi nalivi. Pri Saragosi je nara-stla reka Ebro za 5 metrov nad normalnim stanjem. Iz številnih pokrajin poročajo o strahovitih viharjih in nalivih. Reke vznemirljivo naraščajo. Velikanski nalivi so prekinili železniško zvezo med Blazoolo in Labidassoo. Pariz. 15. marca. »Petit Parisien« poroča i-z Madrida, da so se pojavile tudi v severni Španiji katastrofalne poplave. Dolina reke Ebro je docela pod vodo in tako opustošena, da tamošnjega polja letos sploh ne bo mogoče obdelati. Številni kraji so popolnoma odrezani od ostalega sveta tako, da ;e preskrba prebivalstva z živili nemogoča. Tudi železniški promet je popolnoma ukinjen. V provinci San Sebastia:io se je odtrgal ogromen plaz, ki je zasul železniško progo in porušil okrog 20 hiš. Pri Vincenci je voda odnesla most čez reko v trenutku, ko je pripeljal na most poštni avtobus. Šofer in dve nuni so našli smrt v valovih, tri nune in neki duhovnik pa so bili težko ranjeni. Bordeaux ogrožen Pariz, 15. marca. Katastrofalna poplava v južni Franciji ogroža sedaj že mesto Bor-deaux, za Čegar varnost je uvedena posebna služba. Vsa posadlca v mestu je v strogi pripravljenosti. žena voditeljica velike roparske tolpe Vdova Chomg načeljuje 10.000 kitajskim roparjem, ki plenijo bogatine in dele plen s siromaki Peking, 15. marca. d. V zapadnih delih pokrajine Honan gospodarijo že nekaj mesecev tisočglave roparske tolpe, ki jih vodi neka žena. ki je znana kot %-dova maršala Gianga. Roparji so svoji voditeljici slepo vdani ter pripravljeni izvršiti sleherni njen ukaz. Velike simpatije uživa tudi med nižjimi sloji ljudstva. Vsi napori vladnih čet. da bi jo ujeli in razgnali njene roparske tolpe, so bili do sedaj brezuspešni, ker je ostala še vselej na bojišču kot zmagovalka pogumna voditeljica roparjev, ki je v resnici vdova nekega bogatega kitajskega trgovca, katerega so umorili kitajski banditi Užaloščena zaradi smrti svojega moža je vstopila v eno izmed številnih roparskih tolp ter kmalu postala njena voditeljica. Sedaj štejejo njene čete že preko 10.000 mož. Kadar se odpravlja na roparske pohode, pošilja naprej izvidniške čete. ki dele med preprosto ljudstvo letake z napisi: »Oropajte bogate in pomagajte bednim!« »Vdova Chang je zvezda pomočnica bednega ljudstva!« v resnici napadajo člani njene roparske vojske samo bogatine ter dele potem ugrabljeni Dlen z bednim ljudstvom. Vdova Chang slovi po velikem pogumu, s katerim je zadivila že mnoge moške nasprotnike. Guverner province Honan jo je že ponovno pozval, naj ooueti svoj roparski posel in naj raje vstopi v državno službo, kjer ji je nudil odlično mesto. Vdova pa ie doslej odklonila vse te ponudbe in nadaljuje s svojimi roparskimi podvigi. Katastrofa danskega pamika Brest. 15. marca. Pri Quessantu s« ie potopH včeraj danski tovorni pamik >F!omit>erborg« iz Kodania, ki je vozli veHkc količine fosfata. Parni k je zadel na skalo. Posadka 19 mož se jc rešila v reSilnin čolnih. Znamenite stavbe stare Ljubljane Romantika stare Ljubljane, ki jo je pregnala moderna doba Ljubljana, 15. marca. ZKD je priredila v torek dobro obiskano predavanje učitelja g. Potočnika o stari Ljubljani, KS katerega posnemamo naslednje zanimivosti: Kazina, nekdanja last in trdnjava ljubljanskih Nemcev, je bila zgrajena v letih 1836 do 1838. Ko so kopali temelj, so našli več rimskih grobov in pozlačeno soho iz brona, ki predstavlja rimskega meščana rz Emone. Šoha j« shranjena v našem državnem muzeju. Uršulinsko cerkev in samostan je dal sezidati bogat trgovec Jakob pl. Schellenburg, rodom s Tirolskega. Stavbo so zidali od 1. 1718 do 1726. Gradišče pomeni ograjen in utrjen kraj. Leta 1780 je imelo 83 malih, večinoma lesenih hiš in 964 prebivalcev, ki so bili podložni nemškemu vitežkemu redu. Na kraju sedanje hiše Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je stala do potresa gostilna »Zum GartnerwiTt«, po domače »Pri Zolarju*. V potresa 1. 1895 je stanoval v tej hiši deželni predsednik ter so bili nastanjeni v njej uradi deželne vlade. Kip Brezmadežne na Šentjakobskem trgu so postavili 1. 1682 v spomin na kugo. Cerkev Sv. Jakoba se imenuje že L 1389. Sedanjo cenkev so zidali v letih 1613 do 1615. Kjer stoji zdaj dekliška šol?., je stala do potresne dobe reduta, zidana 1. 1658. Tu je bila nekdaj jezuitska gimnazija, pozneje pa so se tu vršile razne zabave, elitni plesi in razstave. Tu je do potresa zboroval kranjski deželni zbor. Kadar je zboroval, so vsakokrat razpeli mod reduto in stiškim dvorcem železno verigo, da ne bi motil zborovanja promet. Znamenita je hiša Stari trg Sr. 34, katere pročelje je obrnjeno v Sv. Florijana ulico. Tej hiši pravijo »stiski dvorec«. Do leta 1315 je stala na tem kraju hišica z vrtom; oboje jc prodal neki ljubljanski meščan stisk emu opatu. Opat Jakob je dvorec nanovo sezidal in olepšal. V dvorcu so stanovali prelati, stiski menihi in drugi Ljubljanski mestni trs 1. 1681. Ha levi Škofija, pole« n)e stara stolnica, v sredini Neptunov vodnjak, na desni nekdanja mestna hiša. nasprotni Wurzbachovi hiši št. 1 je bilo L 1875 teJovadišče Sokola. Kjer stoji zdaj dramsko gledališče, je stalo poprej poslopje Polovš — Ball-haus, kjer so se zbirali v 18. stoletju ple-menitaši in prirejala viteške igre. Od leta 1781 je bila tu deželna žitnica, od 1. 1848 do 1860 pa vojašnica in vojaško skladišče. Leta 1892 je mestni magistrat kupil to poslopje za 4500 goldinarjev, ga podrl in zgradil Erjavčevo cesto. Poleg tega poslopja je bila znamenita pivnica »Pri (^en-kerju«. Kjer se zdiaj dviga mestna hiša med nekdanjo Sc hum i j evo. danes Hribarjevo hršo. in gostilno »Pri Lovšinu-«, je staja nekoč mestna ubožnica Stirbenbergo-ve ustanove. Na mestu hiše uradniškega konzorcija v sedanji Gregorčičevi ulici, prejšnji Hi'Ilšerjevi ulici, je stalo svojčas vojaško vzgajališče, kjer je učil višji častnik Hilšer, odtod tudi prejšnje ime tej ulici. Hiša na Borštnikovem trgu 1, kjer je danes dvorska knjižnica, je imelo v potresni dobi obliko »patrontošelna«-. Kjer je zdaj šetališce pred Glasbeno Matico, je bilo poprej skladišče trgovca Kastnerja, tik njega pa znana gostilna »Pri Šikcu«; njej nasproti je današnja gostilna »Pri panj-o«. Na sedanjem Napoleonovem trgu se je leta 1292 naseflrl red templar j ev, po razpusta tega reda pa je L 1312. prevzel posestvo nemški viteški red. Sedanjo cerkev je sezidal grof Stahremberg. Gostilna »Numero ajns«, nekdanja Matevžetova gostilna, je bila tam, kjer je zdaj nov park in križevniški vrt. Na levi strani proti Križevnikoan je bitta prodajalna moke, kjer je prodajal m lovske izdelke sedanji mokar na Varvazorjevem trgu g. Ivan Fajd'ga. Ob Emonski cesti je stal biev, poleg njega pa kovačnica. Zadnji gostilničar je bil Peter Križ, ki se je odtod preselil v sedanjo gostilno pri Košaku. Tam, kjer je zdaj v Gosposki utiet prazen prostor, last mestne občine, je stal do potresa knežji dvorec »Furstenhof«, eno najimenitnejših poslopij stare Ljubljane, katero je dal sezidati 1. 1642 grof Engelbert Turjaški, takratni deželni glavar. V tem poslopju se je shajalo plemstvo iz vse dežele. Dvorec je imel poleg krasnih soban dragoceno knjižnico in zbirko umetnin; po hodnikih so visele slike takratnih umetnikov. Na južni strani so bili vrtovi, kjer je raslo najlepše sadje. Vrtove so poživljali umetniški kipi in vodometi. Za obzidjem je bil ribnik, po katerem »o plavali beli labodi. Tu je imela nekdaj rodi Glasbena Matica svoje prostore. Nekdanje hiše v Gosposki oftci so bile ponajveč last plemenitašev. V bivši Pongratzovi hiši je zdaj Narodna kavarna. Bivša Gerlitzdjeva hisa je zdaj last trgovca Karla Preioga. To hišo je dal sezidati okoli L 1763 Andrej Daniel grof Barbo, V tej hiši je bival za časa kongresa neapolj-ski kralj Fcidmaad s svojim spremstvom. Vogalno poslopje na sedanjem bfovtm, prej Turjaškem trgu, kjer je zdaj nastanjena Kmetijska družba za Slovenijo, so imenovali svojčas Lontovž (Lanrffhaus). V njem so se shajali deželni stanovi k deželnim zborom, v njem so se vršile sodne obravnave, v njem so bili deželni uradi in dežetna blagajna. Prvo deželno hišo so sezidali L 1467, a jo je potres L 1511 popolnoma porušil. Novo btšo so sezidali 1. 1548 ter jo pozneje polagoma povečati. V tej m je bila velika dvorana, njej nasproti 01 fc^e&ft snu Ahac&a, Od lota 1356 do odlična gostje, ki so prišli v Ljubljano. E>o leta 1895 je bilo v tem poslopju deželno sodišče, pozneje pa je imela obrtna šola tu svoje prostore. Ce bi šli pred 150 leti po sedanji ulici pod Trančo, na sedanji Čevljarski most, bi zapazili poslopje z močnimi oboki, pod katerimi so prodajali kramarji svoje blago. To poslopje so imenovali nekdaj »Trančo«. Nad oboki so bili zapori, v katerih 60 pretepali mestni biriči hudodelce, da se je njih jok in stok razlegal daleč naokrog. Tu je bila nastanjena nočna straža, ki je ponoči lovila pretepače. Ker je bilo poslopje zeTo trhlo, so ga 1. 1789 podrli. V ozki Židovski utlci se še tu pa tam vidijo sledovi potresa leta 1895. V Ljubljani so bili menda Ž-idje prvi trgovci in so imeli dolgo časa skoro vso trgovino v rokah. Židovska ulica in Židovska steza nas še sedaj spominjata nanje. Tu so imeli že pred letom 1213 svojo moli Itnico — sinagogo. Leta 1484 so opustili mestno hišo na Starem trgu in sezidali novo na Mestnem trgu Prvotna mestna hiša je bila zgrajena na dveh velikih kamenitih podstavkih in je bila enonadstropna. V pritličju je imela širok pokrit privoz. S to mestno hišo niso bil posebno zadovoljni, ker je mestni za-stop sklenil L 1547. sezidati novo poslopje. Z-gradba novega rotovža se je zavlekla do 1. 1717. Naslednje leto je sezidal mestno hišo stavbnik Maček v tej obliki, v kakršni se je ohranila do današnjega dne. Vodnjak pred magistratom je bil postavil leta 1751 znameniti kipar Frančišek Robfca. Na kraju sedanje Kresije, kjer je Maverjeva trgovina, je stal nekoč meščanski spit al, ki ga je ustanovila leta 1345 ogrska kraljica Elizabeta, ko je potovali; a skozi Ljubljano v Neapolj. Prvotni spita! je bila mala hiša, ki se je v teku let izpremenila v obširno poslopje. V bližini špitala so pokupili vse hiše, ki so bile proste vseh hišnih davkov, in sicer zato, ker so Ljubljančani hrabro odbiti napad celjskega grofa I. 1442. Lastniki so plačevali samo en kraj cer davka, ki so ga prinašali v znak podložnosti vsako leto dne 30. septembra opolnoči v slovesnem sprevodu na magistrat. Ta navada se je ohranila do leta 15S0. Nanovo zgrajeno poslopje pa ni bilo morda bolnica, temveč le zavetišče obubožanih meščanov, njihovih vdov, sirot m najdenčkov. Leta 1811 so špital opustili, poslopje pa preuredili v trgovske lokale. Omeniti je še, da je poleg špitala stala cerkvica sv. Elizabete, v kateri so oznanjali Lutrovo vero Primož Trubar, njegov sin FeKcijan, Jtmj Dalmatin in drugi. Na sedanjem Vodnikovem trgu je stala že 1. 1073 cerkev sv. Fihpa, ki pa je 1. 1382 pogorela. Leta 1412 so postavili novo cerkev, posvečeno Materi božji v nebo vzeti m sezidali frančiškanski samostan; tik samostana je bilo pokopališče. Leta 1784 so se frančiškani preselili v sedanji samostan, zato so cerkev podrli, samostan pa spremenili v bolnico in ga pozneje porabili za šole. BivSa šentpeterska vojašnica ni bila prvotno namenjena za vojašnico, temveč za lazaret za one, ki so bolehali za kugo. Leta 1749 so poslopje dvignili za eno nadstropje in ga porabili za vojašnico. Današnja Kolodvorska ulica se je nekoč imenovala »Blatna gasa« zaradi obilnega blata. Kjer je zdaj palača direkcije državnih železnic, je stala do leta 1914 predilnica, še prej pa tovarna za sladkor, k: je pogorela 1. 1837. Na kraju današnje hiše Kmetske posojilnice in njenih sosed je stala nekoč cerkev sv. Jožefa, poleg cerkve pa samostan bosopetih avguštincev discalceatov. Leta 1786 je vlada pregnala avguštince, samostan pa izročila usmiljenim bratom. Ti so cerkev sv. Jožefa izpre-meniii v bolnico, kapelo poleg nje pa posvetili sv. Križu. Leta 1855 so prevzel« bolnico usmiljene sestre is reda sv. Vin-cencija Pavlanskcga in opravljale v njej delo usmiljenja do L 1895. Tega leta so podrli cerkev in bolnioo, cerkveno opravo pa prenesli v novozgrajeno cerkev današnje splošne bolnice. Kolizej je dal sezidati I. 1745 Josip \VithaIm iz Gradca in sicer za vojaštvo, potujoče skozi Ljubljano. Poprej je bilo vojaštvo nastanjeno po hišah v mestu. Leta 1747 je Kolizej pogorel, a so ga takoj dru^o leto vnovič zgradili. Tu stanuje zdaj 12s"strank z okoli 800 prebivalci. Na kraju sedanje palače Ljubljanske kreditne banke so položili 1. 1648 temeljni kamen cerkvi sv. Mihaela in samostanu redovnic sv. Klare. L. 1782 je dal cesar Jožef II. samostan zapreti in ga spremeniti v vojaško bolnico in oskrbovaKšče. Prešernovo ulico so poprej menovali Slonovo ulico, ker so po njej vodili 1. 1852 slona, ki je bil v spremstvu nadvojvode Maksimilijana. Slon m njegov gospodar sta prenočila v sedanjem hotelu Slon. Slon najbrž ni prenočil v sobi, temveč na dvorišču. Na Marijinem trgu, kjer stoji zdaj frančiškanska cerkev, jc stala nekoč cerkvica sv iMartina na Gričku. L. 1629 je požar uničil samostan in cerkev, last avguštincev. Konrad baron Rei-senstem in njegova žena Felicita sta priskočila avguštincem na pomoč in L 1660 so dovršili sedanjo hišo božjo. PRANJE ALBUS TERPENTINOVO M I LOM fttt§>aur%r2N MILOM LAHKO OPERETE POLJUBNO KOLIČINO PERILA. PA BO BELO KOT SNEG — ZAHTEVAJTE Jfc Ifcst. TerP*ft"«ov© IZRECNO AIDUS MILO NE VZEMITE DRUGEGA MILA, PA NAJ GA ŠE TAKO HVALUO Pravi vzrok. — Ali veste, zakaj imajo gosi tako dolge vratove? —Ker so jim tako dolgi zrasli — Ne, temveč zato, da ne utonejo, če zaidejo v globoko vodo. Bilanca letošnjega predpusta Dolgčas na prireditvah — Letos je predpust Ljubljančane močno pohode! — Zanimiva statistika LJubljana, 15. marca. Predpust je minit Kra^eflc je b:l letos, šel je skoro neopaženo imimo nas. kaj^ bffl je Triren. Ce pravilio nekateri. Ja je napravil čast svojenro imenu. 1ah3co Ljubljančan', zflasfi om\ kn so rfjermi rta čast m pa svojim blagajnam na ljubo orgamzarari pred-pustne prireditve, to zanikajo. Predpust :e H namreč letos izredno skromen. Skromen glede števila prireditev, skromen ruda kar se tiče ofafska, a najs1croTrme?š! so bili na'jbrž vsfi ti obfskovalci sami. zakaj vsi zabavna večeri so bifi v znamenju mali novca. Vino, zlasti v buteljkah, je belo redek po?av. In tako dalje. Tako *e namreč lani »Slovenski Narod« rx>ročaJ o pretipirstni bilanci, k« je bila. kakor je videti, zelo slaba. Kriva ie b!la hripa. sirmika m pa preklicani mraz, ki je zadržal rjud8 doma. Letos nas je pust?!a hrfpa pri mčra m ker >e bfta todi zima prJzanestnva, je razumljivo, da je letošnja predpitstma bilanca ugodnejša. Mraza ni bflo. snega tudi ne. Smučarji so ostali doma ali pa z drugima Ljubkančarn vred polnili plesne dvorane. Saj ie twlo tudi letos nebroj lepih. ori gin al-nrh rn tudi že frradicnnonalnih prireditev. Bna največjih in nedvomno rudi letos nai-borje ofonsfkan&i priredfftev je bil planinski ptes na Taboru, kier je vladala velfka sne*-ča. Aranžma je bil prav dober in posrečen, zabava v splošnem dobra. Seveda se pa moramo vprašati, kje so tisti časi. ko so na planinskem plesu ljudje veselo vriskali in raja«16.? Letos se je zdel planinski ples skoro nekoliko prenapet. Gospodje so bili v smo/kingnh, dame v elegantnih toaletah. Pa-trfjarnamo m bilo, demokratično tudi ne. Sfično ie bilo z drugimi prirediitvarni. Ili-rfta je priredila maškarado. Pri redatelji so storili vse za dobro razpoloženi©. Dvorana je bila Karnevalsko defkorirana, posrečene karikature so da4e res t^pačno bohemsko in karnevalsko obeležje. EVvorana ie bila sfcer polna, toda LVufeJjamčani so ostali sko^o hladni Filistrski in zapečnjaikarski so zad-nija leta LnibljanČani, kje tiči vzrok, je težko reča. S5ed8i sta prireditvi »Jadranske Srtraže* in »Kluba Primork«. Ples v naTodnin nošah m črnobela reduta sta že več let na gla.su naših najlboijslh in najbolj razigranih prireditev. Toda letos tudi na teih dveh pri-ređrrvah ni bflo pravega predpustnega rajanja. Obisk dober, razpoloženje pa srednje. Mask je bilo dovoli, lepih in orisrrral-nftu banalnih m grotesknih. Pa niso bile vesele te maske, ne razposajene, ne razigrane, še man! pa dntiovfte. Skoro dolgočasile so se in z narmi tudii nemaskirani. Šele po polnoči se je razvila zabava. Proti Jutnr je pa bilo včasih preveč »šttrrrunge«. BBo je še več dTirgih predpusfnih prireditev. Nekatere so bile bolj mTerritne, druge bolj skromne. Gotovo pa je, da nobena letošnja pri redite v glede rajanja in razposajenosti ni dosegla predipustroh prireditev pred vojno al} prva leta po vojni. Dobro bi bilo, da bj se Ljubljančani za prihodnji predpust malo otresli konzervativnosti in da bi na maskaradah ne bili tak: BBsAnt, Kostumi In narodne noše Lani tngovaj s predpustoni niso buc posebno zaoNwo v janoiarju 16, v marcn pa 19. Kakor ie torej videti, ie btfa v pred-pustu povprečno skoro vsak dan ena prireditev. Rekord }e kakor običajno odnesel pustni torek. Policaji je bilo prijavljentih 7 vettfđ prireditev. Pdizz teh je biUo Ml U rokorjonbnih dni. Zanimiva statistika Kakor lani. so tudi letos dohodki davkarije nekoPJko nazadoval:. Vzrok je v tem, da je bilo več prireditev oproščen m veselicu ega davka z rvzirom na kuTtiirni ali dobrodelni namen. Saj prirejajo mpš^karade in slične zabave večinoma razna karitativna, nacijonalna. športna ali pevska društva. V januarju in februarju je fiskus pobral 18.666.50 Din Nadalje je prejela davkarija svoj 70no delež rudi od rokoborb. Prodanih je bilo nad 6600 vstopnic. Zdi se pa, da je befo gledavcev več. Tako vsaj zatrjujejo očividci Obisk kinematografov ie bil letos razmeroma zadovoTjiv. Upoštevati je namreč treba, da je HI predpust izredno doJg. Državna blagajna je od prodanili kinematografskih vstopnic v januarju in februarju kasirala 16-4.838 Din. Za kino so Ljubljančani letos plačali 824.190 Din, lani pa okoli enega m;1?ona dinarjev. Povprečno ie v predpustu posetilo kmematografe okoli 80 tisoč Ljubljančanov. NajboR nazorno prikaznie nazadovanje dohodkov davkarije iz vesenčne takse na-slednii pregled: leta 1927. 365.389 Din leta 1938. 350.661 » leta 1929. 183.504 » leta 1930. 164.83S > Je pa še ena statistika, k: je tudi zamr-miva. Ta namreč kaže, koliko so ga Ljubljančani v predpustu popili. Tu pa je statistična krivulja narasla v primeri z lansko. Letosnči predpust je LfriMjančane precej pobodel. Tako so v januarju popili 251.572 litrov vina, v februarju pa 245.732 Etrov. Statistike še nimamo! Ce računamo ttter vina povprečno po 15 D.n. vidimo, da so Lhibl^nčani samo v predpustu zapravita* 7,4S9.575 Din. Všteti pa še niso izdatki za pivo, vino v steklenicah, šampanjec, likerje fn. druge pijače. Vedno žejna Ljubljančani so namreč v januarju kn februarju popili tudi okoli 103.5S7 Krrov piva v vrednosti 9.32.287.50 Din. Tudi šampanjec sc jc penil. Slo ga je 543 steklenic v vreiktosti 60.000 Din, &ute4& se je iz^pramfn 1064 v vednosti 41.840 Din. Vsega skupaj so 1 liančani samo za pijačo v predpustu iT-da": pribCzno S in pol milijona dinarjev. Koifko pa so UuMjancand, ki so prece'-šnji gurmani, pojedli, nt znano Tucti ne* koiako so potrosi za toalete in drage potrebščine ter koflko jim je ▼ predpustu izplačala Mestna zastavljalnic d Ta namreč todS spada k predpostni sratistild! KOLEDAR. Danes: Sobota. 15. marca 1*30. kateMnfc Loogin, pravoslavna: 2. marca, Teodot. Jutri: Node-rja, 16. marca 1*30; katoiičjn.: Heribert; pravoslavna: 3. marca. Evtroj»}e. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: ob 15. Don Garios. Ob 20. Qkfl dobitek. Opera: Netopir- Kino Matica: Kcza£fc* Kino Ideal: Ni n-;.- , KJno Ljubljanski Dvor: Obrt gospe Leno v. šentjakobski gledališki oder: Revne kakor cerkven« na iS. Predavanje v društvu Soča: Preda/v .i dr. Lah o temi: Boi xa slovansko bogoslužje. Ob T'V^O pri Levu. Valčkov večer na Tabora. Zabavni večer komervatoristov v Kazini. Tekma IHriJa : Urlabr ob 16. na «r*č i It PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Viiiar. Opera: ob 15. Grofica Marica, oe 30. T o sca. Kino Matica: Rio Rita. Kino Ljubljanski Dvor: Obrt rospe Lenov. Kino Ideal: Ki m.iics: . Šentjakobski itfedalKkl oder: Revna hftktf cerkvena m iS. Ilirija : Urlabr ob 15. na «rt$čn MN< Nastop laktrfa Zicrr Han Bera ns Tah**ra. DEŽURNE LEKARNE. Danes In Jatrl: Babovec, Konirresn: 1'star, Sv. Petra cesta, Hočevar, 5sn. Si*ka. Pesnik Domjanić v Ljubljani Akauemija na č\ hrvatsk -u posnuku P . janiču jc v- vabila t oporno plcxia.li-šče Iz-bntno ljubljansko publiko. Zastopane so Kile ranic oolasti m korporacije, kultur društv in mlatfina kak . Ic ob rav redkih prilikah. Proslava se je izvršila po p- _ra .u, ki je bil že objavljen. Slavijen-ca je nago rila v imenu slov\..*ke mladine ^dč. c nji Stoj an ova :*i mu izročila krasen šopek rdečih vrtnic, njena t rišica go!č. Jamnikova AofcUHB^ ra1.* "esem -Kaj«, nakar st^ bila D.»mia-niću izročena dva krvTorjeva venca. Ve« ganjen se je zahvaljeval slavijenec mladini m občinstvu. Z tem je spregovoril v imenu Slovenskega prosvetnega društva v grebu vseučiliski prof. g. dr. Boris Z a r-n i k, ki je označil s krepko besedo cilje in pota. našega kulturnega zbliževanja. Ljubljanska mestna občina je priredila snoči po slavnostni akademiji na čast pes« niku Domjaniću v restavraciji Zvezda odličen supe. Govorili so: župan dr. Pse, Ki je poudaril važnost kulturnih stikov me jih pač magistratu naznanjale takratne vojaške oblasti. V teh mrliških zapisrrkrh pa sploh niso zabeležene civilne |n vojaške osebe, ki so med vojno končale na Suhem b^jerju, dalje one, ki so umrle v takratnih divizijskih zaporih v šentpeterskd vojašnici m na Gradu, kakor tudi ne med vojno v Ljubljani umrli vojni ujetniki. Magistralni mrliški zapisniki so se pričeli voditi pred 50 leti Kot prvi je bil zabeležen Hafner Josip, fiamsfci dninar, rojeji in pristojen v ob S no Vače, srez ljubljanska okolica 58 let star, ki je bil dne J. maja 1879. ob 6. uri zjutraj najden mrtev v gramozni jami za prisilno delavnico (sedanjo državno umobolnico) na Poljanskem nasipu; kot vzrok smrti navaja zapisnik otrpnenje možganov. Od dne 1. maja 1879 do 31. decembra fan-skega leta, torej v 50. letih in 8. mesecih, le bilo v pisanih v mestne mrliške zapisnike 63.031 oseb od katerih so jih znosili na bivše pokopališče Sv. Krištofa ter na pokopališča cvan-geljsko cerkvene občine 43.405, o-i »ine 1. novembra 1903 dalje pa zvozili na sedanja pokopališče Sv. Krštofa 19.626, dodtni jih izka7me laii&ki zapisnik 1318. Mrliška popis-nica se vodi na podlagi to-BSđevnth zakonitiJi določil iz leta 1870 in 1901. Ker je pa bil ustroj poslovanja te mestne popisnice že povsem zastarel in ne-otkreJen, se je le-ta v okviru zakona reorganiziral na praktični in duhu sedanjega časa odgovarjajoč-; podlagi, talko da se od 1. januarja l^tos vodi na: našem magistratu mrliška popisu i ca po novem tozadevnem poslovniku. Kakor smo že. omeuili. 6e v magi>tratni mrliški zapisnij< zaheležuje dnevno vse v Ljubljani umrle civilne osebe in mrtvorojene**, in to le na podlagi podatkov takozvanoga zdravilnega lista Zato morajo sorodniki ali drugo o*tibe najkasneje tek ym 24 ur po nastopu smrti predložiti mestnemu popisovalnemu uradu Za v Ljubljani umrlo osebo zdravilni list, ki je uradna listina, in katero mora brezplačno izdati sadravmk, ki je bil navzoč pri &m.rti umrlega ali je zdravil umrlega nf*p>srfdno pred smrtjo. Ako pa umrli neposredno pred smrtjo ni bil v zdravniški oskrbi, &e mora smrtni primer brez .vsakega odlašanja javiti mestnemu popkovaJnemu uradu, kateremu u-radu je prediožiti obenem tudi vise osebne listine, ki jffo je imel ali jih je najti pri umrlem. V pomeriju Ljubljane najdenega mrliča ali mrtev plod kakršnekli starosti pa morajo po tozadevni!i zakonitih določilih svojr; ali domačini ah* druge osebe javiti takoj in brez odlašanja tukajšnji policijski upravi, ki izvede na licu mesta tozadeven kom is; jca kii ogl ed. Da pa more zdravnik, ki izda zdravilni Jist. to uradno listino rudi pravilno izpolniti, morajo svojci ab" druge osebe umrlega dati zdravniku na razpolago vse natančne osebne podatke pokojnika. Po kontroli podatkov zdravilnega lista in predloženih vseibnih dokumejtov ter u-gotovitve identitete umrle osebe zabeleži popisovalni urad smrtni primer v svoji popisni i c ter vpiše umrlega v mestni mrliški zapisnik. Ako je umrla oseba prajemala stalno ubožno podporo na račun svoje domovne občne, ali je morda bila oskrbovana v mestnem zavetišču za onemogle v Ja.pljevi ulici alj na račun Ljubljane v kaki hiralnici ali dTugem javnem zavodu, kar vse je zabeleženo v osebnih Dopisnicah mestnega popisovalnega urada, obvesti le-ta urad o smrtnem primeru kompetentni mestni eo-ca jam o-pob"tični urad, ki nato takoj ustavi nadaljnje izplačevanje' ubožnih podpor in preskrbnin. Sporazumno s pogrebnim zavodom ali osebo, ki prijavi mestnemu popisovalnemu uradu smrtni primer, se tudi določi dan in ura pogreba Praviloma se ne sme nobefl mrlič pokopati pred potekom 48 ur po nastopu smrlj V Ljubljani je običaj, da se vrše pokopi mestnih uibogih v dopoldanskih urah; ob 2. uri popoldne se navadno pokopavajo mrliči iz tukajšnjih civilnih in vojaške bolnišnice, v ostalih popoldanskih urah se pa vrše pogrebi drugih v Ljubljani umrlih oseb. Da se pokoplje mrlič pred potekom zgoraj navedenega 48 urnega roka, more izdati tozadevno dovoljenje le mestni mrliški oglednik-zdravnik, in sicer le v prime, rih, ako je mrlič obduciran ali po nezgodi disformiran ali ako izredno hitro razpada, daljo pri splavih in vseh nalezljivih boleznih. V navedenih primerih in kadar to zahtevajo posebno važne okoliščine, more mrliški oglednik^zdravnik dovoliti pokop mrhča iudj pred potekom 24 ur po nastopu smrti. Mrlič se pa more z dovoljenjem mestnega zdravnika pokopati v našem mestu pred potekom 48 ur po nastopu smrti končno tudi v primeru, ako je stanovanjski prostor neobhodno potreben rodbini in stano. va-koDi ter bolnikom za bivanje in ni v stanovanju primernega prostora za umrlega. Mestni popisovalni urad zabeleži dan in uro pogreba v svojem mrliškem zapisniku in izpolni nato trj mrliško ogledne liste brlela za upravo pokopališča Sv. Križa, ki odredi izkop jame na pokopališču, rdečega za rueslnj župni urad, ki sodeluje pri pogrebu in zabeleži osebne podatke pokopanega mrliča na podlagi podatkov mrliško-oglednega lista v svoji župni mrliški matriki ter izda _ po izvršenem pokopu seveda — tudi mrliški list. V Ljubljani umrle ©sebe bre* konfesije se pa zabeležujejo v posebni magistralni brezkonfesijonalni mrliški knjigi ter izdaja za take umrle osebe mrliške (mrtvaške) liste magisftratn predsedstvo. V primeru, da je v Ljubljani umrli brez vsakega imetja ali da njegovi sorodniki ali drug; ne zmorejo plačila stroškov za pokop umrlega, se taki ubožci pokopljejo na javne stroške V takih res ozira in vpoštovanja vrednih primerih izda mestni popisovalni urad obenem z mrliško-oglednjani listi še dve nakaznici za >Mestni pogrebni zavod«, in sicer za krsto ter prevoz v mrtvašnico Sv. Krištofa in na pokopališče Sv. Križa, obe nakaznicj pa mora oseba, ki je popieoval-nemu uradu prijavila smrt ubogega, izročiti sama »Mestnemu pogrebnemu zavodu«, ki nato izvrši mrliški pokop. Ako je bil pokojni ubogi domovinsko pristojen v Ljubljano, mora plačati pogrebne stroške pogrebnemu zavodu mestna občina sama; v nasprotnem primeru pa iztirja naš magistrat — na podlagi tozadevnih zakonitih določil — vse pogrebne stroške od pristojne domovne občine umrlega ubogega. Vsi izpolnjeni mrliško-ogledni listi se uradno takoj izroče mestnemu lizika tu, in mestni zdravnik-mrliški oglednik mora umrlega Čimpreje ogledati na licu mesta. Namen mrliškega ogledovanja po mestnem zdravniku je, ugotoviti, ali je prijavljena oseba res umrla in ali je nastopila smrt naravnim ali nenaravnim potom. Dalj-e mora mestni mrliški oglednik ugotoviti, ali je bila neegoda, ki Je povzročila smrt, le slučajna ali vsled lastne krivde umrlega ali ra/ij malomarnosti ali celo kaznivega dejanja drugih oseb. V primerih nalezljivih bolezni mora meseni mrliški oglednik takoj tudi odrediti posebne sanitarno-varnostne ukrepe in nuditi v primeru morebitne dozdevne smrti svojo zdravniško pomoč. Dokler se pa mestni zdravnik z osebno izvršeninm ogledom ne prepriča, da je nedvomno nastopila smrt prijavljenega človeka, n-e sme — pod najstrožjo odgovornostjo — izdati in izročiti mrliško-ogledni k listov pogrebnemu zavodu ali osobi, ki je prijavila mestnemu popisovalnemu uradu smrtni primer. Pred izdajo mrbško-oglednih listov se no sme pokopati noben mrlič ali splavljen plod. V Ljubljani se sme mrbč pokopati samo na pokopališča Sv. Križa, oziroma na onem ovangeljske cerkvene občine. Za primer prevoza mrliča iz Ljubljane na pokopališče i izven mestnega pomerija, si morajo svojci I glede prevoza umrlega izposlovati pri našem magistratu tozadevno posebno uradno dovoljenje. Ne samo spregled poročnih oklioev i. dr., temveč tudi smrt sama je v Ljubljani že od nekdaj podvržena zakonitim taksam, in sicer sta to občinski taksi za mrliški ogled in popis V orumenehh magistralnih papirjih se bere, da se je z dnem 25. avgusta 1860 pričela pobirati v Ljubljani za vsakega mrliča občinska mrliško-ogledna taksa po 30 krajcarjev takratne veljave, katero takso so mestni očetje z dnem 13. januarja 1879 dvignili na eno srebrno krono. To je pa bilo za tiste čase že precej! Ko so dne 1. maja 1879. pričeli na našem rotovžu mrliče tudi natančno popisovati in zapisovali v mestne mrliške zapisnike, so občinski očetje zopet sklepali in višja oblast je nato z zakonom odobrila, da se pobira rudi za. popis vsakega ljubljanskega mrliča enako po eno krono takse, tako sta znašali obe mrliški občinski taksi skupaj en goldinar. In mestni popisovalni urad je pobiral za vsakega ljubljanskega mrliča Po dve kroni takse do dne 6. februarja 1923, ko je bilo nanovo odrejeno, da ee pobira v Ljubljani za ogled mrliča po Din 250 in za njegov popis ter vpis v mestni mrliški zapisnik pa celih 25 para, torej skupaj po Din 2.75. Za Ljubljano in današnje razmere jo pa ta znesek tako nizek, da bi se ga skoro ne izplačalo pobarati. Ampak — dolžnost je dolžnost! in zato pri mrliški popisnici pridno in vestno pobirajo za mrliča po dva dinarčka in vse do zadnje 75 pare in pišejo in izdajajo potrdila o prejetih parah in pišejo dalje, da bi jim skoraj črnila zmanjkalo, ter vestno in natančno zabeležujejo in odrajtugejo vse pare mestni blagajnici v Kresijo, kjer menda zopet — pišejo. Da bi se pa to veliko pisanje o parah ali končalo, ali pa vsaj izplačalo, se nam kar vsiljuje vprašanje, aM bi ne bilo prav nič napak, ako bi se ti dve nfrliški taksi po Din 2.75 ali popolnoma opustiti, ali pa obe taksi za današnje čase in razmere primerno zvišali: Za bahate pogrebe — bahate takse, za primerne pogrebe — primerne takse in za pogrebe zadnjih dveh najnižjih razredov — nikake mrliško-ogledne in popisne takse! V ostalem je pa danes zakonita praksa taka, da so v Ljubljani obeh teh mrliških taks oproščeni vsa siromašni ljubljanski domačini in vse v tukajšnjih bolnišnicah in hiralnici umrle osebe, ki so bile v teh za- vodih oskrbovano na račun občin in banovin. Ker se ugotovitev o zmožnosti plačila teh taks po Din 2.75 za mrliča često zavleče in s tem tudi ugotovitev, na čigav račun je bila umrla oseba spl«m oskrbovana, je za predpis, oziroma odpis teh taks že> danes v praksi odločilen način pogreba. Kogar se pokoplje na najcenejši način, je plačila obeh mrliških taks oproščen; za vse druge — bogate ali revne —, kakor tudi za mrliče, ki se prepeljejo iz Ljubljane, se pa pobirata enaki taksi skupaj po Din 2.75. Dvakrat mesečno pošilja magistratnj popisovalni urad prepise mestnega mrliškega zapisnika tukajšnjim državnim oblastem, in sicer okrajnemu sodišču radj zapuščinskih razprav, dalje upravniku policije radi popolnitve kriminalne razvidnice itd., ter tukajšnji finančni direkciji radi ustavitve pokojnin v Ljubljani umrlim državnim vpo-kojencem; enake prepise prejema v uradno vporabo tudi še pet mestnih uradov ljubljanske občinske uprave. Lahko rečemo: Več je dela in pisanja po raznih uradih, ko človek umre, kakor ob njegovem rojstvu! In prav nič ni kratko. časna mrliška muzika in čim dlje smo od pogrebov in jam ter onih Črnolivriratiih možakarjev, tem zadovoljneje se počutimo. Da bi pa morali v primeru smrti v hiši ali družini še letati po uradih, predlagati dokumente umrlega svojca ali prijatelja, plačevati takse ter biti povrhu še zasliševanj, da bi morali begati po župnišču in hiteti radi izkopa jame za umrlega še venkaj na Ljubljansko polje k upraviteljstvu pokopališča in nositi s seboj mrliško-ogledne liste, ne, tega pa raje ne! Zato je v Ljubljani najenostavnejše, da se v primeru smrti v družini ali hiši napotimo k »Mestnemu pogrebnemu zavodu« tja doli na Poljane, kjer ima ta zavod svojo pisarno in obrat v hiši št 7 na Ambroževem trgu. Tam se kratkomalo dogovorimo z zavodom glede ure pogreba ter z zavo-dovim ravnateljem uvidevnim g. Sapljo glede plačila — in reč je za nas končana. Vsa številna pota, letanja po uradih, župnišču in pokopališču, pokop in vse, kar je z mrličem v zvezi, oskrbi »Mestni pogrebni zavod t sam, ki ima kot mestno trgovsko podjetje za vse to na razpolago brezhiben aparat. Ta zavod ima svoje pogrebe razdeljene v razrede. Prvi alj 2>gala* stane 7000 Din, pred katerim konduktom stopa možak z dolgo črno zastavo, za njim pa ves v trakove povit pompfunebrist ter najlepši stekleni voz in vse drugo, kar spada k takemu pogrebu. Ostali razredi so cenejši; tako stane n. pr. šesti meščanski pogrebni razred komaj 600 Din in temu sledita še dva cenejša razreda. Ni prijazno, ako morda izgubimo živega prijatelja, tem težje je človeku, ako prijatelj umre. Nevšečno je pa moralo bitj tam doli v Sinjem dolu eni skrbni ženi ter njenemu številnemu soroistvu. ko je umiral ženi petičen mož ter je hotel voliti svojo četrto hišo bogatj farni cerkvi. Vsa v skrbeh za neokrnjenost lepeiga moževega grunta je obupana žena klečala s prižgano svečo v roki ob moževi postelji, hitela moliti rožni venec in med molitvijo oprezno prigovarjala umirajočemu možu: »Ne res, Vinceneij, da ne daš hiše corkvi; kaj bi bogati cerkvi tvoja hiša!?* In mož je zastokal na postelji: »Saj bi ne dal, Barbka, pa sem že obljubil in zapisano ie tudi. — Veš. Barbka, če ne dam, — pćfcla se bojim* >Ako se ne bojiš drugega, kot samo pekla, je pač reč taka: Tisočake je vredna tvoja hiša tam pri cerkvi in, če jo meni zapustiš, kot sj že v prvem testamentu zapisal, ter prideš zato morda v pćkel. Kaj pa misliš, Vinceneij? _ Največ tri dni boš v peklu trpel, potem se pa privadiš!* vBarbka, 45 let si gospodarila po mojem gruntu, jaz sem te pa poslušal; in če je tako, kot praviš ti, Barbka, pa naj bo! — Vse je tvoje, drugi testament pa — strgaj.r Ob letu je umirala Barbka. »Svoj celi grunt, gospod župnik, dam prostovoljno naši revni cerkvi, denar pa za molitve. Rajni Vinceneij, ki me čaka v nebesih, bo vesel; fara bo pa molila na večne čase in vsi zvonovi morajo zvoniti za naju — vsako lcto.< In neutrudno so zvonili vsi farni zvonovi dva dni skupaj, ko je umrla Barbka, in pri velikem pogrebu je v koru molilo tej* si brisalo grenke solze globoko žalujoče številno sorodstvo. Po pogrebu, ko se je zaznalo za Barbkin testament, je pa bilo globoke žalosti in pobožne molitve na mah konec; razljučeno je bilo številno zbrano sorodstvo, ki se je krepko brisalo, — a ne več solz. To je bilo še v tistih časih, ko je bila peta masa za en goldinar, en očenaš za rajne raz lece v farni cerkvi v nedeljo pc veliki maš; pa po — krajcarju. Nedelja, 16. marca. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. doktor Roman Tominec: Versko predavanje; 10.20: Leon Kocjan: ^vinozdravništvo; 11: Koncert radio-orkestra; 15: Fr. Erjavec: Vzroki pasivnosti našega kmetovanja; 15.30: Prizori iz > Revčka Andrejčka«; 16: Reproducirana glasba; 16.30: Humoristično čti-vo, pisatelj MilČinski; 17: Citraški krožek >Vesna«; 20: Vijolinski koncert g. M. Ho-nerlein; 21: Jugoslovanska glasba, izvaja radio-orkester; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 17. marca. 12.30: Reproducirana glasba: Ing. N. Cvejić-Paljetak-orkestralna godba; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18.30: Dr. Stanko Leben: Francoščina; 19: Ing. Gerl: O novem zakonu za živila; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: U. Ketelbeyev večer, izvaja radio-orkester; 22: časovna napoved in po- f ročila, napoved programa za naslednji dan. / &adar se lepe dame sestanejo v društvu ali gledališču, vseeno v kakem času, vedno morajo imeti lepe lase. Naj bodo svetli ali temni, dolgi ali kratki, vedno bodo privlačili zadivljene poglede, ako bodo res lepi. Edino sredstvo za vsako nego las je Elida Shampoo. Lasje postanejo svilenkasto mehki, sijajni in lepi. Elida Shampoo za vsakega v modrih zavitkih z zlatim napisom, kamilični Shampoo v zlatih zavitkih z modrim napisom. ELIDA SHAMPOO Gospod baron, ki požira žabe in ure P/J fakirju Zigir Han beju, ki goji fakirizem že od mladih nog Ljubljana, 15. marca. Obiskali smo ga v hotelu SDon v sobi št. 46. Sprejel nas je fakirjev impresario, mlad Srb iz L'žic, ki je dopisnik beograjskih listov in se je sedaj odločil za potovanje po svetu ter se pridružil fakirju. Ker ie letošnja sezona zelo pestra kaT se tiče gostov in obiskov iz tujine, Ljubljančane ni toliko presenetilo, da se je pojavil za nameček v Ljubljani še fakir iz Kalkute. Impresario nas je sprejel zelo prijazno v močno zakajeni sobi. Fakir je sedel za mizo, okoli njega so pa kadili trije mladeniči, njegovi pomagači ali mediji. Ne vem, zakaj nismo imeli poguma vprašati, kdo so ti trije spremljevalci, ki so se samo zasme-jali tu pa tam ob našem pogovoru ali pa si šepetali v uho. Baje so govorili z ruskim akcentom, kakor tudi fakir Zigir Han, ki nam po francoski velel sesti, nato se je pa z nami pogovarjal v srbohrvaščini z ruskimi končnicami in naglasom. Najprvo smo ga vprašali, kje se je navadil našega jezika in ruščine. B'l je nekaj mesecev v Rusiji, ima pa, kakor je rekel, izreden talent za jezike. Obvlada orijentalski jezik od zapadnoevropskih pa zelo dobro angleščino, zelo slabo pa francoščino in nemščino. V Atenah so ga živega zakopali tri metre goboko, kjer je vzdržal polne tri dni. Ko se je zbudil, ga je baje sam Veni-zelos poljubil na čelo in mu čestital. V Beogradu je imel vedno zasedeno dvorano. Ravno tako v Zagrebu. V Ljubljan' se je ustavil mimogrede na potu na Dunaj in v Berlin. Poj de tudi v Dusseldorf in bo skušal najti vampirja, ki mori tam dekleta. Bolj se je tpt r *. ko nam je začel pri- povedovati o fakirizmu. Najprvo je pobil vse laži-fakirje, ki so samo artisti, ki so se naučili nekaj fakirskih trikov in o pravem fakirstvu ne vedo mnogo. On je pa fakir že od mladih nog. Oče mu je bil maha-radža in bramanske vere, ki goji fakirstvo in črno magi », ':akoa- mi kristjani molitve in cerkvene obrede. V Evropi je samo 5 ari 6 takih resničnih fakirjev. Zc 3 leta pa prakticira svoje fakirstvo javno po s veru. Vse pripoveduje fakir s samozavestnimi kretnjami in človeku se zdi, da bi bil zelo užaljen, če bi mu tak 1 ne verjeli vsega. Njegov impresario ga nagovarja z baronom, kar se sliši celo čudno. Impresario nam še razloži, s čim se bo »gospod baron« produciral v Ljubljani. Pribili mu 'odo jezik na mizo z velikim žebljem, ki nam ga je pokazal, nI al bo bos po nožih in ostrih črepinjah. v iezik mu zasede kavelj in z njim dvigne breme, ker ie dober telepat, bo uganil misli vsakogar, ne da '-i se ga dotaknil, razbili mu bodo kamen r.i trebuhu, visel Ko med dvema stoloma v letargičnem stanju itd. Gospod baron pa požira tudi ribe, žabe in ure ter jih zopet izpljune, to pa dela le, če ne dviga z jezikom bremena. Sploh je s etovni šampijon v jeziku. Vprašali smo ga seveda tuai, kr^o mu je Ljubljana všeč. Rekel je, da jc *epo in čisto mesto, samo naš tramvaj mu ni po godu. Kar smejal se je, ko se je z njim prvikrat peljal. Sicer je pa *Tes dan v svoji sobi s . iimi tovariši. Lj popoldne gTe v kavarno »Emono«, kjer vzbuja s svojim kristovsko bJedim in finim obrazom ter s svojim nenavadnim oblačilom in dolgimi črnimi lasmi plošno pozornost. SHJm Rio Rita Neskončna pestrost barv, neodoljivi ritem temperamenta, bogastvo veličastne prirode, vse to predstavlja zvočni velefilm »Rio Rita«. Pred naimi se vrste slike barvnega, ognjevitega in razkošnega življenja ter porajajo zvoki mamečih in očarljivih melodij. Vse to je Mehika, dežela zapada in temperamenta! Mehiko v vrtincu življenja in strasti nam predstavlja film Rio Rita. Vsebina. Saj ni niti važno, da popišemo vsebino bogatih slik, predstavljajočih orkane ljubezni in strasti ter elegije hrepenenj! Toda vendar, zadovoljiti hočemo vsakogar. Panorama mehiške okolice! V njed živi zaljubljen, lep in stasit mladenič. S tem se prične igra. Potem— kar je običajno šumni čen j a o neki zloglasni razbojniški tolpi Kdo je poglavar te bande? Brat lepe deklice, mladenič ki jo ljubi, ali . . . Neki ruski general .emigrant, prepričuje deklico, da je on tisti junak, ki bo razkrinkal zaroto. Deklica mu veruje — in posledica je da se poroči z generalom. V zadnjem hipu pa nastopi strastno zaljubljeni mladenič in razvije se borba. Končno osvoboje-nje! Ladja doseže nevtralna tla — V. S. A., Texas! General je premagan in potolčen ter izpove, da je on sam poglavar razbojnikov. V tej pustolovni drami imate vsega, česar si želite: strastno muziko, očarljive melodije, kipeče lirične pesmi, divne, strahotne, burne melodije v vrtincu razgretih scen. Razpoloženje navdušujejo še množice najlepših nožic — izbranih ameriških girlsov. V najrazličnejših varijantah nastopajo girl-si! Pojo, plešejo — vse njihovo kretanje se spoji v bujno in razkošno simfonijo, ki z najdovTšenejšimi tehničnimi sredstvi novega zvočnega filma doseže očarljiv ritem filmske igre. Rio Rita je v resnici senzacija razkošja, — burja strasti, — hrepenenje po ljubezni, — melodija krvi. To je zvočni fi!m opereta, drama in revija! Režiser: Luthcr Reed. Doslej ga nismo še poznali; v nekaj dneh pa ho popularen tudi — pri nas. Glavna ženska vloga: Bebe Domete. Poznali smo jo iz veselih filmov. Toda to. kar je dovršila v tej filmski opereti, je daleč prekoračilo meje vseh naših pričakovanj. Njen paTtner: John Boles. Doslej |e bil broadwayski zvezdnik. Divna figura, krasen glas. Njegove španske melodije osvajajo. Za vsakogar ki bo videl ta mednarodni zvočni film, bo to nepozaben in prekrasen doživljaj. Naročajte »Našo dobo"? Dnevne vesti kraOn Petra v Steku. Mestni o|ttHd svet v Sflsku je sWenH postaviti biagopofcojiieniu kratki Petru v mestu dostojen spofrreirik. Zato je župan Mfaelčič te dni sfcficafl predstavnike rawrri« korpora-cfj m draStev na sestanek, na katerem se je o sporo enako obširnejše razpravljalo. Iz-v-otjen je bfi ožili odbor, ta" bo vodH akcijo. Denarna sredstva za spomenik so že zbrana, denar so dali rodu-s* rij alci rz SftsSca. Spometiik bo stal na trsu med Kaptolom in Posavačko Stec^onrco in bo ddfcrft najbrž t av^tpstu. — ftsebne reklamacijo pri dravski finančni direkciji t LJubljani. Od dne do dne ce množe primeri, da razne stranke reklamirajo pri dravski finančni direkciji v Ljubljani bod »j pismeno ali osebno ali pa po telefonu izplačila svojih terjatev za razne dobave državnim oblastvom in uradom. Tudi nekateri upokojenci eo ee razvadili, da hodijo povpraševat neštetokrat po stvareh, o ikaterih s=o že dobili zadovoljiva pojasnila. Te intervencije motijo po nepotrebnem uradnike pri detu in ovirajo poslovanje, tako, da zastajajo celo izplačila, za katera so izpolnjeni vsi pogoji. Dravska finančna direkcija prosi zato vse stranke, ki imajo kakršnekoli terjatve, naj nikar ne intervenirajo osebno, ker s svojimi intervencijami škodujejo sebi in drugim. V večini primerov finančna direkcija itak ne more dati pojasnil, ker se obravnava urgirani predmet navadno Se pri naredbodavcih, v splošnem ima T13 uradništvo itak nalog, da izvrši vsa nakazila takoj. Ved upravičenci naj ©e v prvi vrsti ° svojih zadevah pouČe pri pristojnih naredbodaveih, ki so edini kompetentni in tudi v položaju, ker se pri njih nahajajo tozadevni sp-jsi. podati potrebna pojasnila. — Odvetniški pripravniki kot kazenski sogovorniki. Sujbotiško sodišče je odklonilo coVetniško pripravnico dr. G. kot kazensko zagovornico v neki zadevi. Sličen primer je bil ta teden tudi pred malim senatom ljubljanskega eodišča. Senat je odklonil odvetniškega pripravnika dr. L. kot branitelja, namestnika svojega šefa. Da se konenove-Ijavno d«oseže pravilna interpretacija člena 58 kaz. postopka, ki govori o zastopstvih pred kazensk-iimi sodišči, je ljubljanska odvetniška zbornica že 35. januarja naslovila na pravosodnega ministra vlogo v tem smislu, da se odvetniški pripravniki pripuščajo kot branilci v okrajnoeodnih zadevah na I. m IL instanci m sicer kot namestniki «efov. d očim naj bi se v ostalih kazenskih zadevah pripuščali kot branilci-nameetniki šefov otrvfltnjški pripravrdki, k5 so že poto-ali odvetjriSki izpit- Ljubljanska odvetniška zbornica je powvaia vse ostale zbornice ▼ državi, da se pridružijo tej vlogi. Vlogi efca pritrdili samo zagrebška in splitska odvetniška zbornica. Pravosodni minister je sredi februarja rešil to vlogo negativno. — Rekrnti - dUaki, kS žele, da se jim nastop vojaške službe odloži do dovtriStve študij, pa doslej za to ugodnost še niso prosti!, naj to nemudoma, vsaj pa do 1. r*i ti i i a t L store, sicer bodo brezpogojno L avigusita t. 1. vpokflicani v vojaško službo. Okt dEJafci pa, zJasci dijaki rojstnega letnika 1903., kn jim je btia vojaška Sftniba odložena in so svoje študije že končali ali pa morda opustili, naj to vsaj do 15. junija C I. javđjo, da bodo pravočasno vpcMicanj v kadrovsko sKi^bo. Letniki 1903 se morajo breajpasoiJTm j a viti mi bodo tudi letos vpoklicani, ne stede na to, so li končali svoje študije aii ne, Prijavi naj se priBotže spričevala o končanih študijah. Kdor bi rad odsforžil svoj kadrovska rok v kaki drusd vrsti orožja in ne v oni. za katero ie bfil potonje«, naj vsaj do 1. junija t L prosi aa prenrvrstitev. Vse prosnoe in prijave morajo biti pravilno kolekovame ter s« vlagajo pri pristojni komandi vojnega okrožja. — Češkoslovaška ratificira mednarodno pogodbo o vožnjj z avtomobili. Glede na netočne vesti, poroča tukajšnji konzulat čehoslovaške republike, da je češkoslovaška pripravljena pristopiti k mednarodni pogodbi o vožnji z avtomobili iz leta 192G ter, da bo omenjena pogodba bretapogojno ratificirana še to j>omlad. Na Češkoslovaškem bo istočasno uveljavljen nov avtomobilski zakon taloo, da bodo potne formalite-te in cestni red enake onim v zapadnoevropskih držav ali. Kdor je po Češkoslovaški z avtom že potoval, bo pač priznal, vso naklonjenost kompetentnih uradov, ki gredo vsakemu avtomobiiistu vsestransko na roko in omogočajo gostoljubno tudi avtomobi-1 is tom spozjiati krasote Češkoslovaške. — Višji elektroinonterski tečaj priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubfljara sporazumno s Strokovno zadrugo koncesi-joniTaniih elektrotehnikov. Prijave za ta tečaj sprejema Urad za pospeševanje obrti, Krekov trs št. 10/L, in načelstvo zadruge, Borštnikov trg št. 1. Tečaj se prične 1. aprila t. I. v soba št 10 na Tehra-čni srednji šol5 [n je zamtfšrjen kot nadaljevanje tečaja v preteklem letu. Predaval bo g. inž. Anton Ditrich o višjem elektrotelmičneim računstvu za elekfoomonterje in o praktični montaži električnih naprav, nakaT ho nadaljeval g. inž. Viktor TnrnSek o pralctJčnem električnem merstvu. O obisku tečaja se bodo izdala udeležencem izpričevala. _ Šestmesečni tečaj «a otroške negoval. ke se prične 7. aprila t. 1. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Pogoji za sprejem so v uradnem listu dravske banovine št. 40 od 1930. — Iz Kamnika, V ponedeljek dne 17. se otvori enotedenski tečal za gostilničaretjvo. GostfhiičaTska zadrtrga v Kamniku se je že dlje časa bavSa s prireditvijo tega tečaja. Meja je končno dozorela. Marlfiv načelnik zadruge g- A. Cerar je s svo)o vztrajnosejo izvršil vse prve predpriprave ter »topil v si3k s strokovnjaki, Id naj bi prevzeti razna strokovna predavano a. V sa<6e€ku meseca marca se je začelo kaT najintenzivnejše delo. Vodstvo toga teča?a se Je poverilo ravnatelju gostflničanske šo- le v Lfrufofcjani, ki je že pred vojno intenzivno deloval na tem polju. V tečaju se bode predavalo: a) O Metarstvu, višš vi narski nadzornik s. P. Gonrbač; b) ( ekonomski stroki, kafkiilaorj L knjigovod stvu. nauku o žTivdfth, hiigljera v kubanfi L e voditelj tečaj g. Fr. Oorazd: c) o tujskem prometu ravnatelj Tourist offica g. Vi. P i n t a r; č) o higijeni, vršj5 saratetni svetnik g- dr. M. R u s; d) o lepem vedenju g. prof. O. šest; e) o turistnki g. dr. Turna, odvetnik in siloviti turist. — Posebno važnost se poklada na pouk o (pravilnom serviranju, ki ga bosta vodila g. A. R o t h, restavratec v hoteha Slon, in njegov pomočnik g. A. Zupan. Vsak: večer bodo ob 7 iwi predavanja za širše občinstvo, dočfan so dnevna predavanja namenjena izključno pravim udeležencem tečafla. V gostilničar sikih krogfih v Kamntiku ki njegovi okolici vlada tako veMfeo zanimanje za ta prepoln* ebni tečaj, da se je priglasilo toliko ude ležencev, da se bo moral vršiti pouk v serviranju v dveh oddelkih, dasiravno se je moralo mnogim priglašene em odklonfrj sprejem. Upamo, da bo ta tečaj pričetek m-terezivnega dela, kn nal nekdai siovfto zdra-viHšče zopet dvtgne na ono visoko stopnjo, kakor ga je zavzemalo pred nekaj desetletij. Pred nakupom pomladanske obleke oglejte si brezpogojno našo veliko izbiro d osli h novosti. Jos. Ro jina, LJubljana — Vpokojeni major Kari Perbavc umrl. Na Trski gori pri Krškem je včeraj nenadoma podlegel sladkorni bolezni vpokojeni major in posestnik g. Karel P e r h a v.c , star šele 57 let. Pokojni je bil že v avstrijski armadi zaveden Slovenec, poznali so ga posebno dobro vojaki 17. pešpolka, s katerimi je govoril vedno slovensko. Visoko so &a cenili zlasti domačini Trške gore, ker je bil vzor značajnoga in plemenitega moža. Pokopljejo ga jutri popoldne v Krškem. Bodi mu lahka domaČa zemlja! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Monsignor Toma Zupana sklad. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za monsignor Toma Zupana sklad od podružnice v Brežicah SO Din, od naše podružnice v Krškem 420 Din Iskrena hvala! 204/n — Bloke. Bratje Pečmikarji so nam z avtobusnimi vožnjami prav ustregli. Naš kraj. ki je ure hoda oddaljen od železnice, je dosti pridobil z modernim vozilom. Pred Lavuičevo hišo v Novi vasi sedemo v lep voz in smo v pičlih treh urah v Ljubljani. Udobno vožnjo imamo, a še cenejšo ko prej, ko smo se vozili s starotrškim avtobusom. Kakor se čuje, bo podjetje podaljšalo vožnje v loško dolino. Lotžanje bi z veseljem pozdravili tako močno skrajšano zvezo z dolenjskimi mesti in kraji; nas avtobus ima namreč v Laščah zvezo na vlak, ki gre proti Karlovem m Kočevju. Koliko jim bo tod krajša pot kakor čez Ljubljano, — Občni zbor Vodnikove družDe se bo vršil v četrtek 3. aprila. Rok za rokopise za nagrado 5000 Din je podaljšan do 15. maja. — Vreme. Vremenska napoved natft obeta še spremenlaivo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Deževalo je samo v Sloveniji. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 15, v Mariboru, Sarajevu in Splitu 12, v Zagrebu m Sboplju 10, v Ljubljani 9^8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.5 mm, temperatura je znašala 4,5. — Predrznost belokranjskih vlomilcev. Iz Semdca nam poročajo, da Je bilo v noči od 12. na 13. t. m. vlomljeno v trgovino Josipa Zurca, ki ima 10 do 12.000 Dan škode. Vlomilci so opravili svoj posel sreda trga v jasni mesečni noči. Bilo jih je najbrž 7 in vsi so bili dobro oboroženi. Ko so jih, opazili, so začeli streljati s puškami in samokres L Padlo je do 12 strelov. Le srečnemu naključju je pripisati, da ni bil nihče ubit, ker so roparji streljali v okna. Šele ko je trgovec odgovoril s streli, so se roparji umaknili. To je v 11 letih že četrti deloma posrečeni vlom v Zurčevo trgovino. Vlomilcev doslej še niso izsledili. V isti noči so isti zlikovci izropali tudi klet Matije Severja na Vrtači in mu odnesli 40 litrov žganja in 70 litrov vina. Obiskali so tud klet Matije Sepaherja, kateremu so odnesli suho meso od dveh prašičev rn 20 litrov žganja. To je v zadnjem času že sedmi rop v Semiški gori. Prebivalstvo je zbegano in se boji za svoje imetje. Orožniki so bale vlomilcem že na sledu. Dobro bi bilo. da bi oblasti pomnožile orožniStvo, kajti dva službujoča orožnika sta kljub vsem naporom proti organizirani vtornjiski tolpi brez moči. — Epilog grome rodbinske tragedije. Pred okrožnim sodiščem v Pančevu se je te dni odigralo zadnje dejanje grome rodbinske tragedije. Zagovarjal se je mlad tast, obtožVn umora svojega odeta. Vzrok traged, je bil demon alkohol. Neki premožni posestnik h Pančeva, je začel popivati, zanemarjal je ženo in rodbino ter je v pijanosti domače pretepal. Nesrečna žena je umrla prerane smrti in zaposlila ?tiri otroke: dečka v starost} 13 let ter tri deklice v starost5 8, 6 in 3 let. Po materini smrti se nihče ni zmenil za sirote. Oče je popival naprej, pustil je otroke raztrgane in sestradane ter Jih redno pretepal. V bedi, pomanjkanju in večnemu strahu je deca do-rašcala. To trpljenje je trajalo štiri leta. Fant je sicer hotel ekubeftf za mladoletne sestrice, pa ga zverinski oče ni pustil. Nekega večera jc prišel oče zopet pijan domov. Stopil je v vežo ter zadel kričati nad Jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. i n 9. uri premiera Največ j £i senzacija za Ljubljano! najCep&egct $voenega vcCefiCma .sveta Ziegfeldcve filtttsGe Operet« Razkošje najkrasnejših toalet! Car sladkoopojne muzike! Revija najlepših girlsov sveta! Plesi, arije, Šlagerji, najizbraneiše lepotice sveta! Predprodaja vstopnic od 9. dalje! TelefaniČno naročene vstopnice je dvigniti pri blagajni do 12. ure! Govorita in pojeta v slavnih vlogah JBebe Daoiels in John lioles Tele*. 212-4 BCittti kine UMutieu otroke. To je izbilo sodu dno. V trenutku duševne zmedenosti je sin pograbil sekiro, oplazil očeta večkrat po glavi ter ga ubil. Šele nato se je zavedel posledic svojega dejanja in stekel na orožniško postajo, kjer je vse priznal. Pred sodiščem je fant naslikal vso bedo, v kateri je rodbina živeto, priznal je dejanje in dejal, da mu je žal. Priče »o izpovedale, da je bilo življenje na obtoženčevem domu res neznosno in trpljenje nepopisno. Pokojni posestnik je sosedom tudi opetovano dejal, da bo fanta ubil, Češ, da mu je napoti. Na sodnike je to močno vplivalo in sam državni pravnik je izjavil: »Res ni večjega zločina kot je očotomor, toda razmere, v katerih je bil zločin izvršen, so bile tudi najstrašnejše.« Državni pravnik je sam prosil za milo kazen. Sodišče je obtoženca obsodilo samo na 6 mesecev ječe. — Strelja] na nevesto, a zadel drugo. Pred osilieskiim sodiščem se je te dni zagovarjal 2l3etrri Josip Borde iz sela Praškovrć zaradi zavratnesa umora. Borde je imel liubavno razmerje s Savko Stipariovićevo. Deikile se ga ie pa naveličato in nedavno prekmiio razenerje. Zato je sklenil osvetit; se. Neke&'a večera je vzel lovsko puško In odšel pred Savkino rtfso. Savka, njena mati in njena pnbateijica Jelka Robfičeva so b:2e v izbi in so čehale perje. Borde je snel puško z rame in naniertl na Savftao. Nesreča pa |e hoteia, da jc baš v l^nu, ko je Borde streljal, vstala. Namesto nje je Borde zadel Jelko Robdčevo v giavo. Nesrečna mladenka je bila takoj mrtva. Pri raz\pravi se je Borde zaJa —ti »Soča« vafcl c4*čmstvo. posebno v'.;-me m prijatelje na zelo zammivo in aktualno predavanje prof. dr. Iv. Laha, ki bo danes v soboto 15. t- m. v salonu pri Levu govoril o temi: »Boj za slovansko bogoslužje«. Začetek ob pol 21. uri zvečer. Vstop vsem prost. ?r»m Iz Celfa —c Alegorično sliko na Masarykovj proslavi, ki se jc vršila preteklo ncdeijo v Narodnem domu, je fotografiral fotograf PeKkan. Slike se dobe pri omenjenem pod-ieajn, na kar se opozarjajo predvsem udeleženci proslave. —c Opozorilo stavbnim interesentom. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je določil za Ccije 300.000 Dm stavbnega kredita, obrestirjočega se po 6&. Pravico do kredita imajo ravarovanoj hi n -hovi sluibodajalci. Kdor bi se za kredit zanimal, naj se zgflasi do 20. t. m. pri članu načelstva Pokojninskega zavoda soso. Francu Jeriču, ravnatelju Ljudske po-sohl-nšce v CeliJu. ki razpolaga s potrebu lini in-fbnmacijami. —c Važna konferenca v Celju. Pribod* rwe dni se bo vršila v Celju večja konferenca načelnikov cestnrh odborov in ze-rentov bivšriih okrajnih zastopov. Koherenca se bo bavila z izvedbo Likvidacije okrajnih zastopov, njihove uprave ter premoženja in obveznosti. —c Smrtna kosa. V četrtek zvečer je umrla v celjski javni bolnici na porodu z otrokom vred 431etna Marija OorMc« Po-sestnikova žena iz Lokovcev, občina Loka pri Zidanem mostu. Pcftojnica zapušča moža in 10 nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.l —c Dežurno lekarniško službo v Celin ima od danes do vštetega petka 21. t. in. lekarna ''Pri križu« rta Cankarjevi ccsii. —c Nov obrt. Za obrtno oblastveno odobrenje za otvoritev nove kovači i z v Zgornjih Gorčah, občina Braslovče, je zaprosil kovaški inoister Franc Terglav s Polzele. Konusijonalna obravnava ^ bo v četrtek 20. marca ob 15. Iz Zagorja — Zanimiv koncert. Komorni trio ga. Slavko Korošec (flauta), Janko Gretrorc (klarnet), Pavel sivic (klavir), absolventi konservatorja v Ljubljani in Mam operne-ga orkeetra, bo j^ostoval k ktaaffinflm in modernim programom v ponedeljek 1;. t. m. ob 8 v sokolski dvorani. Kol prva toBka nastopi zagorjan iz, Slavko Koro-... dalj časa flauti6t kr. garde zdaj kot prvi Oantfet kr. opere v Ljubljani in uč*U lj kcUMlOl V 1 torija za flauto. Odlikuje se po krasnem l<>,i;! in tehniki. Predstavil 60 bo z Irgrbftffjn 1 im koncertom, je to najboljši in najtežji koncert tega komponista. Druga točka g. Janko Gregorc absolvent odličnega klarinM-virtuoza jn pedagoga nrof. Sauna, zaigral nam bo tehnično težki Pittrichov-kon<"rt. Kot tretja točka nastopi e. Pavel šivic, absolvent izvrstnega pedagoga prof. Janka Kavnika. zaigral nam bo Listov,> virtuozno skladb"«. G. Sire je žo anaai kot tovrsten spremljevalec odličnih so'>tov na največjih koncertih. Ker se nam torej obeta res um' 1-ni^ki užitek, opozarjamo občinstvo, da *e že preje preskrbi vstopui<-<\ Pred koncertom s»e vrši predavanj*. Spominjajte se slepih! Med potujočimi igralci Ferdo Delak nadaljuje svoje pripovedovanje o doživljajih med potujočimi igralci sv* ru>- Kar se otroku poiepeta. je mo^ofe i* r«+»*e pcve£* vprašanja. — 1. Kako boste podučili šestletnega otroka, predno ga pošljete v trgovino po Vim. da ste sigurni, da Vam bo raseljeno tudi prinesel? 2. Lux se dobi v dveh vrstah zavoja in sicer v velikem zavoju po Din 9.— in v manjšem po Din 6.—. Koliko je po Vašem mnenju od vsakih 100 kosov v Jugoslaviji ▼ letu 1929 kupljenih Lux-zavojev velikih in koliko malih zavojev? Ako bi se kupovalo t Jugoslaviji Uto toliko velikih kakor malih Lox-zavojev, potem bi bilo treba, da vstavite v Vašem odgovoru številk« »50 velikih in 50 malih zavojevc. Ako pa mislit«, da je veliki zavoj bolj priljubljen, potem je treba, to številko povišati, dočim bi se morala ra manjši zavoj znižati ali pa narobe. Pravilen odgovor smo deponirali pri notarju. Tiskane dopisnice, ki jih lahko dobite pri vsakem trgovcu in ki vsebujejo obširna pojasnila, olajšajo odgovor. __- - ReSitve lahko pošljete na običajnih dopisnicah aH na poljubnem pisemskem paplrfu Na donfcnfrf .V piftmiktm papuču pa mora biti po en pokrov od Lu*- in Vim-zavoj. prijit ali nalepljen. Nikdo d. «. poslaS na več kot eno rešitev I. nagrada Din 20.000.— TU. nagrada Din 2.000.— Razdelitev nagrad najkasneje dne 6. aprila 1930. II. nagrada Din 5.000,— IV. nagrada Din 1.000— i t. eri. Mize potisnejo v kote, rzprasnno sredino dvorane, na odru si pa dele prostor cigani m tambu rasice. Orkester, kombiniran od cvileuh vijo-lim, škrtajočih tamburic in hreščečih pevk, otvori kolo . . , Prvo. Drugo. Tretje. Kolo za kolom. Publika pleše, orkester škriplje, tamburašice vrišče. Igravke pripravljajo razglednice, da pričnejo v odmoru s prodajo. Velja in Čamac sta se preoblekla v žan-darie in čakata na odmor, da pričneta z r amerikanskim zaporom«. Jovan si je pripravil mesto za blagajno. Od tu bo lici tiral peče«nega prašička. Odmor. Igravke hite od mize do niaze, se nasmihajo gostom, ponujajo razglednice in ko-kerno razlagajo kavaJirjeni: »Ona dama, ki bo imela največ razglednic, dobi lepo darilo.« In predno je mmnl odmor, je bila vsa zaloga razprodana. Čiča Dušan, ki je baT> sedel v prijetnem ra-zgovoru s smederevskimi znanci in naročal hrizganec za toizgancem, se je hotel vsaj za čas odkrižati neprijetne kontrole svoje boljše polovice. Poklical je skrivaj k sebi Čamca, porinil mu v roko desetak in mu priporočil, naj spravi gospo Lenko v zapor. »Upravnik je upravnik, povelje povelje, desetaka pa tudi ne da vsakdo,« si je mislil Ča/mac in med splošnim ploskanjem od-pel'jal gospo Lenko. Za blagajno je zapel zvonček. Jovan jo oznanil licitacijo. 5 — 10 — 15 _ 50 -- 100 -- 150 — Licitacija zastaja. Tamburašice. ki se zavedajo svoje dolžnosti, pripnejo peti. Divje ciganske pesmi, publika jih spremija. Par pijanih glasov riove. sem in tja se razbije čaša ob tleh. Razpoloženje je zopet tuka i. 150 - 200 - —----- 500. In zopet tamburašice. cigani, kolo. Vrne spa vršita Velja in Čamac svojo policajsko dolžnost Za razglednicami pridejo na \Tsto kon-fetiji ,razpoložerde jc dobro, nasmehi sladki in kupčija gre imenitno. 500 — 000 — 1000 — 1500. Licitacija je gotova. 1400 čistega dobička in še prašička jc dobil igravec. Občinstvo postaja glasno, kričanje in pijani krohot spopolnjuje odmore. Mamice odhajajo s hčerkami domov in marsikake-mu očetu je lažje pri srcu. Dvorana se polagoma sprazni*]e. Kar jih je ostalo, so še krokarji, ki jih prehiti noč ob vinu, muziki in tamburašicah. Cigani stopijo z odra m ee razdele med goste. Eden si naroči primasa, da mu za-svira »Goro zeleno«. Položil Je stotak pred njega. Primaš igra, gost pije, poje, pleše, riove, Strže stotak na polovico, to zopet na pod in da eno četrtino prknašu. Prhnaš igra še za drugo, tretjo, četrto četrtino. Gos* pa poje pleše, pije. Pri drugi mizi je družba veselejša. Vzeli so k sebi tamburašico Zoro, posadili jo na mizo in poje jhn Kreolo, Kreolo za Kredo in družba odgovarja svojem« srčku. Starejši gospod pestva v kotu na kolenih zavaljeno tamburašico, ki spremlja njegovo pesem ^Kad se setrm sreće . . .« Solze sreče mu zabležče v očeh, pije in poje in razmetuje denar, ki se zbira v žepu ognjevite tamburašiceu In ona ga spremlja. In verjemite mi, spremlja ga imenitno. Cigani odhajajo. Primas praznuje danes svojo slavo in mudi se mu domov. Erno, Joco in mene, ki smo ves večer sedeli zase pri svoji mizi, povabi, da se oglasimo zjutraj pri njemu. Člani tamburaške trupe »Crvena ruža« se polagoma porazgube, le še par gostov ostane zvestih polnim čašam. Na slavi pri ciganskem primašu Pred enajsto dopoldne je bilo, ko smo potrkali na vrata male koče, ki ie ležala zunaj na polju ob obrežju Donave. Sprejel nas je primaš, ki nas je peljal v sobo. V srednjeveJiki sobi, vsej s čilimi pre-gnujeni, sedi na -malih, nizkih stolčkih večja družba krog bogato obložene mize, na kateri gori velika in debela sveča. Primaševa mati starejša ciganka v lepi črni obleki nam pomoli običajno »slatko« in pecivo, nato na ta k a kozarčke z raznovrst-nimi žganji, druge z vini. Takoj za tem pa nam silijo prašičjo pečenko s prav okusno pri kuho za tem zopet pečene piščančke s turško solato iai ob koncu še sarmo. Pri nas poznamo cigane kot klateže, ki žive od be-račije in tatvine. Ti cigani pa so muzikantje, ki grajo po kavarnah, restavracijah, kinematografih in tudi na zasebnih prireditvah in zaslužijo primeroma dobro. Večinoma igrajo le srbske in ciganske narodne pesmi, torej komade, ki so tukajšnjemu prebivalstvu v krvi. Za plese imajo poleg raznovrstnih kol še kak moderen šlager na repe rtoairiu. Slava ji-m je rasno tako sveta kot vsakemu Srbu. Še najrevnejši si pritrguje celo leto od trst, da je le slava kar najbolj svečana. Perutnina, pečeni prešu ci, pecivo, vino in žganje — to ie najpreprostejši jedilni list na slavi Zamerijo ti, če se njihovemu vabilu na slavo ne odzoveš, saj i e to največji družinski praznik, na katerem si celo na«jhujši sovraitniki sežejo v roke. Prirnatšev sfri, mali osemletni dečko temnih črnih oči in prav takih las, igra vijolino in poje. Ciganske pesmi — vesele in razbrzdane včasih in zopet sentirneartalne in jokajoče, vznesene in strastno. Pesmi ljubezni, pesmi svobode v zeleni planini, pesmi hrepenenja. Gostje nojeio, pojejo in če bi jih primaševa mati ne silila z ledio hi pflačo, bi minila vsa slava najbrže v perju. »Hvala vam lepa, in še enkrat vam ča-stftamo k slavi,*, j« *stala Ema. »Moramo oditi, ne vem ali igramo zvečer in ali imamo popoldne kako vajo.« * Ko smo prišli pred *Slogo«, so nam lepaki oznanili poslovilno predstavo »Hasan-aginico«. Tako torej. Se dva dni. Danes »Hasan-aginica«. Jutri pospravitianje In odhod. V Kragujevac. Pojutrišnjem že novo delo. Zadnji dve predstavi sta vrgli posamezniku nekaj preko 500 Din. Člani plačujejo hTano in stanovanje. Denar današnje poslovilne predstave jim ostane za pot v n:>v kraj. (Nadaljevanje sledi.) Poroka o polnoči na 60. odru Manice Koma no ve »Poroka o polnoči« roma od odra do odra z velikim uspehom. »Poroka« je postala najbolj priljubljen ljudski gledališki kornad. To je tudi edini, ki je v zadnjih letih dosegel rekord, da ga ie vprizorilo po vrsti kar 60 diletantskih odrov. Šestdesetič bo »Poroka« vprizorjena v i Vidu, rojstnem kraju M. Komano"'e. Imena 40 odrov, ki so »Poroko« že vprizori-li. seveda po večkrat, smo že objavili. Po teh je komad spravilo na oder še sledečih 30 društev: Podružnica Jugoslovenske Matice v Metliki, Prosvetno društvo Lendavski glas v RogaŠevcih v Prekmurju, Olepševalno društvo Makole p. Poljčane, Slovensko bralno dnntvo v Železnikih, Gasilno društvo Šmarje - Slap, Bralno društvo Selnica ob Dravi, Prosvetno društvo Globas-nica - Koroško, Gasilsko društvo Šmartno ob Paki, Sokolsko društvo Mokronog, Prosvetno društvo Naklo pri Kranju, Gasilsko društvo Griže pri Celju, Dramatsko društvo v Polzeli, Prosvetno društvo v Zalogu, Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Dramatsko dru>tvo Planinska roža v Mill-vauke v Ameriki, Sokolsko društvo Drazgo-še, Gasilsko društvo Smlednik, Društvo Svoboda Leše - Prevali e, Dramatsko društvo Lilija, Cleveland v Ameriki, in končno 60. oder Sokola v Št. Vidu nad Ljubljano, ki vprizori »Poroko« v nedeljo, NTa dveh odrih je bila »Poroka« vprizorjena celo v Ameriki in to z uspehom, kakor so poročali tamošnji slovenski listi. Manica je v »Poroki« prav dobro pogodila kmetkse ljudi, kar priča, da je dobra opazovalka in pozna bistvo naše narodne duše. Zato se je za »Poroko« navdušilo doslej tako rekordno število natfih diletantskih odrov. 2elimo, da bi se tem šestdesetim pridružili še vsi ostali v Sloveniji. Mflfbosfte, nafcafne^e. zalo Unaiceodšel i Iz gledališke pisarne Drama Ljizbfcanska drama vprs&ai* ooooi v soboto IS. i. ca. ob 20, mi Lip*rxrvo čsvirao kom« *GLavni dobitek«. Predstava «e -vrti ** abonma reda D. Prva repriza Shatespearfeve pravjpem komedij« »Vihar« bo v LjuOfcaasks drami v oeiv i'yo, dne 16. t. m. ob 20. UrL Prem#era i« v vsa-k«m pogledu is vrsto© uspela, kritike in publika ;c sprejela to novo Sbakespesrejevo dek> os tu šem odrn z največjim oavdmSenjeni. Vs« stavo; vloge so v oajbol'jš.ib rokab, komedija >c v vsakem pogledu izvrstno pripravi«na, za kar Jaruč prof. šest. kn }e to delo postaval na naš oder. Predstava se vrši krven abonmaja pri običakvti drarnskih cenah. Gostovanje baleta dunajske državne oper* v IjubfeansJd operi. Pod vo<3stwj7i baletnega mojstra Saše Leoorieva bo nastopilo v petek dr* 21. t. m. £ a}kn vred na našem odn še pet prt h plesalk dunajske državne opere. Izvajali bod'i plesno simfonijo na podlaga večno lepe Sohubrr-tove fftasbe- OdHčni dunajski plesalci so nastopi!; s tem delom po vseh večjfh odrđi srednje Evrope, btt so v Južna Amerika in prav v zadnjih dneh po raznih krajih v Češkoslovaški. S seboj nosilo originalne dunajske kostume. Sloves baletnega ansambla nam Jamci prvovrsten večer v naši operi. Predprodarfa se že vrši, cene zviša M operne. Opera Nocoj se poje J oh. Straussa opereta iNt-lopir«. Sodelujejo: za Po-hcev«, gna Majd : -va, gna Španova, gna J erom. gg. Pecek, Gost i C, Janko, Povhe, Drenovec, MohoTlč, Simončic i d: R. Httbner. prvi tenor Narodnega gledališča v Bratislavi. Scarpda poie g. Primožič, cerkovnika g. Betetto, daHe sodelujejo gg. Janko, Mohor'C. Mencki in driagi. Drrigerit g. Netfat. Predstava se prrčne z ozirom na popt>!dansko predstavo 'i Je-moroa ob 8. uri zvečer. R. lliibner, tenori*t Narodnega gedal^ća \ Bratislavi, gosruje v oa& operi v nedeljo r\eč« v »Toscš-«. Opozarjamo na to zanimivo gostovanje znanega češkeza pevca. Vstopnice so v orcdorodaii. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODUt. Veseloigra »Revna kakor cerkvena mis«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah tabo krasen uspeh, se bo ponavljala danes .>\ Jutri na Šentjakobskem odru. Veseloigra !« ena naj-boljfcb povojnih komedij. Poselite predstavi. Vstopnice so pri Z- Miloš j Karn^čnlku tis Starem trga in pri večerni blagajni. N**i prvovrstna Radio tvrdka Franc Bar bo oddajata krasne komade- Ljudje, ki so bolni na žolčnih-ledviČnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Možje zdravniško prakse so se prepričali, da je »Franz Jo-sefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriJ8h in špecerijskih trgovinah. 7330 Tragedija lepe zapeljivke Upropastila je več bogatašev, nazadnje je pa naletela kosa na kamen Pred dobrim letom se je pojavila v Berlinu pevka Elynor Glenarova. Nastopala je navadno v nočnih lokalih, kjer je vzbujala s svojo lepoto in svojim prijetnim glasom splošno pozornost. Njeni oboževalci so pa kmalu opazili, da menja ljubčke kakor rokavice. Prva njena žrtev je postal bančni ravnatelj Derenburg, iz katerega je iztisnila nad pol milijona mark. Kupila je krasno vilo in avtomobil, a ko ji Derenburg ni mogel več dajati denarja, mu je pokazala vrata. Mož se je pozneje ustrelil. Druga njena žrtev je bil veleposestnik Kurt Beringsen. Mož je bil že nad leto dni oženjen in z lepo plesalko se je seznanil slučajno. Kmalu se je pa razvilo med njima ljubavno razmerje, ki je požrlo Beringsenovo rodbinsko srečo in vse njegovo premoženje. V stiski je segel po ponarejanju menic in bil je aretiran. ElynoT Glenarovo so začeli nazivati »sinji vampir«, ker se je vozila v modro barvanem avtomobilu in ker je vedno nosila obleke dz modrega blaga. Upropastila je še nekaj bogatih mož, Vončno je pa doletela zaslužena kazen tudi njo. Njeno dotlej brezčutno srce se je namreč ogrelo za poročnika Luknow-skega, ki je pa imel vedno kačo v žepu. Ljubil je sicer lepo plesalko, vendar ji je pa opetovano namignil, da mu ni enakovredna. V družbo ni nikoli zahajal z njo, ker ga je bilo sram. Elvnor je sicer težko prenašala zaničevanje, toda ljubezen je premagala vse. Nekega dne je pa poročnik izginil in odnesel ves plesal ki n denar, za nameček pa še vse njene dragulje. Elvnor je prijavila tatvino policiji in tedaj se je izkazalo, da Luk-nowski sploh ni bil poročnik, temveč prefrigan pustolovec. To je bil za Elvnor strašen udarec. Novih kavalirjev ni bilo več in ker je še vedno razkošno živela, je prišla kmalu v denarne stiske. Vilo in avtomobil je morala prodati, poleg tega se je pa še prehladila in prišla ob glas. Ko so ji zdravniki povedali, da ne bo mogla nikoli več peti, je povesila glavo in se vrnila v svojo vflo, iz katere bi se bila morala drugi dan izseliti. Oblekla je najlepšo obleko in se zastrupila z vc-roualom. Madame Curie žena-genij Kako sta se zakonca Curie seznanila in kako sta živela do tragične moževe smrti Pariški študent Pierre Curie se je nekega dne seznanil z vitko temnooko Študentko, kateri se je že na prvi pogled poznalo, da ni Francozinja, pa tudi izgovarjava francoščine jo je izdajala kot tujko. Sicer je pa govorila malo, a tembolj delala, kar se je zdelo mlademu Študentu čudno. Pripovedovala mu je o svojem očetu, poljskem profesorju, o svoji vroči želji vpisati se na krakovsko univerzo in o težkem udarcu, ki jo je zadel s tem, da ji je bila prošnja glede sprejema kot ženski odbita. Pierre Curie je zvedel, kako je profesor Sklodowski poučeval svojo hčerko, da bi mogla študirati na pariški univerzi. In od tistega časa sta delala študent in študentka pogosto skupaj v velikem laboratoriju. Primerjala sta svoje zapiske m izmenjavala svoje misli o znanstvenih problemih. Tako je igrala namesto Cupida vlogo tvorca ljubavnega romana Veda. Kmalu sta se zaljubila drug v drugega, toda denarja nista imela. Edino njuno premoženje je bila vzajemna ljubezen in veliko veselje do studiranja. In zdelo se je, da bo to zadostovalo. Poročila sta se in si uredila skromno domače ognjišče v tesnem stanovanju, obstoječem iz malega kabineta, spalnice in kuhinje. Od jutra do večera sta pridno delala v laboratoriju, zvečer sta se pa vračala, da bi sedela doma pri knjigah. Gospa Curie, ki je bila še vedno podobna deklici kljub sijajnim uspehom na univerzi, je kuhala vsak večer možu skromno večerjo, pospravila je stanovanje, pripravila možu perilo, potem se je pa lotila znanstvenega dela. Kar je začel, hoditi Pierre Curie na univerzo sam. Že nekaj dni in postal je srečen oče dražestne deklice. Rojstvo otroka je pomenilo konec znanstvenega dela madame Curie, toda samo začasno. Prevzela je sicer breme gospodinje in matere, ni pa hotela opustiti znanstvenega dela ob moževi strani. Hčerko sta zaupala zanesljivim rokam, sama sta se pa vrnila v univerzitetni laboratorij in nadaljevala skupno delo. Pozneje sta dobila še drugega otročiča, zopet deklico. In storija se je ponovila. Mlada gospa je podvojila svojo marljivost, delala je tembolj žilavo doma in na univerzi. Imela je že davno doktorat in študije je končala tako sijajno, da so ji kljub njeni mladosti ponudili mesto na univerzi. Dobila je skromno službo, kljub temu sta pa ostala z možem še vedno siromašna. Pierre se je zavedal, da je njegova žena genij in zato jo je smatral pri delu za starejšega družabnika. Niti senca •profesijonaLne ljubosumnosti ni nikoli skalila njunega dolgega in plodnega sodelovanja. Madame Curie je redek primer ženske, v kateri so v enaki meri združene vse dobre lastnosti žene-ma-tere in žene-znanstvenice. Ves svoj prosti čas je posvečala delu v laboratoriju in njeno prizadevanje ni bilo zaman, kajti njeno proučevanje magnetičnih lastnosti kovin v razkroju je privedlo do epohalnega odkritja radia. Ob tem času ie bil Pierre Curie poklican v London. Znanstveni svet je sprejel z nepopisnim navdušenjem vest o odkritju skrivnostne substance. Roya! Institute je povabil Pierra Curie, da bi prišel predavat o senzacionalnem uspehu, toda Curie je odgovoril, da pripada odkritje njegovi ženi. Royal Institute ga je tudi povabil, naj priredi javno predavanje o odkritju radia. Odgovoril je prijazno, da je nastala najbrž pomota, kajti radij je odkrila njegova žena. In Royal Institute je šel tako daleč, da ni hotel dovoliti, da bi predavala madame Curie o svojem odkritju znanstvenikom. Egoistu bi bilo lahko ukrasti čast in slavo ženi, ki je delala ob njegovi strani. To bi bilo tem lažje, ker bi svet takoj verjel, da je odkril radij moški. Toda Pierre Curie je bil ponosen na uspeli svoje žene. Samo zato, ker je dosledno in odločno odklanjal misel, da bi si prilastil zasluge za odkritje radia, je bila Noblova nagrada podeljena njegovi ženi. Odkritje radia je proslavilo zakonca Curie po vsem svetu. Nista pa dovolila, da bi karkoli motilo njuno domačo harmonijo. Predsodki sveta proti ženi-ge-niju so bili končno premagani. Madame Curie je postala slavna in mnoge univerze so jo izvolile za častno doktorico. Ko je postal Pierre Curie žrtev avtomobilske nesreče, se je umaknila njegova žena iz javnega življenja. Nadaljevala je sicer znanstveno delo, toda življenje je ni več veselilo. Šele nedavno je bila prisiljena stopiti s svojega zatišja, da sprejme od ameriških občudovalcev košček radia v vrednosti 50.000 funtov štcrlingov. Zdaj je madame Curie stara dama slabega zdravja. 2ivi sama s svojo hčerko. V družbo ne zahaja, pač pa se še vedno peča z znanstvenim delom in podpira mlade učenjake z denarjem, ki ga je dobila od komercijalizacije svojega odkritja. Malo je na svetu tako ginlji-vih ljubavnih romanov, kakor je roman zakoncev Curie, malo je pa tudi na svetu primerov, da bi slava enega zakonca ne uničila sreče drugega in ne razdrla njunega domačega ognjišča._ Pristopajte k Vodnikovi družbi Pustolovščine carja Aleksandra L Galantni ruski car Aleksander I. je bil priljubljen povsod, kamor je prišel, posebno pa v damski družbi. Čim so pa dame spoznale senčne strani njegovega značaja, je bilo navdušenja zanj takoj konec. Vladar matuške Rusije je bil namreč brez načel, slabič v sponah nizkotnih strasti, površen, toda aroganten mogotec, zmes francoske uglajenosti in ruskega barbarstva, liberalizma in človekoljubja z despotizmom. Sam si je pokvaril dober glas z nepremišljenimi dejanji, ki so dala povod in snov za razne anekdote in kritiko. Ženske so ga najprej vodile za nos in mu obetale ljubezen, potem so ga pa zapletale v intrige in mu končno obračale hrbet. Nekoč je car dvoril na Ounaju na plesu pri grofu Palffvju lepi grofici Sze-chenyi-Guilfordovi in spozabil se je tako daleč, da ji je zašepetal: »Vašega moža ni doma; bilo bi zelo prijetno zavzeti do povratka njegovo mesto.« Duhovita dama se mu je pa takoj revan-žirala, rekoč: »Kaj me smatra Vaše Veličanstvo za provinco?« Znana je tudi anekdota o kneginii Lcopoldini Estcr-hazvievi. Car se je napovedal v času, ko je bil knez na potovanju. Lepa kne-ginja mu je poslala seznam dam in gospodov, ki naj bi se tudi udeležili večera, proseč ga, naj črta one, katerih navzočnost mu bi bila morda neprijetna. Car je črtal vse, razen kneginje same. Vsa prestrašena je kreginja brž obvestila svojega moža, ki se je vrnil še pravočasno, da je mogel v svojem domu pozdraviti visokega gosta in zape-ljivca zakonskih žen v eni osebi. Takih in enakih dogodivščin ie imel car Aleksander I. v svojem življenju vse polno. Zato ni čuda, da je doživela monarhija, katere gospodarji so imeli tako hude vladarske skrbi, polom, kakršnega še ne pomni zgodovina. Lincolnov humor Abraham Lincoln je bil morda med vsemi poglavarji držav največji šalji-vec. O tem pripoveduje Emil Ludwig, ki je izdal te dni Lincolnov življenjepis. Nekoč je advokat Lincoln opazil, da je oblekel njegov nasprotnik v procesu zaradi sleparifje pri konjski kupčiji srajco narobe. Zato je začel Lincoln svoj obrambni govor takole: »Zdaj je govoril g. Loghan celo uro o konjih. Toda kdo mu more verjeti, da se spozna na konje, Če niti ne ve, kako je treba obleči srajco?« V državljanski vojni, v kateri je nosil vso odgovornost, je sedel Lincoln večkrat še ponoči v brzojavni sobi vojnega ministrstva in čital najnovejše brzojavke. Bile so seveda prva leta neugodne. Cital jih je vedno po vrsti in ko je prečita! vse, jih je začel čitati znova. »Zdaj sem končno prišel do grozdja,« je dejal nekoč, ko je bil nehal citati brzojavke. In ko so ga vprašali, kaj to pomeni, je odgovoril: »Pri nas na zapadu je bilo dekletce, ki je pojedlo mnogo grozdja, povrh pa še celo škatlo bonbonov. Preobjedlo se je tako. da je vrglo nazaj vse. kar je bilo pojedle. Med bluvanjem je pa naenkrat zaklicala: Mamica, mislim, da mi je že odlegio, ker je prišlo na vrsto grozdje.* Lincoln se je zelo zanimal za dogodke v državljanski vojni in omahljivost njegovih generalov mu je šla- na živec. Nekega dne je dobil brzojavko, da se sliši grmenje topov od Knoxville. »To me veseli,« — je dejal. »Spominja me dobre Sally Wardove, moje stare sosede. Imela je številno rodbino in če je kdaj slišala tega ali onega otroka tuliti od daleč, je dejala mir.no: To je moj otrok. Hvala bogu, še je živ!« Ko je Lincoln ova vojska končno zmagala, je hotel Lincoln lepo ravnati s svojimi nasprotniki, južnimi državami ameriške unije. Ko so ga vprašali, kaj namerava storiti s poglavarji južnih držav, zlasti s samozvanim preziden-tom Dawisem, je Lincoln odgovoril: »Pri nas v Springfieldu je bil nekoč deček, ki je kupil za svoje prihranke mladega medveda. Toda veselil se ga ni dolgo, ker mu je postal kmalu nadležen. Ko ga je nekoč vodil po ulici in se je moral braniti kosmatina, ki mu je bil strgal že polovico obleke s telesa, je sedel ves upehan na kamen. Mimoidoči je vprašal dečka, zakaj medveda ne izpusti. Kaj ne vidite, da medved baš grize vrv, da jo pregrize?« — je odgovoril deček. »In ko jo pregrize, pojdem domov in po reče m: Ušel mi je!« Diktator Stalin Bivši sovjetski diplomat Besedov-ski je priobčil v pariških listih zanimiv članek o boljševiškem diktatorju Stalinu. Stalin je Gruzin in še zdaj ne zna dobro rusko. Ruščino govori s kavkaskim naglasom. Stalin ne stanuje v Moskvi, temveč v njenem predmestju Gorki in sicer v isti hiši, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja Lenin. Vsako jutro se pelje v Kremi z avtomobilom in spremljata ga dva agenta črezvičajke. Njegovemu avtomobilu sledi avtomobil, poln agentov črezvičajke. Ko je prišel na krmilo, je Stalin zamenjal ženo. Pa tudi za drugo ženo nima časa tako, da celo svoji poroki ni mogel prisostvovati. Dokumente o ločitvi in o drugi ženitvi so mu poslali po posebnem kurirju. Stalin se drži čez dan v Kremlu in šele pozno ponoči se vrača v spremstvu čekistov »domov. Stalinova posebnost jc, da pogosto preživi večer v družbi komunistične omladine. Kako energičen je boliševiški diktator, priča prigoda z njegovim sotrudnikom Pjatakovim. Mož jc preveč pil in kadil in ko so se pokazale posledice, je Stalin naročil zdravnikom, da mora biti Pjatakov v dveh tednih zdrav. S temeljito kuro so zdravniki odstranili znake zastrupljenja, toda Pjatakov je bil živčno tako uničen, da je kmalu umrl. Ko jc postal neki Stalinov tovariš v Tiflisu žrtev avtomobilske nesreče, je rdeči diktator brzojavil Šefu ti-fliške policije, naj dotičnega šoferja takoj ustrele, kar se je tudi zgodilo. SOKOL Opereta „Grofica Marica44 na ljutomerskem sokolskem odru Z razdobjem, ki je nastopilo z zakonom o Sokolu, zaključuje ljutomerski Sokol desetletno dobo uspešnega delovanja svojega dramatskega odseka. Delovanje diamatskega odseka je bilo že od začetka leta 1919 živahno, ovirano pa je bilo s tem, da društvo ni imelo pripravne dvorane do leta 1927, ko si je otvorilo svoj lastni Sokolski dom s prostornim odrom. Mnogo lepih gledaliških prireditev smo videli v minuli dobi na rok. odru, mnogo truda je žrtvovalo dramatsko osobje, toda z veseljem, ho teč samega sebe izpopolnit v igralski rutini, predvsem pa zabavati in vzgajati gledališko publiko iz mesta in ukolce. 102 gledališki predstavi sta rezultat desetletnega kulturnega dela ljutomerskega Sokola na gledališkem odru. Izmed režiserjev te dobe posebno omenjamo nad vse sposobnega br. R. Ogrina. Desetletnico dramatskega delovanja proslavi ljutomerski Sokol z uprizoritvijo operete »Grofice Marice«, prvič 18. t. m. ob pol 8.. z reprizami pa 23. in 25. t. ra. obakrat ob pol 3. Opereto je izrežiral br. Ogrin. Glavni vlogi grofice Marice in Ta-sila sta zastopani po s. dr. Stojanovi in br. Stoparju; ostale vloge so prevzeli ss. in br. Kukovčeva, Vilar. Miki, Drvenikova, Rajhova, Horvat, Vargazon, Martinak, Zweckova in TJrbič. Pevski zbor sta na-študirala br. Seršen Ivo in s. Herzegova, sodelujoči orkester Glasbenega društva pa br. Zacherl, ki ji hkratu dirigent, odstvo je v rokah predsednika dram. odseka br. dr. Stojana. Nekoliko drzno se zdi to početje z »Grofico Marico«. Upamo pa, da bo vztrajno delo imelo uspeh. Končno hoče s tem Ljutomer kot kulturno središče murske pokrajine javnosti pokazati, kaj zmore z lastnimi močmi. Nova doba sokolstva zahteva vse razpoložljive moči za telovadno vzgojo mladce. Vendar nova uprava Sokola tudi v bodoče ne bo mogla prezreti gledališkega delovanja, ki je tudi važen činitelj prosve-tc. Treba bo podvojiti moči, da bo mogel še dalje delovati rudi dramatski odsek. — Jugoslovenska sokolska matica. Glav-na skupščina JSM je sklenila, da bo začeia od letošnjega leta dalje izdajati vsako leto I po 3 do 4 knjige, ki jih bo dobfl vsak njen član najkasneje do 1. decembra. Za leto 1930. bo JSM izdala tri knjige in sicer: 1.) Tvršev zbornik. I. del. Urednika brata Sieber in Šulclje. Z izdajanjem Tvr-ševžh del se pridruži tudi naše sokolstvo proslavi lOOJetmice TvTševega roistva. JSM namerava v tej zbirki izdati polagoma vsa Tvrševa dela v prevodu. 2.) Zgodovina jugoslovanskega sokolstva. pisatelj brat dr. Fux. Knjiga bo obsegala zgodovino našega sokolstva od leta 1919. do 1930. 3.) Sokolska čitanka za naraščaj. Urednik brat Oangl. Vsak naročnik dobi te tri knjige za 20 Din. za liruge pa bodo knjige veliko dražje. Poleg trsa izidejo letos v zalcsi JSM še tele publikacije: Organizacrja Saveza SK.T Sokolska ideja. Sokolski koledar za leto 1931 in Koledarček sokolske mladine za leto 1931. — Podrobni predpisi glede telovadnega m slavnostnega kroja za Statahro, naraščaj in deco so objavljeni v zidni steV;H Sokolskega glasnika. Ker $t C< ha javnih nastopov Ln vsasok ^Isk^a zleia, opozarjamo vse članstvo :i:t te pifc'r *vane bodo tuđ vse župe, da prispevajo v ta sklad. — Na vsesokolskeni zlem v De« gradu bo veliko češkiii žup nastopilo s posebniir.1 točkami. Na svo}j zadnji seji :e GOS s;>rs.-je'a predlog Havličk^ve župe, da n*i5.o-pijo članice te župe s čcsfco besedo v ra-• of.i": n< «ah. — Predavanje o Jugoslaviji s skioptf!-nimi slikami priredi COS v predavalnic; Tyrševega doma v Pragi. Predaval bo brat Mastimril Klima. — Tudi dr. Nemečck bo imel v kratkem o naši državi štiri predavanja, ki jih bo tudi ČOS priporočila svojemu članstvu. — Vsesokolski z let v Beogradu. Uspeh vsakega velikega s-v\olskega nastopa ie največ odvisen od zletnega pratara. Zic-tišče v Beogradu je prav srečno i-zbrnno. Leži v pala-lulski četrti za poslopjem tehn č-ne fakultete in je od Terazrj, to je od središča mesta, oddaljeno komaj to minut. Edina težava jc bila ta, ker ie prostor, ki ie na razpolago za zletišče, razmeroma majhen. Vzfic temu pa je brat Momir Ko-ninovič, katerem« je zletni oJbo- poveri! izdelavo načrta, rešil to nalogo zeio zadovoljivo. Tetovadisče samo ima obliko pra-vokotnika, čigar daljša stranica meri 150 metrov, krajša pa S4 m. Naenkrat bo lahko nastopilo pri prostih vajah 3500 telovadcev, prif>Hžno za 500 več ko na ljubljanskem zletu leta 1922. Če bi se pa priglasilo vrč telovadcev, frh bo treba razdvlitn na dve skupini, ki bosta nastopili vsaka na en /letni dan. Na treh straneh telovadišča je 8 m širok pas za orodje. Na vzhodni s-ran" bo v sredimi godfoeni paviljon, na obeh jtranea pa članska tribuna. Na zapadni strari bo glavina tribuna z na čelni škim mokom. Tribune bodo tudi na obeh krajši^ stran;-cah. Zletišče bo imelo S vhodov, i 73 jrie-dalce jo 4 za telovadce. Vsi vhodi bodo po 12 m široki. Oblačilnice m zbirališča bodo takoj čez cesto na drugi strani Vladetme uKce na travniku. Vsi prostori za blagajne, policijo, poŠto, pisarne in trgovne bodo pod tritbumami. Na zletiščn bo prostora 73 kakih 100.000 ljudi. 10. številka >Vestnika sokolskega« jc rta posvečena prezidentu Masarvku. Na prvem msetu je čestitka predsedništva COS in pa čestitka staroste čOS brata dr. Schremer-ja. Nato se vrste razni daDšj Ln krajši članki o Masarvku, popis nekaterih proslav in Masarvkovi izreki o sokolstva ob raznih pritfkah. Slavnostno številko krasi tudi več zelo lepih fotografpj. Na podoben način so se spomniti Masarvkov e SOletnice tudi vsi župni >Vestnćkn« in ostala sokoiski glasila na Češkoslovaškem. V gostilni. Gostilničarka gostu: — Gospod, saj ni treba tako dolgo snažiti vilic s ser-vijeto .To sploh ni potrebno. Poleg tega mi pa zamažete servijeto. Spominjajte se slepih! Vladimir Lidin Mornar Pande je preplul petero morij in pri-plul v pristanišče v Batuirra po vodo. Cela dva dneva je phil iz Odese ob obali in s parnika so se videli beli hoteli, vile in palače na obali, palme, Gagrv, Suhum. Parnik se je imenoval »Kosta«. Bila je grška ladja — cisterna za nafto, vozeča robo za francosko družbo. Posadko so tvorili Grki, bila sta pa tudi dva Turka, dva Rumuna in en Rus — mornar Strahov, ki je bil pred petnajstimi leti pobegnil z bojne ladje v Alžiru. Parnik je pripiul v Batum zvečer. V mestu so se že prižigale Inči, mornarji so se hitro brili in preoblačili, potem so pa hiteli na obalo. Po uJicah se je sprehajala množica domačinov. Mornarji so se nalašč zaletavali v ženske in se prerivali skozi največjo gnečo. Ženske so se poželjivo ozfrate po njih in jim TX)mežfkovak, kakor je pač vedno v pristaniških mestih — po dolgi vožnji po morju, px> težkem delu in strogem postu. Tudi Strahov je kanala našel sprem- Svileno ruto je nosila čez ramena, malo je škilila na levo oko — in v tem je bilo tudi nekaj, kar je človeka vleklo k nji. Dekle ga je vodila za seboj po temnih batumskih ulicah. Sla je naprej sa, ma, on je pa korakal za njo v evropski obleki in v lahkem 'klobuku, katerega je nosil postrani kakor mornarji čepice brez scitkov. . Tako ga je privedla do žveplenih kopeli. Lastnik jima je molče odprl vrata in vstopila sta v kabino, kjer je dišalo po žveplu. Tu je bilo toplo kakor na peči in ob steni je stala mramornata ktopica. Razen te klopice dn kadi z dvema pipama nad njo ni bi-lo v kabini ničesar. Dekle je sedk> na klopico in šele tedaj si je lahko dobro ogledalo svojega STJtemljevalca, ki je bil že tako prileten, da bi bil lahko njen oče. — Torej kaj, sedite vendar — mu je dejala nerodno. — Tu je zelo toplo. Hotela je že stvarno sleči životek, toda Strahov je sedel k nju' in jo prijel za roko, rekoč: — Ne, ni treba. Prišel sem samo pogledat, kakšna si. Kako ti je ime? — Mary, — je odgovorilo dekle. Strahov je sedel, gledal jo je in si gladil brado. Sele čez nekaj časa je spregovonl počask — Torej vidiš, Maša, ta reč je takale... 2e petnajst let nisem videl Rusije. Pred petnajstimi leti sem odplul od te obale. In šele danes sem se vrnil zopet v Rusijo. Ti si bila stara takrat komaj osem let. Koliko si stara zdaj? — Dvajset, —■ jc odgovorilo dekle. — Torej si bila takrat še mlajša... Pet let Morda si se igrala z mojo hčerko. Imel sem hčerko tu v Rusiji, v mestu Oranienbaumu ... veš? In glej. danes sem zopet v Rusiji... to je kakor čudež. In Strahov se je naenkrat primaknil k nji in pogladil rob njene svilene rute. — Cuj torej... one kar pusti... saj nisem šel s teboj zavoljo tega. Toda glej, po vseh morjih sem se klatil, petnajst let sem se vozil, danes sem pa prvič zopet priplul v domovino. In glej. Maša, bil sem v Ameriki in v Avstraliji sem bil in na otoku Kubi sem bil, toda v Rusijo me usoda vseh petnajst let ni zanesla. In tako smo ti pluli zdaj v Rusijo, pa sem si mislil: Koliko je neki stara zdaj moja hči in kje neki je? Izračunal sem, da bo stara baš dvajset let. In tako sem si mislil: Kako bi pa bilo. če bi prišel k hčerki praznih rok? Vsaj malo parfuma ji moram prinesti. In tudi juto sera Ji prinesel iz Marseilla. Strahov je segel v žep ter privlekel iz njega stekleničico parfuma in zeleno svileno ruto. Dekle se je ozrlo skrivaj na darila mornarjevi hčeri, roke k držala sklenjene na kolenih in tedaj jo je Strahov pobožal s težko roko po glavi. — Torej pa vzemi tole darilce, — je dejal nepričakovano. — Saj si se morda z mojo hčerko kdaj igrala. Toda dekle je sedelo nepremično in zrlo predse. Tedaj ji je položil Strahov stekleničico in ruto v roko. — Eno mi obljubi. Maša. — je še pripomnil. — Cez tri dni odplujemo na širno morje, torej te tri dni se mi drži... nadomestuj mi hčerko. Dekle je sedelo molče ter držalo v roki darilo in denar, katerega ji ie bil stisnil v pest. Potem sta odšla iz kopeli in se napotila zopet po temnih batumskih ulicah. Morski svetilniki so po vrsti iztegovali svoje žareče pipalke v ne-prodirno temo. Sopara ie ležala nad mestom, po ulicah so se še izprehajali domačini in postajali na vogalih. — Pazi torej. Masa, da ne prelomiš obljube, — je dejal Strahov in se zagledal v njene blesteče oči. očividno podobne očem njegove hčere. Potem so za šumele deževne kapije*, ulice so se izpraznile, prihrumela je nevihta. Strahov se je vračal v tropičnem nalivu počasi v pristanišče. Njegov lahki klobuk je začel takoj propuščati vodo. Od parnika so se videle v silnem nalivu samo zelene luči. Premočeni tovariš, stoječ na parniku na straži, mu je posvetil z lučjo v obraz in ga pusti! po mostičku mimo sebe. Zjutraj so se mornarji zopet preob-lekli in začeli črpati nafto. Dan da dnem je tekla nafta, polnila je trebuh parnika in ga počasi pogrezala s svoio težo. Tretjega dne. ko je bilo že naloženo, i© parnik proti večeru dvignil sidro in odplul proti Konstanci in Burgasu ter dalie proti Carigradu. Brindisi in Marseillu. Nihče se ni poslovil od njega, nihče ga ni spremil. Samo ena ženska jc stala na obali in mahala z robcem, a Strahov- ie pustil svoje delo in tudi mahal, mahal dekletu, ki je ostalo namesto njegove hčerke tam na obali. Zažarel je morski svetilnik v Put', svetlobni signal je izmenjal z njim svetilnik iz Batuma. »Kostac je peljal nafto v Marseill. Iz Marseilla odpluje v Amsterdam, potem pa čez Indijski ocean v Hongkong. Moskva, »Rdeč« Noftvac 1929. Edgar VVallace: 16 Vrata izdajalcev Roman — Na ladjo jo bo lahko spraviti, — je dejal Colley zaupno. — Ne vem pa, kako jo spravite v Indiji do Kishlastana. Toda to je vaša stvar. Ne vem, je-li mogoče pristati kje na zapuščeni obali? Radža ie prikimal. — To bo lahko, mnogo laže, nego v Angliji. Ženske potujejo purdah — to pomeni za gostimi zavesami in uradnikom se ne zdi vredno potegovati se za. dovoljenje, da bi smeli pregledati voz. Toda tu — — Bo nevarno, vendar pa ne tako, da bi morala obupati, — je menil Col-ley. — To bo bolj vprašanje denarja. Kako se vrnete v Indijo? — Na P & O, — je odgovoril princ in Collev se ie popraskal po bradi. — To pomeni, da morate najeti jahto, — je dejal, — a to bi bilo zelo nevarno, ker bi bili izročeni na mUost in nemilost posadki. Pa tudi to bi se z denarjem uredilo. Navedel je znesek — doto, za katero bi bila marsikatera nevesta hvaležna — toda Rikisivi je nestrpno zamahnil z roko, češ, pusti me s takimi malenkostmi pri miru. — Denar tu ne igra nobene vloge. Prosili ste pomoči. Obrnite se na Tray-nerja... — Traynerja nočem. — je izjavil Collev odločno. — Vem, da imate z njim nekakšne kupčije, pa me prav nič ne zanima, kakšne. Trayne bi nama vse pokvaril, ker je v občevanju z ženskami preveč kavalirski. Opisal je prigodo, ki je potrjevala njegovo sodbo o Traynerjevem kava-lirstvu. — Sicer je pa še ne poznam, — je dejal. — Je lepa? Prostovoljno najbrž ne bo hotela z vami v Indijo. Tnd ga je začudeno pogledal. — Kaj sem nor, da bi jo vprašal? Ne. Saj je sploh ne bom več videl. Pisal sem ji pismo, v katerem jo prosim, naj mi oprosti netaktnost, ki sem jo zakrivil s tem. da sem ji poslal nakit. In to je bil konec najinega občevanja. Toda gospodična Martvnova jo pozna in ona bo vam pomagala. Colley je okleval. Vedel je, da je misel ugrabiti dekleta sredi Londona, blazna, toda življenje, polno sleparij, je bilo strio v njem vsako možnost odreci princu pomoč, pa naj je šlo še za tako veliko podlost Lepoto in nedolžnost je cenil tako, kakor občuduje mesar jagnje, nad katerim brusi nož. Od princa je krenil naravnost k Dia-ni in prišel je baš v hipu. ko se je z Grahamom vrnila. Oba sta bila izredno ■zamišljena. — Kaj pa je hotel Trajne? — je vprašal. Čim so stopili v sobo. — Nič posebnega, — se je zlagala Diana in napeljala pogovor na nekaj drugega. — Zanimiv dečko. Baje zna vse evropske jezike, razen madžarščine. Da ne pozabim, Diana. si zadnje čase kaj videla Hope Joynerjevo? Diana ga ie začudeno pogledala. — Joynerjevo? Mislite ono mlado damo iz Devonshire Housea? Ne vem, ker ne občujeva. Zakaj pa vprašujete? — Zdelo se mi je, da sem jo videl na poti k vam, — je dejal in znova vprašal: Kaj je pa hotel Travne? Diana je znala izborno lagati. — Ustanavlja novo igralnico na Portland Squareu. — je odgovorila neprisiljeno, — pa sem mu svetovala, naj se nikar ne zanaša name. CoIIey jo je srepo pogledal in še predno je spregovoril, je Diana vedela, da ji ne verjame. — To ni podobno Travneju. S podrejenimi se ne posvetuje, če snuje kaj novega. — Morda je pa hotel govoriti o Hope Jovnerjevi, — je dejala Diana strupeno. Seveda ni pričakovala, da bodo te slučajne besede tako hitro izpreme-nile Colleyievo razpoloženje. — Zares? — je vprašal hitro. — Kaj je pa hotel vedeti o nji? ColIey se je vedno izdal, če ga je kdo presenetil. Toda takoj je spoznal svojo napako in zasmejal se je. — Nič me ne preseneti, karkoli počne Travne, — je dejal neprisiljeno, toda Diana je dobro vedela, da se širo-kousti. — Gotovo je vam kaj predlagal- Rad bi samo vedel, če se nanaša predlog tudi na Grahama. V njegovem glasu je bila slabo prikrita Škodoželjnost. Nikoli ni tajil, kako sovraži Grahama in Diana je Često razmišljala, Če ve za tajno, o kateri jo je bil Travne prepričal, da je nekaterim ljudem znana. — Zdi se mL da vam Tiger ne bo hvaležen, da se vmešavate v njegove posle, — je nadaljeval Collev. — To je čuden dečko in čim dalje ste od njega, tem brezskrbneje lahko spite. Napeljal je pogovor drugam in Diana mu je zaprla sapo s presenetljivim vprašanjem. Zgodilo se je, da tudi Collev ni znal odgovoriti. — Gospa Ollorbvjeva? — se je začudil. — Ne, še nikoli nisem slišal tega imena. Morda spada tudi ona k vašim načrtom? Bita je jasno, da je ne pozna. Diana ni hotela več siliti vanj z vprašanji o detektivki. Jane Ollorbvjeva je postala strašilo, ki se je vedno prikazovalo za Dianinimi mislimi. Ce sploh koga išče, se zanima gotovo samo za Travneja. Diana ni našla drugačne razlage, kajti s policijo še ni bila prišla navskriž. Mar se ji obeta ta zabava zdaj? To ni bila preveč prijetna slutnja. Diana se je šele čez nekaj ur zavedla, kako drzni so Travnejevi načrti. Vso noč ni zatisnila oči, premetavala se je po postelii z ene strani na drugo in pred jutrom je sklenila, da se nevarne pustolovščine ne udeleži. O svojem sklepu je obvestila Grahama, ko je prišel po zajutreku k njL Zaničljivo se je nasmehnil. — Ne preti nama nevarnost, če delava pod zaščito opreznega Travneja, — je dejal. — Zate morda ne pomeni petdeset tisoč funtov nič, tebe zalaga z denarjem radža, zame pa pomeni to vse. Sit sem že tega pasjega življenja. — Gospa Ollorbvjeva. — je pričela Diana. —Lari iari, — jo je zavrnil Granam. — Kaj naju briga ta babnica! Ona nadzoruje Mousetrap Club. Diana je odkimala z glavo. — Čemu bi torej hodila v moje stanovanje? — je vprašala. — Čemu bi stala pri mojih vratih in prisluškovala? Trdno sem prepričana, da je imela Dom-bret prav, ko je trdila, da so bila vrata na hodnik zaklenjena. Ta ženska ima torej tudi ključ od mojega stanovanja. Bojim se, Grahame, pa tudi tebi bi postalo tesno pri srcu, če bi to stvar malo premislil. Graham si je grizel ustnice in zrl zamišljeno predse. _Trayneja bi bila morala opozoriti na to babnico. — je dejal. — Ce jo srečava danes dopoldne, ga vprašam, kaj sodi o tem. Telefoniral je v Mousetrap Club in odgovorili so mu, da gospoda Travneja ni doma. Graham je spoznal po glasu, da govori s sivolasim vratarjem, ki mu je sporočil, da pride gospod Travne najbrž na aperitif v Brasserie RoyaIe. Graham Je razumel, kaj hoče reči vratar. Napotil se je tja po Piccadilly in ni dolgo sedel za marmornato mizico, ko so se odprla vrata in vstopil je Travne s pipo v ustih. Malomarno se je ozrl po lokalu in prisedel h Grahamu, ki mu je povedal, kaj se je bilo zgodilo prejšnjega dne. Bil je presenečen, da se je Tiger mnogo bolj zanimal za njegovo pripovedovanje nego prvič. — O čem je govorila to pot gospodična Martvnova? — Ne spominjam se in morda je prišla Ollorbvjeva v njeno stanovanje čisto slučajno. Travne ie odkimal z glavo._ Kdor oglasa je, ta napredale! NOGAVICE v ISO barvah Serija par Za dame ...... Din 7-50 ...... „ 1*- ...... „ 21«- ...... „ 30"- • ••••• ^s)%s^,,—" Za moške Serija par Za deco Serija par Din 6a-a 10' ROKAVICE ~ v različnih vzorcih z zavihljaji par a Din 25'- Svilene nogavice v najfinejši izberi po najniž|ih cenah. A. KRISPER SE'ST1 Milan Skrbinšek 20 let pri gledališču Zanimivi spomini na šolska leta — marca Ce bi hila v naši drami še navada, bi režiser in igralec g. Milan Skrbinšek letos javno obhajal 20Ietnico svojega umetniškega udejstvovanja na odru. Letošnja le njegova 21. sezona. Naš urednik ga je posetil in se z jubilantom pogovoril o njegovih začetkih m delu, ki je bilo že doslej, kakor znano, pri Skrbinšku izredno plodovito m vsestransko. Kajti končno jubileji in slično niso samo »oseben kult«, temveč so zanimivi in važni za vse. saj se človek kulturno sam zase ne more izživljati, rasti mora v socijalni zajednici, zato jc jubilej v taki zajednici udejstvujocega se človeka tudi jubilej zajednice, kulturne skupine, v kateri je delal. Njegova nemirna Življenska barka je g. Skrbinška pripeljala sedaj zopet k njegovi materi, pri kateri stanuje. Kaj bi ga najprvo drugega vprašal, nego kako je prišel k teatru. — Cisto naravna je bila ta pot, je odgovoril jubilant, kakor pri vseh teaterskih ljudeh. Že kot llletni deček sem zahrepenel po odru, ko sem na njem videl očeta in mater kot diletanta. Zbral sem takoj družino otrok in začeli smo igrati v nemškem jeziku, ker je to bik) v Mariboru. Vprizorili smo igro »Dornrosschen« za marijonetno gledali^če. Hišrri gospodar nam ie postavil na vrtu oder in vse njegovo trgovsko in pisarniško osobje je prisostvovalo predstavi Jaz sem igral lakaja in princa. Rizuro sem si naredti tako, da sem udaril po hcu s ščetko, katero sem namazal z mazilom za čevlje. Takrat je z mano nastopila tudi sestra Štefanija, poznejša igralka in moja starejša sestra učiteljica. Ko so se starši preselili iz Maribor^ v Ljubljano, sem vstopil v realko in takoj prvo leto ustanovil dijaški diletantski oder, ki ie obstojaj 8 let Med šolskim letom sem vodil še dramatsko šolo. Študirali smo igre in jih v počitnicah igrali, večmorna v Brežicah. Prvo leto smo tu Igrali »Desetega bratac, drugo leto »Rokovnjače«, tretje pa »Divjega lovca«. Iz tega časa imam tudi svojo prvo kritiko, ki je izšla v celjski »Domovi-nic in je bila zelo laskava. Rež i ral sem sam in igral Spaka Martina. Pred šolskim ravnateljstvom smo imeli seveda strah. V tem pogledu je za srednješolce danes boije. Morali smo se skrivati in vedno smo trepetali, da nas ne zalote pri našem »pregrešnem «delu. Ta strah je bil takšen, da se nekoč ndsem upal oglasiti, ko je prof. Tavčar vprašal, kdo si upa dobro deklamirati Stritarjevega »Oresta«. Bal sem se, da bi moje veselje do odra ne prišlo tako na dan m da bi me odkrili kot vodjo našega odra. Ravno tako si nisem upal povedati v nemški šolski nalogi * Spoznaj samega sebe«, da bi hotel postati igralec Tri poklke sem videl tedaj pred seboj: učHdja, duhovnika in igralca, to je kateder, prižnaca in oder. Postal sem igralec, doma pa mi je bHa tudi prilika da sem mimogrede stal in učil za katedrom in tudi pridigal s prižnice. Po očetovi ietrl sem se po maturi vpisal na dunajsko tehniko. Mojo žavljensko pot pa je tedaj križal srečen dogodek, ki ie imel za posledico, da sem prišel s tehnike preko univerze končno rja, kamor me je vlekla vsa mola narava — v dramatično šolo Otto na Dunaju. Denarja ni bilo za drag študij (mesečno 75 kron šolnine) in bil sem že na tem, da grem nekaj let v službo na pošto in si prihranim za študij potreben denar. Končno je oče dobil posojilo in tako sera vstopil s poldrugo mesečno zamudo v šolo Otto, in sicer v poseben kurz, v katerega so bili sprejeti samo učenci, ki so kazali izredno nadarjenost Bilo nas je samo 10 in šola je trajala 11 mesecev. Med tem so moji tovariši in tovarišice že absolvirali pouk v nemškem ode rs k em jeziku, a sem jih jaz v privatnih urah pri ravnatelju v 14 dnevih po njegovi izjavi ne samo dohitel, temveč celo prehitel. Neizbrisno mi ostaneta v spornimi dva dogodka iz te šole. Ko sem polagal pred vsemi tovariši sprejemni izpit pri profesorju SevdeJmannu m sem deklamira! nemško pesem »Daš M§r-chen vom CHuck«, so se mi sprva, ker takrat še nisem obvladal oderskega jezika, vsi skupaj smejali Od stiha do stiha je pa postajalo tiše in končal sem v popolni tišini Nato je bil odmor in profesor Seydel-mann nri je rekel solznih oči: »Gospod Skrbinšek, tako lepo mi ni deklamiraj še noben* učenec!« Da je govoril odkrito besedo, sem zvedel šele pozneje in tu se dotaknem drugega dogodka. Po 2 mesecih šole me pokliče nekega dne ravnatelj v pisarno, kjer je bil tudi V Ljubljani je nastopil prvič 7. 1909 prof. Sevdelmann, in mi pravi: »G. Skrbinšek, jaz in gospod profesor bi vas rada zaradi vale velike nadarjenosti poučevala zasebno izven šole in to brezplačno. A niti on niti jaz vas nočem pustiti zato odloČite sami«. V tej navidezni dilemi sera bil v zadregi storil sem, kar je bilo edino pravilno in rekel: »Iz pedagoških ozirov bi bilo najbolje, da ostanem pri starem profesorju torej pri prof. Sevdelmannu«. Ravnatelj je bil sam vesel, da sem našel ta izhod In tako sem zahajal k rofesor.ju na dom In se tam naprej izobraževal. Bil je tako navdušen zame, da me je hotel spraviti na velik neruski oder in mi je prerokoval naglo in sijajno karijero, če mi bo tudi sreJn mila, ki i . .i pri tem važno vlojro. A jaz sem bil Slovenec, vzgojen od o^e-ta in matere v naprednem duhu. Olc je bil ustanovitelj slovenskega Jiletantskega in pevskega društva v Mariboru, s katerim so začele tu redne diletantske predstave. Zato so ga mariborski Nemci in neančurji razkn-čali kot »ultrac Slovenca iz Maribora in kot »slovenskega odrešenika«. Poznal sem tudi razmere v ljubljanskem gledališču in vedel sem, da prihajam v Ljubljano s prepotreboo novo orijentacijo, ki je odgovarjala takratnemu razvoju svetovne gledališke umetnosti. Dne 7. marca 1900 sem debutiraJ v Ljubljani v glavni vlogi »Desetega brata« m bil sem takoj naslednjo sezono angažiran. V teatru so bile potrebne moderne reforme in tako sem z mnogimi članki v vSlo-venskem Narodu«, v »Slovencu« m v »Dnevu« začel razkrivati rak rane našega teatra. Sku*al sem reformirati način studija m dela sploh v gledališču. Drugačen duh naj bi zavladal v tej hiši. Tako sem kmalu dobil priimek »revolucionarja«. Zelo v esej sem bil ko sem spoznal v Hrnku Nučaču prvega slovenskega režiserja, ki se je oprijel režije v smislu celote, ki jo more režiser ustvariti samo tedaj, če postavi dramo tako na oder, kakor jo je pri Stanju sam Iskreno aperciplral. Z Nučrčem se je začelo v gledališču resno delo, ki je zahtevalo vso požrtvovalnost posameznikov in tako se je drama začela mahoma dvigati. Po 2 letih sem sprejel tudi jaz režijo. Intendant Je bil tedaj g. Fr. Govekar. Tako sva z Nučičem krepko potegaiila naše »Tcs-pisove gare* iz starega kolovoza. V sezoni 1913 in 1914. ko je nastopila za ljubljansko gledališče huda kriza, da jo je moral prevzeti pod svoje okrilje zagrebški intendant pt Treščec, je ta vodstvo drame ponudil meni, ker se ga je Borštnik sprva branil. V Ljubljani sem ostal do L 1914, ko je izbruhnila voina in sem moral na rusko fronto kot rezervni častnik. Takoj, ko sem se vrnil v Ljubilano, sem začel delati na te, da se v gledališča, katerega so med tem spremenili v kino, otvori vsaj drama, pa okoliščine tega rrfso dopustile. Ze L 1916 sem gostoval z dovoljenjem vojaške uprave v Zagrebu In so me hoteli že takoj po prvem nastopu angažirati, kar pa tedaj ni bilo mogoče zaradi vojaške službe. Po Borštnikovi smrti me je za zagrebško dramo angažiral tedanji dramski ravnatelj Bach rzrecoo na tzpremjeno Borštnikovo mesto a sem pogodbo spet anulira U ker nisem dobil stanovanja. Ko sem bil v vojaški službi premeščen v Trst, sem tu takoj prvo leto organiziral slovenski oder in sem po prevratu v sezoni 191S-19 prevzel tudi vodstvo kot ravnatelj. Ker ml Je bila dana prilika, sem v tej sezoni vzgojil Iz diletantov lepo število Igralcev, ki so sedaj aktivni na raznih jugoslovenskih odrih. Po Trstu sem bil angažiran kot prvi karakterni igralec in režiser na snujoče sc gledališče v Sarajevu, kjer sem nastopal z Marijo Vero na komornih večerih, V sezoni 1919-1920 sem vodil kot ravnatelj celjsko mestno gledališče. V tem času mi je ponudil tedanji upravnk osUeškega gledališča mesto ravnatelja drame, katerega pa nisem mogel sperjeti, ker me Je Istočasno povabil Hinko Nučlč v Maribor ,da prevzamem delo dramaturga režiserja, učitelja dramatske šole in prvega karaklernega Igralca. V Mariboru sem slavil tudi lOletnico svojega dela Pri teatru. V sezoni 1921-22 mi je bilo po odhodu ft Nučiča ponuđeno vodstvo mariborskega gledališča, a ga nisem spredel, ker nisem hotel gojiti tudi operete. Prevzel sem pa ravnateljstvo drame, L. 1922 sem pa prišel zopet kot režiser in igralec v ljubljansko dramo in tu se udejstvujem torej že osem let To je bila moja bolj »zunanja« pot v 20 letih kot Igralec, v čisto umetniškem razvoju v tej dobi se bova pa pogovorila ob priliki. —n— IZKORISTITE]! Prednosti nakupa v predseriii. Oglejte dospele oomladne novosti! Kamgarnl, Sevioti, »okna za obleke kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK Speč Ugušim* šakam — LJubljana, Kongresni trr St. 15. Šivalni stroji ,Qritzner* ,Adler* in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „IT r a n i a" so samo pri tf OS. PetelillC« Ljubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Poak v vezenja brezplačen ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. — Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. mam pmEa555E55EEE55^ """ ■ B Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-*kih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvor- nnnDnnnnnabdcannnnnnnoE ■,- crv .••"jrann Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKE S, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Kapital se Vam podvoji v enem letu, če ga naložite pri reji srebrodlakih lisic Ot ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! — IŠČEMO ZASTOPNIKE! VABILO na redni občni zbor I. SLOVENSKE TOVARNE MINERALNIH VODA, SODAVICE EN BREZALKOHOLNIH PIJAČ, registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, ki bo v sredo dne 26. marca 1980 ob % S. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Frana Kavčiča v Ljubljani, Pri voz 4. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika; 2. Poročilo o poslovanju; 3. Poročilo nadzorstva; 4. Odobritev računskega zaključka in razdelitev čistega dobička; 5. Volitev načelstva, odbora, namestnikov, nadzorstva in razsodišča; 6. Raznoterosti. K obflni udeležbi vabi ODBOR. Opomba: Drugi odstavek § 23. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pazneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev. — Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami. > mM al i o£laLsi< Vsaka beseda 50 par* Plača me lahko tuđi v snamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja bres znamke am m i odgovarjamo- - Najmanjši oglom Din 5-—* ^msmm Ženitna ponudba. Sem iz posestoniške družine, mlada kristaanka, dobra gospodinja s precejšnjim premičnom in nepre-miomm imetjem. Od staršev na-sledova no go-spodarsfrvo je izvrstna podlaga za zanesljivo in udobno življenje. Ne iščem bogatega, ampak zna čajnega in sofidnega soproga. Ponudbe s popolnem naslovom pod šifro > Davno za zeljem« sreča« na opravo »Slov. Naroda«. 936 Fllister, ki Ijuibi dom, ženo in deco, bi se rad seznanil s katero lanskih arrke-teric: »Z kaj se ne možite?« Resne ponodbe s polnim naslovom in sliko na upravo pod »Amke-ta« 1929/1119. Na obroke kmpite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev. Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro rn diskretmo. 34/T Potnika ki bi obiskoval privatne stranke, sprejme Jančigaj, Ta-včarjeva I. 1107 Prodajalka dobro izvežbana, z daljšo prakso v špeceriji, želi premetiiSk>v. Narodu«. 1143 Posojilo 30.000 Din posojila želim proti garanciji in visokim obrestim. Resne ponudbe na upravo tega iista pod »Posoj.ik>«/I135. Hinko Sevar v Um bi j a ni, nasproti St. JakobsKc šole, je največja antikvariat-knji garna, ki ima čez 7000 redkih slovenskih knjig na razpolago, kakor tudj več tisoč knjig dr>ugi.h jezikov. Ingenieur for. za napravo gozdnega gospodarskega načrta na veleposes-tvu, se išče. Ponudbe ra naslov: J. Želetznikar Jezersko nad Kranjem. 113! Kostanjev les naprodaj V nedeljo, 16. marca 1930 ob 3. ur: popoldne bo v Bizoviku pri Ljubljani pri cerkvi, prodaja kostanjevega lesa iz cerkvenega gozda. — Les je trojevrsten: za stebre, za droge, za ograjo ali drva, aLi za tanin. Cerkveno predstojmdštvo podnu žnice sv. Nikolaja v Bizoviku. 1137 Lokal za mesarijo e inventarjem se odda takoj. Na« slov v opravj *Skrv. Naroda«. 1144 Hotel »Zadruga« v Zajecarti se da t zakup s 1. majem 1930. — Hotel ima 16 sob v nadstropju, kavarniško d»voran< 200 m7 v pritlič>u in druge piitft& oe. S hotelom se da v najem kavarniško in vso opremo za sobe. Glede pogojev se je obrniti na banko »Zaječarska zadruga u Za-iečaru« ak' pa na 2itarsko Sjivar-sko A. P. v Beogradu, Pobrač-na 43. H3S Pekarna dobro idoča. se odda z ttfin rn-ven-tarjem zaradi lastnfkove bolezni na Tržaški cesti št. 19 v Ljubljani, tis Žena z meseca se vrača samo zaradi nogavic „Dukra" Najbolji domači proizvod. Uvoz fin h ženskih nogavc odveč. Nogavice „Dukratt so bile razstavljene v Parizu in Barcelona Svilnate ženske nogav'ce „Dukra* se ob vsakodnevnem pranju nosijo okoli 2 in ool meseca. So iako dolge. Tvornica „DIKBA" Zagreb, Selska c. 21 LEONARD TREPPO ujedinjene opekarne d. d. v Karlovca dobavlja iz svojih najmoderneje ure enih tvornic zidno in strešno opeko v najboljši kvaliteti ter po najugod lejših cenah Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe! MEDNARODNI ¥ELE§EJEK V PRAGI od 16.— '43. marca 1030 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države. Znižana, vožnja za brzovlake in navadne vlake v Jugoslaviji 25 %, v čehoslovaški 33 %, v Avstriji 25 %. Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat, Ljubljana; Al orna Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Mramornato steklo v različnih barvah in velikostih. 6—8 mm debelo za obložitev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda- jalnih lokalov itd. ie novost za Slovenijo. Je masiven materijal brez glazure, kot steblo ne izgubi barve. Potrebne luknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev gladkih steo se vrši s specijalnim klejetn ali se pa pritrdilo plošče z vijaki. — V zalogi ima In tozadevna dela izvršuje 99 KRISTAL« u. d tovarne ogledal in brušenega stekla. Ljubljana VH (tel. 3075) — Centrala Maribor (tel. 2132) — Split Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 5^ do 8 mm debeline v vseh veličinah, tudi v merah 300 X 200 cm in več, brušena stekla z okraski (ornamenti) ter upognjena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zaste-klenje izložb in portalov z zrcalnim steklom 6 do 8 mm, s specialnim steklom 5 do 6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen), izdeluje pultne plošče iz 8 do 10 mm debelega zrcalnega stekla. — Ima na skladišču v vseh veličinah zrcalno steklo 5 % do 8 mm, tudi nadmoćno 8 do 10mm debeline, specialno steklo 4 do 6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov. — Zahtevajte ponudbe! Potrti v neutolažljivi žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš iskreno ljubljeni, nenadomestljivi, skrbni soprog, brat in svak, gospod KAREL PERHAVC posestnik ki major v pokola danes, dne 14. t m. popoldne, v 57. letu starostu nenadoma preminul po kratki, mučni bolezni. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 4. popoldne s Trške gore na mestno pokopališče v Krškem. Trška gora - Krško. 14. marca 1930. Žalujoči ostali. Likanje moške aH damske obleke 18 Din Moško, damsko garderobo najhitreje ztoka, kemično čisti, temeljito po*i$€, na žc&o naiprajvi novo Podlogo, tudi obrne WALLET EXPRESS, LJUBLJANA Stari trg l§. Po obleko se posije na dom. 1102 ****'TMUIIH........... Odeje blazine, vato, volno, onjfe izdeluje in popravlja: Rožna ulica 19. ll?7 L. Mikuš LJUBLJANA lestn Denar < na upravo >S1. Naroda«. 1088 čudežni balzam! Zahvaljujem se Vam za Vaš Radio-Salzam, kateri je res pomagal, da so kurja očesa v treh dneh zginila. Priporočam tudi drugim. Z odličnim spoštovanjem Vaš hvaležni: M. Svetec v Žerjavi, p. Crna pri Prevaljah. Rešite se tudi vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10.— Din (predplačilo) ali Din 18.— na povzetje pošlje: R. COTIC, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. najbolj II čeihi blnjoui Zajamčeno člstovolnene moške In damske blagove zadnjih novosti sa pomladno In letno negi to razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegrel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. irSlSS? ' SS* £orniške cene. - Majsolidnejša Izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. jUatjzIn Josip Zopsočič. — Za »Narodno ; Pten JeaerSck. — Za opralo ia del ^ Otoa — Vsi v