136. ffsufiRa.
LSfO LOI.
Uhafft mk dan
al D, od tO—15
t do 9 psflt petit vrsta 2 D; notic«, poroke, zaroke vel! Popust le pri naročili!] od H objav
a, podano, izjava, kost 15 vrst 30 D;
■tš 1 D50pwv^I _ prekfid petit vrsti £ D; ponudbe beseda 75
Vprašanjem glede
ulica it 5, pritlično. —
it. 304.
*ar*jda" Eamflova alta Talafon Mas. 34. lama la podpisano la sad
m na vrata.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji vso dni po Din 1-— inozemstvu navadna dni Din 1v nedelje Din
Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod« votla:
v sag
12 mesecev  ^. ^
1
Din 14*—
* z—
! »—
PO poitl
Qai 144—   Dl« 26*—
72-—
at>~
2>-
Pri moTLfjnasm nniMfts|a se kna darjia usirjinsua (topiaćatl Harni naročniki naj pošljejo v pcvfč naročnino vedno  £V po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Novinarski kongres.
Danes se otvori v befi Ljubljani letošnji kongres jugoslovenskega novinarskega udruženja. Novinarji tovariS iz vseh delov jugoslovenske države se bodo pozdravili in bodo razpravljali svojo stanovsko vprašanje.
Mladi pojav jugoslovenske države je ustvaril enako mlado organizacijo jugoslovanskih novinarjev. Kaj čudo, ako je dvojica, trojica dosedanjih kongre-sov obravnavala izključno organizacij-s i.a in gmotna vprašanja. In ta vprašanja še danes niso rešena. Raznovrstni spori v sekcijah so zadrževali razcvit enotne in strjene stanovske organizacije in šele ljubljanski kongres bo po vsej priliki prinesel definitivni zaključek zunanje novinarske organizacije. S prepustitvijo centrale v novinarsko agilne jši Zagreb bodo dosedanja sekcijska nesoglasja odpravljena in lahko upamo na bodoče solidno stanovsko delo, zaščito in napredek.
Kakor drugi stanovi morajo tudi novinarji poskrbeti za gmotno zaščito in že sestavljeni osnutki kolektivne po-£ ;Jbe se bodo morali privesti k konkretnemu uresničenju. Ljubljanski kongres bo moral najti pota in načine sindikalnega dela in boja. Pri sindikalnem novinarskem stremljenju pa naj odločuje izredna socijalna vrednost in kvaliteta novinarskega dela.
Ljubljanski kongres bodi še v tretjem oziru nekako razpotje. Pri razpra-\ i naj se pojavijo še ožje strokovni problemi novinarskega poklica. Te probleme najlažje označimo s skupnim imenom socijologije novinarstva in njegove funkcije v duševnem in političnem razvoju naroda, specijalno jugosloven-6tvega naroda.
Ne smemo pozabiti, da države ne sestavljajo mejni količi, vojaški kordoni in policijski uradniki. Jugoslovenski tisk je v službi države kot duševne za-jednice torej v službi življenja, ki se razvija na politično oz. mednarodno zaokroženem teritoriju. Od jakosti in zdravja tega življenja pa zavisi v bistvu država in na njemu v končnem oziru počiva. S pogledom na to življenje mora novinarstvo postati graditeljna in iistvariteljna sila. Ne moremo dovoliti, da se to skupno življenje razvija anarhistično, da se razblinja v vsesplošno medsebojno sovražnost, da se končno izpodkopuje državna idealnost, nacijonalna složnost in kulturna volja tega življenja in tega prebivalstva. Novinarstvo ima neke fundamentalne dolžnosti in neke nepremične socijološke in zgodovinske funkcije. Seveda, kadar je zdravo in pozitivno.
Kakšne so te dolžnosti in katere so te funkcije na primeru jugoslovenske-ga novinarstva. Rekli smo že, da je jugoslavensko novinarstvo v službi jugo-
slovenskega državnega nacijonalnega in kulturnega življenja. Ali pa popravimo toliko, da bi tej nalogi služiti moralo. % temu novemu življenju pa doslej jugoslovenski narod ni pristopil z dušo, ampak samo s telesom. Naša država in vse življenje v njej je zaenkrat pretežno mehanično, od zunaj zlito, manjka mu duševne enotnosti, oziroma ponosne in čvrste državne in nacijonalne zavesti. Ta pa je pravi moralni steber države in torej tudi jugoslovenske. Formacija te moralne sile v svojem javnem in političnem življenju je prva dolžnost mlade jugoslovenske države in skupnemu življenju njenega prebivalstva slu-žečega novinarstva.
AH smemo danes potrditi, da služimo tej vzvišeni nalogi? In ta naloga je spričo   mladosti naše države še tako zgodovinska in usodno pomembna! Ali se zavedamo te socijološke funkcije našega tiska? Danes služi naš tisk v prvi vrsti strankarskim interesom.   V naši državi ni moralne avtoritete. Vsa poslušnost je materijalna ter temelji na bojazni pred kazenskim zakonom in policijsko pestjo. Pri nas ni nič več svetega. S kritiko, ki se polašča vseh državnih dobrin in ki je osebna, se odpravlja med priprostim   narodom,   pa tudi po mestih spoštovanje in ljubezen do idejnih temel'ev naše države in njenega novega živi jen ia. Če bi jugoslovenski tisk mesto strankarske službe upehal delo za splošne državne ideale, tedaj bi spoznal, da naša država potrebuje prvega in bistvenega činitelja, močne in avtoritativne oblasti. Tisk mora postati vzgojitelj naroda k državi, k nacijonalni ide-alnosti, ne pa razpihovaiec strankarskih strasti in uničevalec državne avtoritativne oblasti. Tisk mora postati vzgojitelj naroda k državi, k nacijonalni idealnosti, ne pa razpihovaiec strankarskih strasti in uničevalec državne avtoritete, edinstva in kulturne stvarnosti.
Analitični referati o teh zadevah spadajo na novinarski kongres. Problem novinarstva, stranke in države, ne načelno nastavljen, marveč konkretno na novi jugoslovenski javni in državni realosti zajet je naravnost zgodovinsko važen.
Še eno vprašanje imamo, ki je danes za državo sila pereče: razmerje med vladno oblastjo in opozicijonalno kritiko. O današnjem razmerju ne moremo reči, da bi bilo zdravo.
Besednjak današnje opozicijonalne kritike je primitiven in enostaven po svoji brezmejni človeški slabosti, moralni kakovosti in strokovni jalosti. Opo-zicijonalna kritika mora varovati določene stvarnostne in strokovne me;e, da ne razkroji duševnih temeljev naše države in ti so splošna zadovoljnost ter zdravo, pozitivno razmerje do države, do njenih idealnih temeljev in do javne
oblasti. Pri kritiki se moramo izogibati smeri in delovnih načinov, ki razkrajajo državljansko ravnovesje našega prebivalstva in ga navdajajo z gnevom in sovraštvom do nove države. Će bi se sestavila statistična slika duševnega in državnopolitičnega oziroma loialnodr-žavljanskega valovanja jugoslovenske-ga naroda od ujedinjenja dalje, bi našli strahovite padce in razsula. Tak razvoj ne gre v pozitivni smeri.
Na novinarskih kongresih bomo morali razpravljati o takih splošnih vprašanjih novinarske socijologije in pa konkretnih tozadevnih teŽkoč v jugo-slovenskem javnem življenju.
Morebiti se skriva za današnjo splošno politično in duševno nestrpnostjo splošna in globlja ljubezen do izpopolnjevanja in bolest nad sedanjostjo. S tem opravičilom posvečamo te vrstice ljubljanskemu novinarskemu kongresu in želimo svojim poklicnim tovarišem uspešno delo!
Zavedajmo se, da smo duševni orači in da gnetemo duše in srca celih po-kolenj, celega naroda, vse države. Odtod vest in dolžnost, pa tudi samozavest in vedra lepota našega poklica.
Pozdravljeni v zeleni Sloveniji!
Železničarska stavka.
Danes ponoči je na progah Južne železnice od Rakeka do Maribora in Siska izbruhnila 24urna protestna stavka. Pod   pritiskom   neznosnih živlienskih razmer so južni železničarji posegli za skrajnim sredstvom gmotnega boja in predočili družbi, da je njena malomarnost dosegla vrhunec nesramnosti in da mora gmotne pogoje svojega uslužben-stva prikrojiti na obstoječe draginjske prilike. V zadnjih dneh so se dogodili slučaji onemoglosti in bede, ki so žarko posvetili v socijalno čustvovanje brezsrčnih družbenih gospodarjev. In če že omagujejo železničarji na progah in postajah pri vsakdanjem delu, kako je šele z njihovimi družinami in otročiči okolu domačega ognjišča. Kakšna ironija, da pošilja ravnateljstvo Južne železnice v takih časih svojemu uslužbenstvu mesto izboljšanja in sociralne ter gmotne zaščite pohvalna   priznanja! Gospodje ne vidijo nesoglasja, ki zija med radostno pohvalo vzornega službovanja uslu-žbenstva in pa med brezsrčno trdostjo, s katero odklanjajo izboljšanje gmotnih pogojev taistega osebja. Mera je vzkipela do vrha in tudi državna oblast ima priliko, da izpregovori besedo, ki ji narekujejo oziri na splošni javni in socijalni red. Danes se že nahajamo v razmerah in časih, ko v ostalih evropskih državah uvidevajo, da s stavkami ni pomagano gospodarstvu in javnosti in da se morajo družbe in posamezniki zavedati svojih socijalnih dolžnosti. Tudi v naši državi mora nastopiti v gospodarstvu ta socijalni čut ki bo skrbel za
avtomatično upoštevanje žeij svojega
uslužbenstva. Stavka železničar s k ega osebja prihaja v prav neprijetnem tre-notku. Danes se jugoslovenska valuta bori z velikimi težkočami in vsi napori centralne vlade gredo za tem, da se izognemo valutnemu propadanju, kakor ga opazujemo pri sosednih državah. Kaj bi tako propadanje pomenilo v socijal-nem oziru, si lahko predočimo! Upoštevajoč to dalekosežno činjenico, vlada ni mogla ugoditi raznim zahtevam svojega uradnišrva in je morala prevzeti odij, ki ga po nepotrebnem širijo brezvestni opozicijonalci. Zato bi bilo v tem trenotku sila škodljivo, ako se stavkar-sko gibanje prenese tudi na državno uradništvo, oziroma na uslužbenstvo državnih obratov, s čimer pa nočemo reči, da za vlado slejkoprej ne obstoja skrb, da trajno poizkuša izboljšati slabi gmotni položaj svojih zvestih in marljivih uradnikov. Po drugi strani pa. smatramo za dolžnost taiste vlade, da nemudoma posreduje pri Južni železnici, da sprovede v glavah ravnateljstva te družbe temeljito izpremembo socijal-
nega čuta m da jfh prisili k upoštevanju pravičnih želj svojega uslužbenstva. Mi smo za mirni socijalni razvoi in za čvrsto organizacijo notranjega reda. V tem smislu odločno odklanjamo pojave, ki nasprotujejo temu razvoju in ti organizaciji- Posebno velja to za našo mlado državo m za njene nevarne valutu • ter splošno gospodarske in finančne razmere. Razkrojevalne pojave .uvne discipline in reda pa naj vlada preprečuje. V tein slučaju ima opraviti z družbo Južne železnice, ki je s svojim ne-socijalnim ravnanjem pritirala uslužbenstvo, da poseže po 24 uru.i protestni stavki. Zahteve rega uslužbenstva so upravičene. Tudi dobiček in aktive te družbe javnosti niso neznane. Kjer žile in bije mednarodni kapital, tam se hoče dobičkov v zdravi valuti. Naj se od teh dobičkov pripusti rudi drobrina poštenemu in vestnemu ushižbenstvu in naj država nikakor ne dovoljuje, da prevelika dobičkaželmost izziva žeiezničar-ske stavke m ogroža naš javni red iy tal*
Protestna stavka južnih železničarjev.
Stavka samo na progah Južne železnica. — Ministrski svet o
stavki
— Ljubljana, 3. avgusta. Tekom včerajšnjega dneva so se v javnost forsirale vesti, da izbruhne v SloverrrjB. splošna protestna stavka vseh železničarjev in tudi stavka poštnih uslužbencev. Stvar je bila do zvečer še popolnoma negotova in nejasna. Šele okoli 9. zvečer je bilo definitivno objavljeno, da imajo stopiti v stavko vsi železničarji Južne železnice in to na progah od Siska do Rakeka, od Ljubljane do Maribora in na tem glavnim progam priključenih stranskih Južne železnice.
Točno ob 24. ponoči je izbruhnila protestna stavka južnih železničarjev, ki bo trajala le 24 ur. Konča se torej danes ob 24. ponoči. Tako je zastal na progah ves železniški promet. Na progah vozeči vlaki so privozili do glavnih postaj, na kar so strojevodje prenehali z nadaljno vožnjo. Nastop stavke se je izvršil popolnoma mirno in brez vsakega nasilja. Po danes dopoldne došKh informacijah stavkajo v resnici samo južni železničarji dočim je na progah državne železnice promet popolnoma normalen.
Snoči so nekateri kolportirah* med železničarje in javne nameščence letake te-Ie vsebine:
>Železničarji in državni namešcenei na plati!
Vlada ni ugodila še niti eni točki na&e resolucije. Vlada je usilila državnim nameščencem in hoče usIHti tudi železničarjem pragmaiiko, reakcionarno do skrajnosti. Vlada je obljubila poviške draginjskih doklad, ko bo skupščina odobrila dvanaj- 1
stfne m povfsajrje đsrkov. Dvarcrjstioe tn povišanje davkov je Že davno odobreno, a povišanj« draginjrirfh doklad pa vlada os mara nfti sflSatL
Pragmatike sa ždleen&affe Id nrrtf sorje Itd. so odgodeos na Jsjku.
Zopet smo ogorfcstatrf! Vse oafe pso Strte so bfie zaman. Vlada nes jm <fas4*J varala z obljubami, ▼ nnwfl, da flfr ne bo izvršila.
Prod takem oeposUensnsi possppoa^p m nečloveškemu ravnamo s r*7*Trfii smo prt sfRetri protestirati s sam, da ▼ ffjsjZ do*
3. avgusta obustavimo defto a? 24 ar. O polnoči od četrtka dne X sa petek dne 3L avgusta ustavimo delo na Žel&znicafa, poŠtah in vseh drugih drfavnfh uradih. Ob 24 uri zapustimo svoja službena mesta« ostanejo le ttett ki aozavUafo varnostno službo.
V času obnstavftve dete je vsako zbiranje uslužbencev m delavcev prepovedano: vsak naj bo na svojem domu. Kogar zadene oa dan obastarvttve dela dnevna služba, ostaci doma-? Osobje, ki ima po turnusu shižbo v noči, ko se obnstava dela konča, to je od petka dne 3. na soboto dne
4. avgusta se mora javiti točno o polnoči v službo in pričeti z rednim delom.
Tnrtnf! Pokažite oxfločnost m solidarnost, ki ste jo svečano zagotavljaH na neštetih Shodih! Med nami nai rte bo gnusnih izdajalcev! Obljub hitamo dovolj — hočemo kruha! Bodimo složni — ker v slogi je naša rešitev in naša moč!
»Železnicaril bi državni nameščenci«.
Kakor smo že omeniM, je stavka pričela brez vsakega inddenta. Prometna služba na kolodvoru se je po polnoči razvijala povsem mirnim potom. Vodimo uradništvo je na glavnem kolodvoru ukrenilo vse ro-
C
CIaude Farrere — prevel Miran Jarc:
tm
Roman. (2) I.
Pred vsako obiskovalko se je priklonil in jo potrosil z udvorljivimi pa drznimi besedami: nato je sedel. Vsi pogledi so se osredotočili vanj. Ženskam je bil po volji in njegov sloves Don Ju-ana je bil učvrščen. Bil ni prav nič vznemirjen ter se je šaljivo razgovarial. Bil jc duhovit in se je znal vesti, kakor je ženskam ugajalo. Zg po naravi je bil gizdav in lahkomišljen, vrhu tega se je privadil kazati se še bolj lahkomišljene-ga kakor je bil in je to gizdavost uporabljal kot orožje v ljubavnih pustolovščinah. Zelo so cenili njegovo površnost in ženstost; užival je zaupanje brez bojazni samoljublja.
»Baš prav«, je nenadoma vzkliknila gospa Ariette, »že sem hotela poslati po vas, ozdravljalec!«
»Ste bolni?«
»Ne, toda prevroče mi je. Prijeten j december, kaj? Na deželo pa vendar ne utegnemo, ker stoji zdaj doba sodnih
razprav na višku. Tu mi morate vi priskočiti na pomoč; na kakršenkoli način«.
»Igrača«.
»Vaši praski, kaj ne? Nobenega zdravniškega predpisa nimam več«.
On pa je vstal in vzel iz žepa svojo listnico.
»Pa vam novega napišem.«
»Kako, gospod doktor«, se je oglasila neka gospa, »kaj zapovedujete toplomeru?«
»Seveda, različno mu ukazem, tako, na hrbtu svoje posetnice —«
Naslonil se je na mizico v kotu in nekaj zabeležil. Nato je pustil karto na mizi in pristopil k ostalim.
»Za štirinajst dni dovolj; štirinajst dni si lahko predstavljate, da ste na severnem tečaju; kadar se vam zljubi...«
»Ah, gospod doktor«, je vzkliknila neka mlada gospa, »še meni napišite tako zdravilo, dajte, za božjo voljo!«
»Samo božja volja ne pomaga«, je odvrnil Raymond posmehljivo; »toda milostiva pridite v mojo ordinacijsko sobo pa bova videla, kaj je treba ukreniti ...«
Nič več ni sedel, temveč je odšel s smehljajem, ki je veljal vsaki gospe posebej.
Cez eno minuto se je neka radoved-nica vzpela k mizici, da si ogleda zdravnikov zapis.
»Ah«, je vzkliknila, »gospod Mć\H je pozabil svojo listnico«.
»Gospod Mevil vedno kaj pozabi«, je povdarila gospa Ariette in se spokojno smehljala.
Tudi Raymond Mevil se je smehljal, ko je vstopil v svoj voziček.
»Kapitan Malais« je zaklical tekačema, ki sta ga vprašujoče motrila. Vrgel se je na blazino iz usnja. Kočijica je za-drdrala.
Kapitan Malais je stanoval na ogla buljvaria Norodom in ulice Mac Mahon, nasproti guvernerjeve palače v najlepši hiši v Saigonu. Bil je finančnik; beseda »kapitan« znači v anamitskem narečja moža-odličnika in nima nikakega vojaškega pomena; bil je pomembni finančnik, čigar milijoni so bili občeznani. Ker ie ba ravnatelj treh bančnih zavodov, član vseh upravnih svetov ;n zakupnik mnogih davkov, je veljal za velesilo, ki so jo -*tf upoštevali Sicer pa je bil mož i
amerikanskega kova, ki je vse dosegel z lastno močjo in ne potom prednikov, m je bil oženjen z ljubko Evropejko.
Slednja je Ravmondu Mevilu močno ugajala in zato je zdravnik izkoristil vsako priliko, da se ji je približal.
Gospa Malais je čitala na verandi, poleg nje je sedel njen soprog. Veranda je bila očarljiva sobica v slogu Ludovi-ka XV„ vsa v modrem, z ograjo iz belega marmorja. Nežna lepota te mlade gospe, prava bela. zasanjana kraljevska lepota, je sijala v tem. nalašč zanjo ustvarjenem okvirju. Evropski sluga — prava redkost v Saigonu — je prinesel Mevilovo posetnico.
»Ali si naročila doktorja ?c jo je finančnik vprašal.
Gospa Malais je spustila knjigo fn zanrkujoče odkimala z glavo.
»Torej ti prihaja dvorit«, je odvrnil soprog, »naj le govori draga moja, toda nikar ne sprejmi njegovih praškov...«
Ves obraz ji je zardel. Njena pre-tenka, prosojna polt se je poškrlarila ob najneznatnejši čustveni razgibanosti.
»Henrik«, ga je zavrnila, »kaj pa vendar misliš?« Zaupno jo je poljubil na čelo.
»Mislim... da si dražestna deklica... zapustiti te moram. Davki me kličejo. Ostani pri svojem obiskovalcu, ki ga pa ostro zavrni, če te bo začel dolgočasiti. Sicer pa ni sam kriv, če je, ubožec zamenjal naslov. Žena kot si ti, srček moj, je v Saigonu pač nekaj neverjetnega!«
Na stopnicah je srečal Mevila.
»Dober večer, gospod doktor«, ga je po svoji navadi jedrnato pozdravil. Ta odsekan glas pa se je dokaj razlikoval od nežne govorice, s katero je pravkar še božal svojo ženo. »Kar gori pojdite, saj vas že pričakujejo. Toda nika-kih neumnosti saj veste! Niti ena kapljica vašega prekletega kokaina ne sme kaniti v mojo hišo!«
Mšvil je pritrjevalno zamahnil z roko.
»Dobro. Niti miligrama! Moja žena §e ni zmešana m če vam je prav, jo pustiva kakršna je. Na svidenje! Zelo me je razveselilo, da sem vas srečal.«
In s težkimi koraki je odšel, s koraki, ki so zapovedujoče odmevali po marmornatih stopnicah. Odšel je, ne da bi se ozrl nazaj.
(Date pcihbodnjft&
Sebno za varnost in red. Interesantni ra i bili prizori, ko je po polnoči prispel na jglavni kolodvor tržaški brzovlak Dunaj-,'Praga, ki jc imci priklopijene nekatere rvozove za Beograd. Med potniki Je nastopilo delno razburjenje, ker so mislili, da ;bodo morali ostati več časa v Ljubljani ;Načeistvo postaje pa je ukrenilo vse po-ftrebno, da je proti jutru vlak nadaljeval vožnjo proti Dunaju in Pragi. Vozovi v to ismer so bili dirigirani po državni želez-jnici preko Jesenic na Dunai In Prago. Vo-<zovi brzovlaka, ki so bili priklopljeni za Beograd, so danes zjutraj vozili po dolenjski progi do Zagreba.
Zanimivi so bili prizori na glavnem [kolodvoru po polnoči. Lokomotive so vo-izile v kuriinico. Železničarji so mimo iz-rvTšili svojo zadnjo službo ter potem odhajali domov. Razburjeni pa so bili potniki (tržaškega brzovlaka, ki so radovedno pov-Ipraševali, čemu je Izbruhnila stavka. Opa-ižati je bilo nekatere ljudi, ki so dopovedo-jvali potnikom, da ima stavka velevažen ipomen. Nekateri potniki so bili mnenja, da ije izbruhnila splošna revolucija, ker so tr-fžaški listi zvečer priobčevali o stavki sen-jzacijonelna poročila. Načelstvo postaje se as z vso vnemo potrudilo, da le pojasnilo ipornikom-mozemcem dejanski položaj. Oja-Ičena je bila postajna straža.
Danes se stavka popolnoma mirno ras-?y1ja in ie vse v najlepšem redu.
Na progi Južne železnice delo popol-fnoma počiva. Danes zjutraj je privozfl le *iz Beograda orijent siplom expres ter ie jnadaljeval vožnjo do Rakeka. Strojevodje
so južni železničarji. V LJubljani vozijo na gorenjski progi vlaki le do Šiške. Ce pri-vozi iz prometno tehničnih ozirov kaka lokomotiva na glavni kolodvor iz Žvižgava j o stavkujoči državne železničarje. Med južnimi železničarji vlada veliko ogorčenje in razburjenje, ker niso stopili v stavko državni železničarji in pa poštar ji. Na pošti Je delo popplnoma normalno. Opažati pa Je med poštarji dve struji: ena stroja Je bila za stavko, droga pa proti stavkL
Pokrajinska vlada je odredili vse potrebne varnostne odredbe za vzdrževanje javnega miru in reda. Nekatere javna in državna poslopja so policijsko zastražena.
— Beograd. 3. avg. (Izvir.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta Je prišla v razpravo tudi 24 orna protestna stavka Železničarjev v Sloveniji. Ministrski svet je sklenil gotove odredbe. V vladnih krogih' splošno prevladuje prepričanje, da je protestna stavka v glavnem namenjena za pomoč stavkujočim rudarjem.
STAVKA  V  POLNEM   OBSEGU V SLOVENIJI.
Po poročilih, ki smo jih prejeli danes opoldne, je stavka južnih železničarjev na vseh progah Južne železnice v polnem obsegu.
V Celju in Mariboru so se stavki železničarjev pridružili tudi poStni uslužbenci in po nekod tudi državni nameščenci Telefonska zveza z inozemstvom preko Maribora je bila prekinjena.
bi morala strast in politika ostati pred vrati te zbornice, ki naj je namenjena stvarnemu delu v korist občini ljubljanski sorazmerno ▼ korist vsem njenim občanom a ne samo v korist gotovim strankarskim interesom. Potisnili ste nas ▼ položaj opazovalca in kontrole.
Kontrola vašega gospodarstva vam ne daje dobrega spričevala. Prišli ste semkaj s široko zasnovanim komunalnim programom. Ampak oprostite, programi, tudi komunalni programi so rjocent Napišem vam lahko celo knjigo takega programa hi vaš program se nI v nobeni točki odlikoval pred programom, ki smo ga bili ml predložili. Toda velika umetnost je, profrram spraviti v sklad z razpoložljivimi sredstv! za izvršitev programa: to je gospodarska politika komunalnega programa. In tu js ranljiva točka vašega telesa. Z veliko vnemo In gorečnostjo mečete .predloge v to zbornico, kar licitirate med seboj, kdo bi jih več In kako bi prehiteli ž njim? drug drujrega. Da delate to kot večina, pa ne premislite na zle posledice takega gospodarstva, se mi vidi več ko diletantski Tudi gospodarska moč ljubljanskega meščanstva ima svoje meje in loka ne gre preveč napenjati.
Ugovarjate ml, da morate popravljati zamude bivšega občinskega sveta. Nisem bfl član tega obč. sveta, ali eno Izpričevalo mu lahko dajem, da je pod umnim In treznim iupafiovanlem dr. Tavčarjevim znal varovati zlasti dvoje načel* absolutno poštenost m vestnost ter varčnost In štedljivost. Ko ste po dr. Tavčarju prišli na magistrat, ste dolge mesece pred volitvami bili bobnali. da boste razkrili vso »ko-rupcijoc liberalnega jrospodarsrva. Res ste potem pričeli brskati po vseh kotih in po starih spisih, toda na vašo obtožbo razen kakih pavšalnih trditev brez konkretne podlage še danes čakamo. Morda bi se res dala očitati prevelika štedljivost. V poštev pridejo samo leta pred vojno, kajti med vojno so bile tudi obč. gospodarstvu vezane roke In noge. Toda pred vojno je tisoč kron dolgn prav toliko predstavljalo kakor danes stotisoč kron, a dr. Tavčar le desetkrat obrnil krono, preden jo je na mestne stroške pustil Izdati. Potem pa tudi dr. Tavčar pri vsej svoji genijalnosti ni mogel predvideti vojne In vseh njenib posledic, med katerimi je tudi razvredenje denarja, češ danes bi se z lahkoto vračala tedanja posojila. Da tudi to ne drži, dokaz temu služi okolnost, da se od onih predvojnih dolgov do danes ni poplačal niti eden, pač pa so se napravili in se ?e delajo novi, a to v omotični višini. Z neverjetno lahkoto najemate posojilo za posojilom. Kam to vede, na to vprašanje se današnja večina ne zaveda odgovora.
Tndl !z t**ga oofletnega proračuna odseva to gospodarstvo z dolgovi. Siamo pri Mestni hranilnici rmša danes dolg mestne občane 28,7^9.915 TOn, pri hipotekami banki Še OOSet»ej 455.2S5 din, skupci »,195-20« din ali okroglo 117 mflTJonov kron. Kdaj pa so nastali ti dolgovi, razvtdfte ?z proračunskih obres+ii nd posojil. Proračun za celo leto 19?2;23 izkazuje obrestne potrebščine 599.445 đfn. ali za pol leta okroglo 300.000 din. ObTesti samo za tc^a ool leta do konca 1924 pa narsteio na ogromno vsoto 8R3JF73 Din. odnosno danes popravljeno 754.474 Din.
Kako hočete kriti te irdntfcc. da ne vprašam, kako hočete vračati ta posojila? Vračali jih bodo še pozni rodovi te milijone, pa ne v današnji ampak v pomovredui zlati valuti. Lepo hvaležnost si boste naklonili za to gospodarstvo. Obresti pa boste morali kriti s povišanjem doklad, ki jih ne bo nosil nihče drugi ko ubogi konsu-ment. fiksni nastavljenec. delavec. Hišni posestnik jih prevali na naiemnika, obrtnik in trgovec na fcttpuioCe občinstvo. Doklade bo plačeval oni konstiment, ki jih ne more prevaliti na nobena druga ramena, v obliki draginje.
To so v kratkem razlogi, da tfasujemo proti proračunu in proti te ure. da bi se vašemu gospodarstvu dalo zaupanja-.
Izjava NSS.
Mestni Kes/. — Mladika. — Dolgovi občine pri Mestni hranilnici.
Obč svetovalec Ivan Tavčar (nar. soc.) je najpreje opozoril na nedostatke proračuna splošne mestne uprave, kjer niso upoStevane nove namestitve mestnega uslufbenstva. Govonik je grajal, da še do danes ni Izvedla mestna uprava reorganizacije magistratne službe, ampak se mag. služba od časa do časa spreminja brez enotnih smernic kakor se temu ali onemu članu večine zljubi. (Ugovori klerikalcev!)
Brez odobrivte obč. sveta je župan te-lefonično ukinil sprejemanje učenk v licej. Sicer je to svojo odredbo pozneje preklical, vendar se pa mora ugotoviti, da župan sam kot tak, brez sklepa občinskega sveta, nima pravice ukinjati mestnih šol Prav tako Je nesmiseln razglas mestnega magistrata, ki razglaša otvoritev internata »Mladika«« ta to preje, predu© ie stopil v stik x društvom »Mladika« In še predno se Je prepričal, Če bo sploh mogoče otvorit: lice].
Stvarno In odločno jc končno kritiziral obč svet. Tavčar poslovanje občine s krediti pri Mestni hranilnici. Dokazal le. da m. magistrat dviga pri M. hranilnici zneske iz dovoljenih kreditov, kateri zneski se pa uporabljajo za vse kaj drugega kot ie obč. svet sklenil V celem se je dvignilo pri M. hranilnici I milijon dinarjev, katerega zneska pa občinski svet še ni odobril, (župan postaja pri teh ugotovitvah govornika vedno bolj nervozen In končno prizna, da se ie res nepravilno dvigal denar.)
V celem dolguje m. občina Mestni hranilnici a stanjem 1. Julja 1923 Dn 2M71.QS4.20. to Je nad 26 % rednih vlo* Sedaj pa gahteva večina, da posod? Mest.
hranilnica  otč nI  še  nadaljnih  7 milijonom
dinarjev,  tak->  da  bi  znašala  obremenitev j
Mestne    hranilnice  po  občini   za  dnariev .
28500.000. ali 343 •/» vseh vlog. Absolutno ]:
nedopustno Je. da bi občina dvignil?  pn ,
Mestni hranilnici ie Imenovanih 7 milijo- j
nov dinarjev. In to iz enostavnega razloga, ker bi se na ta način odvzela hranilnici možnost prostega denarja za svoje po-, trebe na razpolago.
Razpolaganje s krediti s strani današnje večine prav posebno osvetljuje škodljivo gospodarstvo za občino. Govornik se pridružuje izjavi obč. svet. dr. Ravn'har-ja, da bo glasoval tudi proti proračunu, ker ne zaupa večini. (.Med govorom ob^. svet. Tavčarja je nastal večkrat hrup v zbornici in je padlo neSteto mcdklicev. Vendar so morali končno umolkniti pod pe-zo tefkih očitanj.)
Stališče demokratske stranke.
Obč. svetnik Josip Tur k (dem.) je v stvarnem govoru kritiziral in ob<oui! postopanje večine napram opozic.ji ter je v imenu demokratskega kluba izreke; gospodarstvu sedanje večine nezaupanje. Večina je odklonila sodelovanje opozicije, zapostavila je demokratske občinske svetovalce povsod. Ljubljanski davkoplačevalci, na katerih hrbet prenaša sedanja večina vsa bremena, ne morejo odobravati velikopotezne politike magistratne koalicije. Demokratski obč svetovalci bodo glasovali proti proračunu.
Ob. svet. Tokan (soc.) je v skoro enournem govoru skušal opravičevati komunalno politiko kierikalno-socijalistične in komunistične večine.
Obč. svetnik Pire (kler.) ie med drugim izjavil, da bo skušala večina na tihem u važe vati stvarne predloge opozicije. Glede dekliškega liceja pa je Izjavil, da to vprašanje še ni prišlo do nobenega defi" nitivnega sklepa. (Podžupan dr. Stanovnik Je vzkliknil: »Licej nameravamo ukiniti!«) Pire Je dalje izjavil, da namerava večina sporazumno z vlado rešiti vprašanje Ifceja. ker ta zavod zelo obremenjuje občinske finance.
— Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Včeraj dopoldne je bilo definitivno rešeno vprašanje rekonstrukcije Pašićevega kabineta. Ob 9. dopoldne je prispel z Bleda od kralja podpisan ukaz o imenovanju novih ministrov. Imenovani so:
1. dr. Ninko Peric za ministra pravde,
2. dr. Dragotin K o j i ć za ministra trgovine in industrije,
3. Krsta Miletić za ministra poljedelstva in voda,
4 dr. Vojislav J a n j i ć za ministra
ver.
Politične vesti.
— O Sedanrj slovenske demagogije
piše ŠošteršiČcv »Ljudski tednik! Pravi, da je zasluga radikalne stranke, da je privedla ad nbsurdum klerikalno demagogijo in ji pripravila pravi Sedan. SLS si bo težko opomogla od tega poloma, kajti njen poraz je tak, da stoji naga pred ljudstvom, brez figovega perja. Svojo sramoto je sama slovesno potrdila, ko je s podpisom in odobritvijo Markovega protokola priznala pred celim svetom, da je navadna sleparica in vlačuga. Upala je. kakor vsaka skrivna prostitutka, »da se to ne bo izvedelo.« A, proti njeni volji je prišel Markov protokol v javnost in vsakdo mora hvaležno priznavati to Radićevo zaslugo.
Mojstrske poteze radikalne vlade pa so privedle do Markovega protokola in do vsega, kar je sledilo. Gospod P a š i ć je hitro sprevidel, da treba z voditelji SLS ravnati kakor s konji, da se jih primerno dresira bodisi za cirkus ali za kar si bodi. V to jc rabiti dvoje sredstev: b i č* i n oves. G. P a Š i ć je mojstrsko uporabil ti dve stredstvi, seve alternativno: enkrat bič, potem zopet malo ovsa, včasih je celo shajal s koruzo! Konji so malo zobali. kadar so lepo ubogali. Ko pa niso hoteli obogati, je zažvižgal bič. Končno so prišli do spoznanja, da je boljše zobati nego tepen biti in so rajši ubogali dreserja. In cirkus Esele* je lahko otvoril svoje predstave. Šlo je vse *po žnori«. In gre Še naprej. Stroške cirkusa pa plača slovensko ljudstvo, katero prihaja, četudi nekoliko pozno, do spoznanja, da ne gre preveč vere tistemu, ki preveč oblju-buje, najmanj pa, kadar obijubuje lepe reči, katerih nima. Ali bo zdaj konec brezplodne in goljufive demagogije? To seveda zavisi cd ljudstva samega. Ce se ljudstvo postavi resno na stališče pametne in dosledne realne politike, ki je umetnost mogočega, in če ne drvi več za tistimi, ki so v svojih obljubah^ naj-boj — nesramni,  potem   je   upati na
Večina je na to prod glasovom zajednice in demokratskega kluba sprejela predloženi proračun.
IZREDNI PRORAČUN.
Obč. svet, dr. L e m e ž (kom.) kot poročevalec finan::,e.i;a odseka je nato občinskemu svetu predložil izredni proračun v celokupnem znesku 730.214 dinarjev Ta proračun vsebuje med drusuni postavkami tudi: 1.) za nalup Jakopičevega paviljona 125.000 Din. 2.) za Mestni dom I1&200 dinarjev, 3.) za olepšavo i j ::-ijansk ra Grada 105 949 dinarjev in Se ostale izredne postavke.
Večina Je tudi ta pioračun sprejela.
Kritje tejra izrednega proračuna se ima dobiti na ta način, da se povi>a trosirna na alkoholne pi-ače orl 1.5!) din. na 2 din.
Oh 22.30 jc župan zakliuč'! sejo. na kar je sledila tajna seja.
V tajni seji je bilo sklenjeno:
Šolskemu ravnatelju Janku Jegliču se podeli takse prosto meščanstvo. Rudolf Rusjan, gradbeni nadoficijal pri pokrajinski upravi, se Imenuje s 1. t. m. mestnim stavbnim nadoiicijnlom S. čin. razr. Stavbni svetn'k inč. Ijrnac § t e m b o v rc pomakne r, 1. t. m. v 6. čin. r. Maje. komisar dr Amo5t Brile j in stavbni na<fof!cJ]a! Anton Senčar pa v fi. čin. r. Pom uradnik Ivan P a v 5 e k se imennie s 1 t ni stalnim mac'stratnim ofidjantom. Franc S kor U in Matija K o s se namestiti stalno v II. kater^rijo ni/jesa tehničnega osobja, Franc C u 1 j k a r, začasni pomožn kuri se namesti s 1. t. m. stalno v II. kategorij* nižjetchniČneKa osobja. Ravno tako 1 ud< S t a j n k o, sedlar pri mestni pristavi, Andrej M a s 1 e in Franc L a m p i č, tesarski delovodja. Ravnatelju Antonu Juci dr>-spe s 1. novembrom \92Z.. prof dr. Pavlu G r ošl 1 u s 1. oktobrom 1922 in prof. dr. Rudolf Molet a s L aprilom 102J5 IV. pe:-letnica.
5. MOan Simono v i č za ministra agrarne reforme.
— Beograd, 3. avgusta. (Tzv.) Ministrstvo za socralno politiko je še nezasedeno. Kakor zatrjujejo v parlamentarnih   krogih,   prevzame portfelj I ministrstva posl. dr. Vaso J o v a n o -
vid. Mnogo šans pa ima tudi posl. dr. Uroš Desnica.
— Beograd. 3. avgusta Ozv.) TV kom včerajšnjega dopoldneva so novoimenovani ministri oficijelno prevzeli poverjene jim posle ministrstev.
ozdravljenje naših javnih razmer. Še je čas. A treba se nemudoma in temeljito otresti cirkuških komedijantov in so oprijeti resnih, delavnih mož. Potem bo iz razvalin klerikalnega Sedana vzklilo novo življenje svobodnega ljudstva. Tega dela ne more izvršiti nihče dru?i kot samo ljudstvo, katero mora po vseh izkušnjah dospeti do zdrave politične zavesti. Francoski Sedan ie pripravil vstajen.ie francoskega naroda. Demagoški Sedan prinese vstajenje našega naroda.
Stabilizacija dinarja In Hrvatska ter Južna Srbua. Beogrradsko »Vreme« prinaša poučen uvodnik, v katerem razlaga veze, ki obstojajo meo! stabiliz tcljn dinarja in ureditvijo razmer v Južni Srbiji in na Hrvatskem. Izgleda, da sta se v nas' prestolici pojavil; dve politični stroji, n^ katerih zagovara ena stabilizacijo dinarja kot največje dobro, ki io "e treba ^rc•! vsemi Sruguni vprašanji r trditi, druga pravi, da ie ureditev razmer v J?j/ni Srh ji in na Hrvatskem še bolj pereča zadeva naše države. »Vreme« dobro povd.ir':-, d I ]e prvo stališče povsem zjrrešcno. ker >^ smatrati ureditev Hrvatske in Jnznc Srbile kot poglavitno činjenico končne stabUj-zacije dinarske vrednosti. Tudi mi sc temu stalšču priključujemo in menimo, dn b! bilo usodna, uko bj se enostransko Rt | vala samo strokovna vpr.iSanja in bi se no" tranji pelitiki ne posvetila zadostna pažnja. Vprašanje notran;e pomiritve in nad-ionalne ter upravne konsolidacije je vsekakor prva zadeva naše državne politike,
Meštrovičeva razstava.
Mcstrovičeva razstava je nepreklicno odprta le še do srede dne —8- avgusta.       —:—
— Vodstvo po MeStroiičevi razstavi »o v »oboto ob Šestih in v nedeljo ob enajstih. Z ozirom na konec razstave vabimo k §tc« vflpi udeležbi. — Narodna galerija.
— MeStrovičeva razstnva ostane odprt« sc do srede 8. avgusta. Obisk je bil v 40 dneh slab — okrog 1500 posetnikov, kar jc za Ljubljano gotovo premalo.
SP01^JAJTE^WT0RU2BE SV. CIRILA IN METODA«!
Ljubljanski občinski svet.
Poračun za drugo polovico leta 1923. sprejet- — Deficit znaša faktično 2,006.916 Din. — Kritje deficita. — Živahna debata.
Ljubljana. 2. avgusta.
Danes je občinski svet nadaljeval pro-jračunsko debato. Precej restringirani proračun, ki je prvotno izkazoval nad tri mi-flijone deficita, izkazuje sedaj na temelju ■'daljSesa posvetovanja finančnega odseka Ikot deficit samo 1.276.702 dinarja, h če-;mur je prišteti še izredne, od mestnega 00-jcinskeca sveta odobrene potrebščine v zne-sku 730.214. tako da faktično znaša deficit i2,006.916 dinarjev. Današnja proračunska fdebata je bila izredno živahna in je poka-Tate. da večina ne more absolutno nikjer (predložiti stvarnih argumentov proti go-Ispodarstvu nekdanjega naprednega občin-jskega sveta, čeprav so napovedali, da te-jkom debate priobčijo razna zanimiva raz-jkritja. Proti ugovorom opozicije pa tudi današnja večina ni mogla prinesti stvarnih [popravkov, čeprav sc Je trudil neki govor-tnik predstaviti idealnost gospodarstva se-jSanje večine. V naslednjem sejno poročilo:
Zupan dr. Ljudevit Peric je ob 18.30 H>tvoril sejo s pripombo, da se nadat j nje pro-aračnriska debata.
Mestni svet Je naipreje odobril ntOra-letm mestne elektrarne. Ta izkazuje: 1.) (potrebščin 2,225.931 din in 2.) kritja £556.766 din, torej prebitka 330.835. din. \ Obč. svet Fran R u p n i k (nar. soc.) jje pred vsem zahteval, da se sistematično đzpremeni mestno knjigovodstvo in da se v [tem pogledu osamosvoje vsa mestna podjetja od centralnega knjigovodstva.
Občinski svet je dalje sprejel proračun jtaestne plinarne, ki izkazuje: 1.) potrebščine 1,842.236 din in 2.) kritja 1,852^0 D, iorej prebitka 10.264 din.
Obč. svet. Fran R u p n i k (nar. soc.) jjc pripomnil, da je treba tudi knjigovodstvo mestne plinarne reorganizirati in je rvprašal, kaj je z dolgom plinarne v znesku J20.000 lir.
Proračun mestnega vodovoda* ki izkazuje potrebščin 912.296 din in kritja il,145.26S din, torej prebitka 232.872, ie spre-iet
APROVIZACIJSKE ZADEVE.
Obč. svet. dr. L e m e ž (kom.) je za em poročal o nekaterih predlogih finanč-rnesa odseka. Predlagal je, da nai se zavrne ipriziv gradbenega podjetja ing. Dukiča ra-|di izvršilne pristojbine za opomin v zaide vi zavarovalnine delavcev. Za tem sc je ■razvila daljša debata o mestni aprovlzacljL .Na podlagi županovega poročila se ima po-jvišati obratna glavnica pri mestni apro-iVizaciji od 1 milijona na 3 milijone dinar-|fev.
Obč. svet. Ivan Tavčar (tklt. soc) j}e v ostrem govoru kritiziral denarno poslovanje mestne aprovizacije, ki je Že davčno prekoračila od občinskega sveta ji do-jvoljeni kredit Nasproti takemu poslovanju me more opozicija imeti nikakega zaupanja jAprovizacija je že porabila nad 11 milijonov kron. Drastično opisuje poslovanje [mestne mesnice, ki je nakupovalo vole v (Karlovcu za zelo drag denar in je prodala jiekom treh mesecev 3.000 ks mesa. Izgn-|ba znaša 70.000 K Govornik ie zahteval, |Ida se predloži točen obračun mestne apro-Ivizaciie.
Govorniki magistratne večine obč. svet. [Kralj (soc.)r dr. Ivan Brecelj m To-;kan so zagovarjali mestno aprovizacijo rn jje bil končno sprejet predlog, da se ima na prihodnji seji občinskega sveta predlo-;£iti točen in detafiiran obračun poslovanja mestne aprovizacije.
Občinski svet je nadalje votiral za ilrcngres jiigoslovcnskih novinarjev 10.000 'dinarjev, za kongres UJU pa le določenih 5,000 dinarjev.
GLAVNI PRORAČUN.
Obč svet dr. L e m e ž (kom) ie * splošnih črtah omenil pomen polletnega proračuna, ki je le provlzorfčen In se Ima odslej dalje proračunska doba vedno vle-tnati s kslendartčnlm letom. Sedanji polletni proračun ima le prehoden značaj. — Omenjal ie dalje, da se je oblika proračuna nokolko spremenila. V proračunu Sta vstavljeni dve novi poglavji: l.) socijalna politika in higijena in 2.) prenesen delokrog. Osnovno in strokovno šolstvo se Je stavilo pod eno poglavje. Za socijalno poli-
tiko in higijeno je preračunanih 1,437.239 dinarjev, za šolstvo celokupno 883.472 din., za znanost, umetnost in prosveto je proračuni enih 82.986 dinarjev.
V naslednjem je podal dr. Lcmež splošen pregled proračuna z naslovi in postavkami. 1.) Splošna mestna uprava potrebščine 2,430.853 Din, pokritje 225.550, primanjkljaj 2,175.303 Din. 2.) Uprava mestne imovine potrebščine 414.034, pokr. 301.754, primanjkljaj Din 112.280. 3.) Mestna podjetja in mestne davščine potreb. 6000, pokr. 6,081968, prebitek 6,075.968 Din. 4.) Obrestovani e posojil potreb. 903.474, pokr. 149 tisoč, primanjkljaj 754.474 Din. 5.) Ceste, ulice, trgi m sprehajališča (največja po-manjkliaj 2,345.978 Din. 6.) Socialna poli-stavka) potreb. 2,382.178, pokr. 36.200. pri-tika in higiicna potreb. 1,437.239. pokritje 891.862, primanjkljaj 545.377. 7.) Šolstvo (osnovno in strokovno) potreb. 883.472, pokritje 18.753, primanjkljaj 864.917 Din. S.) znanost umetnost in prosveta potreb. 82.970 brez pokritja. 9.) Prenesen delokrog (vojaški urad, posredovalnica itd.) potrebščine
240.040, brez pokritja. 10.) Raznoterosti (poklicno gasilstvo!) potrebgfcme 284.016, pokr. 65.500, primanjkljaj 218-516 Din. 11.) Kreditni promet potreb. 18.707 pokr. 5700, primanjkljaj 13.007 dinarjev.
Celotno izkazuje proračun: potrebščin 9,082.989. pokritje 7.806 287 Din, — tt)re| primanjkljaja 1.276.702 Din.
Končno je poročevalec finančnega odseka predlagal v kritje izkazanega deficita na ta način: a) s povišanjem občin,V<h doki ad za srednji obrt od 85 na 200 *t la b) s povišanjem občinskih doklad bankam In delniškim družbam od S5 na 300 •/•. Na ta način bi bil proračunski deficit ki t ker bi to povišanje neslo !ctn:i: 2A-5.(m l>m.
KRITIKA OPOZICIJE.
O glavnem proračunu se je razvila živahna debata.
Govor dr. VI. Ravniharja.
Načela dr. Ivana Tavčarja: Poštenost, vest* nost in varčnost!
Obč. svet dr. VI. R a v n i h a r (napr.) je k proračunu načelno izvajal:
Tradicijonelen parlamentarni običaj je, da se z glasovanjem o pročačunu izraža zaupanje odnosno nezaupanje onemu, ki namerava gospodariti v smislu predloženega proračuna. Temu običaju se ne maramo izneveriti tudi v tej zbornici. Zategadelj brez drugega uvoda takoj izjavljam in govorim v imenu Jugoslov. Za;ednice — da ne bomo glasovali za proračun. Ne moremo votirati zaupanja niti sedanji slučajni večini niti njenemu gospodarstvu.
Pri tem pa ne mislite, da gremo s stališča kake fikacijozne opozicije, niti da smo užaljeni, ker nismo prišli v to zbornico v večini, ki odgovarja večini volflcev ljubli. meščanstva. Na ugovore, da nas tepe obstoječi volilni red, pravim, da Je manjša krivda na volilnem redu, kakor na okolnosti, da vzlic apelu z naše strani v zadnjem trenutku pred volitvami napredne stranke niso nastopile složno.
V naScm glasovanju ne glejte pristranosti, kajti prepričali ste se imeli priliko, da smo bili toliko objektivni, da smo pritrdili marsikakemu predlogu, četudi je prišel iz vaših vrst. Oprostiti se moramo strankarske zagrizenosti, ki vidi pri sebi vse dobro, pri nasprotniku pa vse slabo. To velja za nas kakor za vas, kakor za vse v vsem javnem življenju- Navaditi se moramo gledati višje interese pa bodisi občin, ali države aH splošnoeti, interese, ki morajo ostati nad ozkoffl£nimi strankarskimi interesi.
Prav s teh načel moramo odrekat! svoje zaupanje sedanji večfnf te zbornice. Vaše Izjave ob vstopu v zbornico so javno pokazale vaše sovrafno raznolofer»*e napram nam. Opirajo? se na surovo sfto števila ste nam odrekli eastonttvo V predsedstvu te zbornice ter v raznih korpor^-cijah kakor pri upravnem odboru Mestne hranilnice, v mestnem šolskem svetu, $ tem ste izrazili svojo neizprosno voljo, ne samo, da ne reflektujete na našo pomoč, marveč da jo odklanjate in da nas izključujete od sodelovanja. To vzlic vašemu apelu, da I
Definitivna rekonstrukcija Pašičevega kabineta.
Kaj zahtevajo Madžari od Jagoslaviie za sporazum.
KAJ ZAHTEVAJO MADŽARI OD JUGOSLAVIJE ZA SPORAZUM.
— Budlrnpošta, 2. avgusta. (Izv.) Madžarski tisk, posebno »A Nape razpravlja o sporazumu z Malo antanto in stavlja pretirano čudne pogoje. Madžari so za sporazum s Srbijo. Stavljajo pa tele pogoje: Kraljevina SMS ima izročiti vse madžarske begimce, ki so na indeksu političnih zločincev. 2. Madžarski se ima prepustiti svoboden železniški promet z Reko. 3. Izprazniti in Madžarski izročiti se ima Banat z Bačko. 4. Slovenija in Dalmaci;a se imate izločiti iz teritorijalnega obsega kralje-
vine. 5. Bosna fti Hercegovina z Dalmacijo imate pripasti pod madžarski protektorat Na temelju teh točk bi bfl mrvjroJ sporazum s kraljevino Srbijo.
Splošno n^edno stanis nad madžarsko.
— Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Iz Bu-\ dimpeste javljajo, da je bilo včeraj do-j poldne proglašeno nad mestom obsed-j no stanje- Ob 8. zvečer pa je bilo pro-! glašeno obsedno stanje nad vso A\ad-žarsko. Pričakovati  je  izbruh splošne železnlčarske stavke. Vlada je okreaOa najstrožje varnostne odredbe. V vladnih stranka!? ie prišlo do načelnega razdora.
Stcv. 175.
»SLOVENSKI   NAR(/i^ Siic 4."avgusla 19-3.
sitan. 3.
Dnevne vesti.
VLjubljani. dne 3.
ZA GRUPO NNS NIKDO NE STOJI.,.
Gospodje mladini so očividno v vekih skrbeh zaradi nadaljne politične orijentacije narodno napredne stranke. Zato venomer ponavljajo tatarsko vest, da je dr. Triller ponudil prestop cele strankek radikalni — ako postane dr. Ravnili ar veliki župan v Sloveniji! Seveda, potem bi le-ta ne mogel prevzeti skupščinskega mandata prof. Reisner-jevega, katerega mu je demokratska stranka zavezana odstopiti takoj, čim bo uradno razglašena službena pragmatika! In to bi bilo že nekaj. Toda tudi v ta kelih je padla, kakor trdi današnje >Jutro«, grenka kapljica. Radikali so se namreč prepričali, da za grupo Triller-Ravnihar nikdo ne stoji... Čudno! Ob priliki zadnjih skupščinskih volitev je mladinska stranka bila drugačnega mnenja in je milo prosila to grupo, »za katero nikdo ne stoji«, da naj ji reši edini in zadnji demokratski mandat In tako se je zgodilo s pomočjo približno 1S00— 2000 narodnonaprednih glasov v Ljubljani. V ostalem pa naj si ne delajo mladi demokrati nobenih iluzij glede ko-nečne odočitve narodno napredne stranke. Eno je namreč gotovo: Nazaj v demokratsko kraljestvo 2erjavovo ne vodi nobena pot.
— Prihod ministrskega predsednika na Bled. Po poročilu iz Beograda prispe tekom prihodnjih dni na svojem potovanju v inozemstvo ministrski predsednik Nikola PaŠić tudi na Bled.
— Prihod jugoslovenskih novinarjev. Kakor nam javljajo, prispo danes ob 15.30 z dolenjskim vlakom naSi tovariši iz Beograda in Zagreba. Bodite pozdravljeni!
— Za spominsko ploščo ruskim žrtvam *»b Triglavskem Jezeru je daroval nei~ ,7 enov oni v Ljubljani 100 dinarjev, idealne ljudi, ki Um materljallzem sedanjega časa nI uničil slovanskega čustvovanja, prosimo za nadaljne prispevke. Apeliramo pred vsem na naše premožnejše narodne kroge. Nadaljne prispevke sprejema naše uredniško in g. Valentin Kopitar, upravitelj *Slov. Naroda* v LJubljani, 50 din. Hvala!
— Iz maglstratne službe. Na včerajšnji tajni seji je občinski svet sklenil, da se pomakne mag. ravnatelj dr. Mlljutin Zamik v IV. čin, razred, ravnatelj mestne elektrarne V. Ciuha pa v V. čin. razred. Šefu mestnega računovodstva Ivanu Vol-cu se izreče priznanje za njegovo vestno knjigovodstvo.
— Informativen shod poslanca Peisner-ja. V kazinski dvorani je ime! poslanec prof. Reisner včeraj ob 20. informativen shod, ki je bfl zelo dobro obiskan ln je bila dvorana popolnoma zasedena. Poslanec Reisner je v obširnem svojem govoru poročal v glavnem o uradniški službeni pragmatik! ter podal obenem jasno sliko o delovanju zakonodajnega odbora glede uradniškega vprašanja. Na shodu navzoč! so sprejeli njegovo poročilo z odobravanjem na znanje.
— Ljubljanski občinski svet za stavku-
loče rudarje. Ljubljanski občinski svet je na snočnl tajni seji votiral za stavkujoče rudarje In njih rodbinam znesek 10.000 dinarjev.
— Smrtna kosa. Umrla je na Barju ga. Uršula Škafar, v starosti 83 let. Pogreb se vrši jutri v soboto ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin!
— Otvoritev prometa ekspresnih pošiljk potom Simplon*Orient*Ekspresa. S 1. avgu# stom t. 1. otvorila je Mednarodna družba spalnih vozov promet ekspresnih pošiljk od 5 do 80 kg potom Simplon*Orient»Ekspresa, in sicer po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane v smeri Pariz: v ponedeljek, sredo in petek. Odhod iz Ljubljane ▼ smeri Sofija: v četrtek in soboto. Odhod iz Ljub* liane v smeri Carigrad: v soboto. Odhod iz Ljubljane v smeri Teme5var*Bukarešta: ▼ torek, sredo, petek in nedeljo. Pošiljke spre* jema in vsa potrebna tozadevna pojasnila daje tvrdka Grom, carinsko posredniški in sredici iski biro v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. kot zastopnik Mednarodne družbe i spalnih vozov zs promet ekspresnih pošiljk.
7977
— CELJSKE VESTI. Socijaldemokraški »Naprej* že par dni ni izšel. Najbrže mu je zmanjkalo sape in je menda zaspal v miru. — Izpred sodišča. Radi tatvin, katere ie izvršila pri nekaterih službodajalcih v konjiškem in kozjanskem okraju, je bila 21 letna Antonija Makuc obsojena od cel j* skega okrožnega sodišča na dva in pol leta težke ječe. — Cene važnejšim iivljenskim potrebščinam na celjskem trgu. Govedina I. 25 do 27, IT. 24 do 25, na trgu T. 23 do 25, n. 21 do 23. Teletina I. 24 do 25. TI. 22.50. Svinjina L 30, II. 25, mast domaČa 41, ame* rikanska 35. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 64, Santos 44, Rio 42, kristalni sladkor 25, v kockah 27, riž I. 1330, II. 7.50. olje namizno 32, bučno 40. Mlevski izdelki: moka »00« 7.10. »0« 7, »2« 6.60, »4« 6.20, koruzna moka 330, koruzni zdrob 4.70. Žito q pšenice 425, rži 390, ječmen« 340, ovsa 375, koruze 340, fižola 650 do 750, graha 1500, fižola 1700. (Cene ▼ dinarjih.) — Otvo* rifev novega Gasilnega doma bo v nedeljo dne 5. avgusta na Babnem v celjski okolici
— Mariborske vesti. Daleč od svoje rodne zemlje Je bil v sredo pokopan ruski glasbenik Valentin Nikolajevlč čibulevskij. Pogreba so se udeležili številni njegovi rojaki in mariborski prijatelj! poleg dni-pega mnogega občinstva. Cerkveni obred ie napravil na navzoče globok vtis. Pevski rhor, sestavljen Iz članov »Drave« ln Glasbene Matice, se je poslovn od njega z dve-Tia žalostinkama. Spremila ga je tudi voja-S!ca godba ln godba glasbenega društva •Drava«. Sveži venci so krasili njegovo krsto. Naj počiva v miru v naši jugoslo-venskt zemlji. — Včeraj Je bil pokopan vpokojenl major ta blvS! le! Maistrovega genaralnaga itaba M. J.mil Anktrat Na-
avgusta 1923.
umorno je deloval pok 'jnik pri mariborskem obmejnem poveljsi i u, kar ima Maribor v dobrem spominu ter se je tudi radi tega zbrala k njegovem.i pogrebu številna množica mestnega občinstva s častniškim zborom in četo vojaštva. Zalostinke je svirala vojaška godba, >Dravac pa mu je zapela v slovo »Blagor mu« in »Vigredc Od pokojnika se je ob odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovil mestni vikar g. Tkavc, ki nam je naslikal delovanje pokojnika, ki je bilo skoziinskozi plemenito In koristno naši Jugoslovenskl domovini Naj počiva v miru, med nami ostane ne-pozabljen!
— Škropljenje na Tržaški cesti se vrši samo do hišne številke 22„ do hiše g. Oblaka (gostilna), naprej pa nočejo škropit* Pravijo, da Je hidrant pokvarjen. To je samo izgovor. Cesto sledi do g. Goloba ln prizadet! prosijo, da se škropljenje uredi tako, da bo prav za vse.
— V članku »Stavbna ln Javna dela« v št. 171. dne 29. pr. m. je iz daljšega črtanega odstavka prišla v list trditev, da igrata pri nakazovanju stanovanj veliko vlogo pristranost ln korupcija in da je to pri nas znana stvar.« To ni res. Zato trditev preklfcuiemo In obžalujemo, da se je objavila, kar pa se je zgodilo samo vsled napačno razumljenega črtanja.
— Nove avtomobilske svarilne table Je dal v zadnjem času postaviti Jugosloven-skf avtomobilski klub po državni cesti na Oorenjsko. Table so jako lično Izdelane v narodnih barvah ln že daleč opozarjajo avtomobfliste na vijuge, železniške prehode in druge točke pri katerih je treba previdnosti In počasne vožnje. Te table so postavljene: na Mednem, v Seničicf. v Medvodah, pred Polico, v Naklem, v Pod-brezju, pri ostrem klancu proti Brezju, v Lescah, pri cestnem križišču v Zapužah, na Bledu, potem na Bohinjski progi med Sotesko m Nomanjem, Nomenju m v Lepen-cah pred Bohinjsko Bistrico. Avtomobilski klub bode v najkrajšem času nadaljeval s •postavljanjem teh svarilnih tablic rudi na progah državnih cest proti Celju in na Dolenjskem. Prebivalstvo opozarjamo, da so te table velikega pomena tudi za varnost prebivalstva samega, ker opozarjajo avto-mobiliste na počasneišo vožnjo. Zato »pa ie obsojati slučaj, ki se prigodil v Naklem, da so take nove table iz hudobnost- podrli in položili na tir tržiške železnice, kjer jo je vlak povozil. V Bohln'skf dolini ie prebivalstvo takoj razumelo velik pomen teh tablic in zahtevalo, zlasti v Nomenju še več svarilnih tablic, na katere pazi in jih ne podira, ker bi stem samo sebe oškodovalo.
— Poziv in prošnja. Pri cerkvi Sv. Krištofa, katero sedaj poprav!ja:o, je vzidanih v cerkveni zid neka) spomenikov, npr. Zeschko, Sparovic-Pour, Jevnfkar, Sefdl. Zidu ni v korist, da so spe-nen'k? vzidani van\ ker rateka >prl strereh v cerkveni zid. ki kaže vlago že na znotraj. Najboljše bi bilo, da bj spomenike odstranili in jih postavili nekoliko proč od cerkvenega zida, na katerega bi jih uprli z železno podporo. Poleg tega ie treba spomenike nekoliko popraviti da ne bodo kazili popravljenega cerkvenega lica. Ce se za zgoraj omenjene spomenike še kdo znnima. naj se gotovo oglasi do prihodnje sobote 4. avgusta 1923. do 12 ure v hranilnici kmečkih občin ob Dunajsk; cesti pri ravnatelju in cerkvenem kliučarju g. Fr. Vidi-cu. Ce se nihče ne oglasi, bomo naredili s spomeniki, kar je cerkvi v korist. — Cerkveno predstomlštvo Sv. Krištofa v Ljubljani: J. Petrič, župnik. Franc Vidic, Franc Ravnikar, ključarja.
— §umad!iskl kmet o kulaku. S! ^venska Javnost je imela priliko spoznati podivjanost in lahkomiselnost sedanje opozicije, ki se je zagnala v sedanji vladni zakon o kuluku ne da ga stvarno kritizira, marveč da osmeši radikalno stranko. ču}-mo pa, kako misli priprosti Sumadijski kmetic o kuluku k! je zapisal v iGlas Tamnave«. Dasi ta način popravljanja cest nI sodoben in demokratičen, je v današnjih razmerah neohoden in mislimo, da ni človeka, ki bi imel kaj »proti njemu. Ako vemo. da so naše ceste popolnoma propadle ln da za njihovo popravilo potrebujemo milijarde, in ako vemo, da je naše finančno stanje sila bedno, tedaj v resnici ne bi smelo biti pametnega in rodoljubnega državljana, ki bi bil proti uporabi ljudske moči za popravljanje cest in za ureditev našega prometa. Toda naš dobri narod, ki ie za časa okupacije jedel suho skorjo in tolkel kamenje po državnih grobljnh za sovražno vojsko — bo sedaj ta dela opravljal radovoljno, da lažje spravi svoje proizvode v mesta in pripelje bolnika k zdravniku.
— Težka nezgoda s kolesom. Dne 1.1, m. se je peljal monter elektrane v Zagradcu, Fran Mekc. proti domu. S seboj je vozil tudi okoli 20 kg železa. Pri mostu Čez Krko pa je s kolesom vred padel v vodo. S težki« mi poškodbami so ga prepeljali v bolnico, vendar ni upanja, da bo okreval.
— Razne nesreče in nezgoda. Ivan Zdrobnik, kovaški mojster iz Gredovega je dne 2. t. m. razstreljeval skalovje. Smodnik pa je predčasno eksplodiral in mu je kamenje udarilo v obraz. — Gozdni delavec Fran Farm a n z Gorja pri Bledu, ae je pri delu nevarno vsekal v desno nogo. — Pri podi« ranju smreke, ti je zlomil desno nogo tesar Viktor Kuralt Is Medvod m* Vsi poškodovanci so bfll prepeljani v bolnico.
— Rasne tavtine in vlomi. Dne 29. julija je bilo vlomljeno prt Mariji Strumbelj v Trebnjem. Vlomilci so odnesli 150 Din gotovine In 115 Din vreden dežnik. Pri razbitju kuhinjske omare so napravili 250 Din škode. — Dne 17. Julija Je bilo vlomljeno v Grobljah pri posestniku Ivanu 2uže-Iju. Odneseno mn je bilo za 595 Din perila in obleke. — Posestniku Rudolfu Rakovcu is Kranja, je bil 13. Julija odpeljan rudečV kast konj vreden 4000 Din. Konj Je star 10 U*L>— Frančiški Kardlna Is Kosca ie bUa
ukradena ura vredna 500 Din. — \z nabiralnega voza na Dolenjskem kolodvoru Je
bilo ukradenih 43 komadov podplatov. — V Ptuju je bilo 2& julija vlomljeno v splošno Čevljarsko zadrugi/. Odneseno je bilo več parov čevljev in nekaj usnja. Skupna Jkoda znaša 8240 Din.
— Drzen vlom pri belem dnevu. Včeraj malo pred poldnem Je bil izvršen v izložbeno okno menjalnice Reicher in Turk v Prešernovi ulici drzen vlom, Id priča, da postajajo vlomilci v Ljubljani velemestni. — Vlom Je Izvršil neki približno 24 letni mladenič, ki je kljub velikemu prometu, ki vlada v tej ulici, popolnoma neopaženo odprl okno omenjene tvrdke in pobral iz njega vse tuje valute. Zanimivo je, da je bil gospod Turk v omenjenem času v trgovini, vendar ni ničesar sumljivega opazi! ali zaslišal. Mladeniča je pač videla uslužbenka vis-avis trgovine Milinkovič, gdč. Gromos, ki pa Je menila, da se pri menjalnici popravlja ckno. Vlomilec Je povsem neže-nirano pobral sledeče valute: 2 bankovca a 1 dolar, 1 dvodolarskl bankovec, 100 Kč. 20 švicarskih frankov. 1 funt Šterling, 10.000 Ka, 10 romunskih lei, 1 bankovec č 100 lir in enega za 50 lir, bankovec za 100 francoskih frankov in 1 bankovec a 20.000 mark ter enega za 5.000 mark. Bankovec za 100 francoskih frankov je moral hlastno odtrgati, ker je v žabici, s katero le bil pritrjen, ostal košček bankovca, dols približno 1 cm in pol cm Širok. Na ostalih bankovcih se poznalo zobčki žabic s katerimi so bili pritrjeni. Skupna Skoda znaša okoli 12.000 K.
— Tatvina gonilnih jermenov. V Polzeli na Štajerskem je bilo 31. julija vlomljeno v tovarno čolnih meril, last NVillima Pryma. Tatovi so odnesli bosat plan in sicer le bil odnesen en gonilni lermen 20 m dolg. vreden 20.000 Din in eden 18 cm dolg, vreden 12.000 Din. Nadalje so bile odnesene 4 okrogle žage, vredne 2600 Din.
— Kino Vodmat. Velika otvoritvena kinopredstava v Mladinskem domu »Devica Orleanska«. Velika historična drama v 2 delih. I. del od petka 3. t. m. do nedelje 5. t m. II. del od ponedeljka 6. do srede 8. L m. Slavno občinstvo se vljudno opozarja, da se vrše predstave na prostem. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Ker je začetek ob pol 9. je vstop mladini tudi v spremstvu Staršev nedovoljen. Sodeluje godba Mladinskega doma.
— Zahtevajte po vseh restavracijah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak. Grajska klet. Maribor.
— Običajne In posebno dolge valjčke z večletnim jamstvom »STOEWER«. zastopstvo Ljubljana. Šelenburgova nlfca 6. I.
— Ljubljanskim tvrdkam priporočamo sliko Njeg. Vel. kralja Aleksandra, ki Jih prodaja g. J. Bilbija in ki po svoji umetniški dovršenosti predstavljajo najboljši posnetek našega vladarja.
—Kino Ideal predvaja do vStevŠi ne-delie to je 5 avgusta monumentalno filmsko delo -Samson in Delila« in igra vlogo »Delile« Marija Corda, vlogo »Samsona* pa igra znani orjak Alfred Calaor. Vsebina predvajanja je primera historičnih epizod z sedanjimi. Zelo zanimiv spored in se priporoča istega pogledati.
— Kmo Tivoli. »Borba svetove. IT. del senzacijonelnega filma »Otroci teme« se predvaja od danes dalje do nedelje.
— Kino Matica. »Hiša pod snegCm.« — Krasna družabna drama v 5. dejanjih. V glavni vlogi Marija JacoblnL Film je nepretrgan niz veličastnih slik prirodne lepote. Predvaja se do nedelle 5. t. m.
— Kavama Zajaraft na Starem trgu jc zopet otvorjena vsak den d^ policijske ure.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v petek ob 8. zvečer. — Igra L ljubljanski salonski orkester.
v poštev v označenih prenočiščih so razvidne na tablicah, ki vise v vsakem posameznem lokalu. V prvi vrsti se Je ozirati na gostilničarje, s katerimi smo bili v informativnem pogovoru. Ker pa poseti našo belo Ljubljano do 4000 gostov, je pričakovati, da bodo imeli tudi ostali gostilničarji dovolj posla. Obenem sporočamo, da smo vse one gostilne, ki so nam podale približne cene kosila, natisnili z natančnim naslovom v posebni kongresni brošuri, k! izide ob priliki kongresa in ki jo dobi vsak udeleženec kongresa. Pričakujemo, da bodo p. n. gostilničarji storili po možnosti vse, da zadovolje naše brate-tovariše, ki poneso že znani renome naših gostilničarjev tudi proti jugu naše domovine. Podrobne informacije daje prehranjevalni odsek, sedaj v Učiteljski Tiskarni.
Glasbeni vestnlk.
— V »Zvezi slovenskih pevskih zborov* včlanjenim društvom! V nedeljo dne 5. ar* gusta t. 1. ob treh popoldne priredi Mirovni* kov zbor v Št. Vidu nad Ljubljano proslavo
{jovodom petdesetletnice službovanja in od-ikovanja z redom sv. Save svojega ustano* vitelja g. nadučitelja Janka Žirovnika. Od* bor »Zveze« vljudno vabi vsa društva, da se te proslave udeleže vsaj po odposlancih ali pa da pošljejo zaslužnemu jubilantu brzojavne ali pismene pozdrave.
— ŽIrovnikov zbor v Št Vidu nad Ljubljano priredi svo.cmu ustanovitelju g. Janku 2irovnilcu o priliki praznovanja 50 letnice kulturnega delovanja in odlikovanja z redom Sv, Save spominski dan, na katerem mu pokloni diplomo, delo našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno javnost, osobito pevska in dni ga prosvetna dru?tva najlepše vabimo na ta praznik: želimo pa zlasti, da stanovski to-var&i počaste slavnost.
Sokalstvo.
IConnrss UJO v Milani.
— Zar.topn?ki vlade na kongresu V JU. Po -"oročilu iz Beograda prideta na kongres t'dru?enia fagoslovenslcfli učiteljev v Ljub* ljani načelnik v ministrstvu prosvete, Jovan Jovanović in načelnik Svetolik Stefanović. Jovan Jovanović bo obenem zastopal na konr^re-j ministra nrosvete.
— Razstava izdelkov Učiteljske tiskan ne. Ker velesciem se ni odprt, da bi tam Učitclislca tiskarna pokazala jugoslovcnsVe* mu učiteljstvu svoje izdelke, je priredila tako razstavo v I. nadstropju Učiteljske tiskarne. Paviljon je okusno prirejen in bo dostoo dovoljen tudi občinstvu, ki se ir* teresira za to. Posebno zanimive so tabele barvotiska. ki Ca tiskarna izvršuje z novo nabavljenim strojem. Razstava se otvori v nedeljo. Vstop prost!
— Volitve norega vodstva in nprave U.TU. Na letošnje ITT. državno skupščino UJU pade tudi volitev novega Glavnega Odbora, ki se vrši vsaka tri leta. Tako bo Ljubljana deležna tudi v tem oziru svoje posebne pozornosti in bo udeležba na kongresu zaradi volitev pr.lnoštevilna.
— Podab'šcnle železniških ugodnost! za kongres UJU. Ministrstvo saobračaja je podaljšalo ugodnost polovične vožnje do 12. avgusta, obratno ravnateljstvo južne železnice pa do 15. avgusta, tako da je gostom omogočeno temdalj muditi se ▼ Sloveniji.
— Brezplačne vs'opnice za narodne no» se h koncertu se dobi ▼ kongresni pisarni.
— Pri pozdravnem večeru v »Zvezdi* pojeta iz prijaznosti oddelek moškega zbo* ra »Glasbene Matice« in kvartet g. drja. Kozinc.
— P. n. Ljubljanske gostllnlčarfe opetovano naprošamo, da pripravijo o priliki
učiteljskega kongresa dne S., 6. In 7. avgusta nekoliko več ledfl tako, da se Jim ne bo treba bati kake škode. Predvsem bodo prSIe v poStev gostilne v sredini mesta In pa v 5t. Peterskem ter •evero-zapadnem delu mesta, ker se nahajajo v teb okrajih večja skupna prenočišča. Ta so: v II. drž. gimnaziji, v Marljanlšču, v gluhonemnici, v voJaSkl bolnici, na moškem In ženskem učiteljišču, v akademskem domu (kolodvorska ulica), v artilerijski vojašnici, v prostorih »Ferljamega ftavesu tal v Mladiki Ooatfaa. U tftfttoJ
— Dne 5. avgusta je otvoritev Sokol* skega doma v Dolnjem Logatcu. Ker pra* znuje »Sokol« zajedno tudi svojo petnajstletnico, bo cel vzpored zelo zanimiv in begat. Slovesnost se pravzaprav prione že v soboto zvečer, ko pokaže kulturni odsek v novi dvorani svoje zmožnosti. Drugi dan je budnica, skušnja za telovadce in obhod po Logatcu: po obhodu slovesna otvoritev doma. Popoldne ob 4. je javna telovadba, po telovadbi velika veselica na telovadišču. Preskrbljeno je za polovično vožnjo na osebnih in brzovlr.kih in za prenočišča. — Odhod vlakov iz Logatca bo nabit na vese* ličnem prostoru.
— Mednarodna 'gralnica na Bledu. Delovanje mednarodne igralnice so oblasti ustavile, — niso pa ustavile delovanja velike javne tombole v korist Sokolskega doma na Bledu, katera se vrši dne 5. tm. ob 15. uri na vescličnem prostoru pri Grajski kopelji na Bledu. Dobitki so dragoceni, med njimi je tudi lepa amerikanska pisalna miza z fetelom. Vrednost vseh dobitkov presesa skupiče1: prodanih tombol-skih kart. Da se bodo srečneži, ko bodo dobili lahko naprej veselili In oni maloštevilni, kateri bodo brez dobitka igrali, tolažili, — je poskrbljeno. Takoj po tomboli se vrši velika liudska veselica s plesom, petjem in drug. V različnih paviljonih se bode dobilo vse kar pošteno človeško srce in želodec poželita. Ves čisti dobiček je namenjen skladu za Sokolski dom na Bledu. Rodoljubi, združite prijetno s koristnim, — pohitite prihodnjo nedeljo vsi na Bled, tam se lahko kopate, veselire in poleg tega še kaj na tomboli dobite. V slučaju, da nam bi Bog Fluvius nagajal, mu bodem o eno napravili, prelomili bo-demo vse za eno nedel'o.
— »Sokolr v Šenf Vidu rad Ljubljano proslavi v nedeljo dne 12. avgusta t. 1. svojo 15Htnico. Ob 4. uri popoldne prieetek javne telovadbe, potera li-jdska veselica. — Svira godba Zveze jugoslovenskih železničarjev. Zdravo!
Turistika in sport.
— Revanžna tekma med K. 5. K. (Celo; vec) in Ilirijo se vrši danes dne 3. avgusta ob 18. uri na igrišču Ilirije.
— Ilirija : K. S. K. Celovec 2 : 1(1 : 0). Ilirija je absolvirala včeraj eno svojih naj* šibkejših iger v tej sezoni. Ze dolgo nismo videli od nje tako raztrgane igre, brezplodne kombinacije in nesigurnosti pred goalom. kakor topot. V prvi vrsti je predvedel naj* slabšo igro forward, ki je bil razen Učaka ves indisponiran. Oman in Vidma jer sta odigrala svojo najslabšo igro. V krilski vrsti je poleg Tavčarja ugajal Lado. Dolinar v obrambi je pokazal dobro igro ter je bil boljši od svojega partnerja v taktičnem oziru. Vratar Miklavčič jc stopil parkrat uspešno v akcijo. Gostje niso nudili nič boljšega od Ilirije ter njihov način igre sploh ni prišel do izražanja. Omejili so se samo na predorne napade, ki so pa končavali vedno brezuspešno. Goal, ki so ga dosegli, je padel iz enajstmetrovke. Najboljši njihov igralec je desni back, ki je razčistil nevarne situacije ter branil v efektnem stilu. Vratar je jako dober. Ostali igralci so povprečni. Igra je bila zelo mrtva, v ostalem fair. G. Betetto je sodil povsem zadovoljivo. Danes se vrši ob 16. rcvanlna tekmi.
Poizvedbe.
— Srebrna zapestna damska ura se le nigabOa včeraj, dne 1. avg. med 6 ln pol 7 uro zvečer v Šelenburgovi ulici. Pošten najditelj se naproša za vrnitev proti nagradi v Gradišču 7/II desno.
— Izgubila se Je zlata verižica z obeskom od Celovške ceste do Sv. Križa. Poštenega najditelja se prosU naj jo odda proti nagradi na Poljanski c. 9.
— Poizvedba. Podpisani prosim, komu bi bilo znano, ker mi le bil v noči 1. avgusta vzet ali ukraden rdeč konj, z vpreženim rumenm zapravi j ivcem. Kdor izsledi, naj sporoči proti dobri nagradi Francu Kodcla, Podsmereka št, 5. p. Dobrova.
Društvene vesti.
— Slovensko pe\'sko društvo »Krakovo*
Trnovo« v Ljubljani priredi dne 5. avgusta t. 1. L pokrajinski koncert v Preddvoru nad Kranjem.
— Cehosloveska Obec v Ljubljani. V
sobotu, dne 4. t. m., jako,! i ka/.dou daJšf sobotu kona se kulturne vzdelavacf schuz-ka v Narodnim uome- PfcdnaSkv. recitace, hudba na novg zakoupenčm spolkovem klaviru atd. Kuželkj' vždy v utery v Narodnim dome.  Hoste vitani.
— Organizacija okrninih zdrai'nikov »* Sloveniji obvešča svoje člane, da se stavka ukine, ker so bile zaostale mesečne plače izplačane. S cepljenjem koz naj se prične z začetkom šolskega leta. — Odbor.
— Izredni cbčni zbor »Bratstva* v Mostafl, Ker je bil zadnji i7rcdni obCni zbor (23. julija t. L) razbit, sklicuje odbor nov izreden občni zbor, ki se vrsi v soboto dne 11. t. m. točno ob 20. uri v društvenem lokalu »Enakosti* v Mostah. Dnevni red: I. R.izpust društva; 2. sklepanje, komu naj pripade društveno premoženje: 3. volitev li^ kvidacijskega odbora. — Vsi člar.i in čla» niče naj se občnega zbora sigurno in točno udeleže. — Odbor.
— Slovensko zidarsko ln tesarsko društvo v L.iubl'anl prosbvja te dni 25. letnico svo'ega obstoja in razvitja prapora. Nadvse agilno narodno strokovno in stanovsko društvo zasluži, da se ga ob tej priliki snomnimo z par besedami in orišemo njegovo rojstvo in delovanje. Slovenija ic imela lako malo zidarjev. Po Ljubljani so v prednjih časih zidali sami Italijani, ki so priha:a!i na Kranjsko iz Primorja. Po velikem po'resu 1895. leta so $e zbrali na Kranjskem zidarji in tesarji t vseh strani, da obnovijo, kar je potres porušil. Med doSimj zidarji je bilo mnozo Slovencev iz Goriške, kj so se redno shajali pTi »Fifcovcu« fn ob čaši vina zaokrožili marsikatero slovensko pesem. Po večkratnem sniden:i! se je porodila misel O ustanovitvi pevskega društva. Po doljrem iskanju so si pevci pridobili mladega goriškega študenta za pevovodjo in mu za trud dali malo odškodnino. Z pomočjo kranjskih meščanov, ki so se za goriSke pevce zainteresirali, je mlado društvo dobilo tudi druStven lokal na Marije Terezije cesti pri *KrajcerjiM, kjer jim je dal gostilničar sobo jn klavir brezplačno na razpolago. Tja je zahajal tudi pok. majristratni policijski nadzornik Gutnik in se začel zanimati za društvo ter sra pozneje pomagal ustanoviti. Po dveletnem delu se je posrečilo oživotvoriti Idejo in ustanoviti društvo. Leta 1S97. se je ustanovilo prvo »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljanlc. Prvi predsednik druitva je bii Miha Srakar. njegov tajnik Ivan Bajžcl;. ustanovitelji pa: Miha Srakar. Franc Jenko st., Franc Makuratl, Gutnik, Ivan BaJ-ielj, Hinko Magister st., Franc Jenko, An-dre' Merlak, Franc Pregelj. Franc Anžfč. Anton Merlak, Valentin Urbančič in Ivan Podlesntk. Istega leta so si društveni člani nabavili prve kroje in leto dni pozneje se je z požrtvovalnostjo društvenih članov razvil prvi zidarski prapor, katerega so vez,Ie ljubljanske uršulinke ln kateremu so kumovale gospa Perdanova za kranjske zidarje in g. Mira Bajčeva za goriške zidarje. Društvo Je skozi petindvajset let ohranilo svoj nepolitični mačai, golilo ku\-ruro fn podpiralo onemogle ln stare član? Mnogo je starih ljudi, ki še danes hvalijo ustanovitelje tega preootrebnega društva. Društvo skrbi za vzgojo zidarskega ln tesarskega naraščaja, zal« da ne more svoje naloge vsled slabe finunčne podlage vršiti tako. kot si jo želi. V zadn cm času je društvo vspostavilo svoj društven zbor, ki nastopi na proslavi 25 letnice. Ob 25. letnici neumornega dela prepotrebnega strokovnega, kulturnega in stanovskega društva kličemo: 2ive!i zavedni slovenski zidarji! Star Zidar.
Borzna poročila.
— Zagreb, 3. avgusta. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.82, lv.90. Newyork o?.50. 94.25, Pariz 5.35, 5,45, London 430.—, 43?.-. Berlin 0.0725. 0.0825, Dunaj 0.13225. 0.13325. Praga 2.775. 2.785. Trst 4.08, 4.10. Bukarešta 47.—. —.—, Valute: dolar 92.50, 03.75, lira 4.04.
— Trst, 3. avg. (Izv.) Današnja pred-borza: Beo-rnd 24.48 - 2-1.70. Curih 405 — 413, Pariz 132.25 — 132.75. London 105.50 — 105.75. Praga 67.25 — 67.75, Dtmaj 0.0?^ —. 0.0235, Newyork 23 — 23.15
— Cnriške predborze danes radi pretrga nih zvez z ino^em^h'om nismo prejefl.
* Dober dokaz. Pesni1; Sch\vamrr:I:nler je napadel ravnatelja LcsingOVCga gledali-dališča, ga privezal na stol in mu brez odmora prebral svoj nov rokopis »Nab i -lozar*. šest aktov. Grozna muka. Ravnatelj je Iovfl sapo in vprašal: »In komu razen mene ste vse to že prebrali?« »Še nikomur, Vj ste prvK *Ne veramem: Vaše levo lice je še čisio oteklo!«
HARD1NG UiMRL? — Newyork, 3. avgusta. Prezidertt Zedhnjenih držav Harding je dares po noči podlegel pljučnici. Nenadna smrt le nastopila proti prtčskovanja zdravnika. (To vest zagrebškega kor. urada be^ ležimo z rezervo, ker je mogoče, da ni resnična, kajti drugi brzojavni uradi o tem ničesar ne vedo. Op. ur.)
Glavni urednik: RAST O PUSTOSIEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Tombola »Društva za zgradbo Sokolskega r?oma v Sp. Šiški« se vrši dne 2, septembra U L; -      Izbrani dobitki! —*
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD* dn? 4. avgusta iy23.
šte\. 176.
Zdravnik
v starosti 83 let, preselila k svoji materi zemlji.
Pogreb se vrši v soboto, dne 4. t. m ob polu 4. z Barja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. avgusta 1923.
Žalujoči ostali.
02
»X    "    • _ *    '__t_* *4 ■ "   ***_^--_ -     - '    r  -■---. '»
Zahvala.
Za izkazano sočutje ob preveliki izgubi naše preljube ženice, mamice, hčerke ter sestrice in svakinje
lene* SparhakI
izrekamo vsem najprfsreriejšo zahvalo. Enako se zahvaljujemo vsem za Častno spremstvo na njeni zadnji poti, zlasti pa zastopniku poStne direkcije, kakor tudi vsem darovalcem šopkov ter vencev.
:V LJUBLJANI, 2. avgusta 1923.
zopet ordinira
Boljšo gostilno
na prometnem kraju vzame takoi v najem mlad inteligenten za-U«ms*i par brez otrok. Je lahko združena s trgovino. Poznejša kupčija ni izključena. Ponudbe pod „Bolj§a gostilna 13/7979" na upravo Slov. Naroda. 7979
Nove vinske bačve
od 25—700 It. prvorazredna izradba, vsaku količinu odmah, uz cijenu od Dm 176"— po hl gore.
Skladišne bačve
od 20—50 hl, sa vratima i patentnim zavorom, nz cijenu od Din 236a— po hl gore, postavno tvornica nudja : Zagrebačka tvornica baćava d. d.
Zagreb. 7232
Prvovrsten tovorni
Za odfljov
ave
■aaVaV?
m
prsBsm
Mladi psi voleje pasme naprodaj.
Rožna dolina 123. 7960
Žensko kolo
naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7966
Žalujoči ostali.
jb M aoeBti
&a poset privatnikov za praktičen in povsem potreben artikel. — Dobra prilika zaslužka tudi za penzijoniste. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod znakom „L"
Naznanilo.
Vljudno naznanjamo cenjenim damam, da se je preselila trgovina z damskimi klobuki Z. GORJAHC & Ko., iz Mestnem trga št. 3 na Sv. Pel;-.- cesto 27, zraven hotela Tratnik.
Prosimo cenjene dame še za nadaljno naklonjenost ter se bilježimo z odličnim spoštovanjem
Z. Gorjanc & Ko., modistka,
Sv. Petra cesta štv. 27.
35 t*.
pettonski „SAURER" generalno popravljen, proda Oto Peter-man, Zagreb, Vlaška ulica 50.
iw**«Mam»aaannanaa
Otooritec
mesnice.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da bom v soboto 4. avgusta t. 1. otvori! v Šolskem drevoredu nanovo urejeno stojnico (mesnico), kjer bom prodajal goveje meso prvovrstne kakovosti po zmernih cenah.
Zagotavljajoč solidno postrežbo, se priporočam
Josip Musar,
Nov voz
(samec) še nerabljen, se proda. — Ferdinand 2it* nik. Črna vas 28 pri Ljub* ljani. Cena po dogovoru.
__7905
Vilo v Ljubljani
prodam. Stanovanje ta* koj na razpolago. — Po* nudbe na: Jan Dvorak, Žibertova ulica 227, Sp. Šiška._ 7918
Zbirko hroščev
s potrebnimi knjigami (Kuhnt, Calver itd.) in pripravami za lov hro* Ščev proda — E. Venca iz v Mokronogu. 7957
Proda se krasna, težka zlata ura
»Chronotneter« z bitjem na 32. rub. — Ogleda se v »Narodni tiskarni«.
7003
7962
mesar
Ulzltbo in Kuverte
$3? sporoča
v Ljubljsni.
Moško kolo,
zek> trpežno, predvojno blago, skoraj novo, se po ugodni ceni proda, — Pobrve se v trgr/vim V. Panhohrer, Pražakova ulis ca St. 4. 8001
Proda se:
Meissner * Mocca service in srebrno namizno orod* je za šest omeb. — Ogle* da se lahko od 3. do 4. popoldne. — Naslov po« ve npr. »SI. Nar.«. 7971
Hiša naprodaj!
Proda se pritlična hiša z vrtom v Zgornji Šiški 34 pri Ljubljani Cena 80 tisoč dinarjev. — Poiarve se pri Ben»arrtm istotam. ____ 7927
Prodam večjo množino srebra
(5 K, 1 gold., 2 K in 1 K 7 navedbo cene pod »Sr komadi). — Ponudbe z navedbo cene pod »Sre» bro/7948« na upravo »SI. Naroda«.
Trgovino
z mešanim blagom ter vsem potrebnim inven* ip.rjem takoj prodam. — Cena 15.000 Din. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«. 7926
Proda se ročni voz
(ciza). — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7975
Cene oglasim do 20 besed Din 5* ■ vsaka nadat jna beseda 30 para, s davščino vred
Več malih
stavbnih parcel
(ev. vse skupaj) blizu po* staje Vižmarje ob držav* ni cesti na mirnem in prometnem kraju — na--prodaj. Več pove Franc Novak. Gunclie 25, £cnt Vid nad Ljubljano. 7958
Trinadstropna
trgovska hiša
na vogalu dveh najpro* metnejših ulic v bližini glavne pošte v Ljubljani. se po ugodni ceni proda. Vprašati v pisarni dru; štva hišnih posestnikov. Dunajska cesta 17/1 od 4. do 6. ure ali pismeno. — Istotam naprodaj več drugih his in vil. 7878
Proda se
pritlična hiša
v okolici Ljubljane, na gorenjsko stran, tik £lav* ne ceste, oddaljena osem minut od postaje. V hiši so tri sobe, kuhinja, klet: pri hrši je 1000 m? zems ljišča. Hiša je popolno* ma nova in stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »S-Naroda«. 7871
Vila
(moderna stavba za dve družini) s komfortom, kopalno sobo, gospodar* skim poslopjem, v mir* nem delu Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. Gospodarsko po*
slopje z elektriko se lah* ko adaptira za manjšo industrijo. Stanovanje se kupcu prepusti. Eventu* alno se sprejme dru ž ah* nik v s vrh o vzpostavi tv" tovarne. — Ponudbe pod 25 tisoč predvojnih kron 7996 na upravo »Sloven* skega Naroda«.
! 3Cn*m
Kuoim ali rešim
zastavljene predmete, oz. listke z nagrado. — Po* ni:dhe z navedbo pred* meta in zastavljene vred* nosti pod »Vračilo/7696« na upravo »Slov. Nar.«. — Tajnost zajamčena.
Kur>im
1000 m3 smrekovih desk 20 mm tretjo vrste in raznovrsten drug les. — Ponudbe franko meja na nnslov: Rudel* Pavlctič, Tricste.    Via   di Monte*
cueco 18 7938
Stanovala I
~>.................■
Soba se odda
Mil.
7925
mirni gospodični. šerjeva ulica 12.
Na stanovanje
(event. s hrano) sc spre j; me takoj gospod. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 7063
Išče se stanovanje,
obstoječe najmanj iz 2 sob in kuhinje. — Event. ponudbe pod »Inženjer 7976« na upravo »Slov. Naroda«.
Ena ali dve
mehlovani sobi
za dobo od 1. avgusta do 15. septembra za oddati. Naslov pove uprav »SI. Naroda«. 7961
Stanovanje,
obstoječe »z dveh sob in kuhinje   išče   mlad za* konski   par   brez otrok. Eventualno tudi  eno  ali ; dve prazni sobi. — Po* i nudbe   z  navedbo  nogo* ! jev se prod »Z. F./7978« na upravo »SI. Naroda«.
Iščem stanovanje
obstoječe iz dveh do treh sob s kuhinjo, event. ene sobe in dveh manjših prostorov "(en večji) v kleti. Plačam za dve leti naprej ali posodim večjo vsoto proti nizkim obrestim. — Ponudbe rta upravo »Slov. Naroda« pod »2 leti naprej/7981«.
Stanovanje!
Takoj se oddaste dve stanovanji (eno z dvema sobama in kuhinjo, dru* go s tremi sobami, kabi* netom in kuhinjo) dotič* nemu. ki da proti dobrim obrestim posojilo indu* strijskemu podjetju. — Ponudbe z navedbo visi*' ne in pogojev posojila pod »Stanovanje takoj 7°70« na irpravo »Sloveti* skega Naroda«.
Izurjena šivilja
(gospa) išče dela po hi* šah: podu čuje tudi v klekljanju. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga   Naroda«._7991
Iščem izdelo-vateija zabojev,
kateri bi prevzel izdelo* vanje večje množine za* bojev. — Ponudbe pod »Stalno delo ^7937« na upravo »Slov. Naroda«.
Učiteljica
za italijanščino in klavir se išče za poučevanje fletnega otroka v popoldanskih urah. — Ponud* be je poslati na upravo »Slov. Naroda* pod »Ita* lijanščina in klavirr7886«.
Trgovski potnik,
dobro vpeljan. išče za--stopstva v različnih strokah. — Ponudbe naj se pošljejo pod »Sigurnost 7973« na upravo »Slov. Naroda«.
i
Službe
Gospodična
ali vdova brez otrok, sposobna za instruiranje dečka, ki hodi v peti raz* red ter vešča šivanja, se sprejme v gradu na Go* renjskem. Nastop naj* pozneje 15. septembra. — Ponudbe pod -"Lepo zdravo bivališče'7992« na
upravo   »Slov. Naroda«.
V katerem krajn
bi potrebovali dobrega samostojnega krojača? ?.e* na je dobra šivilja; ev. bi začela tudi trgovino. — Pismene ponudbe pro= ti po vrnitvi stroškov pod »Dober krojač TOS0« na upravo   »Slov. Naroda«.
Trgovski lokali,
pisarne in stanovanja v
Mariboru, sc oddajo v novi stavbi v središču mesta na najbolj promet* ni ulici. — Informacije daje: »Zadružna Gospo« darska banka d. d., DO* družni ca  M r'^or«. 7S34
Iščem gostilno
s stanovanjem v najem ali na račun \- Ljubljani ali na deželi v bližini že* leznice. Najemnina po* stranska stvar. — Po* nudbe pod »Gostilna ali
stanovanje 7994« ns upr. »Slov. Naroda«.
f    pdsoula 1
aV* »♦♦♦♦♦»♦-»«■»» mm»B Drž- nameščenec
z družino se obrača do dobrih src. ki bi pose lila 4000 do 5000 dinar j e\' proti vrnitvi v mesečnih obrokih 500 Din. — Po* nudbe pod »Stiska/7955« na  upravo  »S!ov. Nnr.«.
l
Dobro kuli. - ico, ■
samostojno, od 35 do 40 let staro, išče bolje sto* ječa rodbina v Splitu (qUvno mesto Dalmaci* je). Koncem meseca av* gusta pride slu zgodaj«'« v Ljubljano ter bi kuha* rica takoj z vsem od po« tovala z njim v Split. — Plačajo se potni stroški: dobra mesečna plača po dogovoru. — Reflektira se samo na mirno, samo* sto jno oeebo za več let; samo za kuhinjo (posebej se drži sobarica). — Po* nudbe z zahtevki plače in prepisi spričeval na upravo    -»Slov. Naroda«
pod »Ozbiljrra/7714*. Kontoristinja
Z večletno prakso, vešča vseh pisarniških det ka* kor strojepisja m knji* govodstva, išče shtž.be. Nastopi lahko takoj ali s 15. avgustom. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Mar! jiva/7^50« na upravo   »Slov. Naroda«.
MALI OGLAS
lahko izračuntte sami in pošljite iznos r gotovini ali v znamkah v pismu, z besedilom vred.
gaaaaaaa
Potrošačima na
znanje!
Veću količinu hotofonije* smole i tvrpenfina proil* vodim i imam na hgeru po nmcrenoi ceni. — Si* rradin Sajkovič, trgnvac, ul. Fran Depere 40 a Skoplju.
Družabnika
s 50 do 60 tisnč dinarji iščemo: event posoj 1 i proti 50% udeležbi na dobičku. — Ponudb- pod »Gotov dobiček 7013« na upravo   »Slov. Naro<
V slovo!
Ker mi  ni  možno po«
sloviti sc od Vas vseh, prijateljev in znancev, oh
priliki preselitve mi Reko. Vam pošiljam tem potom naj iskrene j Se po* zdrave — ud:« n.i
Gabrijela SertičcA vdova okrajnega ti j- i
7074
Inserati v »Malih o£l?.s?h«
imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. \.tr idu*. Cena ra prvih 20 besed 5.— Din. vsaka nadc-.ljna beseda 30 para.
aar wwhwm 11     i     i i
„IIHR0DI1I1 TISKHRIM
Izorlajc točno
IIB
k večjemu industrijskemu pod;etju. Plača dobra. Pred- ! pogoj je treznost in energičen nastop. PonudDe pod ; „Orožnik 7931tt na upravo Slov. Naroda. 7931
Otvoritev zaesikors avgusta
\i . 1 3ai L.ei
BEOGU^D     Kosmafska št. 30.
V bHŽini Terazije in Knez Mihajlove ulite. (Gra-dc pzssage.)
Moderno urejsns sobe, hrsm akuzm. Cene zmerne! &n* zmarne!
ossnsfe san?s žca črn ta sicsr 4. in 5. aognsta ob 9. ari zoe£er
HHNiTH
SEBHS1
Smo na snažn!, zdravi koži ns glavi semo-relc r?ziv!]3ti lasie do
popolne Eepote Zato že izza mlada:
Dr. Dralleja
brezovo vodo
^.1 ■
asairva^r*
ISIS, d. d. odj«l Jari Drafle, Zagreb,
Prsrssisrsfliia IhIERIRHIISRI
sArolsaa inaiiSna in cilinder olja
Specialllcl olja:    Dinamo,  kompresorno, transformatomo, turbinsko, dizelmotoroo
vrtalno,   anto-motomo.   vulkan,   olje   za   volno (WoIlspick5I),
TchoiCne masti:  strojna   vazelina.   mast   za  jamske vozičke (Hnntescnmiere),
mast za gatre (Gatterschmiere), tovotna.
Bencol, bencin, nafta, petrolej,
ludnra    far    kclsmast    mnfi   po   iriemntfa cenah
ZORA ti
K.JDBLJHIIII, Dsmajska cssta Sto. 33.
3254