276. številka. Ljubljana, soboto 3. decembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan. izviomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter vulja po pošti prejeman za a VBtro-o gerske dežele za celo leto 16 ffl., za pol leta 8 jrl. ta ćetrt leta 4 gl — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 jrld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za cn mesec 1 gld. 10 ki\   Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na  ljudskih Šolah in tu dijake veha znižana ceua in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 ki., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne pctit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ^gledališka stolba". Op ravni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je t „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hili*
t Dr. Jan. vitez Bleivveis-Trsteniski.
V L j u b 1 j a n i 2. decembra.
Tužen dan je bil včeraj, ko je slovenski narod k zadnjemu počitku spremljal očeta svojega, dr. Bieivveisa. Cel dan je deževaiO, ven-der kmalu popoludne se je zvedrilo, tako, da je bilo pri pogrebu lepo vreme. Uže pred 3. uro začeli so se zbirati pri Frlinci župani ljubljanske okolice, na cesarja Jožefa trgu pa razne deputacije z zastavami. Kmalu so bile vse deputacije zbrane in g. Doberlet je jako hitro in lepo uredil vse deputucije in društva.
Točno ob 4. uri se je pričel sprevod. Plinove svetilnice prižgale so se na povelje županovo po vsem mestu ob 4. uri in proda-jalnice so bile, kjer je šel sprevod, pa tudi večinoma v drugih ulicah, zapite, Ituz hiš pa je vihralo obilo črnih zastav, osobito na Mestnem in Starem trgu. Povsodi, koder je šel sprevod, je bilo na tisoče občinstva, posebno mnogo naroda s kmetov. Zvonovi vseh ljubljanskih cerkva so zvonili neprenehoma, skoro dve uri, dokler je sprevod prišel do sv. Krištofa in bila je uže '/4 6. ura, ko so rakev prinesli v cerkev sv. Krištofa. Vrsta jako dolgega sprevoda je bila naslednja: Najprej je Sel mož, kateri je nosil črno zastavo, njemu pa je sledilo 22 služnikov Doberlet o vega pogrebnega zavoda, kateri so nosili vence in go reče sveče. Potem so šli trije župani iz ljubljanske okolice, katerih jeden je nosil križ, druga dva pa sta nosila flor. Potem je sledila godba, za njo učinci iu učenke iz sirotišnice, spremljane od jako mnogo usmiljenih sester reda sv. Vincencija. Nosili so potem dijaki gimnazijalci, realci in učiteljski pripravniki svoje vonce, za njimi pa so se vrstili dijaki srednjih šol v dolgih vrstah in lehko rečemo, da jih jb bilo toliko, da nij misliti, da bi bil
Še jednokrat: G. J. Navratil in berilo.
(Konec.)
Se ve, g. S. je v Kresu ostre j graji nekoliko hladilnega mazila pridejal rekoč, „da smo sami krivi, da nijmamo boril, kakeršnih potrebujemo in želimo"; mi pa smo resnico brez mazila povedali. Mazilo, če ne hladilno, pa vsaj ločilno, bomo pridodejali.
Najhuje je razkačil g. Navratilu dokaz; da se nam v berilu slovensko slovstvo na lašč od uborne strani kaže. A da je to gola resnica, pričajo navedene besede Kresove, priča, kar je poglavitno, gospod Navratil sam v strastnem, slepem svojem zagovoru. Zagovarja se tako-le v „Nov.":   „Izmej živih
tudi jeden izostal. Totem so prišli Soko lovci s svojim vencem, za njim pa društvo „Sokol" z zastavo. Za njimi nesla se je zastava katoliškega društva za Kranjsko, za katero je šel odbor društva s svojim predsed nikom, proštom dr. Jarcem ia gotovo nad 100 duhovnikov iz vseh krajev slovenske domovine. Mej njimi smo opazili prečastitega g. kora rja in dekana Žužo iz Laškega trga in mnogo drugih čeBtitik starejših duhovnikov, prijateljev ranjkega. Za njimi so nesli g. Eberl in dva ljubljanska meščana venec obrtno pomočnega društva, za vencem pa so šli udje tega društva, Čegar častni Član je bil dr. B'eivveis. Totem so nosili gospodje stavci venec „Narodne tiskarne" in ».Ljubljanskega Zvona", za njimi so prišli breški domoljubi s svojim vencem, njim na čelu g. Ivan Tanšek, potem katoliško rokodelsko društvo, jako množno zastopano s svojo zastavo, pod vodstvom svojega prečesti-tega načelnika g Gnezdo, potem deputacije u Radovljice, Kamne gorice, Bi eda in Gorij, uradniki banke „Slavije" s svojim in od vodstva darovanim vencem, župani ljubljanske okolice z vencem, vsi učenci podkovske šole s svojim učenikom gosp. Šlegelnom, z vencem, čitalnica iz spodnje Šiške z zastavo in vencem, čitalnica iz Postojne z zastavo in vencem, či talnica iz Idrije z zastavo in vencem, katerega je nosil nje čestiti predsednik g. Treven, potem čitalnica iz Št. Vida z zastavo in vencem in do 100 udov, kmetovalcev iz Št. Vidske okolice, bizaviška čitalnica z zastavo in nad 100 vrlih Biznvičanov. Mesto Kamnik zastopano je bilo po svojem županu dr. Samci in mnogih odbornikih. Potem prišla je čitalnica iz Kamnika s svojo zastavo; mesto Kranj, zastopano po svojem županu deželnem poslanci g. K. Šavniku in odborniku g. TavSlerju, čitalnica iz Kranja, njeni odbor in mnogi udje, deputacija
pisateljev sem nekoliko boljih pri vzel. Daje b'lo na moje (sic!), bil bi več narodnih pesnij, boljih  in najboljih  spisov sprejel. Tre-drzno je torej sumničenje, da se v berilu sin vensko slovstvo nalašč od uborne strani kaže."
Kdo sumniči? vprašamo. — G. Navratil! — Koga ? — Sam sebe! — To je res predrzno in ne — logično! — Kako to V vprašate. — Travi, da je boljih spisov prevzel, najboljih pa bi bil rad, da jih pa vender njjt — p>s pravi tako. — Ako pa berilu manjka najboljših spisov, kako kaže slovensko slovstvo? — Od uborne strani, mora reči sam g. Navratil. — O confusionsra' I
To je obljubljeno mazilo in naša zadnja beseda o tej zadevi. Oni Homerjev verz pa, ki ga je neki V. K. ali kdo (sub judice lis est) prevzel, mi tako tolmačimo;
Nič, o Telemah, nij povedala tvoja ti pamet!
mesta Škofje Loke, deputacija občinskega odbora in čitalnice Vrhniške, obe s krasnimi venci, jako mnogobrojno zastopane, mej njimi veliki posestnik g. Josip Lenarčič, deputacija občina sv. Teter na Notranjskem, na čelu jej prečestiti g. župnik Šarabon; Vipavska čital niča z zastavo In ve».cem in občinski zastop; Borovniško bralno društvo z zastavo, mnogobrojnoj deputaciji načelnik je bil g. BorStnik in odbornik narodni učitelj gosp. Tapler, za temi nosili so se venci vseučiliščnih društev „literarnega društva" in „Slovenije" z Dunaja, „Triglava" iz Gradea in zastopano je bilo prav obilo dunajsko vseučilišče. Potem je prišla ljubljanska prostovoljna požarna straža, v dveh oddelkih pri vsakem oddelku po 40 brambovcev, vodil pa jih je g. hišni posestniki'. Schantel, za njimi so šli veterani, ki so nesli črnožolti trak, za njim pod vodstvom predstojnika magistratnih uradov g. J. Mihaliča, veterani v dveh oddelkih s svojo krasno zastavo, nad 80 udeležencev, vsi v paradnoj obleki, njim so se pridružili podčastniki domačega polka baron Kuhn št. 17 v paradi, potem je šla velika deputacija županov kranjskih kmetskih občin s svojim vencem, prišle so deputacje s krasnimi venci slovenskega političnega društva „Edinost" v Trstu, od slovanskega delavskega podpornega društva v Trstu in od slovanske čitalnice v Trstu, mej njimi g. Dolinar in prečastiti dekan g. .lan iz Doline. Za njimi je prišla deputacija iz Goriške, in sicer predsednik goriške čitalnice g. Jeglič, c. kr. profesor A. Marušič in hranilnični uradnik g. Štefan Klemenčič, kateri so nosili vence goriške čitalnice, društva „Sloge", pevskega društva „Slavec", časopisa „Soča", rodoljubov goriških, mnogo udov občinskega zastopa žavskega trga z vencem, oblina Griže, zastopana po gospodu K.  Sirci, <1 pu -
Napoaled še nekaj o pesniku AndrejaSi. G.Navratil imenuje njegovo pistvo okorno ter nas, ki smo se le mimo gred«' in 0x011^)'i gra-tia zanj potegnili brez najmanjšega povoda sumniči, da njegovih pemi niti n" poznamo. To se pravi po kranjsko: Tja v en dan blebetati.
M' smo Andrejaševe pesni v Aha ebevej zbirki davno prej poznali, nego je nas g. N. z berili osrečil. Ker so prav karakteristična za neko dobo in imamo i/ Koroške malo pesni kov pogrešamo jih zelo neradi vbe.iln Sicer ne precenjujemo AndrejaSeve poezije, ali ne du se tajiti, da je znal on svoje misli dobro urediti, priproste svoje čute primerno izraziti, 6e se mu tudi sem ter tja nemške besede vrivajo, in kar zlasti v „Nedeleih" in „Veelem življenji" opazujemo, dovolj dobro karakterizirati. Marsikateri philosophiae ali j uri- doktor
tacija slovenskih štajarskih deželnih poslancev z  vencem, zastopana po  dr.  Dominikuši in dr. Rpugi,   mariborska   čitalnica z vencem, zastopana po g. predsedniku  dr. Uhicku in prof. dr.  Pajku, duhovščina mariborska, zastopana po prtčas item   kanoniku g. Heryu, potem je šel Sokol iz Siseka z zastavo, zastopnik pevskega društva „Danica", nje podpredsednik g. Kerhin. Udje „Sokola" iz Siseka no sili so vence mesta Siseka,  venec gospi j iz Sistka, društva  „Danica'' in  „Sokol"  in bili so vti v društvenej sokolovakej opravi, za njimi so šli zastopriki jugoslovanske akademije znanostij in ametnostij,  katere krasne vence so nosili ljubljanski Sokolovci, zastopana pa je bila akademija po prečasttem g. kanoniku dr. Franu Itačkem in gg. profesorjih Lapanči in KonstrenČiČi. Pot*m nosil se je venec „Matice hrvatske", pot* m venec  zagrebškega hrvatskega ,,S"koh", ktterega so zastopidi gg. Lenuei, Zupanek, Levin, in Klekov, potem venec   z. grebškega   pevskega   društva „Kolo", knteiega   je zastopal g. Ludevik Šlosar, za njimi   venec hrvatsko- slavonskega  gospodor-
I z Bovca: V izraz globokega sočutja i'- i ta ln ica bovška.
Iz Ajdovščine: Najtoplejše sočutje o izgubi Vašega blagega soproga in očeta naroda izraža društvo .Edinost- v
Ajdovščini.
Iz Gorice: Bil si boritelj, voditelj, oče slovenskemu rodu: po tvojem izgledu se vsak zvesto nas bode ravnal.
Narodni sedmošolci goriški.
Iz Gorice: Prejmi nezvenljivi venec v raji; tukaj bode večen tvoj spomin!
Narodni goriški osmošolci.
Iz Gornjega grada: Odbor okrajnega zastopa Gornji grad izraža vsled prežalostne vesti, da je slavni naš voditelj, oče Slovencev, akoravno v visokoj starost', vender prerano v Bogu zaspal, v imenu celega okraja svoje naj-gorkejše sočutje in velestovanje celej njego-vej slavni j rodovini. Njegovo, do smrti neprestano jako težavno in uže obilno blagoslovljeno delovanje izvirajoče iz redke zmožnosti in čistega vzvišenega značaja vzbuja k složnemu in pogumnemu delovanju za narod vso
skega društva, katero je zastopal njega taj- (slovensko razumništvo.
nik g. Franjo Kurait. Venci hrvatskih deputa-cij so bili jako umetno izdelani in se odlikovali sosebno z jako lepimi in dragocenimi trakovi, kateri so bili kinčani s težkimi zlatimi in srbernimi franžami in cofi.
(Konec prili.j
Častitej rodbini in oziroma g. dr. Drago-tinu Bloivveisu do.šh so še naslednji telegrami :
Iz Gornjega grada: Prežalostna vest o smrti slavnega našega očeta dr. Janeza Blei-weisa nas je bridko iznenadila. Britkost, katero čuti njegova vele>tovana rodbina, seza nam jednako v .srce. Iskrena hvala slovenskega naroda in večna slava blagemu možu!
Trg G o raj igra d dne 30. nov. 1881.
£upan: Fran Prislan.
Iz Ormoža: Ormožka „S^ga" Izreka svojo globoko žalost o bridkej izgubi vzornega jej narodnega boritelja.
Iz Solčave. Sprejmite našo srčno sočutje o izgubi slavnega oe>ta in voditelja Slovencev. Hvaležen mu bode narod na veke.
Županstvo v Solčavi.
Iz Maribora: Britko obžalujejo neizmerno izgubo, katera je zadela mili narod slovenski. Mariborski gimnazijci.
Iz Višnje gore: Blagovolite sprejeti prežalostno sočutje o nenadomestljivej izgubi boritelja naroda slovenskog**.
Žalujoči narodnjaki.
Gornji  grad dne 30. novembra 1881. Okraja načelnik : Jakob S p e n d e.
Iz državnega zbora.
Z Dnnaja, 30. nov. [Izv. dop.] V budgetnem odseku se je pri obravnavi o učiteljiščih oglasi! dr. Vošnjak in vprašal, zakaj g. minister ne izvede resolucije, po katerej mu je naloženo, na učiteljiščih v Ljubljani in v Mariboru slovenski učni jezik uvesti. V Ljubljani se sicer v 1. letu nekolike predmetov slovenski poučuje, a morali bi se vsi, v Mi riboru pa je i/.ključivo nemški učni jezik, da si se tam izrejajo učitelji za slovensko štajerske šole. Kako se mora zahtevati od učitelja, da v pravilnoj slovenščini v šoli govori, j;ko ?e je v vseh šolskih predmetih le v m mščini izšolal. Najhuje pa Be godi koroškim Slovencem, tam se nastavljajo v čisto slovenskih krajih nemški učitelji in otroci se še brati ne uče v materinem jeziku. Tako ravnanje koroškega deželnega šolskega sveta nasprotuje ne samo načelom pedagogike, ampak žali in tepta občno-človeške pravice, je pravo barbarstvo.
G. min is ter ugovarja, da učiteljišča nijso za posamezne dežele in da iz ljubljanskega učiteljišča se lehko preskrbe slovenske šole na Štajerskem in Koroškem. Če je Maribor blizu meje slovenske narodnosti, iz tega ne sledi, da bi tamošnje učiteljišče moralo slovensko biti, ker se tam tudi za nemške šole morajo
učitelji izobraževati. On ne more verjeti, da bi se res kje nastavili na slovenskih šolah učitelji, ki bi ne znali slovenski. Sicer pa ne nastavlja ministerstvo ljudskih učiteljev, tedaj nema pravice se v to vtikati.
Dr. Vošnjak odgovarja, da z zadovoljstvom na znanje vzame izjavo, da je ljubljansko učiteljišče namenjeno izrejati učitelje sploh za slovenske šole. Pa s tem je malo pomagano, kajti niti štajerski niti koroški deželni šolski svet Lečeta nastavljati kranjskih učiteljev, ker hočeta najprej preskrbeti kandidate iz domaČih učiteljišč. Mariborsko učiteljišče je ustanovljeno bilo za spodnji slovenski Štajer, ker graško lehko preskrbuje vse štajerske nemške šole in še vrhu tega koroške. Maribor ne leži blizu slovenske meje, kakor meni g. minister, ampak sredi slovenskih občin, v katerih biva po poslednjej štetvi 80.000 Slovencev in le 20 000 Nemcev v Mariboru in druzih mesticih. V celem okraji nij nobene nemške občine. Če tedaj mariborsko učiteljišče ne postane slovensko, je bolje, da se odpravi, ker je popolnem nepotrebno, kakor tudi celovško. Za 900 000 Nemcev na Štajerskem in Koroškem zadostuje jeden zavod v Gradci, ljubljanski pa potem lehko preskrbuje tudi slovenske dele štajerske in koroške. Da se nemški učitelji nastavljajo na slovenskih šolah, je gola resnica, še celo na Štajerskem se to godi, na pr. v Slovenskih goricah in v Halozah. Vlada ima Čuvati postavo, ako se od Katere strani proti njej ravna l S tem je bila debata končana in sprejete vse točke proračuna.
Za zidanje novega učiteljišča v Ljubljani se je dovolil prvi delež s 30.000 gld. Celo poslopje bo pa veljalo IGO 000 gld.
Pri obravnavi o obrtnih šolah je gosp. dr. Vošnjak g. ministra opozoril, da na Kranjskem razen stare „špicarske" šole v Idriji nij nobene obrtne šole. Naj vlada kaj stori, da ne pogine domača obrtnija.
Klub desnega centra je po predlogu g. dr. Vošnjaka sklenil, da izreče obžalovanje o briikej izgubi dr. viteza Bleivveisa in da položi venec na njegov grob. Jednako sklenil je tudi češki klub.
V jednej prihodnjih sej, najbrž v soboto, bode vlada odgovarjala na Nouvvirthovo interpelacijo zastivsn „Liinderbanke". Če potem levica na.-vetuje debato, se avtonomisti temu ne bodo ustavljali, ker nemajo ničesar zakrivati, pač pa lehko odkrivi jo sleparstva, ki so se nekaznovana godila pod vladanjem levičarskim.
bi mu te prednosti morda zavidal, in to velja nekaj pri g. N., tudi pisava nij okorna, kakor nas g. Navratil uverja. V dokaz pristavimo tri kitice:
1. Iz „Večerne".
Na \ ei'er premišljujem, I ><>bri»te pregledujem, Ki nam jih l!o# deli, Ki nam jih Bog deli, Nja milosti deležni, Mu bodemo li^ »leini, Hvaležnost on od nas želi, Hvaležnost on ud nas želi.
2. Iz „Praztiosti sveta". En'ga brata rad bi najiel,
I >u bi mojih misel bil, Al zastonj tnk daleč zajšel, Ker sem nja senco lovil. Le na prsih mu sloneti, Njemu vse zavupati,
Oj dftb' blo to sr< čno meti, To veselje vživari !
3. Iz nZdi nova nja po miru".
Sladek mir! iz nebes pridi, Na nas žalostne poglej ; Kri — prelivanje preidi ! Stori našim revam kraj, Pridi, % sliši naSo. proSnje, Razveseli naše dni, In vojske ostro orožje, Naj rijava rij a sne.
Bedi si, da je Ahacolj ali kdo drugi na teh verzih kaj poravnal, saj so se boljšim pesnim verzi popravljali, to ne brani, da bi jih v berilo ne sprejeli. Le neznalica mora tu o nesnažnej posodi govoriti. G. Navratil se ve, ki slovesno slovstvo nalašč od slabe strani kaže, je tudi iz Andrejaševih pesnij za Šolo najnepripravnejšo kitico izbral ter jo po „Nov." razkazuje.  Po tej metodi lehko dokažemo, da
niti Homer niti Goethe, sploh noben pesnik, ki je življenje člov« ško karakterizal, nij za šolo. S svojim duhovitim naukom, da so jedi v snažnej posodi okusnejše, je pa g. N. zopet razodel, da "e zmirom ne ve, čemu je njegova knjiga, kar s tem konstatujemo.
Duhovite prispodobe iztuhta res naš gospod. Ako bi, pravi proti koncu, urednik berila ne smel svojih prevodov sprejemati, tu bi tudi godbenik ne smel svojih skladeb na „be-sedah" gosti. I da ! če je občinstvo zadovoljno ; če pa siče in viče, pobere godbenik kopita. Fiat applicato. Sicer je pa prispodoba šepava, kakor bi kdo križevata gorjanska kola z br-zovlakom primerjaje trdil, da je oboje jednako. Imejte usmiljenje z nami, gospodine, če ne, popokamo od smeha.
„Koan*) fusionsrat".
*) Kein.
Politični razgled.
.\otrma£e dežele.
V Ljubljani 2. decembra.
Listi, ki pohlevno služijo zjedinjenej levici, prinesli so v slednjem času vest, da bodo takozvani ndivji" t. j. isti poslanci, kateri se do zdaj v državnem zboru še njso pridruž li nobenemu klubu, ustanovili svoj nov klub: levo središče s Coroninijem na čelu. Ta klub bi bil tako rekoč „srednja stranka", ker temu klubu pristopili bi oni poslanci, ki so se prej zvali ustavoverce, a zdaj ne hote pristopiti zjedinjenej levici, če se ustanovi istinito ta Muh, desnica s tem ne more nič izgubiti, marveč pridobiti, kajti ti poslanci stali bi narodnostnim vprašanjem »isto indiferentno nasproti, oni bi se tudi ne zlagali v mislih z zjedinjeno levico, da bi spodkopali zdanje ministerstvo in bi tudi ne kričali, da je nemštvo v Avstriji v nevarnosti in kar je đe jednakih traz v ustih levice. Ta klub bi namreč v mnogih vprašanjih podpiral desnico in mi skoro brez predsodkov lebko z veseljem pozdravljamo ta snujoči se klub, da si nijsmo posebni prijatelji takozvanim „srednjim str»likam". — Listi iz nemškega cesarstva prav porogljivo pišejo o interpelaciji dr. Klierja o izgredih v Kubljaku, oni pravijo, da je to vse le iz časopisov posneto, kar pa nikdar nij bilo in ne bode dokazano, zato škoda časa za take interpelacije.
Vil mije <lrži*v<*.
Iz Bel^rada se poroča, da je srbska vlada voljna, da od onih emigrantov, na čijih ozemlji so naseljenci, odkupi lastninsko pravico do tega ozemlja.
Iz Hima ce javlja, da je bila vest o preseljitvi papeža iz Rima v nemško mesto Fulda neresnično, da v Rimu nij nihče nrnslil kaj takega.
Kakor poročajo i talijanski listi, odločili so se poslanci levice, da bodo vrgli zdanje mini.-terstvo in sicer bodo nalašč prouzročili debato o vnanjej politiki, in na tej si bode zlomilo ministerstvo vrat.
Razmere mej strankami in III«iuarltom so se pojasnile. V seji državnega zbora dne 30. m. m, pokazalo se je, da hoče Bisn ark iti roko v roki s središčem Da je Bismark izrekel svoje mnenje in povedal, na koga se hoče naslanjati, prouzročila je iuterpelaeja Vircha o pogajanji z Rimom.
V lrhc»J se vedno bolj množe agrarna zločinstva.
Kakor se poroča preko Carigrada, podpisali so uže zastopniki Turčije in Grške konečne akte o odstopn ozemlja Grkom. Če je ta vest resnična, uravnano je torej razmerje mej tema dvema državama.
Domače stvari,
— ( Lj ub lj an s k e ga Z vo na" 12.številka) prišla bode 4. t. m. na svitlo. Tisk se je nekoiko zakesnil, ker ima ta list vrhu „kazala" še jedno celo tiskano polo priloge in ker je bila tiskarnica zaradi smrti dr. viteza Bleivveisa z diugimi nujnimi naročili preobložena.
— (Ljubljanskim mesarjem) je slavno ministerstvo za notranje zadeve po sklepu mestnega zbora dovolilo, da smejo na dalje po prostej ceni prodajati meso. Zaradi potrebnih priprav pričela se bode ta prosta prodaja še le 1. jami varja 1882.
— (V mestnej klavnici) se je meseca novembra t, 1. pobilo 250 goved, 1387 starih in G mladih prašičev, 489 telet, 410 koštrunov in kozlov, 10 prašičev ikrastih je bilo konjaču oddanih, da jih je zakopal.
— (Literarno-zabavni „ j o u r-fixe") bode zboroval v soboto 3. t. m. v Tavčarjevem hotelu. Začetek ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je berilo prof. Levca.
Slovensko slovstvo v obče napreduje in tudi šolska  literatura   po Slovenskem
ne zaostaje. A slovensko šolstvo zasluži de-nes Že večje pozornosti; treba bo tedaj ua tem polji še z večjimi koraki napredovati.
V pospeh narodnega našega slovstva in v pomnožitev slovenske pedngogične književnosti nameravajo podpisani s tem nekoiko pripomoči, da so se odločili, izdajati leto za letom pod naslovom
„Pedagogični letnik" knjigo, katera bode na kakih 200 stn neh velike osmerke prinašala raznovrstnega šolskega blaga.
Teoretični del bode obsezal temeljite spise iz šolskega in učiteljskega življenja sploh, razprave o raznih šol°kih in učiteljskih vprašanj h, razmotruvanja pedagogičnih in didaV.tikčnih načel.
Praktični del bode pa ludrževal izborne članke o splošnjej in posebnej metodiki, razpravljal obravnavanja o vseh predmetih zdanje ljudske šole, nekoliko z ozirom na predpisane učne načrte, največ pa na pod lagi pridobljenih i/kušenj — lastn h in drugih. — Sploh naj bi nam učiteljem „Pedagogični 1 e tni k", ki utegne v dodatku imeti poleg raznih šolskih migljajev in naznanil tudi imenik vseh slovenskih učiteljev in Sol z dotičnimi plačami, s časoma ni domestoval slovensko pedagogiko in metodiko, katere tako težko pogrešamo.
Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potrebujemo obilne podpore! Zato si dovoljujemo vabiti vse p. n. učiteljstvo in šolske prijatelje po vseme Slovenskem v obilno nar oče vanje in sodelovanje.
Naročnina stane l gl d. (kasneje bode cena knjige večja) in naj se blagovoli pošiljati do 1. aprila 1882 g. Boži d. Vale nt a-i nad učitelju v Krškem.
Šolski pisatelji  pa naj izvolijo svoje izvirne izdelke (prevodov se ne bode sprejemalo) poslati do 1. junija 1882  g. Iv. L a-pajnetu, ravnatelju  meščauske šole v luškem.
Č i s t i d o h o d e k pri razprodaji te knjige, ki izide v bodočdi velikih poč tnfcah se bode razdelil mej pisatelje; zaradi tega se hode poslana tvarina na tanko pretresovala in skrbno izbirala.
V Krškem 1. decembra 1881.
J. Bez laj, meščanski ll< itelj. F r. Jam še k, nadučitelj v R a j h e n b u r g u na Štajerskem. J. L a p a j n e, šolski ravnatelj, J. R a v n i-kar, ljudski učitelj, B. V al en ta, nadučitelj.
Občni zbor C, kr. kranjske kmet. družbe«
(Dalje.)
G. vodja Dolenec utemeljuje potem drugi predlog vipavske kmetijske podružnice. Lansko leto je kupila vipavska srenja 7000 oral paše za ovce na Nanosu; 5000 oral pa jo je u?.e prej imelo ! Vipavska srenja namerava zdaj uvesti umno sirarsto in v ta namen osnovati sirarsko zadrugo, kakeršne obstoje uže nekatere v Bohinj i. Če se pa sirarstvo na Nanosu, katero je nekdaj slovelo, zopet povzdigniti hoče, treba je podpore od si. mi nisterstva za poljedelstvo. Treba je najpotrebnejšega inventara, kajti dozdaj rabljeno je jako primitivno; potem se mora napraviti vod njak. Niti poštene kleti nijmajo sirarji na Nanosu, kajti ta luknja, katero zdaj imenujejo klet in v katerej sir spravljajo, je še za svinjak preslaba. Dobro bi bilo tudi, da pride lav neznani učitelj o umnem sirarstvu g. župnik Mesar v Vipavo poučevat, kako se dobro
in čeduo izdeluje sir. Zadruga se torej ne more preje osnovati, preden si. ministerstvo za poljedelstvo ne dovoli podpore. Odbornik g. Brus izjavi, da ministerstvo no dovoli več podpore nego 30O gld. in to še le takrat, kadar bode zadruga uže osnovana. G. Rob č opomni, da vlada za napravo vodnjakov deli posebne podpore iu da bi se leđaj priporočalo v tej zadevi, naravnost obrniti se do slavne vlade.
Tudi lr. Vok pravi, da se zadruga prej osnovati ne more, preden se nij dovolila podpora.
Osnovala pa se bode zadruga gotove, kajti občina sama je največji posestnik. G. vodja Dolence razjasnjuje, da bode vodnjak tudi 16 kmetom na Nunosu v korist, katni morajo o suši po G ur daleč po vodo hoditi. Občina namerava, ako dobi državno podporo za sirarsko zadrugo naročiti si boljše pleme ovac iz Bosne in Šlezije. Predlog vipavske kmetijske podružnice se potem sprejme.
Vipavska podružnica po g. Dolenci in isto tako podružnica novomeška po g. Ogulinu iu svetujeta, da bi se vršil občni zbor kmetijske družbe, ali zgodaj v jeseni ali pa spomladi iu da naj bi ta zbor trajal vsaj jeden dan dopoludne in popoludue in če treba tudi dva dneva. Predsednik baron VVurzbah opomni, da je to uže v pravilih določeno in da v tem nij tedaj mogoče glasovati. Preide se putem o tem predlogu na dnevni red. Dr. Vok utemeljuje v imenu vipavske podružnice predlog, da naj bi se občni /bor izjuvil zato, da se zida železnica od Škofje loke do Trsta tik ali pa po vipavske j dolini. Govornik navaja najprej zastope, kateri so su ;zjavili za to črto in opomina, da so se užo vse občine Vipavske doline in vsi večji tovar-niki in obrtniki v smislu predloga obrnili do j državnega zbora. Dr. Vok tedaj nasvetuje, da naj bi kmetijska družba ali sama poslala pc-j ticija do državnega zbora, ali pa iz kmetijskih razlogov pridružila se peticiji občin vipavske tloliue. Predlog se sprejme.
i Konec piih.)
Mobilarna dražba.
Vsled sodnijskega dovoljenja prodajala se
bode
v ponedeljek .5. decembra issi
in, če treba, v piihodnjih dneh vsakokrat od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do G ure po-poludne v hisi št. 3 na Franca Josipa cesti, pritlično na desno, v zapuščino gospoda Rudolfa Dufwa, c. kr. contra admirala, spadajoča hišna oprava, obleka in perilo in sicer tistemu, ki bode največ ponudil proti takojšnemu plačilu in odpravo na stroške kupca. (681—1) Dr. Viljem Ribič,
c. kr. notar kot sodo jski komisar.
&t. 6839.
Razpis.
(684-1)
V deželnej prisilnej delavnici v Ljubljani j«1 i/.pt.iznjena služba paznika II. razreda z letno P .no 300 gld., 1'/» funta kruha na dan, s služ-lxi o obleko in stanovanjem v delavnici.
Prosniki za to službo morajo znati brati i>. pisat'.
Prošnje z dokazi o starosti prosilcev, o n iliovem stanu, o neomadeževanem življenji, o t? meni zdravji in krepkej postavi iu da so slo-v< nskega, nemškega in laškega jezika zmožni, p tem s pristavkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, n    se izroče, in sicer, ako je mogoče, osobno
do 34. decembra 1881 opravništvu deželne prisilne delavnice.
Ako se oglase prosilci, ki znajo kako roki-delstvo, katero se v prisilne) delavnici opravlja, in ako dokažejo tudi druge zahtevane lastil« sti, imajo prednost pred vsemi drugimi.
Od
odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 26. novembra 1881. Izvrstna hrvatika
bela in mileča vina
rit/mil let (678—lj
priporoča veliki trgovec z vinom
Leopold Honigsberg v Zagrebu.
V najem
Be da proNlor 7.a kupčijo b lenom, Ihhh m stanovanje in ca kremo zraven okrajne cesto mej Cerknico in Martinjakom na Notranjskem. Prostora je dosti inje za tako kupčijo zelo pripraven. Kdor želi v najem vzeti, naj se oglasi pri posestniku Ivana Mukindu v Martinjaku št. 1. (677-2)
Zobni zdravnik
D" H1RSCHFELD
z Dunaju
ordinira VBak dan od 9. do 12. ure in od 2. do 4. ure v hdtolu „prl slonu'', sobe st. 46 in 47 inobjed-nem naznanja p. n. bolnim na zobeh, da ostane tukaj samo 4 do 5 tednov. (654—8)
■ *
B K
¥ 2.
a •
■ g - S g- e-^9
• J*
• I*
o ° < *
M W35H Ol H O) M OS «C -1 -^1
ODO'«J -JC! W0D -1
o O' a. <t. yi 35 6 & O
3    S    3 3
P
CJi OD t-" Co C U> 'Ji &
»   a a
P>
o
to
CD
S
♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»t••»♦♦♦♦♦
Novosti iz posamontorije pri
I
Jemljem si čast svojim čeBtitim p. n. naročevalcem naznanjati, da imam bogato sortirano zalogo najnovejših in najfinejših olepševalnih stvarij to- in inozemstva.
Atlas, faille, p lis. garali, taffet v vseh barvah ; saklepnice za plafice v bisernej matici, tufii in jeklu; koraette, kravate, suknje od liku, srajce, manehette, telovniki, francoske fagone, ris, s pire, vezenine, predpasnike in najnovej So volnene robce; dalje telovnike od tricot, rokovice in gamasne za gospe, gospode in otroke; bombaž, ovčjo volno, kist za pregrinjala in razen tega vse v to stroko spadajoče reči. Trakove za vence z napisom so hitro oskrbljujejo. Zagotovljajoč solidno postrežbo in nizko ceno vabim v obilno naročevanje
Spoštovanjem
vred
prav
(675—2)
Ana Šinkovec.
i
g
Meatni trg št. 10.
♦♦♦♦»♦♦♦♦«♦♦♦♦
o
I Uže dne 12. decembra! I irebH v.etuJ        Drug0 i7jžrebailje 30 kneževskih VSSfjSSJa
frankov
od leta 1881 a 100 frankov v zlatu. Vsako 1©%©' pot izžreban]
14. jaiiuvarja, 14. marca, 14. junija, 14. avgusta in 14. novembra.
Vsakratni glavni dobitek
v zlatu.
1 O O. O O O
HI
/i"
Najmanjši dobitek 100 frankov v zlatu.
Dobitki in obresti se izplačujejo na Dunaj i, v Pesti, v mnogih provincijalnih mestih, kakor tudi v skoro vseh evropskih
glavnih mpstili brez vsaRateretfa odbitka.
Za točno izplačitev jamči kneževska srbska vlada.
Sreč te a ## a g <> 3°« otorenti v &Wmtn. ~mm
Srbske srečke proti kasi a gld. 46 poleg 50 kr. kuponskih obresti]«
Prejemni listi -m
TTplač-uLjejo se mesečniH ©"torolsiili le po 3 gfld..
in z ostalim obrokom 4 gld. Kupec si pridobi uže « vplačilvl.fo samo .1 takoj aamosvojo in iierav.fleljdio nravico do igranja.
Pri 1. žrebanji 12. novembra 3% koeževakih *rl»9k lli sreč«4 bili s<> jjlavn"; dohilki frankov lOO.OOO, 10.000 in 40«0 v klatil dobljeni mej srečkami, ki jih je prodala naša hiša, in zelo kulantno eskomptirani.
Prihodnje izžrebanje uže 12. decembra, 14. januvarja in 14. marca. Torej trikratno izžrebanje v teku prihodnjih štirih meseoev.
Weehslergesehaft der Administration des
S3J
m
(658—3)
W IE !N , Wo 11« o i 1 e 1 O and i: *
n o u
O. CllOll;
Woll/oilo IO uiirt 13.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne",
21