Tedenska priloga „Slovenca'* z dne 11. oktobra 1925, štev. 230.
Štev. 42.
Ilustrirani Slovenec
Lepote slovenska Korotana: Pogled na Vrbsko jezero. I
Spredaj na levi je znano letovišče Poreče, za hribčkom nad Porečami leži Celovec, na desno je znana božja pot Otok, v ozadju pa Karavanke. Vrbsko jezero leži še vse na slovenskem ozemlju.
Transport španskih Set na maroško bojišče.
Kakor zmano, gre v sedanjih vročih bojih Francozov in Spancev proti upornim Rifekim Kabilom najbolj trda Špancem, ki so doživeli že celo vrato hudih porazov in velikih izgub.
K bojem med Francozi in npornimi Druži v Siriji.
Mesto Sueida, za katero se vrše že dolgo ISasa vroči boji. Druzom poveljuje sultan paša Atraš.
Ciéerin,
sovjetski komisar za zunanje zadeve, ki je obiskal pred kratkim Varšavo in Berlin ter navezal ob tej ipriliki dalekosežne prijatelj&ke stike s Polako.
Dr. Kvirin KI. Bonefačie,
splitski škof, ki je bil dolgo let osebni tajnik dr. Mahniča in so ga ob prevratu Italijani konfinirali.
Miloš S. Moskovljevié,
znani poslanec srbske kmetijske stranke.
Nikola Bingulac,
poslanec srbske radikalne stranke za vuko-varsko okrožje.
z nogometne teme međ iüani osješkega gledališča,
ki se je vršila dne 8. IX. t. 1. s sodnikom g. Vukoviéem v sredini.
Dr. Val Korun,
pred kratkim upokojeni ravnatelj III. drž. gimnazije v Ljubljani in predsednik ljubljanske sekcije profesorskega društva, ki ima jutri v Mariboru svoj ob&uj zbor.
Franc Vedemjak,
dvoT. svetnik v p. in piredsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki je obhajal 1. t m. svojo sedemdesetletnico.
Po    Slovenskem    Korotan u.
Vrh prelaza Ljubelj,
kjer je tekla nekoč kranjsko-kon^ka, sedaj pa jugoslovansko-avstrijaka meja.
R(^ek T Rožni dolini.
Grebiflj v Podjuni.
Ob Klopinskem jezeru (Podjuna).
Slike   k   ^Slovenskemu   biografskemu   leksikonu^
Dr. Janko Breje
(*1869), politik.
Anton Bartel
(•1853), leksik(^raf.
Jože! Blasnik
(•1800—1872), tiskar in zalranik.
Janke Barle
(*1869) zgodovinar in narodopisec.
Ob peti obletnici korošlcega plebiscita
Dr. Brejc, gen. Maister in gen. Smiljanié
v pogovoru v Dobrlivasi.
Pogled na Gospo Sveto 1. 1677.,
kjer se je vršilo še 263 let poprej ustoličenje koroških vojvod v slovenskem jeziku.
Gregor Einspieler,
infulirani prost velikovški in bivši kor<^ dež. poslanec ter urednik in izdajatelj >Mira<, ki živi sedai v izgnanstvu kot župnik v Št. Jui^u.
Plebiscitni shod koroških Slovencev v Velikovcn.
Plebiscitni shod koroških Slovencev v Borovljah.
Pogreb koroškega junaka I. Kranjca na pokopališke v Dobrlivasi.
Gen. Smiljanié prisostvuje odhodu naših žet iz Celovca,
General Maister govori na plebiscitnem taboru v Sinčivasi.
Sledovi nemškega barbarstva v narodni šoli v Velikovcu.
OB PETLETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA.
Naši nemški sosedje praznujejo vsako leto 10. oktober kot neke vrste narodni praznik. Za letošnjo prvo petletnico plebiscita pripravljajo baje posebne slovesnosti. Tostran Karavank pa spomin na ta naš >dies ater< žalibog od leta do leta bolj peša. Po prvem hrupnem razburjenju se je' naša javnost prav hitro umirila in dosedanje obletnice plebiscita so šle skoraj neopažene mimo nas. Tu se zopet kaže naš nesrečni temperament, ki v naivdušenju in gnjevu strašno hitro vzkipi, pa se prav tako naglo umiri in poleže. >Bald himmelhoch jauchzend, bald zu Tode betrübte Človek se ne more ubraniti utisu, da so se široke piasti našega naroda z izgubo neodrešenih bratov onstran Karavank in onstran Julijskih Alp že sprijaznile, taka letargija vlada pri nas. V tem nas potrjuje tudi uprav mučno pomanjkanje potrebnega zanimanja za naša narodnonsbrambna društva, ki bi morala biti prava središča in žarišča živega propagandnega dela celega naroda. Kje je naša narodna zavest? Ali so zares zamrli vsi narodni ideali v nas? Ali je res materialistični duh zadušil smisel za blagor celote našega naroda? Saj celote brez koroških in primorskih Slovencev ni. Brez teh smo kakor telo brez nog ali rok. Brez njih bo shiral ves narod. Vršimo tedaj narodno
(Dalje glej na IV. strani.)
Križem    Slovenije.
Igralci sEadnje slovenske predstave v del domu v Podljnbelju
pred plebiscitom z nepozalmim koroškim natrodnim delavcem kaplanom Eandiili(Hn v sredini ter vrlim koroškim Slovencem J. Wieserjem ob strani (XX)^
Lnka Pogačar
(roj. 1855), ki je od 28. nov. 1882 neprestano župan obSne Pa,meče (okraj Slov. Gradec) in gotovo najstarejši sk>venski župan sploh. Pridobil si je za svojo občino mnogo zaslug.
Gasilno društvo v Loki pri Zidanem mostu.
z Ant Hočevarjem (X), M. Zupančičem (XX) in Ign. Jenčičem (XXX) v sredini, ki so bili pred kratkim odlikovani z zlato kolajno za svoje delovanje na gasilskem
Z vinske trgatve na TrSki gori pri Novem mestu.
Novo kopališče v Polzeli ob Savinji,
ki ga «je zgradilo tamošnje olepševalno društvo.
Kotieek za! ženske.
K ženskemu gibanju na Španskem.
v Madridu so bile nedavno izvoljene v tann^nji občinski svet prve tri oWfin^e svetnice, ki npim jih kaže naša slika sredi svoiib moških tovarišev.
S filozofske fakalfefe slovenske univerze.
Dr. Rajko Nachtigal
Dr. Frane Ramovš.
delo tudi zase, kadar delamo za zasužnjene brate. Ce Že ni zadosti idealizma v nas, pa naj nas k^ žrtvam za te naše brate podžiga vsaj ozir na ntóo lastno korist. Obletnice plebiscita pa naj nam bodo redno se ponavljajoč memento, da ne pozabimo na svojo dolžnost, dokler ura rešitve ne pride.
Dolžnost — pravim. Koroška je bila že od nekdaj pepelčica našega naroda. Od Avstrije zatirani koroški Slovenci nikdar niso našli v svojem narodu zadostne opore, da bi se mogli germanizaciji uspešno upirati. Prepuščeni so bifi vseskozi sami sebi. Odločne borbe z nemštvom na koroških tleh se je nas narod kot politična celota ogibal. Ni čuda, če je vspričo take brezbrižnosti nemški šovinizem postajal čimdalje drznejši, v isti meri pa se je manjšala odporna sila korc^kih Slovencev. Nisit) koroškiSlovenci sami krivi, ako jih je plebiscit zalotil v takem moraličncm razpoloženju, v taki nemoči, da (preizkušnje niso prestali. Kriv je tega ves narod, ki je te najslabotnejše svoje brate dosledno zanemarjal in prepuščal njihovi usodi. Kdor je v tem pogledu brez greha med nami, naj prvi pobere kamen in ga zaluča vanje.
Kako je prišlo do plebiscita? Prevrat Qas je našel popolnoma nepripravljene. Razen navdušenja nismo prinesli ničesar s seboj v nove razmere. Vse je bilo treba improvizirati. Za zasedbo obsežnega slovenskega ozemlja na Koroškem ni bilo ne vojakov ne denarja. Po vseh avstrijskih frontah razkropljeni naši fantje in možje 90 se Je počasi vračali domu, utrujeni od dolge vojne, ki je omajala tudi njäiovo disciplino. Vojaško okupacijo bi bila pač lahko izvedla brez krvi najmanjša anlant-
na vojaška edinica, ker se zasedbi po antantnih četah Nemci niso iq>ali nikjer ustavljati. Zato sem o priliki zedinjenja v vojnem ministrstvu v Belgrads os^no zaprosil za 1 do 2 bataljona redne srbske, to je antantne vojske, ki sta mi bila tudi obljublgena najkesneje do božiča. Ko pa jih le ni bilo, 60 Nemci končno spoznali, da smo Slovenci vsaj zaenkrat še navezam samo na svojo lastno moe; to jih je opogumilo, da so v novoletnih dneh 1919 naše slabotne postojanke na Koroškem nenadno napadli in na jugovzhodni del Koroške potisnili. Sledila so mirovna pogajanja v Gradcu, v koja se je naenkrat vmešala ameriška misija pod Coolidgem na Dunaju. Polkovnik Miles in njegov adjutant King sta napravila 8 dnevno turnejo z avtom po močno zasneženi Koroški in sta na podlagi teh utisov s ceste odločila usodo njenega slovenskega prebivalstva. Komaj da smo preprečili, da nam g. Coolidge, ki je danes predsednik Zedi-njenih držav, ni odkazal Karavank kot demarkač-no črto; nismo pa mogli preprečiti, da sta Miles in King podala Wilsonu poročilo, kojega posledica je bil plebiscit. Zaman je bil ves trud naše mirovne delegacije, naivni Witeon je »lepo zaupal svojim 8tr(Äovnjakom, ki so bili na svoj amerikanski način >proučili< koroško vprašanje. Posebni deputaciji iz Slovenije pod mojim vodstvom se je sicer po zvezah g. generaluega konzula dr. Šveglja posrečilo, do Wilsona samega prodreti, toda spreobrniti ga tudi ona ni mogla. T{ü(0 se je morala naša mirovna delegacija končno onfiejiti na to, da doseže čim ugodnejše pogoje za plebiscit.
Zakaj smo plebiscit isgnbili? Gotovo je, da je bilo razpoloženje prebivalstva za nas ugodno vse dotlej, da se je demarkačna črta odprla in dovolilo, da so Nemci brez naše kontrole — naši obmejni
organi so se morali umakniti 1 km za demarka-ci^o črto — v masah preplavili cono A. Otvoritev demarkacijske črte je bila usodna; bil je to naš Kobarid. Deželna vlada, ki je novo nastalo situacijo pravilno ocenila, je v znak protesta demisi-jonirala in odklonila vsako odgovornost; Veaiićevo ministrstvo pa demisije ni sprejelo izjavljajoč, da nosi odgovornost kraljevska (belgrajska) vlada. Pod protektoratom italijanskega in angltókega delegata, ki sta se že prej, celo v popolnoma privatnih rečeh, utikala v poslovanje naših oblasti in jim s svojimi intervencijami izpodkopavala ugled, je sedaj nemška propaganda s terorjem, goljufijo in podkupovanjem velikopotezno navalila na cono A in s temi preizkušenimi sredstvi iz stare avstrijske politične orožarne izvojevala zmago, ki poma-valcem koroških razmer ni prišla več nepričakovano. Občutek nemške vsemogočnosti na eni strani in naše nemoiEi in neuvaženosti na drugi strani je bil odločilen pri onih 25% prebivalstva, ki se dotlej poUtičnega življenja niso bili nikdar udeleževal in id so — trs v vetru — oddali svoje glasove pod utisom dogodkov in agitacije zadnjih dni. V glavnem je pleMscitno bitko odločilo teh 25% političnih analfabetov. To potrjuje tudi dejstvo, da smo na teritoriju cone A pri zadnjih političnih voliKah pod Avstrijo Slovenci imeli malo večino ob običajni volivni uddežbi od 70—75%. Če bi bila ob plebiscitu enaka udeležba, bi bila večina naša, ker ni dvoma, da so nam naše v dolgoletnih borbah pod Avstrijo utrjene nacionalne vrste ostale zveste in so strnjeno glasovale za svojo nacionalno državo. Toda ob plebiscitu je glasovalo skoraj vseh 100% <^ravičencev. Gotovo so pri mnogih soodlo-čevali tudi še drugi momenti, kakor n. pr. milita-ristični stndi, gospodarski pomisleki vseh vrst itd.,
toda v g^vnem so pri j^biscilu zmagale le iste politične metode, ki so bile v stari monarhiji tolikokrat prinesle neprictóovane in neverjetne zmage nemškim in nemškutarskim manjMnam nad slovanskimi večinami. To resnico imejmo vedno pred očmi, da svojim nesrečnim koroffim bratom ne bomo delali krivice. Potem bomo tudi podvojili svojo ljubezen in svojo požrtvovalnost za nje, da ne obupajo in ne omagajo, dokler jih milejša usoda zopet ne združi z brati pod svobodnim solncem. Plebiscit je odločeval le med Jugoslavijo in Avstrijo in ni prejudiciral nacionalnemu pravu, ki se mora uveljaviti v slučaju združitve Avstrije z ^e™^y*>- Dr. Breje.
POJASNILO,
Glede na izjavo dr. O. Rybafa v št. 203. >Na-rodnega dnevnika < z dne 3. t m. pod na^ovom »Okoli majniške deklaracije« se nam zdi umestno izjaviti, da uredništvo >Ihistrinui^ Slovenca« ni prejelo od g. dr. Rybafa še nikoli nobenega pisma.
Uredništvo IL SI.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani