JMruJa l»U|a.
401. itnfflM.
V UoMjm. t fctrtefc. tat b. »Ruta 1910.
C«aa 4 vfaurj«.
Lefnlk XLJIL

Jntrani* Udafa w LI*M|amii
tse leto...............K  Ifr—
pol leta.................    §•—
Ćctrt leta...............M    3—
na mesec...............«   1*10
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vnčajo.
Credaištro: Koiflovi olica it. 5. (f prulićji levo). telef« it. S4,
Izhaja ¥sak dan ijutr^j.
Fnmmsm itovUka 4 wtaar|*.
lasenti: 65 mm iiroka petit vrste 14 vin.  Pri vetkfttal InserdJI
po dogovoru.
Na pismena naročlla brez istodobne vposlatve narotnine te ne ozira.
JvtraM|a tsflafa pe »ottl sa Avstre-Ogrsko i
vte leto...............K 18 —
pol leta...............„   9*—
eetit leta...............    „   4 50
na mesec................,   1*60
Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*—
Uf ratiištv«: Kiaflova olica 5, (spodij, dvoriiče levo), telefoo št.85.
Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu".
Iz delegacijskega zasedanja.
F. — Dunaj, 17. novembra. S stvarnim zaključnim govorom poro-čevalca dvornega svetnika dr. Ploja je končala včeraj v avstrijskih dele-iraeijah debata o bosanskem kreditu.
IVrmVvalrc jH'iularja \ >vojtjm covoru, da je debata pokazala predvsem nujno resitev štirih vprašanj, in sieer:
1. Ureditev državno - pravnega razmerja med monarhijo in Bosno ter Hercegovino.
li. Vprašanje bosanske ustave.
3.  Kmetsko vprašanje.
4.  Vprasanje železniške politike.
Govornik se bavi zlasti z izraženo željo, naj bi bilo državno-pravno razmerje Bosne in Hercegovine na-pram monarhiji enako onemu Elsasa in Lotringije napram Nemčiji, torej razmerje takozvanih »Reichslan-dt-r«. Temu nazoru nasprotuje dej-stvo, da Avstrija in Ogrska ništa ena, teinveč dve državi in da bi povi-šanje celodržavne politike v Bosni in Hercegovini pomenilo faktično po-množitev že itak ogromnega ogrske-ga vpliva. Zavraea željo, naj bi postali Bosna in Hercegovina nekaka kolonijalna pos-est. Nepraktična je tuđi zahteva po popolni samostojnosti Bosne in Hercegovine, ki je raogo-ča le potom realne unije.
Baerenreitherjev predlog, naj *e predvsem pokličejo bosanski delegati v delegacije, je le palijativno sredstvo, toda nujno je treba ustanoviti definitivum, ki more obstajati v interesu monarhije in jugoslovan-skih narodov le v trialistični državno - pravni formi.
Glede nedostatkov bosanske ustave in uprave je treba poudarjati, da je postala remidnra na vsak način potrebna.
Z veseljem je pa treba konstatirati, da se je bosanski narod pokazal politično zrelega.
Glede kmetskega vprašanja većina soglaša, da je treba fakultativnima in ne obligatoričnega od kupa, toda stvar je sedaj izročena bosan-skemu saboru in poročevalec upa, da da bo vlada respektirala tozadevni sklep bosanskega sabora in naj iz-pade, kakor boce.
Vprašanja agrarne banke ni smatrati več za aktualno. Radi tega ne more poročevalec dr. Ploj priporo-čati dr. Šusteršičeve resolueije. — »Sem pa tuđi osebno,« nadaljuje poročevalec, »iz istih inotivov, ki jih je navedel delegat Baljak, proti njej.« Nočem dolžiti delegata dr. Šusterši-ča osebnih namenov, le moje mne-nje je, da odklonitev njegove resoln-cije pomenja zaupnico skupnemu fi-nančnemu ministru Burianu.
Glede železniških zves z Dalmacijo, je treba navesti, da z zgradbo proge Argano - Bugano ni odladati, kakor tuđi z zgTadbo drugih projek-tov ne.
Poročevalec je za javno licitacijo gozdov in za izbolj&anje socijalne-ga položaja bosanskih delavcev.
Napram zahtevi dr. Baerenrei-therja, da naj vlada ustanovi v Sarajevu kulturni centrum Jugoslova-nov, konstatira poročevalec, da je pač Zagreb s svojimi znanstvenimi instituti in po svoji naravni geografu ni lfiri za to predistiniran.
Bosanski kredit se nato sprej-me.
Dr. Šustersičeva resolucija je od-klonjena. Enako tuđi resolncija prof. Masarvka, ki zahteva obligato-rični odkup kmetov.
Delegacije preidejo nato k tretji točki dnevnega reda.
k ohravnavi vojnega proračuna.
Zelje in kritike, ki so bile izrečene že svoj čas v vojnein odsekn austrijskih delegacij, so tvorile tuđi včcraj v plenumu predmet obsirm* debate.
Delegat S c h i 1 1 i n g e r se m]^ hudoval nad narodnostnim zapostavljanjem v častniških zborili, delegat Telschick je zahteval uvedbo dveletne vojaske službe, delegat Toni a š e k je kritiziral zlasti postupanje vojne uprave, ki je na lasti? o pest naročila dva dreadnoughtn zi 611 milijon kron ter da pri tem zaslužiti podjetnikom horendne vsote. Obrača se tndi proti poniževalni instituciji častniškili si u gr, ki se po vsnj pravici iinenujejo c. kr. »pestnnjt-« Delegat grof Latour se zavzensa za zboljšanje podčastniškega f>olcyža-ja. Delegat knez Sehtinburg je zahteval skorajšno pre<lložitev nove fra  vojaške^a zakona.
Zlasti ohširno se je bavil z vo-jaškimi zahtevrnii in za deva ni i dele-g-at Klofač.
Govorili so še delearati CJerman, Horskv, Heilmaver in Xčniex% na k^r je bila seja ob 9. zvečer prekinjena ter se nad^iljiije danes <lopoldn° ob pol   10.
Dr. Šiisteršičeva blamaža. S. — Dunaj, 17. novembra. V včerajšni seji avstrijskih delegacij .ie bila dr. Šnsteršičeva resolucija s 34 proti 12 glasovom, to se pravi, da je samo ena četrtinka smatrala delova-nje skupnega ministra Buriana za tako, da nm je treba se sedaj, ko se je ] recej spokoril, za viti vrat. Ogromna večina deleg"atov je glasovala proti dr. Šusteršičevi resoluciji in \t. dr. Šusteršičeve nameravane nezaup-nice je posta! skoraj soglasen izraz zaupanja sknpnemu ministru Buriana. To zaupanje je bilo izrečeno ta-korekoč demonstrativno, vsaj je knez SchonburR med pritrjevanjem večine poudarjal v svojem govorn, da je treba glasovati proti re«olncijt, ne le iz stvarnih razlogov, teinveč naravnost radi tega, da se dokumentira odobravanje Bnriaaove politike. Tem večjo važnost je pripisovati porazu dr. Šueter&ica, ker med delegati nikakor ni ostalo neznano, da je večina članov »Slovanske Enote« le nč-rada glasovala za predlog, glede ka-terega so v zadnjem hipu uvideli, da zasleduje popolnotna druge ci^e, kakor jih označuje in da je dr. Suater-šič a to resolucijo hotel le »kovati novo orožje proti dr. Ploju. K temu ci-
lju so slovanski delegati jako neradi oddali svoje glasove, toda v •?ine-nju, da je resolucija podana vsled sklepa »Slovanske Enote«, so oddali svoje podpise in sedaj so morali ostati inož-beseda, ker jih «Ir. Su-trr>ir od te ni hotel od vezati, oziroina kljub dovolj jasno izraženi Ž4*Iji, ni hotel uitiakniti  svojega  predloga.
Taka odklonitev dr. Šu.steršiče-ve resolueije pa ne jn/meiija >anu> hlamaže za dr. Šustersiča, temvt^č zopetni ncuspeh slovanske politike sploh. Pozicija skupnega slovanske-ga ministra je sedcj utrjena tako, kakor ni bila nikoli i>oprej. Di*. Šu-steršičev predlog pa je vzbudil zopK v onih krocrih, ki so <> stvarnosti ->lo-vanske politike že itak enostransko informirani, \*1isk, da je slovansk.a ]K)litika razdirajoča, nestvarna in demonstrativna.
Naravnost ])roti dr. Šusteršiču so naperjene cesarjeve besede, ki jih je izgovoril napram delegatu ,lr. L#eeherju pri dolegacijskeni dinejn, »Bnrianu je treba dati zadoščenja« in na dr. Lecherjevo o|x>ml>o, 'la je laže kritizirati, kakor delati, je ce-sar izjavil: »To imate jako prav!«
Glorija. kat era sedaj obdaja fkupnejra finančnega ministra Buriana in kat ero edino je povzročila naravnost ponesrečena politika tega moža. ki si je nstvaril v prejšnjih nemirnih časih pozicijo, kakršne nikakor ne zasluži in katere v bodoče Tiikdar več imel ne bo, je rezultat dr. Šusteršičeve   resolueije.
To je stvarni resultat ćele »pro-tiburianske« vojske.
Našim klerikalnim politikom Je seveda to popolnonia vseeno, vsaj imajo novo hofratsko ko«t, katero bodo lahko glodali. Sklicanje driavnega zbora In đclov-ni program.
S. — Dnnaj, 17. novembra. Ko-respondenca »Centrum« javlja, da se je vlada odlocila, sklicati državni zbor v četrtek, dne 24. novembra k zasedanjn, ter da mu predloži sledeči delovni program: 1. Šestmesečni proračunski provizorij; 2. podaljšanje bančnega privilegija do 31. decembra 1917; 3. nstanovitev i talijanske pravne fakultete; 4. podaljšanje dr-žavnozborskega poslovniškega pro-vizoTJa.
Z ozirom na nejasno situacijo pri češko - nemških spravnih pogaja-njih, se ne bodo izvršili v notranji politiki nikake spremembe, tuđi o rekonstrukciji kabineta ne more biti govora, ter bo vesti, kakor da bodeta že v prihodnjih dneh imenovana češki in nemški minister - krajan, ne-resnične. Češko - nemška sprava pa bi imela seveda tuđi ta učinek, da bi se sedanji kabinet v celoti preustroji 1. Vlada je glede spravnih poga-janj med Celji in Nemci še vedno optimističnih nazorov, upa, da bo mo-go6e tuđi v času državnozborskega zasedanja nadaljevati spravna poga-janja in bo radi tega čeiki deielni zbor le odgođen, ne pa zaključen. Ce bi pogajanja med Cehi in Nemci, ki se bodo nadaJjerala na Dunaju, ime-
la uspeh, bo češki deželni zbor imel lahko potrebne seje med 21. in 31. decembrom. Naravnost kritična situacija za državni zbor pa postane, če se pogajanja med Cehi in Nemci razbi-jejo, kar bi imelo predvsem za posle-dico, da bi to spravilo podaljšanje državnozborskega poslovnika v ue-varnost in s tem zasedanje državne-^ra zl>orit sploh.
S, — Dunaj, 17. novembra. Da-nes bo razglašen v »Wiener Zei-tung« cesarski jiatent, s katcriui se žilicu je državni zbor za L'4. t. m. k zasedaiiju. Predse<biik zlx>rnice Pat-tai je imel včeraj z ministrskim piedsednikoin barononi Bienerihom daljšo kuufer« nco ter se je o<lIck" i 1 nastaviti dnevni red prve seje na-slednje: 1. Referat drajrinjskejra *h1-seka v stavbinskih zatlevah, 2. verifikacija volitev. Po pol i Ine se vrši jm>-sveto van je zastopnikov vseh strank. 25. novembra se vrši zvečer posebna seja, v kateri se bo izvršila volitev delegatov za januarsko delegacijske zasHlanje.
Češko  -  nemška  spravna   pokajanja.
F. — Praga, 17. novembra. Vče-raj se je vršilo zborovanje zveze čeških (leželnih poslancev. Po burni debati, tekom katere so stavili češki ra-dikalci pre<llog, tla naj se spravna pogajanja smatrajo za končana, se .je končno sprejel pretilog, da č»\šk3 stranke ne morejo po<lati nikakega novega pre<lloira. Situvacija se smatra vsled tega za zboljšano.
Bančno  vprasanje.
S. — Dunaj, 17. novembra. V včerajšnji konferenei avstrijskega in ogrskega finančnega ministra se je doseglo glexle bančnega vprašanja popolno sporazumljenje. Treba je do-1 očiti samo še nekatere formalitete glede teksta. Kaka pa je vsebina tega kompromisa, o tem se čuva stroga tajnost.
Tržaški đeželni zbor.
T. — Trst, 17. novembra. V vee-rajšnji seji deželnega zbora je prišlo do velikega skandala, katerega so po-vzrocili socijalisti. Na razpravi je bila nanovo novela k stavbenemu zakonu. Proti tej noveli se je pojavila med poslanci večine opozicija. Socijalisti so vzeli vso stvar iz svojega stališča, ter so vsakemu, ki je podal svoje pomisleke proti zakonskemu nacrtu, očitali, da govori v interesa posestnikov hiš. Na koncu je zakli-cal socijalistični poslanec Puecher članom večine, da so izsesavalci mašta. Nato je nastal v zbornici velik Skandal, člani večine so se dvignili raz svojih sedežev, ter hiteli proti iz-hodu. Med nekaterimi člani večine in socijalisti bi bilo prišlo kmalu do spopada. Zasedanje bi bilo moralo biti snoči zaključeno, oziroma bi se imela vršiti samo še kratka seja. Sedaj se ne ve, ali bo deželni zbor sploh še sklican, ali ne, ker vlada med poslanci večine velikansko razburje-nje radi dotične psovke, ki jim jo je lalnčal poslaaec Puecher v obra*.
Še enkrat klerikalci in Elsnćfjevo imenovanje.
Vsa slovenska javnost ve, da lUerikalci nišo storili ničesar proti temu, da bi prcpreeili imenovanje Nemca Elsnerja za predsednika ijul,-Ijanskega  deželnega  sodišča.
Ce bi kaj lioteli storiti, bi jiri bilo to pač lahko, saj so bili pravo-časno obveščeni o vladni nakani.
Doeim je vse napredno časopisje fetorilo svojo dolžnost in z vso odloč-nostjo protestiralo proti vladnomu naklepu, je »Slovenec« s svojimi čas-liikarskimi tovariši inolčal, klerikal ni poslanci, na čelu jim dr. Šuster-šič, pa so držali križema roke.
A ne samo to, zdi se ćelo, da so naravnost bodrili vlado, naj izvede svoj  naklep.
Drugare se pač ne more tolmači-ti napad dr. Susteršiča na slovenske sodnike v zadnjem zasedanju kranjskoga ileželneg'a zbora, kakor da je s tem napadom dal indirektno vladi razumeti, da klerikalci ni majo ničesar j)roti temu, da bi bil za predsed-nika ljubljanskeg-a deželnega sodišča imenovan Nemoć — samo da n * bo imenovan Slovenec, ki hi bil napred-Jiega prepriča uja.
Vlada je ta mi^rljaj seveda dobro razumela ter storila to, kai* je na me ra vala.
iSicer pa so imeli klerikalci z drugimi stvarmi toliko posla, da nišo imeli časa posvečevati pozornost laki »bagateli«, kakršno je žanje mr-sto predsednika ljubljanskega deželnega sodišča.
Saj so imeli polhe roke dela, kako bi uničili napredno stranko in ka ko bi na vsi crti zagospodarili v de-želi.
Šio se je za ljubljanski mostili statut, za občinski volilni red in za oestni zakon.
Klerikalci so dobro vedeli. da morajo biti zelo, zelo poslušni na-sproti vladi, ako hočejo, da Ivo vlada te monstruozne zakone priporočala vladarju v ]>otrjenje.
Zavedali so se, da ne smejo v prav nobenem oziru j)riti v uavzkriž-je niti z Bicnerthom niti s Selnvar-7om, ker bi sieer s toliko strankarsko protkanostjo skovani zakoni, ki ii'iajo Ivlerikalcem zagotoviti absolutno gospodstvo v deželi, takoj splavali po vodi.
Za to so mirno in ravnodušno gledali, kako se vlada pripravlja, la zada slovenskemu narodu najl.jut.j]si udarec, kar jih je v zadnjih let ih zasnovala proti Slovencem.
In izvršilo se je Elsnerjevo imenovanje.
In kako stališce je sedaj zavzelo klerikalno časopisje?
Clovek bi sodil, da bo to časopis-ie vsaj formalno napadlo vlado radi Elsnerja, ako že ne iz druprih ozirov vsaj radi tepra, da se javnosti prikri-
je, kako sta pri Elsnerjevein iiiKmc-vanju igrala pod enim klobukom vlada in dr. Šusteršič.
No, »Slovencu« se ni zdelo potrebno kaj prikrivati, marveč je pro-stodušno naravnost priznal, da klerikalci nišo niti s prstom zganili, da bi preprecili Elsnerjevo imenovanje, a v isti sapi je tuđi jel kričati, ceš, da so naprednjak i edino krivi, da je bil imenovan na Levicnikov© mesto Neniec Elsner.
Res čudovita logika!
Za to, ker klerikalci po lastnem priznanju nišo ničesar storili proti Elsnerju, prav zato so naprednjak i krivi njegovega imenovanja. Imcnit-no!
In zakrivili so to imenovanje s svojo — hofratsko politiko.
Hofratska ix>litikaf Kdo pa je med naprednimi slovenskhni politi-ki hofratf Nikogar ne poznamo, pfič pa vemo, da ima med klerikalninu ivolovodji važno l>esedo hofrat Šuklje.
Zato smo mnenja, da je »Slovenec« očitno naperil svoje dolžitve na napaćen naslov.
Torej naprednjak! bi naj bili krivi, da je imenovan Elsner za Le-vičnikovega naslednika?
Posito, sed non concesso,kako pa se to vjerna z bajko, da so slovenski napredni poslane i na Dunaju ničle, klerikalni pa premorejo vse! Zakaj pa nišo Šusteršič in njegovi drugovi lH>kazali pri Elsnerjevem imenovanju svojega vpliva in svoje neonieje-110 moči?
Na to vprašanje bi radi imeli odgovor!
»Slovenski liberalci za  Buriana«.
Pod tem naslovom je priobčil snočni »Slovenec« dolgovezen uvodnik, v ka tereni v najsirovejšem ionu, katerega je sposoben edino škofov list, napada poslanca Ivana Hribar-ja in napredno stranko radi neke brzojavke, ki jo je poslanec Hribar po-slal dr. Kramaru na Diuiaj. Kor ve-1110, da »Slovcnec« vsako stvar in najsi je še tako poštena — na svoj način zavije in jo zlorabi v svoje umazane svrhe, smo se o stvari informirali ter se obrnili naravnost na ix-poslanca Hribarja za pojasnilo. 0. poslanee je bil tako prijazen, da j<? nam drage volje podal vsa potrebna pojasnila. Povedal nam je med drugim tole:
Resnica je, da sein poslal prijatelju dr. Kramaru brzojavko, v ka tori sem mu svetoval, naj bo previđen ter naj preje prevdari, predno bo glasoval za znano dr. Šusteršičevo resolucijo. To pa sem storil iz zelo taktnib razlogov. Kakor je vam zna-iio, sem bil pred nekaj tedni v Sarajevu ter sem porabii to priliko, da se temeljito poučim o bosanskih razme-rah. Pri tem sem se prepriča], da »i niti Srbi, niti Hrvati Mandićeve skupine, niti  mohamedanci ne žele,    da
bi se barona Đuriana v sedanjem času prisililo, da bi odstopil. Uvažuje-jo nainreč, da bi v sedanji dobi silne-ga nemškega natiska v državi, kakor tuđi v Bosni sami, ne bila umestna sprememba na stolcu skupnega fi-nančnega ministra, ker je čisto gotovo, d« bi v tem slučaju prišli Bosanci z dežja pod kap in da bi bil imenovan za Burianovega nasledni-ka inoi, ki bi bil težnjam prebi val -stva še bolj nasproten, kakor je Bu-rian sam.
Ni mi treba povdarjati, da je na-vadna laž, da bi bil dr. Kramaru sporočil, da je v interesu srbskega svobodoiriiselstva, da Burian ostane na čelu bosanske uprave. Da pa so razni ugledni slovanski politiki sr>o-znali, da dr. Šusteršičeva revolucija ni na korist bosanskega prebival-stva, kakor se na prvi hip zdi, dokazuje dejstvo, da je dalmatinski srhski poslanec dr. Baljak, ki gotovo dobro 1 Krzna bosanske razmere, gia»ovul proti resoluciji. Dr. Kramar je bil pri glasovanju odsoten, ako bi pa bil navzoč, bi bil prav gotovo tuđi s^la-soval proti Susteršičevi resoluciji Delegat Mandič je sicer glasova! /a resolucijo, a že sedaj obžaluje, da se je dal dr. Šusteršiču vjeti. Da se je >tališče bosanskih strank proti haro-nu Burianu dokaj spremenilo, je vzrok to, da je jel v zadnjem času iz-vajati pametnejso politiko nasprot-prebivalstvu. Srl>om se je zlasti pri-kuj>il s tem, da je dal ćirilici pooolno €*nakopravnost z latinico t«*r ukuza), naj se s srbskim prebivalstvom ura-duje dosledno v cirjlici. Tuđi naspro-ti Hrvatom in niohamedancem je iel postopati kulantneje.
Vzpričo tega je pač umevno, da se vse bosansko prebivalstvo — iz-vzemši morda Stadlerjeve skupin** — naravnost boji vsake spremembe na stolcu skupnega finančnega ministra, ker ga navdaja bojazen, da 1k> vsaka taka spremeba samo poslabša-nje sedanjega položaja.Vidite, ti vse-skozi pošteni in trezni motivi so me vodili, da sem brzojavi! dr. Kramaru. Tz tega, kar sem navedel, je razvidno, da sem bil naravnost upravi-čen slova uske T »olitike opozoriti i a faktičen položaj v Bosni ter jim na-svetovati, da naj bodo previdni.
Toliko v pojasnilo in zavrnitev zlobnih  »Slovenčevih«  zavijanj.
Dr. Tominškovo imenovanje proti« koncesija Slovencem?
Istočasno z Elsnerjevim imenovanjem za predsednika ljubljanske-^a (leželnega sodišča je bilo tuđi raz-glašeno, da je profesor dr. Josip To-minšek imenovan za gimnazijskega ravnatelja v Gorici. Poučeni krojri pravi jo in tako namiguje tuđi vče-rajšnja »Edinost«, da vlada hoče, naj hi s<» imenovanje dr. Tominška 7a raviuitelja v Gorici smatralo kot ih-kaka kompenzacija za Elsnerjevo imenovanje.  To  mnenje  utrjuje  tuđi
| dejstvo, da je bil profesor dr. To-minšek, kakor vemo iz najzaneslji-vejšega vira, od vlade direktno pozvan, naj vloži prošnjo za goriško ravnateljsko mesto. Kakor jx>zdrav-ljamo imenovanje zaslužencga solni-ka in marljivega pisatelju đt. Jos. Tominška za ravnatelja gortike gimnazije, tako moramo z vso odloč-nostjo ml klanjati, da bi se zasluženi avanzma dr. Toininska smatral za kakršnokoli kompenzacijo Slovencem za Ehmerjevo imenovanje. Men-da bo gosi>o<ia sama priznala, «!a je predst^dnik deželnega sodišča v**n<lar cisto nekaj drugega kakor skrf>in»ii gimnazijski ravnatelj, čegjar del«»-krog je omejen z#olj na <lotif#ni zi\-vod.
Klerikalci   —  grohokopi   »Kmetijske družbe«.
Kakor je znano, se je na zadnjem občnem zl>oru »Kmetijske družbe« sklcnilo, naj bi se vr družbo hi>rej<ina-li samo taki člani, ki se takor* koč tšvojeročno bavijo s kmetijstvoin, iz-ključeni i>a bi naj bili tišti i>osest-niki, ki se pač pečajo s kmetijstvom, vendar pa ne opra vi ja jo svojeročno poljskih del. Kaj znači ta skk*p za »Kmetijsko družbo«, kaže to-le dejstvo: »Kmetijska družba« ste je i;edaj 9000 članov, ki plačujejo letnino po 4 krone, kar daje družbi letnega do-hodka 3(5.000 kron. Izmed teli članov je kmetov, ki opravljajo svojeročno poljska del a samo 3000. Ce bi se to rt j izvedel sklep zadnjega občnega zbora, oziroma ako bi se uresničil klerikalni nacrt, bi družbi odpadlo okroglo 6000 članov, kar bi značilo zanjo efektivu«* izgube 24.000 kron na leto. Da 24.000 kron nišo mačje solze, je jasno. Vprasamo, ali so res klerikalci taksni prijatelji »Kmetijske družbe«, kakor se delajo, ko ]ioč^*-jo ta dosedaj cvetoči zavod vsak(> leto oropati kar sa 24.000 kron?! Za to pravimo vnovič: S tem, da je »Knu-tijska družba« j rišla v klerikalne pc sti, je tuđi že zapečatena n.jena uso-da, zakaj čisto gotovo je, da }wvnn» kmalu stali na razvalinah tega nek-daj cvTetočega zavoda.
>-SIovenska   Matica«   in   srbska   književnost.
Let os izda »Matica Hrvatski"-antologijo srbskih ]>isateljev in l es-nikov. Kakor čujemo, namerava sedaj stopiti »Slovenska Matica« v dogovor s hrvačko, če bi nr kazalo, i\a bi ta antologija izšla tuđi v »Hrvat ski knjižnici« »Slovenske Matice- . Ta nacrt se nam zdi zelo nmesteit, i: kaj srbska književnost je med Slovenci malodane še popolnoma neznana.
Nova   podružnica   »Ljubljanske   krt-ditne banke«.
»Ljubljanska     kreditna    banki:-je otvorila  novo  |M>družnico v  (iori-ci. Ta |H>dmžnica prične svoje pošlo vanje z današnjim dneni. Zavod ima
LISTEK.
Na robu prepada.
Povest; spisal F. R. (Dalje.)
Kje boste pa skrili to škatljo, ki sem jo vam zaupala? jo je vprašala Olga. Ali imate kak prostor, kjer bi bila tako skrita, da bi je nihče ne našel.
V svoji kleti, pod kadjo za zelje, jo bom zakopala, je odgovorila Va-ljavka. Kad stoji že leta in leta na istem prostoru in ražen mene itak ne priđe nihče v klet.
Torej je tam popolnouia vama in je ne more nihče najti?
Nihče, gospa, nihee; saj tuđi ne bom nikogar puščala v klet. Kar le sama bom hodila in ključ bom vedno imela skrit.
Olga je vstala in je vzela iz omare krasen, dragocen prstan.
Vzeniite ta prstan, mati, je rekla Valjavka, vzemite g*a za spomin na me in za dokaz, da znam eeniti vašo dobroto.
0, gospa — tega ne — vi ste mi izkazali že tako dobroto, da bi je ne mogla poplaćati, če bi dala 8voje življenje za vas.
Jaz vas prosim, mati Valjavka, vzemite ta prstan za spomin, je ženi prigovarjala Olga. Vi ste edino bitje na svetu, ki b«> po meni žalovalo, edino, ki bo na me mislilo. In glejte, mati, če bi vas sin kdaj prišel v nesrećo, si bo s Mm prstanom lahko poni agal.
S tresočo roko je vzela Valjavka prstan, v katerem se je bliskal dragocen kamen.
Zdaj pa z bogom, ljuba mati Valjavka. Trudna sem in potrebna miru in počitka. In ce bi se kaj potrebo-vala, kaj ne, da smem spet po vas poslati.
0, gospa, se je razjokala Valjavka, samo ukažite — vsak vaš ukaz izpolnim . . .
Segli sta si v roki in Valjavka je ihteč odšla. Držeč škatljo pod pred-pa&nikom, zavito v veliko ogri-njačo, je krenila na stranako stezo, da bi je nihče ne srečal in da bi nihče ne vprašal, kaj nese. Skrivajoč se za kamenitimi ograjami vinogrradov, je napravila velik ovinek okrog vaši in potem hitro smuknila v svojo koeo, kajti blizn hiie je stala Jula, vsa rdeea v obrazu od jesen&kega mraza in gledala na sosedovo dvo-rišče, kjer se je Matevž pomenkoval z domaćim sinom.
Ej, mati, kaj ste ie nazaj, je za-klicala Jula, ravno ko je Valjavka zapirala vrata za seboj.
I         Valjavka se ni odzvala. Prav ne-
všečno ji je bilo, da jo je videla Jula. Uganila je takoj, da priđe Jula za njo v hišo. Zato je planila v svojo sobo in je hitro skrila škatljo v svojo posteljo. Trenotek pozneje je bila že Jula v hisi.
Pa ste se dolgo mudili pri gospe, je dejala Jula in se vsedla na ognjišče ter vrgla na žrjavico nekaj siihljadi, da si ogreje roke. Kako je pa kaj z bolno gospo f
Slabo prav slabo, je čmerno odgovorila Valjavka in se počasi raz-pravljala. Bojim se, da bo kmalu zo-pet mrtvaski zvonec.
Jula je s svojimi mačjimi ocrni od strani motrila Valjavko, kakor da se ji zdi kaj sumljivo.
Kaj pa je gospa hotela od vas, da vas je klicala, je čez nekaj časa po-tuhnjeno vprašala Jula, in ker ni dobila odgovora, je ujedljivo rekla: Mislim, da mora biti kaj posebnega, saj drugače take gospe ne kličejo revnih kmečkih ženrtk.
Gospa misli, da bo kmalu umrla in se je hotela od mene posloviti, ker ve, kako sem ji hvaležna in vdana, je rekla Valjavka in naglo odnesla praznično obleko v svojo spalnieo.
Jula se je porogljivo nasmehnila in vrgla hudoben pogled za starko.
Baba neumna, je šepetala, mar misliš, da ti verjamem!
Gorkota iz plamena je Juli dobro storila. Mela si je roke, se zibala in se na tihem smejala.
Nekaj je baba seboj prinesla« pod predpasnikoni, je govorila sania s seboj, a neče, da bi jaz to vedela.
Julo    je    trpinčila radovednost. Sovražila je gospo Olgo, kakor je so vražila  vso   vas  ražen   Valjavkinegu Matevža,  kakor  vsakega  človeka,   ki je   imel   prijetnejše   življenje,   kakor ona. Vse vedenje stare Valjavke ji j*1 bilo skrajno sumljivo in odločena j*1 bila,   da   izve,   kaj   je   Valjavka   pri nesla     iz     kampanje,   naj   velja   kar hoče.
Ni se ganila z ognjišča. Valjavka je na različne načine i>oskušala, da bi jo vsaj za nekaj časa spravila iz hištN a ni se ji posrećilo. Jula je zatrje-vala, da jo tako zebe, da niti čez cesto v prodajalno ne more. Naposled se j*1 Valjavka odločila, da spravi škatljo drugi dan v klet.
Proti večeru je Valjavka za trenotek zapustila kuhinjo. V tistem hipu je Jula planila z ognjišča in pohi-tela v Valjavkino sobo. Na prvi pogled je videla, da postelja ni v redu. Naglo jo je začela preiskovati i*1 kmalu so njeni trdi prsti zacutili nekaj trdega.
V istem trenotku je pa tuđi videla, da se Valjavka vrača in stekla - je zopet nazaj na ognjišče. (Dalje prihodnjIC.)
sedaj podružnice, ako se izvzame Za-gTeb, skoro v vseh veejih in vainej-ših j ugaslo vanskik mestih — v Trstu, Gorici, Celovcu, Splitu. Iz tegr* je razvidno, da je »Ljubljanska kre-liitna banka« najagilnejši clenarm zavod na slovanskein jugu.
Gospod je  pomožnega odbora  veselič-
nega    odseka    Narodne    eitalntce    v
Ljubljani
se prosijo, da pridejo danes zveeer ob 9. v restavracijo Narodnima doina k važni seji zaradi sobotnega eitahm-nega zabavnoga  in  plesnega  vtveru.
Premetena služkinja.
Že pml delj časom je služila pri neki stranki na Dunajski cesti Tršu-la Gerjevičeva, rojena 1895 v Trebe-žu okr. Brezice. Pred kakinii 14 dne-vi je prišla zopet v Ljubijano. Ker ni mogla dobiti službe in ni Imela denarja, si je na zvit način priskrbe-la kruha. Gerjevičeva je dobro vede-la, da njena bivša gosi>odiiija v^ako soboto nese k bližnjemu peku peči 2 hleba kruha. Pretočeno soboto je prišla Gerjevičeva v dotično pekarijo in izbrula hleba, katera sta imela napis bivše njene gospini i nje. Ko je proti poldnevu prišla iskat kruh prava služkinja, so prišli na to, tla je hleben odnesla bivša služkinja. Gerjevičeva se je bila dan i>oprej tiuli utihotapi-la na gospodinjino dvorišče in tam ukradla petelina. vrednega ;> K, in tive piški. Ko jo je policija prijela, je vse takoj priznala. Izročili so jo so-iiišču.
Tat vi na.
V Polhovem gradcu je bila pc-sestniku Ivanu Sečniku ukradena iz nezaklenjene sobe različna oblaka; l\ kg sladkorja in za U k^ slanine. 0 storilcu ni nobenega sledu.
Kolo  ukradeno
je bilo predvčerajšnein v Celovcu iz-pred gostilne Pavla Trabezingrerja. Kolo je vredno 170 K, je »Stvria«, ima tovarniško št. 1222844, je crno barvano z dol zakrivljeno balanco.-Svari se pred nakuponi.
Cigav je kronipir?
Včeraj popoldne sta dva delav-ca pripeljala na Kunovo cesto št. 21 k Josipini Vrtačnikovi vrečo krom-pirja. Ker g-a dotična stranka ni nv-ročila in ne kupila, naj se lastnik zglasi pri nji.
Drugi Rusjanov vzlet.
)V i>onedeljek popoldne je na-pravil naš rojak Rusjan v Zagrebu svoj drugi letalni poskus. Pri tem vzlet u so bili prisotni zastopniki č?.-so;>isja in zagrebški korni poveljuik general Rade Gerba. Povabljenee je g. Budicki s svojim avtoinobilom prepeljal iz mesta na vojaško vežba-lišče. Ob polu 3. popoldne so spravili Rusjanov zrakoplov iz hangarja. Zrakoplov je podoben Bleriotoveina ietalnemu stroju. Vsi kovinski del; so konstruirani iz aluminija. Krini-lar sedi zadaj za motorjein, du je vidna samo njegova glava. Rusjanov aparat je nemara med vseini aeroplani  najbolj  jKHloben  ptičjemu  telesu.
Najzanimivejše je na Rusjano-veni zrakoplovu avtomatično krrnile-nje, ki se ne izvaja z roko, marveč s celim telesom, ali pravi lneje [K>vfnla-no z rameni. Vsa krmila zrakoplovnoga aparata so osredotočena v eni konstrukciji, ki se kakor tornister <K-!ie preko ram. Ravnotežje iskaioči zrakoplovee izvaja instinktivno z razni mi telesnimi okreti krmiljenje. Ob 3. popoldne je prispel na vežbali-sče korni poveljnik Gerba. Vendar pa Rusjan z letalnim poskusom ni mogrl tuko.i pričeti, ker je nastal močan vete.r. Preteklo je dobre pol ure. Zrakoplov je držalo osem oseb. Ko se je veter nekoliko polegel, je Rusjan dal znak, naj aeroplan izpuste. Kakor blisk je aparat zdrčal po tleh ter se po zaletni razdalji kakili 30 metrov dvignil v zrak. To vse se je izvršilo tako precizno, da so bili gledalci na-ravnost očarani. Aeroplan je letel v visočini kakih 0 do 7 motrov, obrnil se je najprej proti zapadu, na to pa proti jugu ter se končno nalahko spusti] na zemljo. Vkljub močnemu ve-tru se je tuđi drugi Rusjanov letalni poskus  sijajno   posrečil.
Korni poveljnik Gerba je č-esti-tal Rusjan u  na  krasno uspelem po-
skusu ter mu izreke 1 svoje priznanje. Navzoči gledalci so Rusjanu, ko se je s svojini zrakoplovom spusti 1 na tla. navdušeno ploskali.
Iz sodne dvorane.
OkraJMO ftoJttfe ljubljansko.
Pri poroci jiv oetir. Na Brezovici pri Ljubljani z gostilnicami nišo ravno slabo založeni — kakor nikjer ne po lepi naši domovini. Ce ata le dve hisi skupaj, je v eni gotovo go-htilnica. Kajti tuđi »naše dobro ljudstvo«, kakor so ga krstili tišti, ki si jili je na čelo postavila stranka Ese-les (po navadi pišejo S. L. S.) -pravzaprav so se kar sami postavili na čelo — torej, tuđi »naše dobio ljudstvo«, predvsem tisto moškegu spola, ljubi poleg pet ja in deklet tuđi vino. Tuđi na Brezovici je bilo od nekdaj tako, je tako in najbrže tuđi Ih> vedno tako. In z ozirom na to in vočigled temu dejstvu je tuđi na Brezovici vzrastlo več takih hiš, kjer Bog roko ven moli. In v eni tistih hiš gospoduje oštir Anton Mravlja. Si-cer njegova gostilhica ni kdo ve kuko dobro obiskana, kaj je temu vzrok, ali preveč nekrščansko kršc-no vino ali kaj drugega, tega ne bo-nio tu raziskovali — ampak scinter-tje se pa venderle kak gost zaleti tja. Dne 30. minulegu meseca zvečer se je tja zaletel pusestnik Jože Šobe-nik. Pil sicer ni veliko, ampak ko je bilo treba tistih par četrtink plaćati, opazi čudom Šebenik, da niina nič denarja. »No, naj pa klobuček tu crtane,« pravi oštir. Sebenik je bil s tem tuđi zadovoljen in je počasi od-hajal. Ali komaj je bil zunaj, se na sponmi oštir, da to vendar ne gre, da hi tak redok gost pri njem brez vsa-ke kazni »na puf« pil, skoči veii^ in priloži Šebeniku prav gorko zaušni-eo. — Pri okrajnem sodišču se je vr-šil epilog te komične epizode. Uspeh je tak, da bo Mravlja plača! 30 K rri.obe. — Oh, koliko litrov bi se ga za ta denar lahko udušilo!
Razne stvari.
*   Eksplozija v rudniku.    V rudniku  blizu Anzvna je nastala nedavno eksplozija,  pri kateri so bili ubiti stirje rudarji.
*   120 ljudi utonilo.    Iz Londona poročajo, da se je vozilo na parniku >AVally«,    ki se je potopil    blizu se-verobrazilijanske  obali,    120    potni-kov,    od katerih se je resilo    le    20. Število   utoi>ljencev   znaša   120,   med temi 90 potnikov.
*  Napad na poštni voz. Iz Alek-sandrovska   poročajo,   da   so   roparji napadli  med potjo v Belosek  poštni voz. Postiljona in enega policijskega uradnika so usmrtili  z bombo.
*  Dvoboj med dvema 151etnima deekoma.    V Mako na Ogrskem sta vzela dva 151etna dečka svojim sta-rišem samokrese, ter se podala s tem orožjem na prosto.    Tu sta streljala drug   proti   drugemu.     Po     četrtem strelu je • den izmed dečkov i>adel na tla, smrti hi zadet v srce.
*  Štirikratni morilec dvakrat na smrt obsojen. Maks Mann, ki je obe-sil svoja   Iva otroka, svojo gospodi-njo   ustrči i 1,  njeno     hčer z  bodalom umoril, nato pa zažgal hišo ter se hotel obesiti, je bil dvakrat na smrt in na 15 let težke ječe obsojen.
*  Iz norišnlce ušel. Znani lahko-živec   Edvard   Czapek  iz  Cikade,  j© ušel iz dunajske norišnice, kjer so ga imeli zaprtega že nekaj mesecev, da preiščejo njegovo duševno stanje. — Beg se mn je posrečil na ta način, da je zvezal več brisalk skupaj ter se po teh spustil na tla. Czapek mora še v Avstriji odsedeti 8 let težke ječe.
*  Tatvlne na železnicah v Italiji« Veleindustrijec Marchiori se je v seji trgovskega in obrtnega sveta v Bi-rnu med drugim v svojem govoru «kv-taknil tatvin, ki se dograjajo na želei-nicah ter omenil, da je to za defcelo velika materijalna in moralna škoda. Zastopnik železnic    FicarelU    pravi nato, da se radi tega izvrši    toliko tatvin, ker je blago preslabo    »hranjeno in le površno zavito. Marchiori mu odgovori,d» to vendar ne opravi čuje tatvin, ki so že kar na dnev-nem redu, t»ko, da fti mora elovek nehote misliti, da obstoji na železm-
cah dobro organizirana roparskm tolpa. Nato odgovori zastopnik železnic razburjen, da se da te tatvine na železnicah na ta način tolmačiti, ker imajo aavado krasti ne le italijanski železniški uradniki, ampak tuđi i talijanski državljani sploh. Debata je postala vsled te izjave Ficarellija tako oštra, da je moral predsednik sejo zaključiti.
* Kako obešajo na Angleškem zločince, Ker se bliža dan, ko ima biti dr. Crippen obešen, če se ne posreći njegovim zagovornikom dobiti do-voljenje, da se čas za izvršitev ob-sodbe zouet preloži, pišejo različni angh^ki listi o načinu obešanja. Med drugimi opisuje»Gaulois« toko-le:Za-dnje dni pred smrtjo preživi obsoje-nec navadno popolnoina sam; le v izrednih slučajih se mu dovoli, <la sine sprejeti kak obisk sorcMluikov. Uživati srne samo kruh in vodo. Obešen je samo se izvrši na dvorišču jet-nišnice. Prisostvovati srne le malo oseb in sicer ravnatelj, krvnik, zdravnik, duhoven, dva ali tri sluge ter en poročevalef. Ko priđe zadnja ura, ga |>eljejo v kapelo, da se udele-ži službe božje. Po končaiiem cerkve-nem opravilu nm pokrijeta <\v<t pomagača glavo s crno tančico, tako da ne vidi vislic. Nato ga p^ljejo <lo ve-šal, ki so le par korakov od<laljene, in v tem trenotku ima obsojenec že zanjko okrog vratu in takoj nato se odpro pod njim skrivna vrata in obe Šenec  pade  v gloliočino.
Najnovejše vesti.
Dalmatinska železnica. S. — Dunaj, 17. novembra. V vcerajšnji seji ogrskih delegacij je izjavil ogrski ministrski predsednik grof Khuen - Hedervary, da se je o^rska vlada sedaj definitivno odlo-čila za železniški projekt zveze z Dalmacijo skozi Liko. Treba je resiti le še nekatera finančna in tehnična vprašanja, toda upati je, da se zacne z delom v najkrajšem časa.
Bolezen grofa Tolstega, B. — Astapovo, 17. novembra. Zdravniki so konstatirali pri grofu Tolstem nevarno vnetje pljuč. Njegovo stanje je jako resno, toda zdravniki zatrjujejo, da je še upati. Pulz bolnika znaša med 104 in 120, temperatura je znašala v sredo 38 * 9° C, včeraj zjutraj 37 ° C.
Češki deželni zbor. F. — Praga, 17. novembra. Češki deželni zbor ne bo odgođen, tem-več najvišji deželni maršal bo po potrebi sklical prihodnjo sejo.
Cesar v Budimpešti.
Z. — Dnnaj, 17. novembra. Cesar se poda v februarju v Budimpe-što, ter ostane tam nekaj dni.
Za kratek čas.
Odpusti      svojim    sovražnikoni.
Mati: »Glej, Janezek, elovek ne srne biti maščevalen in mora svojim sovražnikom odpuščati. Predstavljaj si na primer: Prišel bi nek deeek ter bi te pretepel — kaj bi potem ti storil?«
— Janezek (ki nekaj časa premisi ju je): »Ti, mama — kako velik je pa ta decekf«
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Rasto  Pufttoslcmšek.
Loterijskc številke.
Drignjene v sredo, 16. novembra 1910 ■»•;      5,    25,    64,    85,    74.
ZHn* cene v Budimpešti.
Dne 16. novembra 1910. TtrMln.
Plenka n april 1911...     za 50 kg   10*92
RI za april 1911    ....      za 50 kg     7*87
Kotutm la aut 1911   ...      za 50 kg     565
Oves za april 1911     ...     za 50 kg    831
,    Iffakllv. Vzdržao.
Bmnnm poročila.
Dumj, 17. 0ovembra. Veerajš-nja borza je imela precej priJA^mo raspoloženje. Akcije banke »Union«,
»Landerb&nke«, montan&ke akcije in
stavbiiibke vrednosti, Lloydove  akc*i-je U»r akcije trža&ke pliname so nii-
šle mnogo kupčev.    Rente in  divizo so bile malo spremeajene.
LImMlamska
mKreditna banka v Ljubljani •.
Dralai karzl iaaajtkc tent U. lovcmbrt 1911.
^m%m%^mml paplrjl         || *******   '   •l*«*»»l
4V9 majeva renta    .   .   .   .      9310       93*30
42r'. srebrna renta ....      96 60       96*80
4% avstr. krooska reata   .   .      93            93-20
4*/. ogr.        ..         -       -    .      9160       9180
VU kranWu> delelno potojllo      96 -       97 —
4»/§ k.o. čdke dei. banke   .      94 —       95-
Srečkc U I. 1860 •/•     •    •    •    213-     219 —
M      „   „ 1864.....319 25 |   325-25
„      tltke......153 10     159-10
„     zemeljske  I. Udaje   .    297-     303-
II.     M       .    27650(   28? 50
„     ognke hlpotećne .   .    247 25     253 25
„      dun. komunalne     .    .     531*         541 —
•v»ti. kreditne   .    .    .     525—     535 —
„     lJuWi*nske    ....       8775       9375
„     avitr. rde^. krila    .   .      60 25 !     64 25
-     ogr.......      37 50       4150
„     baifllka.....      27 75       31*75
„     turske......255 25     25825
Ljubljanske kreditne banke  .     444—     448 —
Avstr. kređttnegi zavoda  .    .     663 75     664 75
Dunajske b«nćnc družbe .    .     563 75     554 75
Južne želernlce.....116—      117-
Državne leleinice   ....     749-     750 —
Alpine-Montan.....759 — ,    760* —
Čeike sladkorne družbe   .    .     246 —     248 50
Živnostenike banke.    .    .    .    271—     272 50
ValMt*.
Cekini........       1137       1139
Marke........11760     11780
Fmnki........       95 35       95 55
Lire.........       95 -       9525
Rubljl.........254*50     255-
Anton Šare
Llibljau, ŠeleDborgova alka JI. 5,
n ngali luflm ilici (usproti glmi ptiti)
pristat švicarske veanine
najccncjSi niknp            182
oprem za  neveste.
Prima im riki
večkratno priznano najboljše, najce-nejŠe in najpripravnejŠe kurilo za peči v salonih, sobah, kopalnieah, hotelih, šolah, samostanih itd. Pozor pri naku povanju, ker se ta, kakor tuđi naj-boljši češki kosovni premog, tuđi na ćele vagone, le pri podpisanem naro-čuje. Cene klub zvisani železnični voz-nini, nič zvišane.                                250
Velezaloga briketov in premoga J. Paulin
LJvblJaaa, Nova wMem što*. 3.
Tužnim srcem naznanjam v svojem ter v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oxir. oče,  gospod
Ivan Bavdek
včeraj ob >/4 na 1. uro po noči, po kratki, mučni bolezni, v starosti 35 let, previđen s tolažili sv. vere udano preminil.
Pogreb nepozabnega raj ni ka se vr5i danes, v Četrtek 17. t. m. ob 4. uri popoldne, iz niše žalosti, Ulica na Grad št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu prijazen spomin.
V Ljubljani, 17. nov. 1910.
Eatartma Bavdak.
Lepo sumii«
v II. nadstropju, 4 sobe s prittklino in
delom vrta, za februar prih. 1. po zmerni
ceni,   je   oddati   v   prijazni,    mirni    in
senčnati Novi ttlld *t   3.     251
Prešentn diki
infija li ititli n ftftmi paizelti
Iv. Bonač v Ljubljani.
C«m sUkl 5 krmm.      2073
Ustanovljena U«a 1U2.                                  23
Kmetska posolilnlcs liublianske ekolice
reglatroraaa udruga i ■•oate|0DO šaramo
v lastnem zadružnem 8oma v Llabllani u Dnnajski cesti l\. 18
je imela koncem leta 1909 đenarnega prometa.......K M, 118.111-11
upravnega premoženja................H 10,771.510-59
obrestuje hranilne vloge po ^\%
brez vsakag* odbitka rentnaga davka, ka te raga plačuja aoaojllnloa
sama za vložnlke.
Sprejeraa tudl vlage na tekoči račun v zvaii a čekovnim prometom In Jih obrestnjo od dne vloge do dno dvtga.
Stanje hranilnih vlog nad...............K  20,000.000
Posojujo   na samljlftoa  po 514° 0 s I1'.0'0  na amortfsaoljo  ali pa po
51 4° 0 broš amortizacija) na menice po S° 0*
Posojilnica sprejema tuđi vsak drugi nacrt glede amortizovanja tfolga.
U RADNE DRE: vaak dan od 8.—12. in od 3.-4. liven nodoll
In praznlkov.
Telefon #t. 185.                    Poitn e hranllnlce ratan št S28.405.
Usojam si Tljudno opozoriti, da sem prevzel                  9
dnu zashpsm Jm tete' Sfljemke zaiarnaliice.
najeanajii zavod na kontinentu.
Nadalje opoiarjam, da preskrbujem knlantno
vsakovrstna posojila in kredite
kmkor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in meni£ne kredite.
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr.
.JrgovsiEO - ohrtoa banka v Liijani"
raftatrovasa ladraga % oaieleniai laautroa.
Dradai trostori: Scleobargova ulica št. 7. nasorati glarne poste.
Sprejeni vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga ■• ^1/!0^! tentni davek plaču je zadruga sama. — Sprejra« vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazllčnej&e načine. — ftavnotaB. a.«a|alnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esktiaptira trgovske menice. — Preskrbnje vnovčenje rnenic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča.  —  lidiji nakaznice.
Vsa   pojasnila   se   dob«   bodisi    astmeno   ali   pismeno   v   zadružni
pisarni.                                                  10
Brata 3ii na! dan đopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubuami
pHporoča                             Stritarjevd ulica §tev. 2.                             priporoča
promese na ognke premijske srećke! ^^fAV- žrebanje 15. nuTembra gl. dobitek K 240.110
promese na ognke hipoteke srečke a H 5"—. Irebaoie 15. novembra, glavni lobitek K 40.000
innese m 3   zemelj. kred. srtfte a R V5fl, žr^tianje 16. novem&Ta. glani đotitek K 90.000
aaj~ Tri promete skapa) samo E 25*—.   "ajg
Spreiema vloge na knliilce in tekoti rmbmm ter |ih obrestaje pe iistih      4 |2 jo
Dolzoost
vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slevanski banki »SLAVIJI«.
Podpirajmo torej domač slovanski za-vod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najŠirŠem ob-segu.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
/.  Ogromni raxenml loodl ■ 48f812.7t7"— |amčl|o sa popolno vamost   .-.
BAHamfl   ||SIlnVWA     Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
B«nk«       fgf AlFVIAal razpolaga  z  najcenejSimi   cenlki   za   prcskrbljcnie   sa   starost,   za  slučaj DOlUla   ||0AiflLWMiim      smrti   roditeljev,  za doto   otrokom.    ---------------------------------------------
B3JUC2   p|SllAVUA      razdeljuje ves čisti dobi ček svojim članom.-------------------------------------
BSI1K&   ||SXlA VM A     !• ras alavaaska zavarovalnica z vseskozi  slovansko - narodno upravo.
BafJiBTfS        fiV AVITAM gmotno   podpira   narodna   društva,   organizacije   In   piispeva   k   narodnim DOU&€1   ||BXift.WAliim      dobrodemim   namenom.------------------------------------------------------------
■UUUmI   pjSliAVJUIA     stremi za izboljSanjem in osamosvojltvijo narodne ga gospodarstva.
Vsa pojasnila daje drage volje                                                        1
generalni zastop banka „Slavlje" ¥ IJnbljanL
Zaplenjenol
.\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA,  Preiernova  ulica  «ew.  3.
••. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Denarni promet do SI. deoembrai 1MW nad BIS milljoaov kron. ObstojeAlh vloa nad SS milijonov kron.                                                             Razartrni zaklad nad 1 mlllj»n kron.
Za vamost vloženega denarja jamči zraven rozervnafja zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem promolonjom in z veo svojo mofijOa Izguba vloženega denarja je nemogotap ker je po pravi lih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dešelni vladi, IzkljuSona vsnkn spskulaoljn z vloienim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obresrujejo po 41/4% brez odbitka; nerzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
▼loine knjižice drugih denamih zmvodoT kot gotov denar.
Posojila na zemljišna po 5% obrati in proti amortizaciji po najmanj xU%/% na leto. Daje po-•ojila na menice in vrednottne paptrje.
Za varčevanje ima vpdjane lične dnniaifls hr^anllnlko9 ▼ podpirmnje alovenaldh trgorcev in obrtnikoT pm krodKno drvfttvti.           4
Laiplnlna la li*k *Smr»du* iiuliarae«,