189. številka.
V Llnbljanl, i fetrtik, 19. avgusta 1915.
XLUIII. leto.
»"Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej * ...  K 24*— poi leta      ,r      .  .  •   •    , 12*— četrt leta .  .  • .   . 6*—
na mesec   „     . • • •   _  2*—
v upravništvu prejcman:
celo leto naprej . f  •  .  K 22-—
pol leta      „ ..... 11*—
četrt leta    „ ..... 550
na mesec   „ • •  . .   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VređniStvo: finailova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34.
Izhaja w*k dan zvečer IzvzeaUi nedelje in praznika*
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
■——■■m Posamezna številka velja 10 vinarjev* ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon ŠL 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej • K 25*—
pol leta      „ „    . • „ 13-—
četrt leta    „ „    . . . 6*50
na mesec   « • • • 2-30
celo leto naprej      .  . • K 30-* za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej  • • « • K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it. 5, telefon &L85'
i
odbiti italijanski navali na sv. martin, krvavi porazi italijanov pri tolminu. — naše Čete so obhajale praznik povsodi v vzvišenem razpoloženju.
Dunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče: Na italijanskem bojišču so se vršili včeraj na primorski fronti ljuti boji, v koroškem obmejnem ozemlju je vladal razmeroma mir, na Tirolskem pa je trajal rezki sovražni topovski ogenj in so se vršili nekateri manjši pehotni boji.
Na Goriškem srco odbili 4 proti Sv. Martinu izvršeue italijanske napade. Pred goriškim mostiščem vlada slej ko prej precejšen mir. Za tolminsko mostišče pa divja strasten boj. Tudi tu so se 4 sovražni napadi ponesrečili. Ravno tako so se ponesrečili vsi sunki na naše pozicije severno od tolminskega mostišča.
v tirolskem obmejnem ozemlju smo zavrnili italijanske napade na Doblinger Riedel (ozemlje Drei Zinnen) ter proti Milegni (planota Folgaria).
v vzvišenem razpoloženju, vzpodbujena po spominu na težke bojne preizkušnje in vroče izvojevane zmage obhaja c. in kr. armada na severu in na jugu na bojiščih rojstni dan Najvišjega vojnega gospoda v enotnem duhu. v ponosnem zaupanju obnavljajo pod orožjem stoječi sinovi vseh narodov države obljubo zvestobe, za katero so pričali v preteklih 12 mesecih že mnogi izmed najboljših s svojo krvjo.
Namestnik načelnika generalnega
štaba ni. H o f e r, fml.
a •
*
ladje  naše  flotilje in hi-droplan so zopet uspešno bombardirali pelagruž.
Dunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Dogodki na morju.
Dne 17. avgusta zjutraj je ena naših flotilj tretjič  obstreljevala od
Italijanov zasedni otok Pelagruž, istočasno pa je operiral nad otokom eden naših letalcev z bombami, strojno puško in pšicami. Pri tem je bila razrušena hiša pri svetilniku, v kateri so si Italijani od zadnjega obstreljevanja pripravili stanovanja, zažgani so bili barake in šotori, demontiran topovski emplacement, uničena nekatera skladišča materijala, več na obrežju zloženih kupov gradiva in več čolnov. Posadka se Se skrivala v jarkih in podzemeljskih kritjih ter se ni zoperstavljala. Sovražnih pomorskih sil nismo videli.
Brodovno vodstvo.
Upor  v   italijanski vojski ob Soči?
Tnomoški listi poročajo, da se v nekaterih polkih italijanske vojske pojavljajo upori. V Ronkih blizu Tržiča je bilo v nekem polku več upornikov, 21 so jih usmrtili, polk pa poslali proč s soške fronte ter premestili tja čete iz tirolske in koroške meje.
Potopljeni podmorski čoln U iii.
Iz Rima poročajo: Zjutraj 12. t. m. je napadel podmorski čoln U III. neko našo pomožno križarko na spodnji Adriji. S srečnim manevrom se je posrečilo križarici izbegniti dvema torpedoma, ki jih je izstrelil čoln, in poškodovati podmorski čoln, ne pa da bi se bil potopil. Eskadra torpednih rušiicev, med njimi francoski »Bisson«, je dobila nalog, poiskati podmorski čoln. »Bisson« ga je našel zjutraj 13. t. m., čoln je imel havarije in s topovskim streli ga je pogreznil. > Bisson« je rešil drugega oficirja in 11 mož posadke.
Represalije proti avstrijsko-ogrskim podanikom.
»Popolo d' Italia« zahteva represalije proti avstrijsko-ogrskim podanikom, ki so internirani v Italiji, in proti avstro-ogrskemu imetju v Italiji, ako bi Avstro-Ogrska izvedla zagroženo smrtno kazen na vjetni-kih, ki so se kot Avstrijci italijanske narodnosti bojevali v italijanski armadi proti Avstriji.
LISTEK.
Odoetniftovo skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
Župnik Bruce je, pozabivši smodko, vzel svoj klobuk in je pohitel proti domu gospe Plowmannove, da sam spozna, kaj da je z njegovim duhovskim pomočnikom. A že sredi pota je srečal Lynda in po kratkem razgovoru z njim je sam uvidel, da se je možu -zmešalo v glavi. Na srečo je župnik Bruce poznal naslov Lvndovega brata ter mu je brzojavno sporočil, kaj se je duhovskemu pomočniku zgodilo. Obenem ga je pozval, naj pride takoj v Woodhurst in naj pripelje seboj zdravnika.
Komaj je prišel župnik zopet na svoj dom, je že dobil drugo sporočilo, namreč v naglici spisan listek, ki mu je naznanil, da umira sir Rikard Boldon.
Župnika je ta vest zelo prestrašila. Sicer ni Rikarda Boldona nič posebno spoštoval, vendar ni nikoli pozabil, da je soprog njegove hčere. Župnik se je drugič odpravil z doma in sicer to pot v Roby Chase, a še predno je dospel do dvorca, je že izvedel, da je sir Rikard Boldon izdihnil.
V obližju dvorca prebivajoči stanovalci so bili presenečeni, izved-ši, da je Rikard Boldon po večdnevni bolezni umrl; v hiši pokojnikovi pa so bili vsi na to pripravljeni. Sicer je zdravnik rekel, da se je Boldonu bolezen na bolje obrnila, a ta resnica je bila veljavna samo nekaj dni. Potem so Boldonove moči naenkrat začele pešati in je prišel konec.
Ada Boldon še ni bila ozdravljena prehlajenja in nahoda, ki ga je dobila na povratku iz Londona. Napadala jo je vročnica tako hudo, da še svojega moža ni mogla iti pogledat. Videč, da umira Rikard Boldon, je strežnica hotela poklicati Ado, a je to opustila, ker je bil Boldon že itak izgubil zavest, zdravnik pa je bil naroČil, naj ostane Ada v postelji. Tako se je zgodilo, da ni bila Ada Čisto nič pripravljena na konec svojega moža in da jo je obvestilo o njegovi smrti silno presenetilo in razburilo. Ko je prišel njen oče, se ga je jokaje oklenila, tako da je ni mogel pomiriti.
»Nihče mi ni povedal, kako je ž njim,« je tožila očetu. »Namesto, da bi mi bili povedali, kako se mu godi, so mi vse prikrivali. Že teden dni ga nisem videla in srce mi pravi, da mi tega nikoli ne odpusti. Umrl je z zavestjo, da sem ga brezsrčno zapustila.«
»Pomiri se, ljuba hčerka,« je
italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 17. avgusta. Iz vojnopo-ročevalskega stana: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 15. avgusta. V dolini Etsch je poskusil sovražni oklopni vlak. oborožen s topovi niaiega kalibra in s strojnimi puškami, napad na ickzniško postajo Serravalie ali je bii z lahkoto odbit. Ednaka usoda je zadela male napade na naše p^cije na Monte Maggio, na planoti severnozan-ulno od Arsiera. V dolini Popena (gorenia dolina Rienz) je sovražnik ljuto napadel naše pred kratkim zavzete postojanke, moral pa se je umakniti po živahnem boju z velikimi izgubami. V dolini Sexten se dne 13. t. m. zapiralni forti niso več odzvali našemu topovskemu ognju. Tu je začela napadati pehota in je šla do pobočja Šeikofla in Croda Rossa. Tudi pri Bovcu in v odseku Krna je mogla doseči naša pehota vidne uspehe, podpiral jo je ogenj naših težkih poljskih topov. Skrajno levo krilo naših pozicij južnovzhodno od Tržiča je poskusil napasti brezuspešno neki oklopni vlak z lahko artiljerijo.
16. avgusta. ,V Tonale in v Val d' Assa (Sette corrfmurie) odseku je bil včeraj živahen artiljerijski ogenj. V dolini Sexten je javljeno daljnje napredovanje. Naša artiljerija je razbila sovražne okope na Seikoflu in Croda Rossa in prisilila sovražno artiljerijo, ki jih je branila, da je umolknila. Pehota je prodirala cb dolini Bacher in Boden, je zavojevala sovražne obrambne pozicije in vjela nekaj mož. Sovražni poskus v noči na 15. t. m. s protinapadom dobiti nazaj izgubljene pozicije na Bodenbachu, se je izjalovil. Dopolnilna poročila o včeraj javljeni akciji v Val Bozena potrjujejo težke izgube sovražnika. V nekem strelskem jarku smo šteli 200 mrtvih, med njimi nekaj oficirjev. V Karniji je izvršil sovražnik v noči na 15. t. m. močan napad na naše pozicije na Malem Palu. Freikoflu in Velikem Palu. Naša pehota, ki jo je podpiral ogenj baterij, je odbila sovražnika na celi fronti in mu prizadjala težke izgube. V odseku Krn smo včeraj zopet napredovali posebno v smeri proti Bovcu in vjeli 300 mož.
italijanski minister orlan-do o bojih pri soči.
Na kratko je bilo že omenjeno, kako se je izrekel precej pesimistično o bojih pri Soči italijanski minister Orlando nasproti zastopniku nekega sicilijanskega lista. »Corriere della sera« prinaša obširnejše izjave ministra Orlanda.
»Dobil sem te dni toliko vtiskov, da pomenijo za me novo življenje. Resničnost je prekosila daleč vse, kar sem mogel pričakovati. Mnogo se je govorilo o utrjenem mostišču goriškem in o Doberdobski planoti, ki tvorita enoto, katera je skoro nepremagljiva. Ali vse to si more človek predstavljati prav šele potem, ko je videl s svojimi močni ta sistem naravnih in umetnih utrdb, ki se dvigajo liki nedostopnemu zidu. Te trdnjave predstavljajo drzno izzivanje, ki nasprotuje tudi najmočnejšemu pogumu za napad, največji vnemi in najvstrajnejši volji. Kdor opazuje črto. ki ščiti levi breg Soče, dobi vtisk, da se je Bog pri vstvarjanju te črte spremenil v oficirja avstrijskega ženijskega zbora in vse pre-skrbel, da olajša z vsevidečo in vse-gamogočno vednostjo nalogo obrambe v isti meri, kakor je otežkočil strašno delo napada. Že talna for-macjia gorovja, smer črt, razširjeni sistem naravnih utrdb, narava skalovja, razdrapanost, luknje, ostrine, bližina deroče in globoke reke, vse to je kakor vstvarjeno, da ustavi vsakega, ki poskusi prehod. Ravno tako popolne kot naravne so tudi umetne utrdbe. Avstrijci so na glasu, da so mojstri v zgradbah takih trdnjav in v tem slučaju so sami sebe prekosili. Strelski jarki, narejeni z največjo skrbnostjo v dolgih mesecih priprave za vojno, so najpopolnejše in najmodernejše delo, kar si je mogla izmisliti dosedaj vojna tehnika. Način gradbe je trpežen, skriti koti zavarovani, mehanizem izveden idealno. Avstrijci uporabljajo proti nam vse iznajdbe hudobnega duha in še nekaj zraven: najnepre-vidljivejše zvijače in najbolj rafinirana varanja. Ako se ima pred očmi te težave, se razume, kake naloge mora naša armada izvrševati. Ako bi se hotelo našo akcijo presojati neodvisno od vir, bi spominjalo to na satiro nekega znanega francoskega pisa-
telja, ki slika miroljubnega in srečnega meščana, ki sedi v udobnem fotelju na verandi svoje vile na Rivieri in sreba kavo, čitajoč vojna poročila, pa vsklikne ne brez nevolje: »Kaj naj torej storimo? Mi ne napredujemo!«
drobne vesti iz italije.
»Lokalanzeiger« poroča iz Lu-gana, da je »Corriere della Sera« v Milanu priobčil osmrtnice dveh oberstlajtnantov, štirih majorjev, 11 stotnikov in enega korvetnega kapitana.
»Tribuna« razpravlja o udeležbi italijanske industrije pri nabavi municije za armado in mornarico in pravi: italijanske tovarne imajo rešiti velikansko nalogo, ker morajo zadostiti absolutno neprevidljivim pogojem vojne in morajo pomnožiti svoje dajatve orGžja in municije. Francoske improvizacije orožnih in muni-cijskih tovarn pa je treba odkloniti, ker so bile usodepolne in poskrbeti se mora, da od italijanskih vojakov izdelani maierijal ne bo nevarnejši njim nego sovražnikom.
V Turin je došlo, kakor poroča »Popolo d' Itplia«, 35 francoskih zrakoplovov, ki od tam takoj odpotovali, p
Italijansko časopisje še vedno zahteva, da mora Srbija za vsako ceno izprazniti Albanijo, češ, sicer ne bo mogoče obnoviti potrebnega iskrenega medsebojnega zaupanja. Kakor se poroča, noče Srbija o te} italijanski za'itevi ničesar slišati.
h * •
ITALIJA IN TURČIJA.
»Corriera della Sera« poroča iz Londona: Porta je zadnji trenotek privolila zahtevi Italie, ki je bila obsežena v drugi energični noti poslanika Oarronija, in dovolila odhod italijanskih podanikov iz turškega ozemlja. Italijanski konzuli zapuščajo Turčijo.
Koncentracija italijanskih čet za Dar« danele.
Preko Ženeve poročajo: Italijanske čete, ki odidejo v Dardanele, so že koncentrirane in sicer v Milanu.
Adi prigovarjal župnik. »Nihče ti ne more ničesar očitati in tudi sama si ne delaj očitkov, ker jih ne zaslužiš.«
Župnik je po dolgem prizadevanju vendar dosegel, da se je Ada pomirila in zaukazala, kar je bilo potrebno z ozirom na smrt Rikarda Boldona. Tudi je bilo potrebno o smrti obvestiti vse znane rodovine v grofiji in tudi pokojnikovega net-jaka, v Londonu bivajočega Frede,-rika Boldona.
Odvetnik Feliks je dobil telegra-fično naznanilo, da njegovega klijenta ni več med živimi. Kajti Ada je želela, da pride nemudoma v Woodhurst in da zapečati blagajno in vse omare, v katerih je pokojnik hranil svoje stvari. Odvetnik je sicer mogel priti šele naslednji dan, vendar pa je bila Ada tako nepotr-pežljiva, da je še svojemu blagemu očetu začela presedati. Vsak hip je pogledala na uro in se jezila, da odvetnika Feliksa še ni, in vse zato, ker jo je morila misel, Če je njen mož že novo oporoko podpisal ali še ne in kako bo izpodbila morebiti podpisano in zanjo neugodno novo oporoko.
Večkrat jo je obšla misel, porojena iz njenih želja, da bi ji odvetnik Feliks predlagal, novo oporoko kar zamolčati in se postaviti na stališče, da je sploh ni in da je prvonarejena
oporoka edina ter edinoveljavna. Ko je prišla prvič na to misel, jo je hitro prepodila, češ, da je blazna. Drugič pa jo je že resnejše uvaže-vala in začela domnevati, da ima tako misel tudi odvetnik Feliks. To njeno mnenje je utrjal spomin na pogovor, ki ga je imela z odvetnikom v Londonu. Feliks takrat ni hotel prav z barvo na dan, nič ni hotel določnega povedati, kako misli Adi pomagati, da ne bo prikrajšana in je samo skrivnostno dal razumeti, da se že najde izhod, tudi če bi Rikard Boldon podpisal novo oporoko in s tem razveljavil svojo prvo oporoko.
»Ali smem vsaj danes vstati?« je vprašala Ada strežnico, ko se je dan po smrti svojega moža prebudila.
»Bojim se, milostiva, da tudi danes ne.«
»A jaz moram vstati! Govoriti moram z gospodom, ki se pripelje danes iz Londona.«
»Morda bi šlo tako, da ga kar tu sprejmete; ne da bi sobo zapustili««
»Govoriti moram na vsak način z dotičnim gospodom. Če pride, naj se mi to nemudoma naznani.«
Ada je dalje naroČila, naj pošljejo voz na kolodvor, ki naj čaka na odvetnika Feliksa. Ob dveh popoldne je prišla hišina naznanit Adi, da
se je pričakovani gospod iz Londona pripeljal.
»Kje pa je?« je vprašala Ada.
»V salonu, milostiva.«
»Ada je oblekla hišno haljo modre barve in sedla na velik naslanjač. Množina njenih temnih las je ležala kakor krona na njeni glavi. Kmalu na to je vstopil prileten človek, slabo oblečen v sobo in se nerodno poklonil.
»Kdo pa ste?« je strme" zaklicala Ada.
Starikavi mož se je novic globoko priklonil in pristopil nekaj korakov bliže.
»Prišel sem kot zastopnik odvetnika Feliksa,« je šepetaje in nekako plaho rekel tujec. »Imenujem se Fane in sem pri odvetniku Feliksu prvi pisar. Odvetnik me je poslal semkaj, da v smislu vašega naročila zapečatim omare pokojnega gospoda Boldona.«
Fane se je bil na ta ogovor skrbno pripravil. Ko je bil govor končan, je Fane povzdignil oči; v njih je bil izraz neomejene udanosti. A ko je Fane zapazil, da je lady Ada Boldon popolnoma zatopljena v svoje misli in se zanj niti ne zmeni, je iz njegovega pogleda hitro izginila vsa uda-nost in je žarela iz njega sama radovednost. Na licu postarnega moža se Je zarcalila vsa prekanjenost njegove duše.
(Dalje prihodnji«.)
58
8
78
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKUD\ ane 19. avgusta 1915.
189. štev.
Kocino v nemških rokah. Brest-Litovsk no zapadu onnollen.
BREST-LITOVSK   NA ZAPADU OBKOLJEN. — ARMADA JOŽEFA FERDINANDA JE OČISTILA JUŽNI BREG BUGA.
Dunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Čete feldmaršallajtnanta von Arza so gnale Ruse na obeh straneh ceste do Biale sem v območje utrjenega pasu Bresta-Litowskega; med tem so nemške sile prodirale ob levem bregu Buga. Obkoljevalni obroč na zapadnem bregu je sklenjen.
V prostoru Janov je očistila armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda južni breg Buga od sovražnika.
Na naši fronti v vzhodni Galiciji se ni pripetilo ničesar pomembnega.
aJn
V KOWNU SO VPLENILE NEMŠKE ČETE 400 TOPOV. — NOVVO-GEORGIEWSK PRED PADCEM. — JUŽNO OD BREST-LITOV-SKEGA PRODIRAJO NEMŠKE ČETE VZHODNO OD BUGA.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Trdnjava Kowno z vsemi forti in neštetim materijalom, med tem več nego 400 topov, je od danes ponoči v nemški posesti. Zavojevana je bila kljub najvstrajnejše-nu odporu z jurišem.
Armadi generalov vod Scholz in von GaIIwitz sta prodirali dalje proti vzhodu. Njihovi najsprednejši oddelki se bližajo železnic* Bielostok-BSelsk. Pred Nowo Georgiewskim sta bila Izjurišana dva daljna forta severnovzhodne fronte, vjeli smo 600 mož in vplenili 20 topov.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. 1
Levo krilo je za&^lo včeraj v odseku Kamionka na obeh straneh SIerniatycze in ob Bugu pri Fur-stendorfu (južno od Sierniatycze) na ponovljen močan odpor. Prehod čez Odseke smo izsilili In sovražnika vrgli. Desno krilo je doseglo breg Bugsiid.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mask ensena.
Armadna grupa je vrgla svojega sovražnika čez Bug in v postojanke trdnjave Brest Litowsk. Vzhodno oć Wlodave so prodrle naše Čete čez železnico Cholm - Brest Lltovsk proti vzhodu.
Najvišje annadno vodstvo.
Zavzetje Kovna.
Še predno so nem. čete zavzele Kovno, je pisal »Daily Telegraph«: S strašno silo in nepretrgano juriša-jo Nemci na Kovno. Nemci vedo, da je posest tega mesta največje, morda edino upanje resno ogroziti novo grupiranje ruskih armad, potrebno vsJed umika od Visie. Med tem, ko je peklenski ogenj izstrelkov vseh kalibrov obsipal mesto, so se godili brezobzirno izvedeni infanterijski napadi, s katerimi se je Nemcem posrečilo, zavzeti zunanje forte in se približati notranjemu pasu. Oficijelni krogi se izrekajo glede izida gigantskega boja jako previdno. Opozarjajo, da pomeni za Nemce izgubo vsaka minuta, katero se drži Kovno in so mnenja, da bo zavzetje Kovna poravnano z velikimi materijalnimi izgubami Nemcev.
Pred vratmi Brest-Litovskega.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo, da stoji 6. avstrijski kor, ki mu zapoveduje fml. Arz, pred vratmi Brest-Litovskega. To kaže, kako velik je bil pri Lubartovu in Bi-ali izvojevani uspeh avstrijskih armad. Odločitev je padla pri zmagah armad nadvojvode Josipa Ferdinanda in generala Kovosa. Obe avstrijski armadi sta se zdaj obrnili proti severu. Kovosova armada je vrgla sovražnika pri Konstantinovu, nadvoj-vodova pa pri Janovu. Obe armadi skušata zdaj priti na severni breg spodnjega Buga in se torej velike sile združenih držav bližata na severu Brest-Litowskemu. Enajsta armada maršira vzhodno srednjega Buga proti jugovzhodni fronti ruske utrdbe. Na prostoru ob železnici Brest-Litowsk se utegnejo v kratkem zgoditi odločilni dogodki. Upanje ruskega vodstva, izvršiti tu reorganizacijo svojih čet, se najbrže ne izpolni
Bombe na Černovce.
»Frankfurter Ztg.« poroča, da letajo ruski letalci že več dni zaporedoma nad černovce in nad bukovinsko fronto. Navadno so prihajali samo rekognoscirat in so bili vselej pregnani po naših strojnih puškah. Pri zadnjem obisku pa so metali bombe, a ne da bi provzročili kako posebno škodo.
Ruske armade.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Moč ruskih armad na glavnem bojišču se je znižala po karpatskih bitkah na dva milijona mož. Začetkom maja je bila razpostavljena ruska vojska v tri velike fronte. Glavna fronta se je takrat nahajala na jugozapadu od Varšave do Buga. Zapovedoval ji je general Ivanov, njegov generalštabni šef je bil general Dragomirov, armadni skupini med Vislo in VVieprzom je poveljeval general* Junakov, med W"eprzrm in Bugom pa general Evert. Vzhodno od Buga poveljuje general MiŠčenko. Zapovednik severozapadne fronte od Varšave do Njemena je bil general Ruskij, šef štaba pa general Danilov. Sedaj je prevzel general Ruskij za-povedništvo severne fronte. Višje za-povedništvo ima vedno še tudi general Radko Dimitrijev, ki je v armadi kot junak zelo priljubljen. Trdi se, da je general Dimitrijev, ki je zapovedoval v aprilu in maju v srednji Galiciji, pravočasno opazil, da pripravljajo Nemci in Avstrijci pri Gorlicah veliko ofenzivo, da pa so bile vse njegove prošnje za ojačenja zamanj. Načelnik generalnega štaba armade generala Ivanova Dragomirov, ki je Dimitrijevov nasprotnik, je označeval Dimitrijeve prošnje za neutemeljene ter je tudi zadrževal njegova poročila. Vrhovni zapovednik Nikolaj Nikolajevič je pri armadi, zlasti pri častnikih, iako priljubljen, generali pa se ga boie kakor vraga. Vrhovni poveljnik se s svojim glavnim stanom zelo često seli z enega dela fronte na drugi.
Ruski kronski svet.
Iz Kodanja javljajo, da je prišlo od fronte več vodilnih generalov v Carskoe Selo. Tudi vsi ministri in predsedstvo dume je šlo tja, kjer se je vršil drugič, odkar traja vojna, kronski svet, kateremu je predsedoval car. Obsedno stanje v Petro-gradu je vojaško poveljstvo še poostrilo.
Demisija ruskega kabineta?
Berolinski listi si dajo poročati, da bo v kratkem demisijoniral celi ruski kabinet. Le vojni minister Poli-vanov vstopi v novi kabinet, ki bo sestavljen na temelju programa, katerega je izdelal poslanec Miljukov. Miljukov sam bo prevzel vodilno vlogo v novem ministrstvu. (Ta vest se glasi dokaj neverjetno.)
Ruski samostani in vojna.
Najvišja ruska cerkvena oblast, sveti Sinod, je z ozirom na veliko bedo poljskih beguncev zaukazal, da morajo ruski samostani s svojim premoženjem pomagati, da se ta beda zmanjša. Pravoslavni samostani se spremene v bolnice in bodo morali vse stroške za ranjence plačati samostani sami.
Ne v Petrograd, nego v Moskvo.
Berolin, 17. avgusta. (Kor. urad.) »Vossische Ztg.« javlja iz Kodanja, da je ruska vlada izdala tajno povelje na guvernerje, naj se dragocenosti iz ogroženih krajev ne pošljejo več v Petrograd, nego v Moskvo.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NEMŠKE TORPEDOVKE SO UNIČILE ANGLEŠKO KRIŽARKO IN ENEGA RUŠILCA. — ZEPPELINI SO  ZNOVA  NAPADLI LONDON.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Dne 17. avgusta ob 10. zvečer je napadlo 5 čolnov jedne naših torped-nih flotil pri svetilni ladji Horus Riff na jetiški zapadni obali neko angleško križarko in 8 torpedom rušilcev in so pogreznili križarko In lednega izmed angleških rušilcev s torpedni-mi streli. Naše bojne sile niso Imele nobenih izgub.
V noči 17. na 18. avgusta so napadle naše pomorske zračne ladje zopet London; izdatno je bila bom* bardirana Londonska CIty In važne naprave na Temsl In opažalo se je pri tem dobre učinke. Poleg tega so bile bombardirane tovarne in plavži pri VVoodbindge In Ipswichu z uspehom. Ladje niso trpele navzlic moč-
nemu obstreljevanju nikake škode In
so se vse vrnile.
Namestnik načelnika admiralskega pi. Behnke,
POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTL
Berolin, 18. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 18. avgusta. Zapadno bolišče.
V Vogezih so se Izvršili z jako izdatno uporabo municije pripravljeni francoski napadi na Schratzmann-le (severno od Mlinstra) in na našo pozicijo južnovzhodno od Sonderna-cha. S protisunki so bili sovražni od-deiki, ki so udrli, vrženi nazaj iz naših jarkov. Južno od Sondernacha so ostali popolnoma sestreljeni tnanjš kosi jarkov v posesti Francozov.
Vrhovno armado vodstvo.
*
Napad nemškega podmorskega čolna na angleška obrežna mesta.
Reuter javlja, da je bombardiral neki nemški podmorski čoln s granatami obrežna mesta Parton, Harring-ton, Whitehouse. V Partonu so poškodovale granate železniški tir, v Harringtonu in V/hitehousu so povzročile požare.
DELO   PODAIORSKIH ČOLNOV.
London, 18. avgusta. Reuter javlja: Angleški transportni parnik, ki ga je 14. t. m. v Egejskem morju torpediral podmorski čoln in ki mu je bilo ime »Roval Edvard«, je imel na krovu 200 pomorščakov in 1300 drugih vojakov z 32 oficirji. Kolikor je znano, je bilo 600 mož rešenih.
Anglija kupuje portugalsko artiljerijo.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča, da se vršijo med Portugalsko in Anglijo pogajanja, da bi Portugalska prodala angleški vojni upravi celo svojo artiljerijo. Portugalska komisija, ki bo pogodbo definitivno sklenila, se nahaja že v Londonu. Tudi izdelujejo portugalski arzenali le še municijo za Anglijo. Ureditev razmer v portugalskih afriških kolonijah prevzamejo afričanske čete generala Bothe.
Predsednik francoske republike hoče odstopiti?
»N. Fr. Pr.« v£ povedati, da je vsted francoske ministrske krize nastala v Parizu jako prekarna situva-cija. Predsednik republike Poincare je dal poklicati voditelje radikalne stranke ter jih je obvestil, da bo, odložil predsedništvo, ako izsili parlament demisijo kabineta Viviani. Odločitev mora pasti še tekom tega tedna.
Nemški državni zbor
se danes zopet sestane. Razpravljal bo tudi o interesantni interpelaciji, ki je došla, napisana na — vojnopoštni dopisnici. Poslal jo je poslanec Lieb-knecht ter se glasi naslednje: Na vzhodniem bojišču 31. julija 1915. Je-li nemška vlada v sporazumu z ostalimi vojujočimi se državami pripravljena na temelju resignacije na vsakršnekoli aneksije, takoj pričeti mirovna pogajanja?« (»Vossische Zertung.«)
Vojni cilj nacijonalno-Iiberalne stranke na Nemškem.
Z vsemi proti dvema glasovoma je nemška nacijonalnoliberalna stranka sklenila resolucijo, v kateri izjavlja, da mora biti pogoj miru razširjenje nemških meja na .vzhodu in na zapadu.
Mirovna prizadevanja.
»Rheinisch - Westphalische Zei-tung«, ki je poglavitno glasilo največjih nemških industrijalcev, takozvanih železarskih in premogarskih kraljev, napada vehementno »mirovne apostole«, ki so obelodanili izjavo proti anektiranju tujih dežel. Progi am teh »mirovnih apostolov« pravi: Hujskanje brezvestnega časopisja, ki je vodrjo imperijalistični nameni, m ostro tekmovanle za zaključena trgovska ozemlja in kolonije, je ustvarilo nevarna nasprotja. Sistem evropske politike je rivalitete poostril in iz vsakega lokalnega konflikta napravil strašno nevarnost za svetovni mir. Poskusiti je treba, da se to ustavi. Prilifco za to — priliko, ki se morda nikdar več ne povrne, bi podal sklep miru. Ljudstva imajo zdaj tudi besedo. Stara politika državnikov po poklicu se je porušila. Politični in duševni voditelji človeštva, ki morajo obvarovati našo kulturo, da ne bo vnovič osramočena, možje mirnega dela in tiste mednarodne organizacije, ki morajo s težavo pridobljene uspehe svojega delovanja obvarovati brezmiselnega uničenja, ženske, katerih naraščajoči vpliv se mora priznati kot novo upanje na mir, mase. ki se jih ne sme še enkrat peljati na ubijanje in umiranje, ti naj vsi skupno r gajo, ker so vsi solidarni.
' M ollo&tiijo ia Balkana.
Politični položaj na Grškem.
Neposredni povod za demisijo* Gunarisovega kabineta je dala volitev predsednika grške zbornice, ki se je v ponedeljek sestala. Venizelo-sov kandidat Zavizianos je dobil od 281 glasov 192 glasov, Gunarisov kandidat pa le 93 glasov, kar je zbornica pozdravila z ovacijami za Veni-zelosa.
V dunajskih krogih sodijo, da demisija kabineta Gunaris in eventualno imenovanje Venizelosa za min. predsednika še nikakor ne pomeni spremembo dosedanje nevtralistične grške politike. Kralj se za nobeno ceno noče spuščati v avanturistično politiko in se zanaša na lazpoloženie javnosti, ki protestira proti vsaki teritorijalni koncesiji na škodo grške Makedonije. Ala> bi se torej Ve-nizelos branil nevtralistične smeri, potem bi kralj poskusil vladati s Zaimisom, oziroma bi zbornico znova razpustil ter razpisal nove volitve z geslom za integriteto grške Makedonije
Grški protest proti predlogom četverozveze.
Dunajski listi poročajo: Grška nota, ki protestira proti predlogom Četverozveze, je jako ostra. Grška vlada obžaluje, da goji četverozveza načrte, ki žalijo samozavest svobodne države in ogrožajo njeno neodvisnost ter ogorčeno zavrača idejo, da bi bila pripravljena kupčevati s svojo narodno posestjo. Maloazijsko ozemlje ne more biti kompenzacijski objekt za Kavalo, že radi tega ne, ker so grške aspiracije v Mali Aziji na-cijonalne in povsem naravne, tako da za njih uresničenje ne more plačati grški narod nikake kompenzacije. Tudi bi tako velika Bolgarija, kakor jo hoče ustvariti četverozveza, trajno ogrožala Grško.
Grško protestno noto je odposlal sicer Gunaris tik pred svojim padcem, smatra pa se, da bo več ali manj vezala tudi vsakega njegovega nas'ednika.
Če ne prostovoljno, pa s silo.
»Az Est« poroča iz Sofije: Anglija in Francija ste Bolgariji obljubili, da bodete Grško event. z oboroženo roko prisilili sprejeti predloge četverozveze. V ta namen bi zasedle francoske in angleške Čete Solun.
Pašičeva izjava o zahtevah četverozveze.
»Neue freie Presse« psroča iz Niša via Sofia 16. t. m.: Včeraj so prišli sem vsi poslanci iz province. Ministrski predsednik Pasić je sklical svoje somišljenike, katerim je naznanil sklep četverozveze, pridobiti Bolgarijo s teritorijalnrmi koncesijami za pomoč v vojni. Pašič je izjavil, da hoče četverozveza nadaljevati vojno, dasi je za njo položaj sedaj neugoden, in da se za uspešno nadaljevanje vojne udeležba Bolgarije nepogojno potrebuje, vendar se mora reči, da Bolgarska ne bo storila niti koraka za Četverozvezo, dokler ni Macedonija v njeni posesti. Odkla-njajočega stališča Grške ni smatrati za končnoveljavno; če treba, bo Četverozveza Grško s srlo pripravila do tega, da se odloči. Pasić je obžaloval, da grška vlada ni odnehala. Končno je Pasić povedal, da so predlogi četverozveze z dne 21. julija takega značaja, da je dalnje zavlačevanje nemogoče, ker je namreč četverozveza dala umeti, da se morajo takoj odstopiti za Bolgarsko zahtevana ozemlja. Vsak odgovor, ki bi bil podoben zavlačevanju, bi veljal za izraz nezaupanja četverozvezi in bi bila Srbija v tem slučaju za pri-hodnjost navezana na svoje lastne moči. — Sledila so temu daljša posvetovanja. Prevladovalo je mnenje, naj se pusti ententi svobodo za obravnavo z Bolgarijo z dostavkom, da ima srbski narod popolno zaupanje v četverozvezo, da bo ta vpoštevala interese Srbije. — Sodi se, da srbski odgovor ne bo tako kategoričen, kakor je bil grški, ker vč Srbija, da bi neuspeh entente bil tudi njen neuspeh. Pričakuje se, da bo četverozveza na odgovor Srbije poslala novo noto in da bo četverozveza močno pospešila svoja prizadevanja za pridobitev Bolgarije, da bi z zavzetjem Carigrada paralizirala do gotove mere velike poraze na Francoskem in Poljskem.
V zvezi s tem je poročilo »Az Esta« iz Sofije: Grški protest proti noti četverozveze ni tu nikogar presenetil. Po informacijah iz popolnoma zanesljivega vira je Srbija po ovinku izjavila, da je pripravljena Bolgariji prepustiti celo preporno ozemlje, Monastir, Prilep, Ohrido, Ištip in Kočano. Srbska oficijozna »Samouprava«, ki je bila še pred kratkim neizprosna, je že 14. t. m. ubrala milejše strune, ooudariaioč da i
pomeni predlog četverozveze veliko čast za Srbijo.
Rusija in Srbija.
Petrograd, 17. avgusta. (K. ur.) »Reč« je ogorčena, da je Grška zaupno noto četverozveze takoj obelodanila in v celi deželi provzročila agitacijo, ki zna povečati srbski odpor proti predlogom četverozveze. Postopanje Srbije se more samo za zlobno in predrzno izzivanje smatrati. Četverozveza ne prosi za pomoč, nego hoče le provzročiti končno uredbo balkanskih razmer in vojno hitro končati. »Novoe Vremja« piše: Srbski prestolonaslednik je 24. julija 1914 brzojavi!, da sprejme vse, kar hoče car; zdaj je prišel trenotek, ko mora Srbija izpolniti svojo obljubo.
Politika Romunije.
»Miinch. neueste Nachrichtenc poudarjajo, da se je Romunska glede izvoza žita sicer vdala željam Avstrije in Nemčije, da pa dela še vedno težave zastran prevažanja municije v Turčijo, dočim se ni nič upirala prevažanju municije iz Rusije v Srbijo. Sklicevanje na to, da Romunija tudi ruskim četam ne dovoli prehoda čez njeno ozemlje na Carigrad, ne postavlja, kakor pravijo »M. N. N.«f njenega postopanja še nič v boljšo iuč. — »Frankfurter Ztg.« tudi graja, da ostaja Romunija intransigentno na. stališču, da ne pusti prevažanja municije v Turčijo. Obenem poroča, da se vrše v Romunski važne konference. _
Amerika In vofna.
Oboroževanje Amerike.
Angleški listi poročajo: Ameriški vojni minister je izdelal načrte za reorganizacijo ameriške armade, ki naj šteje v bodoče najmanj 500.000 mož. Vlada bo najbrž predložila kongresu tozadevne kreditne predloge.
Demonstracija v Ameriki.
Amsterdam, 17. avgusta. (Kor. urad.) Sem došli newyorški drž. list poroča iz Chicažo: Dne 22. julija je bila tu velika demonstracija proti izvažanju orožja. Sklenjeno je bilo podati Wilsonu na kongresu protest proti vsakemu dejanju, ki bi moglo Združene države zaplesti v strahote vojne.
Odgovor Amerike na avstrijsko noto.
Reuter poroča iz Washingtona: Združene države so odgovorile na avstrijsko proteitno noto radi dobave municije odklonilno. Ameriški odgovor poudarja, da ste tudi Avstrija in Nemčija za časa južnoafričanske vojne dobavljali Angliji velike množine municije in orožja ter našteva dotične pogodbe. Ameriški odgovor prihaja do zaključka, da smejo Združene države danes isto storiti, kar ste delali Avstrija in Nemčija pred leti.
Nemški nakupi v Ameriki.
»Frankfurter Zeitung« piše: Br. zojavka iz Nowega Jorka z dne 16. t. m. poroča, da je list »World« priobčil pisma, iz katerih izhaja, da porablja nemška vlada velike svote denarja za agitacijo v amerikanskih časopisih in za poskuse dobiti v Ameriki orožja in municije. V zvezi s tem imenuje »World> ime nemškega poslanika in več gospodov, ki so s poslaništvom v zvezi. Ne vemo, kako dokazilno moč imajo ta pisma in če so ukradena ali ne. Smatramo pa, da bo nemška vlada v času, ko izdajajo naši sovražniki velikanske svote za pridobitev časopisa v nevtralnih deželah in to, žal, z uspehom, našla pota in sredstva, da to paralizira. Norci bi bili, Če bi v tej vojni, v kateri delajo sovražniki z vsemi sredstvi, od same čednosti propadli. Da poskušamo v inozemstvu kupiti, kar rabimo med vojno in za vojno in kar bi sicer prišlo v roke naših sovražnikov, je tako samo ob sebi umljivo, da je vsako »razkritje« o tem le komično.
Vesti iz primorskih iml
Verdijevega spomenika v Trstu nI več. Trg Sv. Ivana je bil na predvečer cesarjevega rojstnega dne prazen. Spomenik so popolnoma razdrli in odpeljali, le železna ograja je še ostala, vrtiča tudi ni bilo več, ker je tudi razdejan.
Za brezposelne v Trstu, za družine vpoklicanih in za begunce je izdal odbor v pomoč brezposelnim od 2. do 8. t. m. 2447 kosil in 2356 večerij, nakaznic za razno blago v znesku 4039 K. Ubožnica je razdelila 35.254 juh, 11.179 večerij, 33.955 porcij polente, 410 kg krompirja in 12.894 K 96 vin. podpor v denarju/
V korist občinskim učiteljicam v Trstu je cesarski komisar odpravil odredbo občinskega sveta iz leta 1879, po kateri smejo ženskemu učnemu osobju na tržaških mestnih
189. Stev
„SLOVENSKI NAROD*, dne 19. avgusta 1915.
Stran 3.
šolah pripadati samo neomožene ženske ah" vdove brez otrok. Sedaj se smejo učiteljice omožiti, samo poprej si morajo preskrbeti dovoljenje pristojne oblasti.
V Pulju prodajajo goveje meso
po maksimalnem ceniku: sprednji deli z doklado 4 K, zadnji deli z do-klado 4 K 40 v; kruh prodajajo 70 vinarjev kilogram. Jajca so po 16 vinarjev eno, vino, istrijansko (teran), rdeče in belo z najmanj 9 odstotkom alkohola 1 K 04 vinarje; vino do 10 odstotkov alkohola 1 K 24 vin. Pivo se prodaja po 64 do 80 vin. liter. Pripomniti je, da je Puij trdnjava, kjer so aprovizačne prilike posebno neugodne.
Dnevne vesti.
— Armadno povelje vrhovnega poveljnika feldmaršala nadvojvode Friderika. Naše čete so praznovale včeraj cesarjev rojstni dan, kjerkoli so mogle, na prav slovesen način. Dopoldan jim je bilo v materinskem jeziku prečitano posebno armadno povelje vrhovnega zapovednika nadvojvode Friderika, ki pravi m. dr. »V hudem boju preizkušeni in zmagoviti, v trdnem zaupanju na končno zmago naše pravične, svete stvari obhajamo rojstni dan Nj. Vel. pre-svitlega cesarja in kralja danes že drugič na bojiščih. — Kjerkoli nas najde ta dan, v vročem boju na krvavem mejdanu, na pohodu, v taborišču, na kopnem ali na morju, po-vsodi se danes spoštljivo spominjamo vzvišene osebe našega najmilost-ljivejšega vojnega gospoda. — Svoje najiskrenejše častitke združujemo s ponovno obljubo, da bodemo — naj pride karkoli — moško in zvesto vztrajali v boju, dokler se nam z božjo pomočjo ne posreči izvojevati končne zmage in ovenčati z novimi lavorikami častitljivo glavo našega ljubljenega cesarja, katerega naj Vsemogočni obvaruje in ohrani v blagor očetnjave in njene obrambne sile.
— Vrhovni zapovednik južnih armad generaloberst nadvojvoda Evgen je daroval 20.000 K v svrhe »Rdečega križa«.
— Povodom cesarskega praznika so mnogi ljubljanski 2avodi in trgovci, kakor smo že včtlraj omenili, prav Jično dekorirali svcjc prodajalne in izložbe. Zlasti okusne in lične aranžmaje smo videli vi izložbenih oknih naslednjih zavodov? in trgovin: Kreditna banka, Mestnat hranilnica, Kreditni zavod, Češka Industrijska banka, tvrdka Vaso Petrjčič (M. Samec) (okusno aranžirana alegorija: Kranjica polaga pred cesarja palmove veje), Josipina Podkrajšek (izredno krasna alegorija: deček, ki podaja cesarju šopek iz planink v obliki »85«), Anglo - Novak (ličen aranžma v trobojnicah), P. Magdič (aražma v cesarskih in narodnih barvah), J. Kette (okusna dekoracija izložbe), A. ćc E. Skaberne, F. Urbane, J. Gro-belnik in Fr. Ks. Souvan (cesarske kipe sredi lepo sestavljenih trgovinskih predmetov), A. Šare (lep aranžma okoli ces. kipa). Okusne, deloma bogato okrašene izložbe so aranžirale povodom cesarjevega rojstnega dne m. dr. tudi naslednje trgovine: optik K. Jurman, vrtnarja Anton Baje in Viktor Bajt (cvetlični aranžmaji); urarji Fr. Čuden, A. Suttner, P. Zaje; modna trgovina Bernatovič, zaloga čevljev Humanic, tvrdke Ant. Krisper, H. Kenda, J. Perschć, B. Gotzl, J. C. Maver, M. Rant ter mnogo drugih.
— V ruskem vjetništvu. France Kone iz Čirč pri Kranju je bil častniški sluga pri nadporočniku Korentu in je prišel meseca januarja z vso nadporočnikovo prtljago v rusko vjetništvo. Sestra njegova je hodila večkrat vprašat h Korentovim po njem in tudi nadporočnik Korent bi bil rad, ko je bil na dopustu, kaj izvedel o njem. A nihče ni ničesar vedel. Sedaj pa se je France Kone oglasil iz ruskega vjetništva z dopisnico z dne 6. februarja, ki je pa došla šele meseca julija v Čirče. V dopisnici vprašuje, če nadporočnik Korent še živi in ga lepo pozdravlja. Pridan je njegov naslov: France Kone, bir& vojnoplenijeh v PetrogradS, gorod Taškent, 2. polk, 2. rota.
— Iz vojnega vjetništva. Jernej S k o k se je oglasil po daljši dobi iz Taškenta v Aziji. Njegov brat Anton, ki biva na Vrhniki, se je jako razveselil po tolikem času Jernejevega glasu, saj se bosta, še videla, ko bo zopet zavladal zlati mir. — Viktor K o s m a č , ki se sedaj nahaja v vojnem vjetništvu v Samari na Ruskem, je svojcem od »mrtvih vstal«. Bilo ni od njega toliko časa nobenega glasu in poročila, da se je splošno mislilo, da ga že pokriva grob v nesrečni gališki deželi. Mati Viktorje-va, kakor tudi njegova sestra Ivana, omošena VaUavae v Otočah na Qr>
renjskem, ste se zelo razveselili, ko sta prejeli preveselo Viktorjevo poročilo, da je še med živimi, in komaj čakati, da bi že prišel domov. — Anton Podboj piše svojcem v Str-mici pri Postojni, da se nahaja kakor vojni vjetnik v mestu Celjabinsku, ki leži v orenburški guberniji onkraj rudonosnega uralskega pogorja, od koder pošilja dragim domačim srčne pozdrave, — France G o r š e je sporočil svojcem v Sevnico, da se nahaja v vojnem vjetništvu v voroneški guberniji, in sicer v mestu Birjuču. — Jožef Bol čin a piše: Ljuba žena in otroci! Zdrav sem in želim, da bi bili doma tudi vsi zdravi. Sprejmite sto in sto srčnih pozdravov. Z Bogom! Jožef BolČnina, vojni vjetnik v Rusiji, dne 29. junija 1915. Bol-činova žena Ivana biva v Dolu hišna št. 11 pri Ajdovščini. — France Težak piše ter pošilja pozdrave i; Turkestana svoji ženi Mariji, ki biva v Planini hišna št. 151 pri Rakeku. Piše, da je zdrav. — Andrej Eržen se je zgiasil iz Skobeleva svoji ženi Ani, ki biva v Drazgošah pri Škofji Loki. Piše, da je na Ruskem vjet in še zadosti zdrav. V Skobelevu sta ž njim skupaj tudi Bertovec in Mežnar iz Lajš. — Florijan T a r m a n se je oglasil svoji materi Mariji, ki biva v Hrušici hišna št. 12, pošta Jesenice na Gorenjskem in ji piše iz Tjumna: Ljuba mati! . .. bil sem vjet dne 12. svečana. Sedaj sem v mestu v vojašnici, prej pa sem bil na kmetih. Zdrav sem, Bog daj, da bi se kaj kmalu videli. V Tjumnu dne 17. junija 1915. Mesto Tjumen leži v tobol-ski guberniji na sibirski železnici. — Anton Šibenik piše iz Zadonska v voroneški guberniji v evropski Rusiji svojcem, ki bivajo v Ljubljani: . . . Zdrav sem in jesti imamo dosti. Zdaj hodimo delat in dobivamo celih 10 kopejk na dan. V Zadonsku, dne 29. junija 1915. — Ivan O v n i č e k je tudi med onimi Slovenci, ki so prišli po vročih bitkah in bojih Rusom v roke. Ranjenega Ovnička so Rusi odvedli s seboj čez neizmerne ravnine v notranjost svoje dežele. Sedaj se nahaja v mestu Šamari, ki leži v samarski guberniji na reki Volgi. Od tam piše in poroča svojim dragim domačim, ki bivajo v Velikem Orehku hišna št. 6 pri Novem mestu tako-le: Dragi starši! Naznanjam vam, da sem se vedno v bolnici na Ruskem. Tukaj mi je dobro. Sprejmite srčne pozdrave. V Samari, dne 14. julija 1915.
— Darila za Rdeči križ. Za namene Rdečega križa sta darovala tvrdka St. & Tauzher v Ljubljani 140 kron in gospa Elza Galle na Bistri 100 kron.
— V dobrodelne namene. V izložbi g. F. Urbanca Pod Trančo se nahaja slika, delo g. hčerke poslovodje Waniša. Slika predstavlja lakoto, kugo in vojno. Slika je naprodaj najvišjemu ponudniku. Denar se podari našim najbolj revnim ranjenim vojakom.
— Za nadrobno prodajo moke se
uradno določajo za kilogram naslednje prodajne cene: Pšenična moka za peko, pšenični zdrob, debela pšenična moka (Graham-krušna moka) 76 v; pšenična moka za kuho 66 v; pšenična krušna moka 48 v; pšenična enotna moka 60 v; ržena enotna moka 48 v. — Vsak prodajalec moke je dolžan, z razločno vidnim napisom označiti moko, ki jo ima v svoji prodajalni, po posameznih vrstah in poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst moke po teži. — Vsako mešanje ali drugo iz-preminjanje kakovosti moke, ki je pripravljena za prodajo, je najstrožje prepovedano. — Politična oblastva I. stopnje in pa policijska oblastva so upravičena po svojih organih ali po nalašč za to postavljenih izvedencih vsak čas pregledovati prodajalne in po svoji izberi vzeti moko za poskuš-njo v svrho preiskave.
— Maksimalni tarif št. 2. Mestni magistrat je izdal nov tarif za živila na vsakdanjem tedenskem trgu. Razlika med 1. in 2. tarifom obstoji v tem, da so se zelnate rastline stročja, zelenjave za prikuho in sadje pocenile. Na trgu za producente (Vodnikov trg, Franca Jožefa trg; v Šiški) znaša cena za jabolka 12, 16 do 20 vin., za hruške 24, 32 do 48 v, južne češplje stanejo 48 v. Fižol v strokih, boljši 20 v, vse v kilogramih. Fižol, luščen, svež 1 1 32 vin., kumare komad 4, 8 do 12 v. Zelje v glavah komad 10 v, ali 1 kg 12 v. — Maksimalni tarif za Pogačarjev trg v prodajalnah in stojnicah po mestu je pri sadju nekoliko višji, kot oni na producentnem trgu. Vpoštevilo se je, da jabolka in hruške na teh trgih, ki so prvovrstni, daleko presegajo kakovost sadja na trgu prodneentov.
— Pozor! Vsi oni obrtniki, k! prodajajo sadje in zelenjavo po stojnicah in barakah v mestnem okrožju se opozarjajo, da morajo priti po maksimalni tarif štev. 2. v mestni tržni urad v pritličju. I
— Za goriške begunce na Kranj« tkem« V »Edinosti« čitamo: »Pa povejmo, kar smo v glavnem hoteli povedati: Goriški begunci na Kranjskem baje ne dobl]o nikake podpore. Za furlanske begunce se je res dobro preskrbelo. Gori na Štajerskem m Avstrijskem hnajo narejena udobna stanovanja in preskrbljeno je že tako, da ne bodo umirali lakote. Isto-tako so na dobrem tudi Slovenci, ki so bolj daleč od ožje domovine. Ali za begunce na Kranjskem se baje ne more storiti nič in nič ne bodo dobivali, dasi je med njimi, kakor smo že rekli, obilo jako potrebnih in potrebe rastejo in narastejo tako, da bodo glasno kričale po odpomoči. Baje pravimo, baje zato, ker upamo, da se posredovalnici za begunce z Goriškega v Ljubljani vendarle posreči, kljub sedanjim neugodnim odgovorom, da izposluje potrebno podporo za goriške begunce na Kranjskem. To bi bilo vendar nezaslišano, da bi se te pustilo na cedilu! Poživljamo torej vse poklicane faktorje: storite svojo dolžnost in pomagajte goriškim beguncem na Kranjskem!«
— Kdor ve, kje prebiva družina Andrejčič iz Tolmina hišna št. 12, naj bo tako prijazen in naj to sporoči na naslov Ivan Andrejčič, Einj. Freiw. Donawitz, H. 216, St. L, Z. Nr. 15 bei Leoben. Ker ostanem v Donawitzu le še par dni, prosim, da bi se mi poslal naslov kolikor mogoče hitro. J. A.
— Kdor ve za družino, Jurič iz Medane pri Gorici, je vljudno napro-šen, da sporoči na naslov: Jurič Jožef, Munkaczihadi korhaz emelet Nr. 2/7 Budapešt.
— Vozni promet čez Hradecke-ga most začasno ustavljen. Ker se popravlja asfaltni tlak na Hradecke-ga mostuje promet z vozili preko tega mostu od danes do ponedeljka 23. t. m. zabranjen. Občinstvo se v interesu reda opozarja na to.
— Utesnitev prometa. Obratni inspektorat južne železnice poroča, da so iz tehničnih vzrokov ustavljeni do nadaljne odredbe naslednji vlaki: (ponočna) brzovlaka št. 5 in 6. na progi Maribor - Trst in zgodnja jutranja poštna vlaka št. 33. in 36. na progi Maribor - Ljubljana.
— Umrl je v Ljubljani poslovodja tvrdke Kirbisch gospod Karol Bechmann. — Naj v m. p.!
— Umrl je v deželni bolnici gospod Josip Pehani, posestnik in gostilničar iz Zužemperka, po dolgi, mučni bolezni, star 53 let. Pogreb je jutri, v petek, ob 3. popoldne, k Sv. Križu v Ljubljani.
— Umrlo je v Ljubljani od 8. do 14. t. m. skupaj 75 oseb, med njimi tujcev 60, med njimi za škrlatico 1, za tifuzem 5 (vojaki), kolero 4 (vojaki), za jetiko 6 (3 tujci), za različnimi boleznimi 43, vsled dobljenih ran pa 16 vojakov.
— Nalezljive bolezni. Uradno se razglaša: Od 8. do 14. avgusta se je v 30 okrajih Galicije primerilo 837 slučajev osepnic pri civilnih osebah. V drugih deželah se je primerilo 15 slučajev.
Neka ciganka, stara okoli 24 let, je prišla k neki posestnici na Barju, da ji pove srečo. Napovedala ji je srečo, prinesla pa nesrečo, ker je ženo okradla. Ciganka je odnesla 26 K denarja, tri zlate prstane in nekaj obleke. Tatica je zaprta v Litiji.
Poskus samomora posebne vrste. V Tržišču pri Mokronogu je požrl neki 26 let stari bivši pomožni uradnik osem šivank z namenom, da naredi konec svojemu življenje. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
Otrok utonil. 6 in pol leta stari sinček posestnika Markoliča na Vrhniki pri Ložu je utonil v vodi pri mlinarju Andreju Janežiču.
Vojnooskrbovalna slavnost v Brežicah. V nedeljo, dne 22. avgusta, o priliki cesarjevega rojstnega dne, se vrši v Brežicah dobrodelna slavnost v vojnooskrbovalne namene. V to svrho se je sestavil odbor zastopnikov vojaških in civilnih krogov. Raznovrsten spored obeta slavnosti popolen uspeh. To naj bi bila ljudska slavnost v čast armadi, v tolažbo od usode prizadetim. Vsak bi naj torej prispeval po svoli moči za uspeh slavnosti. Slavnost se vrši v Hrast-nici pri Brežicah, v slučaju slabega vremena pa v gradu. — Odbor. — (Odbor, v katerem so Slovenci in Nemci, nam je poslal tudi svoj lepak, iz katerega posnemamo, da bo skrbel za razveseljevanje med drugim tudi »Kabinet za pouzdanosti« in da bo pri »vstopu noči veliki umetni ogenj«. Iskreno želimo, da bi imeli aranžerji slavnosti več uspeha, kakor pa avtorji lepaka.)
Pri Konjicah je voda odnesla S ceste z voli vprežen voz, na katerem je sedala posestnica Helena Kožuh. Vola sta se rešila, Helena Kožuh je pa vtonila,
V Mariboru je skočil v Dravo dragonec 5. drag- polka Josip Essl. Dva vojaka sta ga rešila. Essl je bolan na živcih in si je vsled tega poskusil končati življenje.
Pozabila je, da je poročena. V
Dobju na Štajerskem rojena Marija Lešnik je že 40 let stara. Dne 5. maja 1910. se je poročila z Markom Bevcem, pa ga je malu zapustila. Dne 22. novembra se je pa v drugem kraju zopet poročila z nekim Jernejem Lešnikom. Seveda je zaradi bigamaje prišla pred sodišče v Mariboru. Pri obravnavi se je izgovarjala, da jo je prvi mož Marko Bevc tako pretepal, da se ji je zmešalo in da je potem, stopivši v drugi zakon, popolnoma pozabila, da je že poročena. Sodišče ji je pa vse eno prisodilo tri mesece ječe.
Ponesnaženi spomeniki v Gradcu. Te dni je bil — že drugič tekom enega leta, s črnilom pomazan spomenik pesnika Hamerlinga. Pomazan je bil popolnoma. Dasi je bil takoj poklican policijski pes, vendar ni bilo mogoče storilca izslediti. Vladni komisar za mesto Gradec je razpisal nagrado 100 K tistemu, kdor storilca dožene. Isto noč je bil tudi spomenik cesarja Jožefa obmetan z jajci in po-nesnažen.
»Kino - Ideal«. Izborni umetniški spored z velikansko tridejansko sentimentalno dramo »demon ženska«, z učinkovito veseloigro »išče se deklica za vse« in z krasnimi skrajno zanimivimi vojnimi posebnimi posnetki z »naše vojne sile po morju«, koji se je vprizoril pri včerajšnji dobrodelni prazniški predstavi in dosegel zasluženi sijajni uspeh, predvaja se danes v zadnjič. Za jutrajšnji specijalni večer se prednaznanjuje vpri-zoritev pozornost vzbujoče detektivske senzacije »Za en las« kot glavna točka poleg drugih velezanimivih učinkovitosti.
Restavracijo na glavnem (Južnem) kolodvoru v Ljubljani, ki jo je imel do sedaj g. Josip Schrey, je z današnjim dnem prevzel g. Stanislav H o r a k, doslej restavrater v Nabre-žini. Gospod Horak je rodom Čeh.
Izgubil je neki notarski kandidat listnico z več važnimi legitimacijami in listinami. Odda naj se z drugimi predmeti vred na naslov v legitimacijah ali pa pri upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Damsko jopico, rumeno, še popolnoma novo, je v torek pred Iice-jem našla neka dama. Lastnik naj se oglasi na Nadvojvode Friderika cesti št. 3 (za Gradom).
Razne stvari.
* Na Dunaju so zasačili dva 19-letna fanta, ki sta vlomila v juvelir-sko trgovino Berger in ukradla za 90.000 K dragocenih kamnov.
* Bombe na vojaški vlak. Ruski vojaški vlak je bil tik pred Brest-Li-tovskim napaden od tjemških letalcev, ki so ga z bombami težko poškodovali. Več vagonov je bilo popolnoma razdejanih in mnogo ljudi ubitih.
* Angleški poslanci na fronti.
Lokalanzeiger poroča, da je na angleški fronti 184 članov poslanske zbornice angleške in 423 sinov ela-nov gosposka zbornice. Med poslanci, ki so na fronti, jih je 25 iz Irske, 4 iz Škotske, vsi drugi pa iz ostale Angleške.
* Trije uradniki — obešeni. »Se-colo« poroča: Vsled sklepa ruske dume, naj se strogo kaznujejo tisti, ki so krivi, da so Rusi morali Varšavo zapustiti, so bili trije uradniki vojnega ministrstva, Rieger, Frei-burg in Talknikolis obešeni, baron Grotius pa je bil obsojen na dosmrtno pregnanstvo.
* Čez 2 milijona vojnih vjetni-kov. »Frankfurter Zeitung« je izračunala, da je število vojnih vjetnikov v Nemčiji in Avstriji, dne 17. avgusta prekoračilo 2 milijona. Na zapadni fronti je bilo vjetih dosedaj 331.000 Francozov, Angležev in Belgijcev, na balkanski fronti 23.000 Srbov, ruska armada pa je izgubila 1,654.000 vjetnikov.
* Železniške nesreče. Brzo vlak Curih - Biel - Geneva je na postaji Dietikon zadel ob lokalni vlak Dieti-kon - Curih. Razbitih je bilo več vozov in stroj. Štiri ali pet oseb je bilo ubitih, več je ranjenih. Proga je popolnoma razdrta. — Blizu Glasgowa sta trčila škotski vlak in neki drugi vlak. Dva voza sta bila razbita; ena oseba je mrtva, nekaj pa jih je ra>-njenih.
* Italijanski kralj je bil v zadnji seji francoske akademije znanosti izvoljen za člana in sicer v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za numizmatiko. IzvoKtev mora potrditi predsednik francoske republike; da se ne bo obotavljal, se pač ob sebi umeje. V celem minolem stoletju sta bila samo dva vladarja člana francoske akademije znanosti, francoski cesar Napoleon I. in braziljskr cesar don Pedro II.
* Prve zvonove iz Italije za našo vojno kovinsko zbirko je pripeljal poročnik Alojzij Piffrader iz nekega obmejnega kraja v Italiji. Kraj je za-noščto. Poročnik je prišel tja s svojo
patruljo in s težavami, seveda v hitrosti, podpirala ga je megla, so mogli spraviti zvonove, ki pa sicer niso bili ravno preveliki, iz cerkve na voz in od tam čez mejo na varno. Nevarnost je bila vedno, da se od kod prikažejo Italijani. *
* Praznoverstvo na kmetih. M občini Dombar blizu Marosvasarhe-lyja na Ogrskem je umrla na koleri žena posestnika Petrosana. Po vasi; se je raznesla govorica, da je bila pokojnica pesoglavka, ki je ljudem inj živalim prinašal mrt. Bedasti prebw valci dotične vasi so se oboroiili s kosami, sekirami in srpi in so šli na pokopališče, kjer so iz groba izstopali umrlo ženo in prebodli srce ter. razmesarili telo. Seveda bodo tej skrunilce groba primerno zaprli.
* Kitajska — zopet cesarstvo^ Petrograjska »Reč« poroča, da se vrše v palači predsednika kitajske republike Yuančikaja posvetovanja, katerih konec zna biti ta, da bo Yuančikaj proglašen za cesarja. Iz province prihajajo nujne prošnje, naj Yuančikaj postane cesar. Revolucije se ni več bati. Japonska bi kronanje YuanČikaja pozdravila simpatično) ker upa, da bi potem ponehalo bojko* tiranje japonskega blaga na Kitajk skem.
* Veliko poneverjenje. Na Dunaju,
so aretirali knjigovodjo Pavla Do« brojeviča, rojenega Dunajčana, ki je svojemu gospodarju, inženirju Judri, poneveril 87.000 kron. Judra je moral začetkom vojne k vojakom. Svoje podjetje je izročil poslovodji, kateremu je dal tudi Čekovno knjižico z več podpisanimi čeki. Dobrojevič je z zvijačo dobil dva podpisana čeka y roke in je dvignil 87.000 K ter izginil. Pred nekaj dnevi ga je v neki kavar« ni zasačil detektiv, ko se je ravno s svojo ljubico prav dobro imel. Dobrojevič je bil aretiran, njegova ljubica pa je utekla n odnesla s seboj skoro ves ponever eni denar.
* Nemci na Ruskem. Kadar je število kakega na oda tako naraslo, da doma ni več kruha za vse, se začne izseljevanje. Navadno se obrne izseljevanje na tisto stran, kjer je odpor najslabši. Nemci na svojem ozemlju že davno nimajo več dovolj prostora. Svoje Čase so se najbolj selili v Ameriko, a zadnjih dvajset let so hodili proti zapadu, na Francosko, v Belgijo in na Ar.gleško, poleg žensk največ le v gotov: stroki izučeni ljudje, rokodelci, učitelji, muzikantje, natakarji itd. Kmetjko prebivalstvo se je najraje selilo ha vzhodno stran. Že v nekdanji poljski kraljevini je bf-lo naseljenih ne samo v mestih, nego tudi na graščinskih posestvih jako mnogo Nemcev. Poljski kralji in šlah« čiči so sami klicali Nemce v deželo, kakor so tako delali tudi češki kra* lji. Seveda se je« veliko nemških naseljencev potopili} v narodu, med katere so prišli, h mnogo jih je tudi ohranilo svojo narodnost. Židje naj Poljskem in na Ruskem so prišli vsi iz Nemčije, iz katere so bili v časih srednjeveških verskih izgredov pregnani in ohranili so si skoz stoletja svoj posebni nemško-židovski Jezik. Koloniziranje Nemcev na Ruskem je! zlasti cvetelo v zadnjih petdesetih le-* tih. Ruska vlada je to naseljevanje pospeševala in podpirala. Poleg kme^ tovalcev so prihajali na Rusko tudi obrtniki, trgovci ter industrijalci, ta-i ko da je bilo ob izbruhu vojne nem-štvo na Rusikem že jako številno. Pa zadnjem izkazu je bilo na Ruskem skoro pet milijonov Nemcev. Eni so bili nasledniki v starodavnih časih priseljenih kolonistov, tako v baltiških provincah m na Poljskem, drugi so se priselili šele v zadnjih 50. letih. Večinoma žive Nemci v mestih, a tu« di kmečkih naselbin je mnogo. Nem« ci so svojim vasem dali tudi nemška! imena, imeli so do vojne nemške šole in nemške cerkve. Ne stanujejo paj samo v zapadnih provincah, na Polj« skem, v Livlandiji, v Kurlandiji, v Estoniji, nego tudi v Besarabiji in v, Ukrajini in do Kijeva, na Krimu in celo okrog Saratova,
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi! dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi' tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »SreČkovnega zastopstva« v Ljubljanu_;
Darila.
Izkaz daril za ranjene in bolne vojake nastanjene v salezijanskem zavodu na Rakovniku. Darovali so po gospodični učiteljici Mirni Pezdir-jevi sledeči: gospe Bevec Jerica 1 krona, Črne Minka 1 K 40 v, Črnn vec Frančiška 1 K, Češnovar Josipina 4 K, Češnovar Fani za 3 K cigaret, dr. Vidmar cigarete, ga. Betic Jožefa jabolka, gdč. Dolinar Jožica 3 K, g. nadučitelj Dremelj iz Police 1 K, tvrdka Fojkar 1 K in zelenko likerja, g. vitez pl. Hillmayr 1 K, ga. Jane Marica iz Šmarja 2 K, gdč. Ju-šič Elizabeta J K. tvrdka Klemong
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD«, one 19. avgusta 1915.
185 štev.
za 6 K cigaret, ga. Kapler Minka 2 kroni, gdč. Kocjan Josipina 1 K 40 v, g. Likozar Anton ml. 2 K, gdč. Liko-zar Anica 2 K. gdč. Likozar Jožica 1 ^krono, ga. Leske Helena 1 K, ga. Li-beršar Nežika 1 K,   g. adjunkt dež. odbora Lokar Fran 2 K, gdč. Lom-bar Fani 1 K, tvrdka  Mihelič  2 K, ga. Magister Marija 1 K, ga. Milavec Roza 1 K, g. Milavec Adolf 2 K, ga. Mlekuš Terezija iz Bovca 18 K, zbirka v Marinkovi gostilni v Rudniku 9 K, g. Novak Alojzij 1 K, neimenovani 20 v, 60 v, 40 v, ga. dr. Oražno-va cigaret za 5 K, ga. Omeiec Terezija 1 K, ga. Pokovec Ana 64 v, g. Pečnik Fran 1 K, ga. Potočnik Ana 2 K, ga. Peterlin Ivanka nabrala v veseli družbi na Dobravi 18 zavojčkov tobaka, g. Peterlin Franc nabral 13 zavojčov   tobaka, gdč. Remžgar Ivana 2 K, g. Schaffer Oroslav   1 K, g. Strajnar Matevž 20 v. ga. £koda Marija 1 K, ga. Struna Frančiška 1 krono. g. Sušnik Leopold 40 v, gdč. Smrekar Aloizija 2 K. ga. Urbančič Frančiška 1 K. g.   nadučitelj Vode Anton iz Rudnika 2 K in cigaret za 9 K, g. dr. Plitek cigaret, ga. Vidic Terezija 20 v, ga. Vidmar J. 1 K, ga. Vončina Klementina 1 K in finega peciva, tvrdka Zargi 2 K, ga. Zgauz 2 kroni, ga. Jesih   Marija, steklenico Hkerja.
Banani* list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srttla nstriptan rubu križi
1 srtfti NiaptflMHte Mh
1 drtitii list 3° o unJj. snfl ii teh 1IM
i jgH list 4% mu. jjfc sna g l W4
Iinrfii u-refe u neb pit sna il Mihih I-sttr 5 km.
Strnit
U&ftvjvisVlfelM
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
io 4.000 frankov popolnoma zastonj 1
Pojasnila in Igralni nato poiUJa brasplatao
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
SANATORIUM-EMONA/J
ZA-NCHT^ANJEINKIRURGICNE -BOLEZNI. M •POROOSDSNOCA. 1
L-tJUBL-tJANA • KOMENSKEGA - ULICA- 4 l-1
sefzdr^^ prariARk5*DR' FR. DERGANCI
Na račun prevzamem
gostilno
v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe pod „na račun 2015" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 2015
99
Nuisol"
oci
Bergmanna & Co. Dečin o/L.
697
je in ostane prej ko slej nedosegljiv v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2*50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Suhe gobe. fižol, vinski kamen
sploh vse deželne pridelke kakor tudi
prane dobro obranjene vreče
kupi ANTON EOLBNG v Celju, vraška cesta 22. use
I
Neteorolotitno porotno.			
| avgust	Čas opazovanja	Stanje! i5, | Sa   Is Vehovi v mm  £ 5	Nebo
18. »»	2. pop. 9.zv.	732 4 !   223 1 sr.jvzh. 734 4 i   13 0; sl. szah.	del. jasno oblačno
12.	7. zj.	7346     93 , sl. jug	megla
io tako] odda kilo po K 3*20.
Dopise pod    Brivsko mile"
na upravn. »Slov. Naroda« 2JG9 |
o
Srednja včerajšna temperatura 15'5°, norm. 18*6°. Padavina v 24 urah mrn 60. Včeraj popoldne od 4. - 5. ure nevihta.
t
slovenskega, nemškega in italijanskega jezika z znanjem francoščine ter dobro izvežbana vseh pisarniških del ter pisanja na stroj Išče ta* o j mesta pri
kaki firmi ali banki. Dopisi pod „be-gunka'1 na uprav. »Sloven. Naroda«.
Konforistinja, trg. sotrudnik
kot prva moč in spretna
prodajalka 2002
se sprejmejo v trgovino z meš. blagom
OTON H0M9N v Radovljici.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma sin, brat in stric, gospod
Karol Bechmann
poslovodja tvrdke Kirbisch
dne 18. avgusta po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvl za umirajoče, v deželni bolnici mirno v Gospodu zaspal.
Pogre^ nepozabnega pokojnika se vrši jutri, dne 20. avgusta ob 4. uri popoUne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Sv. Jakobu v Ljubljani. £agt njegovemu sp0minu !
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1915. Marija Bechmann roj. Pospisil, soproga. — Amalija Bechmann, mati. — Berta Ertmann joj. Bechmann, sestra. — Vnuki in vnukinje.
Vsi nečaki in nečakinje.
Mestni pogrebni savod v LJubljani.
Krasne
BLUZE
M IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3528 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje,
perilo in modne predmete. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hisa
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstni opravi, as
se sprejme 2003
za glavno zalogo tobaka. Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«.
Restavracija
najbe«,"  ~ r*a j večja t nestu Zagrebu
se ptM radi bolezni.
Letni promet piva in vina 2000-2500 hI. Več na naslov
ilka pivnica' Beiningliaos. Z
Sprejme se • v
v trgovino na deželi in sicer mlajša moč. — Istotam se sprejme tudi učenec s primerno Šolsko izobrazbo«
Ponudbe na upravn. »Slov .Naroda« pod „2013"- 2013
velika, zračna, meblovana, in kuhinja,
se tiče s 1. septembrom.     20 u
Ponudbe  s  ceno  pod jjStano-vanje/2014" na upravn. »Slov. Nar«
Kot prodajalka v trafiki želi dobiti mesto 1P95
gospodična
:zvežbana v tem poslu. Ponudbe sprejema upravništvo  »Sloven. Naroda«.
MF~ Spretna
domsko šiviljo
Išče čez dan dtla pri boljših rodbinah.
Naslov v upravn. »Slov. Naroda«.
2006
Sijajna naložitev kapitala.
Iša v Lili
v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta s kosmatim doneskom 12.000 K, čistim doneskom 10.000 K, se pod ugodnimi pogoji proda. 18S6 Glavnica se obrestuje čisto po 5!/2°/o. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
takof
Mii Mu. sotrndoico ter o«
Andrej Elsbacher,  Laški trg
o
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
~ 5 OHeooioouoiraiia prodaja strupov.
Ustanovljena leta 1897.
Snton Kane
LJubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
Išče se za takoj
2016 i
solicitator
s potrebnim znanjem. Ponudbe na pisarno advokata
dr. Muller, Celovec.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
___ _ _ »o
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine in kapitalife K 145,150.178-29,
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
------ Vsa pojasnila daje t -
Generalno zastopstvo v Ljubljani
Čigar pisarne so v lasmi ban-=   Čni hiši =
v Gosposki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Telefon štev. 16. 129
Leta 1873. ustanovljena deOniska družba
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste- — —
Mestaoratija na jušnem kolodvoru, £jubljana.
Zahvala.
dolgoletnem vodstvu zapuščam
restavracijo na južnem kolodvoru.
Ob tej priliki nrekam slav. potujočemu občinstvu, osobito pa dragim mi ljubljanskim gostom, kateri so mi izkazovali v vseh teh letih svojo Iju-beznjivo naklonjenost
presrčno zahvalo
proseč Hh, da to cenjeno zaupanje preneso tudi na mojega naslednika
Stanislava Jfora^a
dosedanjega restavraterja v /tabrežini. 2 odličnim spoštovanjem
Jiosip Sćto*U ji "in
U Ljubljani, 19. avgusta 1915.
Priporočilo.
čast mi je cenjenim ljubljanskim krogom ter slav. potujočemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel
restavracijo na južnem kolodvoru
katero bom vodil po istih načelih solidnosti in postrežljivosti kakor moj prednik* gosPod
Josip Sc^rey
ter prosim, da se v toliki rneri njemu izkazana naklonjenost prenese tudi name.
Priporočam 5»
Z vsem spoštooanjem -
Stanislav }(orak, restavrater*
V Ljubljani, 19. avgusta 1915.
2019
J
T.
54
13^5
CF
1963
D1B