Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % • art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 3 (991) Čedad, četrtek, 20. januaija 2000 Telefon 0432/731190 •Ì4J.J fi£v/ •M.1 «k. ČEMO “Quando siamo digiuni di storia locale abbiamo sempre un affanno perché pensiamo che i nostri interlocutori sono più fortunati di noi. Ma non è vero”. Che non sia vero lo dimostra anche il libro fresco di stampa dedicato dal comitato Pro Clenia ai paesi di Clenia/Klenje, Correda/Ko-reda, Tarpezzo/Tarpeč e Cocevaro/KoCebar, presentato venerdì nel bar di Correda. E la frase di Tarcisio Venuti, storico, autore tra l’altro di preziose ricerche sulle chiesette votive delle Valli, sintetizza bene una Genìa e dintorni, la storia messa nero su bianco S. Leonardo, l’opposizione Opposizione combattiva, in questi ultimi tempi, a S. Leonardo. La minoranza consiliare del gruppo “Con la gente per la gente”, formata da Beppino Crisetig, Tiziana Duria-vig, Severino Podrecca e Michele Tomasetig, ha inviato di recente due esposti al Comitato regionale di controllo. Il primo è stato sollecitato da una convocazione d’urgenza del consiglio comunale avvenuta, secondo l’opposizione, in modo troppo sbrigativo. La minoranza si è rifiutata di partecipare all’as- semblea, il 23 dicembre, perché l’ordine del giorno era stato consegnato ai consiglieri solo nella mattinata del giorno precedente, non permettendo loro -così spiega il capogruppo Crisetig - di analizzare gli argomenti. Inoltre non vi sarebbe stato alcun motivo di convocare il consiglio d’urgenza. Il Comitato regionale di controllo ha risposto in tempi brevi, il 4 gennaio, dando però sostanzialmente ragione alla maggioranza guidata dal sindaco Giuseppe Sibau. segue a pagina 2 f£KOUoé>KE NEDELJE BRE4Z A UTA TUOI V HtVISKIW POLINAHp rTTp i ,.
nr 1
cmm n i$m
ProClenia
D Rečan in assemblea
Si riunisce venerdì 21 gennaio, alle 20.30, nella sede di Liessa, l’assemblea del circolo culturale Rečan.
L’ordine del giorno prevede tra l’altro la presentazione del libro “Pustita nam rože po našim sadit”, che raccoglie i testi delle canzoni del Senjam beneške piesmi dal 1984 al 1995, il programma preventivo per il 2000 e la nomina del nuovo consiglio direttivo che sarà chiamato a guidare il circolo.
četrtek, 20. januarja 2000
An moment Sejma lieta 1985
“Med Beneškimi Slovenci je petje nekaj posebnega” piše na začetku bu-kva Jože Štucin, parjatelj iz Tolmina. Je pru takuo, an ne samuo zak kadar se Benečani ušafamo v gostilnah al na kaki fešti, radi začnemo piet ljudske piesmi.
An dokaz, da za nas “je petje nekaj posebnega” je tudi ’na prireditev kot je “Senjam beneške piesmi”, ki že puno cajta ga kulturno društvo Rečan lepuo or-ganizava.
Sada Rečan objavlja drugi del bukvi “Pustita nam rože po našim sadit” kjer so zbrane besedila od piesmi, ki so ble predstavljene od 1984 do 1995.
Aldo Clodig, “duša” tega društva, takuo razlaga vse tiste dielo, ki pride ree organizavat “Senjam”: “Smo prepričani, de kiek smo nardili, če ne druzega, smo se parbližali kot avtorji k pisanju našega slo-
venskega narečja an smo se naučili, četudi brez šolanja, tiste čerke, ki so znak slovenskega besedila”.
Bukva Rečana so takuo tudi velika bogatija za kar se tiče uporabo našega dia-letka. Je vic ku petdeset tistih, ki so napisal narmanj ’no piesam v tistih desetih letih, so iz Nediških dolin pa tudi taz Rezije an taz Terske doline, an vsak od njih je parnesu suoj glas, kajšankrat žalosten, kajšan krat pa veseu. “Pesmi, ki so jih ti ljudski umetniki napisali - piše še Štucin - so v resnici pristna in avtentična kronika njihovega življenja, njihovih sanj in radosti, upanja in vere v lepšo prihodnost”.
Besiede, tuole je pomembno, se nieso an se na bojo zgubile an trošt je, da bo Senjam šele nam poka-zu kuo znamo tudi mi razložit, z besiedam tiste, ki naše sarce eje poviedat.
Clenìa, la comunità unita ripercorre la sua storia
Presentato venerdì il libro pubblicato a cura del comitato locale
dalla prima pagina
Non mancano nel bel libro - che sulla copertina riproduce una litografia di Darko Bevilacqua dedicata al paese - i riferimenti storici e culturali che riguardano le Valli, le caratteristiche del paese, preziose notizie sulla cucina popolare, sulle personalità più importanti di Clenia, sul matrimonio (con alcune gustose fotografie, una delle quali ci fa vedere il futuro presidente della Comunità montana in versione paggetto), sulle malattie, l ab-bigliamento e i giochi. Si ricorda la fabbriceria, un organismo che si occupava dei problemi relativi alla chiesa ma anche dello sfalcio dell’erba e del taglio della legna.
Emerge, ancora, la crescita e lo sviluppo urbano nel post-terremoto, con un’economia che un tempo era imperniata sull’agricoltura, una vocazione inevitabilmente persa dall’incedere del progresso.
C’è, in fondo, una leggera sensazione di nostalgia per il tempo passato che sembra percorrere tutto il libro, anche se il valore di questa testimonianza mette un punto fermo nella storia di Clenia e dei paesi vicini. D’altra parte proprio il comitato presieduto da Romeo Moschioni dimostra continuamente, con la sua attività, di essere espressione di una comunità proiettata verso il futuro, (m.o.)
Da sinistra Marinig, Dorbolò, Moschioni e Venuti. Sopra la copertina del libro
Videmski simfonični orkester se nahaja v hudih težavah
Deželna uprava mu je nenadoma ukinila redno finančno dotacijo
Za podiplomski študji in univerzitetne diplomske naloge
Slori razpisuje dve štipendiji
Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) razspisuje š-tipendijo za sofinanciranje podiplomskega študija (magisteriji in doktorati).
Razpis je odprt kandidatom za katerokoli univerzitetni študijski program v I-taliji, Sloveniji in drugih državah.
Slori razpisuje tudi izbor univerzitetnih diplomskih nalog, ki so jih študentje narodnosti in jezika s stalnim bivališčem v Italiji oddali na katerikoli univerzi na temo slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega ter širše-družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbeno-kulturnem in družbeno-političnem področju, identitete in je-
zikovne prakse, izobraževanja in komunikacije.
Izbrane naloge bo Slori nagradil z denarno nagrado v višini enega milijona lir ter poskrbel za njihovo objavo, v nespremenjeni ali predelani obliki v posebni zbirki v teku leta 2000.
Rok za prijavo za oba razpisa je 31. januarja. Izbor in razglasitev izbranih prošenj in nalog bo o-pravljen predvidoma v mesecu dni. Dodatne informacije in prijavne obrazec z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu (ul. S. Francesco 20) in na sedežih Slorija (ul. Carducci 8/11 v Trstu, ul. Croce 3/1 v Gorici ter ul. IX a-gosto, tel. 0432-732500 v Čedadu).
Topolò in onda su Tv Koper
Lunedì 24 gennaio, alle 20, nell’ambito della trasmissione “2000 parole”, Tv Koper manderà in onda un documentario realizzato a Topolò dalla regista Martina Kafol nel corso dell’ultima Postaja. Il titolo del filmato “Percorsi e permanenze” è un omaggio al musicista e teorico Albert Mayr, uno dei padri dello studio del paesaggio sonoro.
Oltre a Mayr il documentario esplora le ricerche sonore effettuate durante la Postaja, dal concerto per strumenti a perdifiato di Giovanni Morbin ai laboratori sonori del texano John Grzinich e alle performance di Luca Miti, Luca Peres-son, Andrea Facciolli, Julia Pascale e della giovane arpista Emanuela Battigelli.
“Pustita nam rože...”, 10 liet liepih besied
Videmski simfonični orkester je v velikih finančnih težavah, ker mu je deželna uprava nepričakovano ukinila že namenjena sredstva. Ce se takoj ne bo našla rešitev, bo moral orkester prenehati z delovanjem kar sredi sezone. Tako je v svojem umirjenem, vendar hkrati odločnem nastopu, dejal predsednik upravnega odbora OFU Piero Zanfagnini na tiskovni konferenci, ki jo je vodstvo ustanove sklicalo v torek, v prostorih občinske palače v Vidnu. Zanfagnini je obsodil dejanje deželne uprave kot nesprejmljivo in skrajno škodljivo za ugled Furlanije v državnem in mednarodnem merilu. "Lahko tudi razumemo, da se iščejo drugačne rešitve, toda odtegniti orkestru sredstva za leto
2000, ki so bila že določena in ko je koncertna sezona v polnem teku, je blamaža brez primere", je dejal.
Dejansko je upravni odbor v veliki zagati in bo moral že v teku nekaj dni poslati odpoved pogodb uglednim glasbenim skupinam v Italiji in drugih evrop-
skih državah. Zanfagnini je pri tem podčrtal velike zasluge slovenskega dirigenta Antona Nanuta za uspehe orkestra, naslovil pa je tudi apel na vse ustanove, ki so doslej pomagale orkestru, naj omogočijo, da se vsaj dogovorjena tekoča sezona izpelje do konca.
četrtek, 20. januarja 2000
4
“Anche nella Slavia la tv in sloveno”
Un incontro tra il direttivo della Comunità montana delle Valli del Natisone, il direttore della sede regionale Rai, i responsabili della sezione slovena della stessa sede ed il presidente del Corerat per l’estensione dei programmi in lingua slovena anche nella provincia di Udine. É quanto sollecitano, in una nota inviata nei giorni scorsi al presidente dell’ente montano Giuseppe Marinig, i consiglieri del Ppi Stefano Ga-sparin e Valter Pinton.
Nella lettera, inviata per conoscenza anche al presidente della Rai Zaccaria, si ricorda che nell’ultima seduta l’assemblea ha approvato un ordine del giorno sulla tutela delle minoranze linguistiche nel quale, tra l’altro, si chiede di sollecitare “l’ente radiotelevisivo pubblico ad estendere anche in provincia di Udine i programmi in sloveno irradiati dalla sede regionale della Rai e quelli della Tv transfrontaliera”.
Una richiesta simile era stata avanzata dal direttivo della Comunità montana lo scorso giugno raccogliendo l’esigenza di numerosi abitanti delle Valli del Natisone di usufruire del servizio di informazione e di altri programmi in sloveno. L’incontro sollecitato dal Ppi sarebbe anche l’occasione per “richiedere maggiore spazi dedicati a questa comunità”.
Pogovor s predsednikom Gorske skupnosti in županom Tipane Eliom Berrò
”Potrebujemo drug drugega"
“Zamisli o čezmejnem sodelovanju je treba konkretizirati. Stara nasprotja sodijo v našo preteklost. Izkoristiti je treba ves človeški potencial, ki ga ima Benečija na razpolago ”
Predsednik Gorske skupnosti in obenem Zupan občine Tipana Elio Berrà je obe funkciji prevzel šele sredi lanskega leta. Kot je napovedal v svojem programu, je med prioritetne naloge upravljanja uvrstil integracijo obmejnega prostora. Zato je tudi dal pobudo za srečanje obmejnih upraviteljev Posočja in Terske gorske skupnosti, ki je bilo minulo soboto v Centi.
Kakšna je ocena sobotnega srečanja?
"Mislim, da je lahko kar dobra. Upravitelji so prišli v zadovoljivem številu, kar pomeni da je tematika občutena, predvsem pa se krepi občutek, da bo meja med Slovenijo in Italijo v nekaj letih izginila in je na to treba biti pripravljeni”.
Terska gorska skupnost se torej pridružuje kolegom iz sosednje Nadi-ške gorske skupnosti.
”V Nadiških dolinah je šlo hitreje. Tam je skupnost bolj organizirana, uspešno so prisotna društva in dvojezična šola. Vsak dan gre v to šolo stopetdeset otrok, ki se uči slovensko. Stari predsodki in nasprotja, hvalabo-gu, izgubljajo teren. Ampak to je tudi v naravi stvari”.
Kaj pa na vašem območju?
”Naše območje je bilo, tudi geografsko, še bolj izolirano, dolgo let pa ni bilo zadostne in primerne informacije ter vzgoje, zato so se do Slovencev in Slovanov
Predsednik Elio Berrà
nasploh, ugnezdili predsodki”.
Iz posegov, ki jih je bilo slišati v soboto, je bilo razbrati zelo konstruktivno vzdušje.
"Vsekakor. Med upravitelji naših krajev je mnogo odprtih ljudi. Več jih je bilo tudi v tujini in so tam dobili nove izkušnje. Sedaj je naš problem, kako narediti čim-prej naslednji korak, kajti govoriti znamo vsi, težje pa je dobre namene konkretizirati”.
Imate glede tega že kakšen načrt?
"Vsekakor se moramo povezati z Nediško gorsko skupnostjo in ostalimi, da se čimprej konkretizira ustanovitev združenja "Najboljši sosedje”. Obenem je treba zbrati zamisli glede čezmejnih projektov, kar moramo narediti v sodelovanju s kolegi iz Posočja”.
Gorska skupnost načrtuje in dela, Dežela pa jo že spet ukinja...
Upravitelji so se zavzeli za podaljšanje urnikov mejnih prehodov
Mejo je potrebno Čimbolj odpreti
s prve strani
Ravno potrebi po hitrem ukrepanju in konkretnih pobudah je bi na srečanju v Centi dan poudarek, bodisi v predsednikovem uvodu, kot v posegih prisotnih upraviteljev. Berrà je dejal, da so za vsakršno učinkovito integracijo bistvenega pomena predvsem komunikacijske povezave. Te so sedaj nezadostne in v slabem stanju, pa naj gre za mrežo gorskih cest, kakor tudi za glavno meddržavno cesto Centa - Bovec.
Gre seveda tudi za pomembno vprašanje cest ki vodijo do stranskih mejnih prehodov in za mejne prehode same, ki jim je nujno podaljšati urnik obratovanja. Več upraviteljev z obeh strani meje se je dotaknilo tega vprašanja, saj menda ni mogoče razmišljati o povezovanju, če se ovire začnejo že pri omejenem umiku mejnih prehodov, kot velja za Most na Nadiži ali Robidišče. Mednarodni prehod čez Učjo pa so že nekajkrat poskušali deklasirati iz prve v drugo kategorijo.
Skratka, hitro je treba ukrepati, da postane meja v čimvečji meri propustna, kajti to bi tudi v obmejnih krajih zaho-
dne Benečije dalo novega kisika ljudem in gospodarskim dejavnostim, zlasti tistim, ki so vezane na turizem. Zanj pa na območju Terskih dolin in širše okolice, vse do nižinskih predelov, obstajajo še velike neizkoriščene možnosti.
Več upraviteljev je na srečanju podčrtalo potrebo po dveh ravneh čezmejnega sodelovanja. Eno so načrti gospodarskega pomena z izrazito razvojno valenco, drugo pa stiki na področju kulturnega, športnega in rekreacijskega sodelovanja ljudi ob meji. Se zlasti na ta način je možno presegati obremenitve iz preteklosti.
Skratka, ljudje ob meji imajo na obeh straneh podobne probleme, ki se začenjajo pri nerazvitosti področja in demografski ogroženosti. Na obeh straneh pa je kljub temu še dovolj energij in pametnih zamisli.
Vsekakor se mudi, dobra volja sama po sebi pa ni dovolj, kot je dejalo več prisotnih. Zaradi tega je bil ob zaključku srečanja sprejet sklep, da se v okviru terske gorske skupnosti takoj ustanovi delovna skupina, z nalogo, da v najkrajšem času izdela seznam konkretnih čezmejnih projektov. (D.U.)
”To se mi zdi pravi absurd. Jaz sem bil v resnici vedno proti taki gorski skupnosti, kakršno imamo danes. Njena vloga je v naši revni stvarnosti absolutno nezadostna. Ampak to ne pomeni, da jo je treba ukiniti. Naj se ustrezno reorganizira, naj dobi od Dežele primerna pooblastila in finančna sredstva. Zastonj je,
da Dežela govori o tem, da Gorske skupnosti niso nič pomembnega naredile. Kdo pa jim je za delo sploh dal pogoje?”
Morda pa bodo čezmejni projekti prispevali tudi k utrjevanju Gorskih skupnosti.
”To so izbire, ki predstavljajo nove priložnosti v položaju, ki je marsikje ze-
lo težak. Treba je izkoristiti vse razpoložljive sile, kolikor jih še imamo v naših krajih. Ce bi politiki znali pustiti ob strani polemike za vsako ceno in se ne bi omejevali le na gojitev svojih lastnih vrtičkov, bi se dalo na našem območju marsikaj koristnega narediti”.
D.U.
Krivde individualizma
V svojih člankih nisem vedno prizanesljiv do levice. Lahko jo kritiziram, vendar to počnem racionalno. Težje je z desnico. Razumem Berlusconija, njegove cilje in taktiko. Težje razumem mnoge volilce, predvsem mlajše, ki volijo zanj, ne da bi pravzaprav vedeli, čemu gredo nasproti.
V sodobnem svetu se izgublja občutek za skupnost. Postajamo vedno bolj individualisti in menimo, da lastne probleme najbolje rešujemo sami. Pri tem vztrajamo, dokler sami ne moremo več ničesar. Berlusconi igra na strune individualizma. Ljudi sicer vabi v stranko, ponuja jim recepte
za boljšo družbo, njegova osnovna beseda pa je “libertà”, svoboda. Bori se proti etatismu (statalismo) in zagovarja čar in moč osebne iniciative.
Bogatim se formula nedvomno izplača. Ce se država umakne iz družbenega življenja in ohrani predvsem policijo, je za bogatega lažje. Kdor ima denar, si lahko privošči zasebne bolnišnice, ne potrebuje pokojnine itd. V zameno za to, da si sam plača zdravstvene in druge usluge, ga država razbremeni davkov. Ce z manjšimi davki dobro zaslužim, si zlahka plačujem najrazličnejše zasebne zavarovalnine, z glavnino denarja pa od-
piram nova podjetja ali pa množim denar na borzi. Razumem torej, da v svetu individualizma mnogi bogati volijo za Berlusconija. Dale-kovidno to ni, vendar živimo iz dneva v dan, moč denarja pa se z globalizacijo veča.
Povsem drugače je z navadnim delavcem, s prodajalko, z uradnikom in uradnico, z upokojenci, da ne govorimo o brezposelnih. Za tistega, ki je socialno šibkejši, so posegi države bistveni, saj država uravnoveša razlike in jamči posameznikom pravice, ki jih tržišče ne. Za trg so pomembnejši nižji davki kot javne zdravstvene usluge. Mlade pa liberistična formula privlačuje z ukano. Liberizem namreč zagotavlja, da nagrajuje sposobnost, pridnost, iniciativnost itd. Delno je to res, vendar pri oceni radi pozabimo, da trg nujno ustvarja zmagovalce in poražence. Kaj pa z njimi? Naj poraženci umrejo na družbenem robu? To se v ZDA dogaja dokaj redno. Jasno je,
da v mladosti nihče samega sebe ne postavi med poražence, vendar bi morali vo-lilci vsaj vedeti, kaj pomeni staviti na samega sebe. Vedeti bi morali, kaj se ti pripeti v primeru poraza. Delovna mobilnost in fleksibilnost sta na primer mikavni, saj pomenita, da se določena delovna mesta zapirajo, druga pa sproščajo. To ponuja šanse predvsem tistim, ki vstopajo v delovni odnos, oziroma na tržišče dela. Ko pa se opredeljujemo za fleksibilnost, bi morali pomisliti, da lahko ustvarja stalno negotovost in da najpogosteje pomeni ekonomsko nazadovanje. Eno je namreč, če si sam izberem novo delovno mesto, drugače je, če ga izgubim. Povsem proste roke pri odpuščanju z delovnega mesta, kot to ponuja Pannella (Berlusconi ga pušča po kostanj v žerjsavico), pomenijo za delodajalca veliko pridobitev, za delavca pa nenavaden rizik. Podjetje, ki je v krizi, izboljša svojo vrednost na borzi že s tem, da odpusti nekaj tisoč
delavcev! Toliko lažje je za tiste, ki imajo kapital, če so fleksibilni in mobilni delavci sami in brez sindikatov. V takšnem odnosu postavlja ceno močnejši. Ko je veliko dela, vabi podjetje delavce z večjimi plačami. Ko se delo zaustavi, oziroma, ko se profit nekoliko zniža, se lahko podjetje z enostavnim “zdravo” razbremeni odvečne delovne in človeške “teže”. Logika je v bistvu preprosta in zato čudi, da nanjo pristajajo tudi tisti državljani in volilci, ki bodo le izgubili.
Zal je to možno prav zaradi že večkrat omenjenega individualizma. V svetu, kjer prevladuje logika “pomagaj si sam” in kjer ni družbene kohezije, se zdi vsaka oblika politike, ki urejuje, ukana, fregatura. Zato mnogi niso solidarni in zaupajo le vase, čeprav jim dejstva dokazujejo, da pomeni biti sam šibkost. Mnogi mladi pa se tudi nanjo požvižgajo, saj niti ne vedo, da se močni združujejo in raje ustvarjajo monopole in kartele kot pa resnično konkurenco.
Casa di riposo, il sindaco per un nuovo Cda
E una sorta di terremoto, per altro annunciato, quello che investe in questi giorni il consiglio di amministrazione della Casa di riposo di Cividale. Martedì il sindaco Giuseppe Pascolini, da cui dipende la nomina dei consiglieri, ha fatto recapitare ai capigruppo dell’assemblea comunale una lettera in cui afferma l’intenzione di voler rinnovare il Cda guidato da Ermes Biasizzo a causa “dell’insostenibile situazione maturata” all’interno dello stesso. Da tempo si parla di contrasti interni riguardanti la gestione della struttura, in particolare ci sarebbe una frattura tra Biasizzo e gli altri componenti del Cda, tanto forte da costringere Pascolini a prendere provvedimenti.
ZELENI
LISTI
novi matajur r
Kronam četrtek, 20. januarja 2000 %J
V Klenji so počastil svetega Šintoniha
Cejo pru daržat živo navado, de za svet Sintonih je senjam v vasi. Takuo an lietos so bli teli zadnji dnevi pru živahni v Klenji an Kore-di.
So tonkal cieu tiedan
2e an tiedan priet so začel škam-pinjat, tonkat. Vsako vičer Miro an Dino, kupe s parjatelji Rossi taz Pe-tjaga so Sli v turam an tle tonkal, škampinjal an veselil celo vas. Do kako lieto od tegà jim je pomagu tudi Giordano, seda pa jim prave, kakuo se obnaSat z zvonuovi! Potlè, ki so jo veškampinjal, so šli vsako vičer tu kako drugo hišo jest štru-kje. Takuo so dielal puno puno liet od tegà an takuo se diela šele tudi donas.
Duo je uduobu tombolo?
V petak 14. so predstavili, pre-ženlal bukva, ki so jih nardili tisti od komitata za Klenje (o tem pišemo na drugi strani). V nediejo 16. je bla tombola. Duo je uduobu? Ku-
atemo jo je nesla Nadia Tomasetig an takuo udobila dva salama, dvie staklence, kartino o Nediških dolinah an bukva. Cinkuino je udobila Concita Caiuellas Vogrig: dal so ji veliko panceto, dvie staklence vina, bukva an kartino o naših dolinah. Za tombolo pa je veselo zauekala Elda Carlig, ki je takuo nesla damu prasčicja svetega Šintoniha.
Te narbuojSe Štrukje je spekla...
V pandiejak 17. je bla sveta maša par kateri je pieu zbor taz Spietra an potlè je bla pa premjacjon narbu-ojših štrukju.
Na konkorš je bluo vpisanih 24 konkorentu. Nje štrukje je parnesla tudi adna žena iz Jagnjeda.
Tudi lietos tisti, ki sojih pokušal so jal, de je bluo pru težkuo vebrat te narbuojše. Na koncu pa so odločil, decidli, de te narbuojši so bli tisti, ki jih je napravla Nives Iussig iz Klenja. An so jo inkoronal krajico
štruklju zak vsake lieto je paršla med te parvimi an kajšan krat tudi ta parva! An “krajica štrukju” so napisal tudi na bukva, ki so jih ji šenkal. Nove bukva so jih šenkal vsiem tistim, ki so parnesli blizu njih štrukje, te parvimi šest pa so dal tudi ’no lepo skliedo od kopera-tive Lipe. Sklieda je tipična škudie-la, bukalina Nediških dolin.
Na druge mesto je parša Velia Tropina Specogna iz Klenja, na tretje Ester Battaino iz Ažle, na Cetarto Giuliana Zof, ki je iz Mariana pa je paršla tle h nam za neviesto, saj je poročila Pierina Corredig, na peto mesto je Daniela Corredig an na šesto mesto pa Concita Caiuellas Vogrig-
V Klenji so jal, de Giuliana an Concita so ratale prave “Klenjane di diritto”, zak so paršle tle od zuna (Concita daj taz Spanje) pa so se znale pru lepuo inserit an če so ratale takuo barke za napravjat štrukje,
so pru “naše”.
V pandiejak zvičer tu vsaki družini so imiel žlahto an parjatelje an jim ponudli domačo gubanco, saj tudi lietos, ku puno liet od tegà, so žene iz tele vasi cieu tiedan se pomagale dna z drugo za napravjat gubančanje, testuo an potlè cvriet al pa kuhat štrukje an gubance. Ankrat so imiel velike forne v teli vasi, ostu je samuo še adan. V tele forne se je speklo an do trideset gubane za vsako družino zak navada je bla pru tela, de za senjam svetega Sin-toniha so jo šenkal Zlahti an parjate-ljam. Tista buj velika je bla lepuo položena na mizi v izbi, na bielim tavajuče an gaspodinje od hiše so jo ponujale tistim, ki so jih paršli gledat. Tu kaki družini je bluo an lietos takuo an videt, de tudi te mlade nevieste se takuo pridno učjo runat štrukje nam daje dobro upanje, de tudi za napri praznik svetega Sinto-niha bo še živeu.
&
/L ,
jih prave...
- Gaspuod doktor, mi pogostu zaspije noga, ka’ imam narest?
- Ne bodite zaskar-bjen, nie nič hudega. Vičkrat tudi moja noga mi zaspije!
- Ja, ja, pa moja, tudi damjoha!!!
***
- Gaspuod doktor, moja žena misle, de je ’na kakuoš!
- Ah ja? Alora jo rikoveram v špitau za an pregled.
- Ja, ja, pa ice fresko za ga narest otroku vsako jutro, duo mi ga store?
***
- Gaspuod doktor, pomagajtemi. Je že nomalo cajta sam, ki vi-dem doplih!
- Zdaj vas previzi-tam, ničku polegnite se gor na tisto pastiejco.
- Gor na kero od te-lih dvieh?
Miedih primarjo je paršu von s Stance za rianimacjon, kjer je biu rikoveran an bunik že puno dni.
Na vrateh ga j’ čakala zaskarbjena Zena, ki ga j’ poprašala:
- Gaspuod primarjo, kuo stoji rnuoj mož?
- Za glih reč, gospa, vaš mož ima an obraz, ki mi nie všeč.
- Beh, če je za tiste, nie všeč tudi mene, pa je takuo pridan an dobrega sarca!
***
Miedih zaueče tu bunika:
- Muorte genjat kadit!
- Ka’ imam kajšno boiiezan na pljučah?
- Ne, vaše pljuča so zdrave, pa vsaki krat, ki pridete tle, mi zažgete tapet!
***
- Gospa babica, ko-marica, al veste, de sam nazaj v drugim stanu? Imam potriebo narest ’no vizito za uha!
- Nu, nu, ka’ imajo par tem uha? Vi muo-rete jemat tisto pirulo, ki sem vam jo bla par-poročila potlè, ki ste imiela te desetega otroka!
- Ne, ne, mi kor ’na vizita za uha, ker ne čujem lepuo! Muoj mož vsako vičer, me popraša: Al češ spat, al pa? Ist, ki na čujem lepuo, odguorim zmie-ram “Al pa?”!!!
L’unico inconveniente di quest’anno è il fondo da bob degli ultimi 3 kilometri, come qualcuno frettolosamente ci segnala dopo la accurata ispezione nella notte fonda precedente.
10.30: pronti, foto e via. Si scatena la bagarre e festanti saliamo le pendici del Matajur lungo la serpentina di tornanti che ci fanno attraversare Ieroniz-za, Stermizza e Montemaggiore. Breve pausa e via sul ghiaccio. Chi prima chi poi, tutti (*) arrivano al rifugio, chiuso anche questa vigilia dell’ultimo Natale del millennio... Si cambiano gli abiti supertecnologici, si spilucca qualcosa, foto e quando siamo pronti per scendere, arriva l’ultimo (*): M, il sedicesimo, alterato (comunque in torto perchè dopo sei anni non ha ancora assorbito l’ora di ritrovo e di partenza!). In discesa test di scorrevolezza da leronizza a Savogna: nel dubbio qualcuno ha rotto la catena.
Buon 2000 e alla prossima!
Gianfranco, Paolo, Marco, Marco M., Giorgio, Giorgetto, Pio, Stefano, Paola, Franco, Cristian, Sandra, Lucchetto, Zanna, Marco*, Michele
Kevin ima že ’no lieto!
Je že dopunu trinajst miescu, pa tela fotografija je bla nareta za njega parvi rojstni dan, ki je biu 8. dičemberja. Kako veliko torto so mu napra-vli! Puobič se kliče Kevin Magnan, njega tata je Martino, mama je pa Nataša. Je njih parvi otrok an vsi kupe žive v Dolenji Miersi. Tle ga videmo kupe s kužini. Puobič je Jan, čičica je pa Anja. Kar ga pridejo gledat, Kevin je pru veseu, ku je veseu, kar vsi ga varjejo, posebno noni an “zii”. Kuo ga imajo vsi radi!
Puobčju želmo vse narbuojše.
Iz varha Mataiura želijo srečno 2000!
24 dicembre ’99: come avviene ormai da sei anni, un gruppo nutrito di bikers professionisti e non si ritrova al campo sportivo di Savogna con quella di raggiungere il rifugio Pelizzo sul monte Matajur, in qualsiasi condizione.
Alle 10 il termometro segna -5; cominciano ad arrivare i primi ed a sfoggiare tessuti e mezzi all’avan-
guardia, altri arrivano chiedendosi se la giornata è quella giusta, qualcuno sopraggiunge direttamente in MTB (o quasi) per non
consumare benzina. Siamo 15 (*), qualcuno debuttante, altri veterani, rari i sempre presenti a tutte le altre gloriose esperienze.
Il tempo è clemente, non come in qualche evento passato quando abbiamo voluto affrontare vento, pioggia, grandine o neve.
6
Per una didattica della scrittura “nediška” nelle Valli del Natisone
Dalle edizioni scolastiche
alle antologie per ragazzi
Studijski center Nediča
sonce sieje
parve bukva za te male
tekstie sia zbrale Claudia Salamant Marina Pocovaz
parpravìUt Mjuta Povasnica
Mostrala
Luisa Tomasetig
Kotió za dan liwCi jazek
Matej Šekli
Tu-w te zadnje tèdne, ka so prišle, somd ròmu-nili od prepozicjuni w anu na. Somò zdovèdali, da ziz njì'ma rumunìmò največ od mesta. Anu jsò po dvi poti, ka pridiwajo konce od bi-sid.
Marno ne forme za rišpundat na baranjè kè? za »bet ta-na nin mè-
stè«. Ta rozajanska gramatika di jsén forman da »locativo«. Ké ni so? -Ni so tu-w Reziji, ta-na Ravanci - ta-na poti, tu-h> vase - ta-dò w V'idne, ta-na Sartu - ta-wnè na Bàrdè'/u, tu-w BoroviCji.
Te Zenske biside na -a (Rezija, Ravanca) majo tu-w lokativu ta-na kunce -i (tu-w Reziji, tana Ravanci). Te ženske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (pot0, vàs0) se rivawajo tu-w lokativu največ na -i ali-bòj na -e (ta-na poti, tu-w vase). Te moške biside čenče nine vokale tana kunce (-0) (Vidanp, Sdrtp) anu te sridnje biside na -u alibòj na -è (Bardu, Borovičje) majo tu-w lokativu ta-na kun-ce-e, -u, te sridnje šče -i (ta-dò w V'idne, ta na Sartu - ta-wné na Bà-rdetu, tu-w BoroviCji).
So pa ne forme za rišpundat na baranjè kan? za »tet ta-na nò mestu«. Ta rozajanska gramatika di jsèn forman da »accusativo«. Kan ni grejo? - Ni grejo gore w Rezijo, gore na Ravanco - ta-na pot0, ta-w vàs0 - dò w Vida-n0, won na Sàrt0 - gore na Bardu, ta-w Borovičje.
Te ženske biside na -a (Rezija, Ravanca) majo tu-w akuzativu tana kunce -o (gore w Rezijo, gore na Ravanco).
Te ženske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (pot0, vàs0), te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0)
(Vidan0, Sdrt0) anu te
sridnje
biside na -u alibòj na -è (Bardu, Borovičje) se ni pridiwajo tu-w akuzativu, ni ostajajo rudi par (ta na pot0, tu-w vàs0 -dò w Vidan0, won na Sàrt0 - gore na Bardu, ta-w Borovičje).
Provejmò vibrat bisi-do, ka gre prow!
1. Jsa Zana stufi ta-w
........................ (jto
staro bajto, jtèj stari bajti). Karjè judi gre jo nalest ta-w....................
(jt0 star<> bajto,
jtèj stari bajti).
2. Ja nisi bil šče wmej
tu-w ........................
(jsi lipi targò, jsimo lipi-mu targu). - An jè karjè vilek, zajsò pridi pa ti' dò
w........................(jsi
lipi targò, jsimo lipimu targu).
3. Wti*c’aci so wlitle
ta-na.....................(to
lèsano latò, ti lèsani lati). Ni so pučili dan moment ta-na ...........
(to lèsano latò, ti
lèsani lati) anu dopo ni so wlitle wkrej.
4. Ta-na..................
(waSè sénu, wašimu sènè/u) so lažale sarne. Ni grejo lažat wsako nuč
ta-na .......................
(waSè sènu, waSimu sènè/u).
5. Gore w ................
(našo duiino, naši
duli'ni) parhaja karjè judi. Ni dijo, da ni se na-
lažajo lòpu tu-w ............
(našo dubito, naši
duli'ni).
Kaku to jè rawnu!
1. jtèj stari bajti; jto staro bajto; 2. jsimo lipimu targu, jsi lipi targò; 3. to lèsano latò, ti lèsani lati; 4. waSimu sènè/u, waSè sènu; 5. našo durino, naši duli'ni.
Za paračat jsò so bili doparani librinavi, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk.
Per concludere il discorso sull’attività letteraria dei ragazzi, è noto agli insegnanti quanto fosse difficile dar vita ad un progetto di raccolta di testi in ‘nediško’. Trent’anni fa a causa degli ostacoli derivanti dal clima nazionalistico, dalle autorità e dalle apprensioni delle famiglie.
Sarebbe dunque giusto riconoscere ai circoli culturali sloveni la preziosa opera di sensibilizzazione e di consolidamento, sia presso i ragazzi che presso i grandi, di quel patrimonio, che - u-na volta perduto - nessuno sarebbe più in grado di ricostruire. Nel giro di pochi anni i ragazzi diventano adulti e oggi possono ricreare l’importante circolazione della parlata e dei contenuti della tradizione narrativa. Le associazioni slovene costituiscono inoltre importanti depositi di materiale dialettale: faccio l’esempio dell’Istituto per l’Istruzione slovena e la Cooperativa Lipa di S.Pietro al Natisone, quest’ultima peraltro anche come distributrice di tutte le nostre pubblicazioni.
La scuola, entro breve, sarà investita per legge di questo compito importante, e deve prepararsi a questo salto nel nuovo, che non dovrà essere un salto nel vuoto. Per questo oso riproporre il mio vecchio scritto “La ricerca d’ambiente nelle Valli del Natisone” (NediZa, 1975), il quale può ancora offrire qualche spunto sul lavoro nella scuola. Ho notizia che le cose sono già in movimento.
Ho già accennato all’importanza dell’uscita dei lavori delle scuole dalle classi per trasformarsi in pubblicazioni delle classi stesse o riprese da testi di ragazzi. Tuttavia quella ‘editoriale’ dovrebbe essere inserita tra le comuni attività della classe, semplici giomalini e albi, pagine di corrispondenza interscolastica, affinché le edizioni tipografiche siano comprese nel loro giusto valore.
Aggiungo che molti testi hanno offerto degli ottimi spunti per essere utilizzati in vere e proprie pubblicazioni per l’infanzia, alcune modeste, ma altre in splendida veste editoriale e artisticamente illustrate.
Alcuni testi sono stati pubblicati nella parlata originale, altri in italiano, in friulano, in ladino e sardo, altri ancora ‘tradotti’ in lingua slovena, come la serie “Pravce iz Benečije” stam-
pati a Trieste e a Lubiana. Altro materiale è rifluito nelle antologie, nelle recite, nelle illustrazioni e così via: si tratta di pubblicazioni disponibili, sia come proposta di lettura per i ragazzi, che come documentazione per gli insegnanti e le famiglie che intendono accostarsi con cognizione della materia nell’affrontare nuovi percorsi di ricerca.
Per ultima cosa voglio illustrare alcuni bellissimi libri curati da una scrittrice ‘nediška’ (che mi è più di tutte vicina) Mjuta Povasni-ca, autrice e trascrittrice di fiabe ‘nediške’, traduttrice di fiabe russe ed altre per il Novi Matajur e di alcune poesiole per bambini. “Favola invernale” (Studijski center NediZa, 1990), il libro, artisticamente illustrato da Alessandra D’Este, è stato tradotto in italiano, sardo, ladino e friulano.
“Jubica an Arpit” (1995), con le suggestive illustrazioni di Luisa Tomasetig è stato tradotto in italiano e sloveno standard, in friulano occidentale (a Montereale Valcellina) e friulano centrale (dalla Società Filologica Friulana).
I due libri più recenti sono “Sonce sieje, parve bukva za te male” (Studijski center NediZa, 1996) e “Sonce sieje, druge bukva za te male” (1998), illustrati anche questi da Luisa Tomasetig.
Si tratta di due antologie di letture ‘nediške” studiate per due classi di età. La prima si avvale della raccolta di testi di alcuni informatori
e testi sparsi in altre pubblicazioni per descrivere la vita di una famiglia del passato.
Vi hannno collaborato due maestre della scuola bilingue, Claudia Salamant e Marina Pocovaz. La ‘scena’ è di volta in volta la casa, la cantina, il cortile, l’ambiente più prossimo all’esplorazione dei piccoli protagonisti: Miha, Nina e il piccolo Luka. Nella leggera trama, che riprende il ciclo annuale della natura e delle stagioni, del lavoro nei campi, delle feste religiose e tradizionali, si inseriscono poesie, can-
Copertina dell’antologia ‘nediška ’ per ragazzi “Sonce sieje, parve bukva za te male" e, sotto, una pagina con un brano del racconto “Katina an matajurski Skratjaci” della seconda antologia “Sonce sieje”
zoncine, filastrocche, giochi, ninna-nanne, indovinelli, il proverbio del mese («Ce lesjak ženarja laja -huda zima se nastaja»).
La seconda antologia “Sonce sieje”, adatta ai ragazzi delle ultime classi elementari e delle medie, è la continuazione della prima. La traccia, tratta dalle narrazioni di Giovanni Coren, è questa: la vita di un paese di tanti anni fa, l’ambiente dominato dal Natisone, la vita e la morte degli alberi e degli animali selvatici; la vita e il lavoro delle famiglie; i vecchi mestieri ormai scomparsi.
In questa traccia si inseriscono brevi racconti tematici (“Kje se rodijo otročiči”, “Buog an vietri”, “Tri ne-vieste”), poesie, canti popolari (“Po punoči je slanca padla / na zelenò travico./ Vso travico je pomorila, vse te sladke rožice”). Nell’antologia sono quindi inserite sei fiabe, o racconti lunghi, e tre classiche leggende circolanti nelle Valli del Nati-
sone, nell’elaborazione di Mjuta Povasnica.
Il dialetto ‘nediško’ è qui conservato integralmente, senza coloriture vernacolari: ne risulta una forma dialettale media, che assimila alcune principali varianti locali.
Per realizzare una lettura più facile e scorrevole, sono alleggerite solo alcune particelle avverbiali, proprie del linguaggio orale. L’or-
tografia è quella slovena comune che si è affermata nella tradizione letteraria, basata sull’etimologia del lessico, con accenti unicamente sulle vocali finali tronche, brevi e lunghe. Non vuole ovviamente essere una proposta ortografica generale (la Povasnica manca dell’autorità scientifica), ma una riflessione sulla scrittura ‘nediška’.
(Scritture, 31)
Paolo Petricig
«