"■?££!" Leto UH. itcv. 164 • LUMlOBl. v pmUelJrt 22. UNa 192L Cem Din 1* Uhaja vaaJt dao popokipe, isvicmSi ntdelje tn praznike. — Insentl do 30 petit i Din 2,—, do 100 vrst Dia £50, večfl isseratl petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru. Inscntnl dave* posebej. »Slovenski Narod« volja Ictno v JugosUvtf 144— Din, sa Inozemstvo 300.— Din. — Rokopbi tt •• vračalo, — Naš* triefotske itevllkt so: 3122, 3123, 3124, 3125 !■ 312*. Prva letošnja žrtev naših planin V severni steni Triglava se je smrtno ponesrečil knjigovodja tvrdke I C Mayer Vinko Habe, graver Vrež iz Kranja pa moćno pobil - Habeta so šle iskat rešilne ekspedicije Ljubljana, 22. juli ja. Suoči se je po mestu razširila vest, hitela Habe in Kvas, ali pa sta ćelo prevzela vodstvo Ferant in Vrež. Približno okoli pol tren je Kantetova skupina dosegla ozek in nevaren kamin in Česen se je baš pripravljah da ga. na-skoči. Nekoliko višje na levo so bili Habe, Fierant, Kvas in Vrež. Baš ko se je Cesen pripravlja!, da se potegne čez polico, je začul nad seboj sumljivo bobne-nje in trušč:*., istočasno sta pa tuđi Kante in Košak, ki sta se prestrašeno ozrla kvišku, opazila, da sta Habe In Vrež strmoglavila v prepad. Habetu se je baje pri prejemu odtrzala skala, izgubil je ravnotežje, strmoglavil v prepad in potegnil za seboj tuđi Vreža. Kante in tovariši so od groze skoro onemeli. Videli so. da je Habe padel zelo gK>boko nišo mogli opaziti, kje je obležal, dočim je Vrež obvisel na ozki polici, kakih 30 metrov pod njimi. Kante je takoj splezal nizdol in odhitel Vrežu na pomoč. Po-srečilo se mu je težko ranjenega turista, ki je imel vso razbito glavo ter je moč-no krvavel, potegniti na varnejši kraj in ga zavarovati pred eventuekiim nadalj-nim padcem. Nesrećo so med tem opazili tuđi drugi turisti v Triglavskem pogorju. ki so plezali po severni steni v slovenski in nemški srneri. Z vrha stene sta prihitela na pomoč zagrebški turist dr. Mayer in g. Križaj iz Ljubljane. Križaj je dospel prvi do mlađega Feranta. ki je bil skupno z Vrežem v družbi in se od strahu ni upal ne naprej ne nazaj. Križaj ga je od-vedel na vrh stene, nato se je še enkrat spustil z dr. Mayerjem po vrvi v globi-no. Košak. Kante in Cesen, ki se sprva radi padajočega kamenja ruso mogli ga-niti z mesta, so potem, ko sta se jim pridružila še dr. Mayer in Križaj, spustili k Vrežu. Vreža so potegnili bolj na var-no in sklenili, da ostaneta Cesen in Kvas čez noc pri njem. Za takojšnjo reševalno akcijo je bilo namreč že prepozno. kajti pričelo se je mračiti, poleg tega pa tuđi nišo imeli turisti zadostnih tehničnih pri-pomočkov, da bi lahko ponesrečenega resili. Ostali so splezali na vrh in odsli y Staničevo kočo. Križaj, ki je bil najbolj požrtvovalen, je vzel odeje, konjaka. Čaja in obveze ter se še enkrat spustil k Cesnu in ponesrečenemu Vrežu. Ranjen-ca so obvezali, mu izmili rane. ga okrep-čali s konjakom in ga dobro pokrili. Zd: se. da Vrež ni tako težko poškodovan, kajti kmalu si je opomogel in se zavedel. Križaj se je vrnil v Staničevo kočo, do- Čim sta Cesen in Kvas ostala pri pone-srečenem tovarisu. Habetu ni mogel nihče na pomoč, ker je nastala tema in ker nihče ni vedeL kam je padel. Poleg tega se je ves čas trgalo kamenje in padalo v prepad. Ne-srečnež je padel baje okoli 200 m glo-boko in bi bila tuđi vsaka pomoč zaman. Izključeno je, da bi bil Habe še živ. O nesreči so bile takoj tuđi obveščene rešilne ekspedicije. 2e snoči je odšla ena rešilna ekspedicija iz Mojstrane pod vodstvom vodnika Gregoria Laha. davi pa sta plezala v smeri, koder so včeraj hoteli turisti preplezati severno steno. znana turista Brandt in Hudnik. Iz Mojstrane nam javljajo, da pot>ol-dne obeh ponesrečenih turistov še nišo prenesli v dolino. Rešiina akcija je zelo naporna in bo trajala več ur. — Kante in Košak sta se davi že vrnila v Ljubljane Habe. ki se je najbrž ubil, je bil zelo simpatičen, značajen in agilen mladenič. Bil je tajnik sanacijske akcije za Tabor in odličen pevec, ki se je kot tak marljivo udejstoval v pevskem odseku Sokola I. Mnogo je tuđi potoval. Bil je na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Med številnimi znanci in prijatelji je bil zelo priljubljen. Bil je velik prijatelj turistike in dober turist. Vihar zalotil dva turista v Tri-gl&vskem pogorju V petek zvečer je divjal v Triglav* skem pogorju strahovit vihar, ki je vrh Triglava zalotil urednika Vencla Enderja iz Gradca in direktor ja Vreč* ka iz Ljubljane. Med nevihto je trc* skalo in grmelo kakor na sodni dan, vmes je padala debela toca. Oba turi* sta sta radi neurja strahovito trpela, vsa pobita in omamljena od strele sta se s težavo privlekla v Staničevo zave* tišče tik pod vThom Triglava. Bila sta popolnoma premočena in premražena in gotovo bi se pošteno prehladila, da jima ni prišla na pomoč rešilna ekspe« dicija iz Ljubljane. Hrovatin se je namreč z Enderjem poprej do-govo-ril,*da se snideta na Kredarici, ker ga pa na Kredarici in v Aleksandrovi ko* ci ni bilo. je slutil nesrečo in je takoj organiziral pomoč. Pomoč je dospela pravočasno, sicer bi turista pod vrhom Triglava skoro zmrznila. Ker so bila vsa pota poledenela. ie morala ekspe* dicija Enderja in VreČka po vrveh spuščati nizdol. Na Kredarici sta si turista kmalu opomogla. Položa] na Dal)nem vzhodn nespremen|en Vesti o otvoritvi sovražnosti in krvavih spopadili nišo res-nične - Posredovahu akcija vetesil li rodila uspeha — Lontlon, 22. julija. Pofoiaj na Daljnem vzhodu je v artavoem nešpre-menjen in še dokaj neiasen. Po poroci-Uh iz Pekinga so vesti, da so ruske čete že otvorite sovražnosti in prekoračile mejo, netočne. Ražen brezpo. membnfii obmejnlh Kicidentov med ru-skSmj hi kitaj^klmi patruljami in ob-me|niml stražami doslej ni prišlo <*o omemfbe vrednih spopadov. Prav tako so neresnične vesti, da so ruske Čete v soboto izvršile napad s strupetihni pli-nl Res pa Je, da ki-ožljo nad mejo ki-tajska in ruska izvkbif^ka letala, kj pa ražen prekoračenja mele nišo nfkjer napadaj ali povzročlla kakfh neredov. Koncentracija čet na meji se na obeh straneh nadaljuje, dasi je «m dalje manj verjetno, da b| prišlo do oborože-neza spopada. Zdi se. da bo konflikt končal s preK>mom diplomatskih odno-sajev, če posredovalna akcija vetesil ne bo imela večjejja uspeha. — Peking, 22. julija. Cangkajšek je lzd£l na kitajsko arma<|o okrožnico, v kateri naglaša, da Kitajska ne želi vojne z Rusijo, veodar pa bo dosiedno branila svoje pravice. Če bo napadena, se bo branila, sama pa ne bo napadala. V Moskvi se zelo motijo, ako mtslijo, d» se Kitajska ne more braniti. Ča$i, ko so drug? odloćali o kitajski usodi, so za vselej minuli Nacijonafistična vlada je pomedla z vsemi neenako. pravnimi pogodbamJ in bo znala streti tuđi rdeči teror In imperijalizam. To bozakijiiček ^Haiskesa nactfnnrtnega — Moskva, 22. julija. Kakor nada-$ajo rukaBnji listi, je Rusija pripravljena sprejeti ameriške posredovaioe predlože pod pokojem, da se Jhn pokori rudi Kitajska. Obenem izraza Rnsifa svojo odiočnost da se kl*wb Kelloaeo-vl pogodbi posluži voi^ke. če bi bHa napadena od KHajske. Kljub vsei po-mhijivostl pa vztrala na tem. da spreJ-me KHajska ruske oftimativiie zahterve In Izpotni povoje pred prtčetkom po-sajanj. Glede na teko ****** Rn^Jg malo verjetao. da W tako kmatn pri»o do ponđrjenja. — Newy©A 22. julija. Lteti ob>av-Ijajo iz Mandf urije podrobna poročfla ? prvh spopadih med sovjetskimi in ki. taiskim- četami. PovelJnlk kitafikJh če4 v MandžurUi maršal Čiang §uh Llat« je obvesrD kttajsfco vlado v N«fkfcmi. da so sovjetske čete ob rekf Snjfenlio otvorile sovražnosti da pa kitasjke Sete njso odjcovariaJe, ker hnajo iialos, naf za enkrat osiaoelo v defenzivi MarSal Čjanc navajb v svojem poroo vsem obrazu. OrožniJka posta.ia je takoj odredila patrolo, ki je odšla k navedeni kapelici in res našla truplo nekega mo-škeza. Pozneje se je ugotovilo, da je umor-jeni irgovski potnik Janko Gabron iz Trbovelj. Medtem se je vest o umoru bhskoMto širila po vsem Zagorju. Na kra: umora je priiiitelo mnogo radovednežev. rnizvedo-vanja so dognala, da je bil umoriem sinoči na veselici »Svobode« v Zagorje, ves čas v družbi svoje žene. Opoinoči sta se za-konca poslovila od znancev in odŠla v smeri proti Trbovljam. Po tej u-gtttovitvi, sta odšla dva pokojnikova znanca v Trbovlje na dom pok. Gabrona in vprašala ženo, ali ve, kje je njen mož". 2ena je ođvrnila. da tega ne ve, pristavila pa je, da mora biti ie v Za-gorji:, kjer sia bila na sinočci: vii-l'ct No potu domov, sta se, tako ie pripovedo-vala, — sporekla in njen mož se je vzne- voljen vrnil v Zagorje na veselico. Ki« jt stdaj, ne ve. Gabronova prijaielia ništa hotela izdati resnice in sta povabila Ga-bionovo, nai se jima pridruži, da bo v Zagorju zashSana v neki važni radev:. Na vratu in po obrazu umorjenegi Gabrona so našli težke rane. pnzadejane z nekim oštrim predmetom, naibrž z nožem. Smrt j« nastopila zaradi izkrvavitve. Pok. Janko Gabron je bil oekoč ug!e-den trgovec ter je imel v Trbovljah veliko trgovino. Kasneje je Gabronova trgovina opeiala in mož je zašel v težave. Konkurzi so ga spravili docela ob premože-nje. V posledniem času se je preživljtl kot trgovski potnik, a tuđi v tej stroki ni me! uspeha. Kakor pripovedujejo ljudje, med zakoncima ni vladalo najboliše rizmerje. OrožniŠtvo nadaljuie preiskavo in za*ti-Šuje vse v poštev prihajajoče osebe. OhJa-st; se nadejajo, da bo krivec Ie tekom današnjega dne v roka!i pravice. Truplo u-morjenega Gabrona leži še vedno ob kapelici, kjer ga strafijo orožniki. dokler n« prispe sodnoobdukcijska komisiia, ki pri-de tekem popoldanskih ur iz Litue. Princ Karol zaruMjen — Bukarcita, 22. julija. Uprava posest-va bivšega rumunskega prestolonaslednika Manastirea dolguje rumunskemu erarju na davkih en milijon lejev, ki jih zaradi slabe-ga gospodarskega položaja ni mogla plačati. Rekurz upravitelja so finančne oblasti zavr-nile. Upravitelj je v imenu bivšega prestolonaslednika izjavil, da ne more plačati zaostalih davkov. Zaradi tega je finančna uprava odredila zaplembo 100.000 kg žita, ki je bilo prodano na javni dražbi. Kupile so ga nekatere znane bukareške tvrdke z Žitom. Incident na franeosko - itali-jansia meji — Pariz, 22. julija. Iz Grenobla poroča-jo, da je prekoračila v blizini Briansona kakih 100 mož broječa četa italijanskih al-ptncev franeosko mejo in %t umaknila sele na poziv franeoskeza obmejnega Častnika, ki je zagrozil, da bo v nasprotnem slučaju uporabil oroije. I Borzna poročils. LJL'BLJANS*L\ BORZA *• Devize: Am*terdim 22.86^, Berlin 13.5625—13.5925 (13.5775). Brumrlj 79175. Budimpešta 9 915—9 945 (9 93). Curili 10944—1097.4 (1095.9), Dunai 80247, London 27598—276.78 (276 38). Newyork V>.I¥V, Pariz 223 18, Prag« 168.30—169 (IgG.gO). Trst 297.97. « Eiektl: Celjska 170 d.. LjublUn^ka kr«. ditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d^ Vevče 125 d.. Ruse 275—285, Stavtv na 50 d., Se*ir 155 d. ZAGREB^KA BORIA Dffvfa«: Lo«« 275M — 276.78, N«wy-veorid plemići sroje hčere r Titjojo — Najtepia ceffctr t Sk>-venifi s sedmimi dikami sloritetfa mojstra Krem9*r-ScfaBftđU VroS popoldan je bil, ko »em lasedel g prijateljem ft. motorno kofa, da jo mahneva na Gortnjako. __ Da boš ja počaei in prevkLno vocil! N> bi hotel, da ti pišem jutri nekrolog. _ Ali pa jat tebi, me je imeje lavini]. Vo&il pa le ni poćaai, pač pa previđao. Ponekod je dosegel 60 ktn na uro, da, tuđi 70. Če poznate cesto, ki je polna jarkov, zla-«ti od Kranja proti Velesovem, potem si lafako predstavljate, da ni bilo baš prijetno •edeti zadaj za njim in vsak trenutek po-»kakovati, da ne odletim % motorja. — >Jutrova< leteća kolona! iva »liiala viklikniti v Kranju nekega gospoda, ki je Šel v spremstvu dame proti kolodvoru. Gospod se ni zmotiL, kajti po par minu-tah sva že privozila v 10 km od Kranja od-daljeni velesovski samostan, kamor eva se namenila na obiek k otrokom počitniške Irolonijc ljubljanske mestne obcine. iiveti v samostanu, vendar p« niao smele uprejemati novink. Zadnja prednioa. |e bila Marija Neia Plaveer«, dona iz 2etanikov, ki je bila pokopana 1. 1797. t 7& letu starosti. Z«č#i*k božj« poti m čadtžaa podoba Božja pot v Velesalu »ega v XJJJ. stole t je. O njenem zafietku pripovedujejo tole: Nekoć je šel veleealski župnik na izprehod (po drugih virih na lov) po dolinici ^roti Štefanji gori. Moli svoj brerir, ko latuje glas (po drugih virih ga opozori njegov pri i ček). Gre za glasom (oz. za psiČkom) in kmalu čuje beeede: Tukaj naj se ceauda sa« mostan dominikank. Ko se ozxe, zagleda na porobku posekane smreke lesen kip Marije Device z Jezuščkom v narocju. Vzame ga in nese domov. Ali drugo jutro je bil kip spet Nm trati pred samoHanom ie najbolj pKJetno. Med igranjem jim čas hitro potoka. Kako je bil samostan \ ustanovljen Veleeovo, ki ga imenujejo okoličani tuđi Veleealo, Melesovo, Melisane in tuđi Predklo&ter, nam opeva ie stara narodna peeem: Stoji, etoji tam pod goro, en kloSterček Velesalo, ▼ njem pa biva nun deset Samostan, kjer je naSlo zavetiiče 40 ljubljanskih otrok, eo ustanovili 1. 1238. trije bratje iz gradu Kamen pod štefanjo goro, Gerloh, Valter in Verijand, mengeški fcrpnjk. Gerloh in Verijand sta zidala ua rroje »troSke samostan, ki je etal na sever-ni strani sedanje župne cerkve in katerega sladovi se le najdejo v U eh in v obzidju. Vthrajor ima ta samostan naslikan: nad samostanom na Griču se vidi grad Kamen • itirinrf okroglimi »tolpi na voglih in z enim vefcjim Itirioglatim stolpom na sredi. Pod gradom od vzhoda proti zahodu stoji gotafrn cerkev z zvonikom, na koncu eo hi-sice uradnikov. Samostan in cerkev je ob-dajal dolg in visok ograjeni zid, katerega Oftanki se le poinajo ob izviru Lebranta* kjer so imale nune perilnico. Ta zid je ae-gal najbrže do grada Kamna. V Veleealu, ali pa na tem gradu, so ie pred 1. 1154. bivali vitezi velesalski, namree bratje Majn-halm, Gerloh in Albert. Od Majnhalma, ki so ga v Istri ubili, je imel vitez Maj aha rd iz Kokre v zajm-u poseetva od potoka Suhe in vaši Brega do vrha Zaplate. V grbu go-spodov g Kamna je bil na trivoglatem šči-tu ptič z raspetima perutama. Prve nune so prišle v velesaUki samostan iz nunekega samostana Ciegelhoven na Drmaju. Tekom gtoletij si je samostan pridobil mnogo imetja, nekaj po darilib, nekaj po nakupih, tako da je veljal za zelo boga tega. Zanimivo je, da eo najodlicnejei plemiei k Kranjske, štajerske in KoroŠke poiiljali svoje hčere semkaj v vzgojo: Tur-jačani, Ojstrovrharji, Galenbergi, Lihten-bergi, Vindifigre^i, Peteneki, Aplaltrerni, Paradajzarji, Ortenburiani itd. Velesalske nune so nosile belo obleko in so znale zelo pajackuc, mi je Šepali S. Ko sem si odvezal očaja, me je takoj spozna 1. — Le kdo te naj spozna v tej le uniformi. Ravno prav, da si prišel! Malo pozneje nas ne bi dobil več doma, ker smo bili namen jehi na mal izlet — Fantički, zdaj pa kar malo ekupaj, je rekel prijatelj Š., ko smo se predstavili drug drugemu. Potegnil je iz nahrbtnika fotografski aparat in jih vjel na ptoKo, ko so najmanj bili na to pripravljeni. — Ali fite nas ie? — Kakopak! Bili ste prav pridni! — Nas boste dali v >Narod<, kaj ne? — Kar tega gospoda vprašajte! Fantje so mi pripovedovali, da jedo pet- krat na dan, da so se že sredili, da so ie precej Crni, da mislijo bolj redko na dom in da bi naj raj Si za zmerom ostali v Vele« sovem. — 2alibog ostanejo le do 23 t. m. Napraviti morajo prostor drugi partiji, ki ostane tu do 13. avgusta, nakar prida tretja partija, ki ostane tu do 1. septembra, mi je razlofil Sedej. ' — Kdo je vedno najbolj dobre volje? — Jaz, jaz! so hiteli fantje vmi vprek. vprek. — Kaj pravite pa vi, goapodMna Trav-nova? — Tale Lukmanov z Vtta jih najbolj razdira. Hoteč dobiti sliko samostana, ki ga na-Se Sasopiaje doslej ie ni obdelalo, amo odali moja malenkost, 6. in Sedej ogledovat teren, odkoder bi Silo mogoče napraviti do-ber fotografski poaoatek. Da bo slika bolj »živac, sva morala biti s Sadejem za >Sta-fazoc. Kdor naju ie od prej posna, naju labko >pogruntac, drugaee pa ne. Nacrt lćrasae aterbe Ogledal sem si prostore, ▼ katerih je nastanjena pofitniSka kolonija. Na raapolago iaa dva veliki apalniei, kjer spe uttt#4jk*, loeeoa po spanaki steni, »kapaj z otroki, da jfli lahJ» aa^tirajo. — Valik krii ja s ajiaii! Hi čuda, x vseh vetrov ao akopaj. Otroci ape na »isJBfijačah kar na tleh. Drugo Jato bo ie bolji«, kar ne bo imela oblina toliko stroškov« kot jih je imela le-tos. Otroci ao dobili za raalieo sicodelico rale-ka in velik kos kruha. Nakateri eo pospra-vih po ve€ porcij. Najbolj jim ugaja, da dobe jesti, kolikor pač bafejo. V samostanu sta le ka plan ovo stanovanje in stanovanje Supaikore druiine. Sever-ni del samoatana ja prepisan na solo (1892). Drug a 6« ja samostan s neitetimi soba mi, kjer so bila nekdaj caliea belih nun, prazan ia zapuKen. — Sedanja župna cerkev, posvećena Ma-rijinemu Oznauenju, je na izmed najlepiib cerkva v akoiiji, je razlagal dooaačin. Po zunanjofiti, ki je ražen pročelja do cela običajna, sodeč, bi menil, da zagledani preproftto vasko cerkev. Ko feem »topil v cerkev, sem pa ostrrael. Gledal sem no-tranjšČino, na katero bi bilo ponosno lahko vsako mesto. Tu je vse lepo, zidava in oprema. Ne dragoceno radi inovi, iz kalere je narejeno; — stavba ni martnorna in oprema je vea leeena, pač pa dragoceno rad' umetniske izvrlitve# Zidana je cerkev v baročuem blogu, ima eno hidjo s kapelo na vsaki struni. Ker je bila zidana za nun-ski samotan, ima velik kor, ki ga hodniki nad etranski oltarji vežejo z oratoriji na obeh straneh velikega oltarja, oi katerih je pa oni na ovansreljski strani žp podrt Ogledujoc ei cerkev natančneje, se ni-6em ntogrel vzdriati, da ne bi vprašal, kdo je izdelal nacrt za to krasno stavbo, za tepe oltarje, kdo je zidal in kdo je izvršil vso bogato rezbarijo, mojstrske kipe svetnikov in angelov. Dobil sem na vse to kratek odgovor: — Se ne ve več! Vse umetnine pa nadkriljujejo pr*»lfpe slike na vseh sedmerih oltarjih. Dahnila jih je na platno mojatrska roka Janeza Martina Schmidta iz Kremea na Nižje Av-strijskem, navadno imenovanoga Kr«?m*er-Sfkmidt. Rojen je bil L 1718, umri 1SC1. PriŠtevtjo ga med naj boljke slikar je njegove dobe. Občudoval sem zla*ti sliko Marijinega oznanenja v orja&kem velikem oltarju — okoli 12 m je visok. Bolj ko eem jo gledal, lepša se mi je zdela. Takisto tuđi vse druge. NajveČji vtis je napravila name «lika sr. štefana, iz katere odseva vsa nepremag-ljiva moč žive vere kakor tuđi besno so-vraštvo njegovih morilcev. Ko sva za sedla s Š. motorno kolo, da se popeljeva v Ljubljano, sva bila oba ten misli, da nama ostanejo Kremser-Schmid-tove elike v neizbrisnem spominu. — Danes jih lahko preStejeg na pretih ene roke, ki bi znali tako slikati. — Da sama vnanjost jih je! _k Otvoritev kopališča v Kranjski gori Včcraj je postavila Kranjska gora kot priljubljeno gorsko IetovišČe, pa tuđi kot kraj, kjer se je začel po vojni v velikem obsegu razvijati zimski sport, važen mci-nik v svojem razvoju. Kakor vsakemu le-tovišČLi, tako je manjkalo tuđi Kranjski gori kopališča, brez katerega bi ne mogla nuditi tujcem dovolj udobnosti, da bi jih privabila v tolikem številu. kakor zasluži njena krasna lega. In agilni Kranjskogor- čani so z občudovanja vredno požrtvoval-nostjo zgradili ob cesti, ki vodi v dolino PiSenicc, lično kopališče, v katerem so se že včeraj letoviŠČarji navdušeno kopali. Mnogi so bili mnenja, da se kopališče na prostem v Kranjski gori ne bo obneslo, kajti gorski potok, iz katerega črpa kopališče vodo, je mrzel, da se ni mogoče kopati v njem. Toda Kranjskogorčani so si znali pomagati. Tik ob cesti so napravili betonirane žlebove v obliki oštrih serpen-tin in v teh zlebovih se voda na solneu tako segreje, da doseže v kopališču 22 do 23 stopinj in je torej za kopanie dobra. Včeraj je bilo kopališče svečano otvor-ieno. Otvoritev kopališča je bila združena s proslavo 251etnice agilnega kranjsko-srorskega tujsko-prometnega društva. Na kolodvoru se je zbrala ob prihodu vlaka ob pol 11. do malega vsa Kranjska gora. Ko je vlak privozil na postajo, je zaigrala jeseni* ška godba v pozdrav koračnico, med katero so pokali moinarjL Poleg domačinov in mnogih letoviščarjev so pričakovali na kolodvoru goste domaći fantje in dekleta v narodnih no$ah in skupina zagrefcških skav-tov. Formirala se je povorka na Čelu z god-bo in odkorakala je med streljanjem z mož-narji v kopališče, kjer se je vršila svečana otvoritev. Številne goste, med katerimi so bili za-stopnik velikega župana dr. TekavčiČ, ob-lastni koinisar, predsednik SPO dr. Torrun-šek, češkoslovaški konzul dr. Resi, belgijski konzul dr. Dular, bivši poslanec v av-strijskem parlamentu Pogačnik itd., je po-zdravil kot domačin kranjskogorski župan g. Josip Lavtižar, kl se je zahvalil za števil-no udeležbo in izrazil svoje veselje, da more pozdraviti goste pri tako važnem dogod-ku, kakor je otivoritev kopaliJča. Za njim je irael slavnostni govor ustanovitelj in dolgo-letni predsednik bivšega Letoviškega, zdaj Tujsko-prometnega drnitva v Kranjski gori g. dr. Tičar, ki je navedel ves historijat razvoja Kranjske gore kot letovi&a, prav posebno pa kopališča, brez katerega se nobeno letovršče ne more uspešno razvijati. Govornik je izrazil trdno prepriča-nje, d* je stopila Kranjska gora z včerajš-njim dnem v novo dobo svojega razvoja in da mord* ni daleč čas, ko bo stalo na mestu sedanje skromne vaši moderno letovišče, v katerem bo čez poletje polno domačih in tu-jih letoviščarjev, čez zimo pa ljubiteljev zimskega sporta. Kopališče je otvoril s primemim nagovorom oblastni komisir, potem sta pa Čestitala Krtnjskogorčanom k uspehu ie zastop- nik velikega župana in predsednik SPD. Po otvoritvi so imeli v kopališki restavraciji povabljem f ost je skupni obed, po katerem se je razvila animirana zabava. Kranjska sora i*ria letos toliko letoviščarje\, da se čuti pomanjkanje sob in da imajo domaćini s postrežbo dela ćez glavo. NAJPRIKLADNIJI NAZIV. — Izuin.l sem izborn<> sredstva ti č.ičenje mcJi, pa ne venu kako bi ga narval. — Nazovi sa kaitđiJat. Kaitddati znajo namreć izborno Čistiti kijuke. Nedelja utopljencev Zaradi nfznome rročinc j« bil včerai velik naval na kopališča — Vstponod 9o se pripeiile sterilne nesreće Včeraj je b:\a prva »pasja« nede-lia — ne samo zaradi tega, ker je že bolj proti zadnjemu — inarveć pred vsem zaradi nezno-sne vroč'ne. k; je zavladala po deževni perijod; narprej v severnih delih Evrope, sedaj pa je prišla tuđi že do nas. Nobeno nedeljo še menda ni bilo toliko kopalcev kakor v-čeraj. Naravna posledica tega navala v Pozejdonovo kraljestvo je bila, da je bilo tud: nebroi kopalnih nesreo. Tako na Savi, kakor na Sori in v drugih priljubljenih ljubljanskih ko-pališčrh jih je vse polno »gagalo«, vendar pa utopljencev ni bilo. Tem števirnej^e nesreće so se zgod le drugod, kakor pričajo naslednje vesti: — Za>greb, 22. ju li ja. Povodom vče-rajšnjejja »VVeckenda na Savi«, ki so ga priredili zasrebški novinarii. se je pripetilo nič manj kakor 70 kopalnih nezgod. 70 kopalcev je t>o neprevidno-st; zašlo v prejdoboko vodo in skoraj utonilo. K sreči i-e bila dobro organizirana reševalna služba, tako da so bili rešiln: Čolni takoj pri roki in so vse »zajrarje« Še pravocasno potesnili na suho. — Budimpešta. 22. juliia. Včeraj Ie bil v letošnjem letu najbolj vroč dan. To«plomer je poskočil na 62 stopinj Celz;ja. V mestu je bila tako neznosna vročina, da ie vse pcbeznilo na dunavska kopališča. kjer je vladal tak vrvrež kakor na mravl'išču. Pr ktjpanju je utonilo 15 o^eh. nad M pa so flh ie pravo^a^fio rešilL Med utopljen, je največ žensk. ki so zašle v prcglobo-ko vodo. — Praca, 22. iuii.ia. Zaradi velike vroOine. ki že par dni prit ?ska in ie bil* včera] naravnost neznosna, je vladal velik naval na kopališča. Posledica tc-a:a so b le sterilne kopalne nesreće. Samo v Praci je utonilo 6 oseb, iz okolice pa poroča.tn o iteviln h kopalnih nezgodan s smrtnim :/:dom. Računa se. da e včerai utonilo na Češkoslo-va^kem nad 100 oseb. — Berlin, 22. juliia. Povodmn wti-ra'.snj.li navalnih tekem ie utf>nH4» 12 oseb, 24 pa s<» iih se resili. — Lahores (Indija), 22. i; .< \a reki Chenab *e je Vvtra.i potopli nar-nlk, na katerem ie bilo 100 potnikov. Parnik je zaŠel v vrtinec. kier >e mu je zlomiK) knnilo. tako da ie bil za vsak manever nesposoben. Po daljgi borbi se je parnik nairlo nagnil na stran n napolnil z vodo ter v par se-kundali pogreznil. Potniki in posadka so sicer pi^skakali v vodo in se skusali resiti z resilnim: čolni, vendar pa i li je ražen .1)5 vs« pojtoltnil vrtinec. Resilo še ic Ie 35 oseb. od teh 22 potnikov ;n 13 mož pos3dke. Kanitan ladje ni hotel zapustit' parn'ka in se je ppjrrezniJ z njim vred na dno reke. Impozantna gasilska svečanost v Dolenji vaši Včeraj je prejel prvak naših ga sileev g. Jernej Merhar za svoje zasluge za gasilstvo visoko odlikovanje in priznanje Dolenjs vss pri Ribnici, 21. julij*. Lcpa Doienja vas pri Ribnici je dane« svečano proslavila 50»letnico obstoja gasil* skega društva in 30»letnico njega ustanovi* telja gosp. Ignacija Merharja \i Prigorice. Siavnoct je bila združena s pokrajinskim rietom Jugoslovenske gasi4ske rvc/c. Pri» sia so v Dolenjo vas vsa bližnja in odda« ljenejsa društva, med drugimi U Kranja gg. i>ajovic in Maver, u Hrastnika, Loške* ga potoka, Celja podstarosta Zve/e gos^p. \engust in naole* rje vaši, Sodrtiice, Dobrepolj in Grosup* lja. V sprevodu je konkalo nad 3*0 ga» silcev. Sprevod je krenil skozi vas do cer« kvc sv. Roka, ki stoji na prijaznem holmu. Ob 11.30 je opravi! duhovni vv-etnik gersp. §kulj maso, med katero je /elezničarska godba »Sloge« igrala raine cerkvene pe» srni. Bla^oslovitev motorne briz-tfalne Po maši >e je vršila pred kapelico sv. Križa blagoftlovitev novo motorne bnzgal* ne, katero si je dolenjavaiko društvo pred kratkim od tvrdke Rosenbaucr v Linzu ni* bavilo in je veljala z vsemi pritiklinami vred okoli 30.GU0 Din. Župnik g. Škulj je imel daljii nagovor, v katerem je govoril o kr*č»n»ki Ijubeini do bližnjega in o vrvi-šeni nalogi gasilstva. Izrazil j« željo, da ne bi motorno brizgalna nikdar stopila v ak* cijo. Obenem je čestital gasilskcmu društvu v Dolenji vaši k 5Oletnici in *e posebej ju-bilantu g. Mcrherju. Načelnrk ribniške gasiUkc /upe in do. maćega društva g. Merher je podal kratko zgodo vino delovanja gasiUkega druitva. Zalivtlil se je oWin*kemu odboru in vsem, ki bo pripomogli, da si )• dru*tvo nabavilo motorno brizgalno, zahvalil •« J« <1*U« co*dni upravi kneza Auerspcrga, ki je dala bre*plačno ves les za gaailski stolp. Dobro, došlico je zelel vsem gasilcem, ki »o v ta» ko lepero itevilu prihiteli na slavje. po* idravil je sreikega poglavarja g. Logerja li Kočevja, zaitopnika oblastnega komi* KArja dr. Logarja, sUrosto JGZ g Ven. guata w Celja in tajnika JGZ g. Pristov. ika. Zahvalii se je za sodelovanje m pod* poro kumici g. Ivanki Riglerjevi ir. županu g. Karlu Kromerju. V*em je vzkliknil kre. pak gasilski pozdrav: »Na pomočf« V imenu velikeg* župana je čestital društvu in jufcilantu g. Merberju sre»ki poglavar g. Log«r V imenu oblastnega ko* miaerja ravnatelj dr Logar. ki je obenem iiročil jubUantu 3000 Din kot izredno pod* poro društvu. Pozdravni tfovor staroste gosp. Turka Starosta KiZ c• Josip Turk je imel flav-nostni govor, v ktterem je protiavljal za- sluge £. Merherja za razvoj slovenskesa gasihtva. Mlad, komaj 23 letni mUdenič, se je Ok'rel za vzvišeno gasilsko idejo ter začel ined svojimi rojaki oznanjati cvaii£clij ljubezni do trpečesa brata. Pol stoletja \f, od kar je plemeniti mladcnić ustanovit I. 1^9 prepotrebno Prostovlino gasilsko društvo v svojem rodnem kraju, v lepi in zavedni Dolenji vaši. Kljub mladosti so ga DolenjevaSčani izvolili za načelnika. Tu med nami imamo e končno vr^il skupen obed, kier so se izrekie prav lepe in mnoge napitnice. S tem j« bil oficijelni del proslave končan. Na vrtu občinskega dom* se ie popoldne vršila lepo uspela društvena veselica. KOLtOAR. DM«f: Ponedeliek 22 juliia \929 Ka- toličani. Macdalena, pravoslavni: 9. juliji, P»nkrati}e. DANA^NJP r»mwrDfTVC. Kino Hatica: Zatoči^će. Kiao Ideal: Mož proti rr>o2u. DC2URNT LCKARN^. Daa«f: Trnkoczv. Mestni trt; Ramor Miikloijffeva cesta. OGLAS. Pr:i>oročim cen.i-enim o^jemalcem r>rvovrstne zijct. Na željo jih taVoj odcrem. VDOVEC. Vđovec je rx>kopal žetK). Vi povrat. ku misli ves čas na njo in ie tako za* mišljen, da ne opazi, da se bliža nevih-ta. Naenfcrat za^ne ^rmeti in treskati in vsuje se d^hela toča. Vdovcu pade na rlavo zek) đtbela toča in mot vzd^hne: — Zdajle je moia ranjka nrspela v nebesa. Bog ji daj večni mir in pokoj. Potem pa zavije v bližnjo tosrilno. KDO JE DOBIL STAVO? Dva zamorca sta stavila za 50 4o-lirjev, kdo vidrži d-eii časa pod vodo. Skočila sta v vodo in St zdaj ništa pri-plavila na po vri je. Stev 164 »SCOVENSKI NAROD«, dn* 22. JuMj* 1929 Sttšm 3 Dnevne vesti. — Diplomirali so na tehnični visoki soli v Grenoblu (Francija) za inzenjerje elek-trotehnićne stroke: 21Ietni Bonač Stane iz Ljubljane in Sodja Jože iz Bohinjske Bistrice, za inženjerja pap. stroke pa Sega Vladimir iz Radovljice. Čestitamo! — Iz sodne službe. Premeščena sta na lastno prošnjo dr. Karei Tschinkel od okrajnega sodišča v Mokronogu k okraj-nemu sodišću v Ribnico in sodnik Franjo Coš od okrajnega sodišča v Ribnici k okrajnemu sodišču v Mokronogu; upokojen je upravnik jetnišnice okrožnega sodi-šča v Celju Ivan Možina. — Iz državne službe. Za člana Narod-nega gledališča v Beogradu ie imenovan pogodbeni član, bivši član Narodnega gle-dališća v Ljubljani Božidar Mitrović; 6. stopnja osnovne plače je priznana s 26. julijem upravniku gledališča v Mariboru Radovanu Brenčiču. — Izpremerabe v naši vojski In tnorna-HcL Upokojeni so pehotni podpolkovnik Josip Špoljar, inženjerski kapitan I. klase Vladimir Mayer in penotni kapitan II. klase Joško Babič; za poročnike korvete so imenovani absolvirani gojenci morske vojne akademije naredniki Anton Razinger, Blaž Miren, Tomislav Mihelčič. Srečko Sršen, Josip Placerijan, Franjo Keser, Oton Lubec, Albin Pavlinič, Ivan Osterc, Adolf Menčak, Matija Podkrajšek, Franc Zmrzlekar in Ivan Gašperin. — Nemški zdravniki in zdravllnost našega Primorja. Nemško društvo za znanstvene ekskurzije zdravnikov priredi od 14. do 29. septembra ekskurziio svojih članov v Dalmacijo. Nemški zdravniki po-setijo Beograd, Sušak, Dubrovnik, Cetinje, Sarajevo in većino dalmatinskih otokov, da prouče zdravilnost našega Primorja. Ekskurziije se udeleži okoli 100 nemških zdravnikov. — Vprašanje odškodnine po {talijanski okupaciji prlzadetim. Dciovanje mešane }ugoslo\ensko - italijanske komisije, ki bo določila škodo, povzročeno med italijansko okupacijo, je za nekai časa prekinjeno, ker morajo delegati poročati vladama o dosedanjih sklepih in dobiti nova navodila. Italiianski delegati hočejo nekatere naše zahteve odbiti, toda nettunske konvencije so stopile v veljavo, in tako bodo morali Italijani popustiti. Komisija bo kmalu nadaljevala svoje delo in upati je, da bo perece vprašanje v doglednem času reše-no. Naši interesenti Čakajo že nad 10 let in nekateri so prišli zaradi zavlačevanja povračila škode v težke grnotne razmere. Na povračilo škode caka nad 2000 rodbin. — Za znižanje cen v splitskih hotellh. Te dni je pregledala posebna komisija splitske hotele in restavracije v svrho zni-žanja cen. Mnogi so namreč mnenja, da je nastal zastoj v tujskem prometu na naši rivijeri zaradi pretiranih cen. Komisija bo predlagala obiastem, naj cene maksi-mirajo. — V Kaštelih le nmogo tuicev. V Ka-Štelih so letos s tujskim prometom zadovoljni. Poleg raznih ferijalnih kolonij, Sokolov in izletnikov je v Kaštelih tuđi mnogo tuicev. posebno Čehov. — Mednarodni kongres Mrursov. Da-nes se je prićel v Varšavi mednarodni kongres kirurgov, katerega se udeležujejo kirurgi vseh kulturnih držav, ražen Nem-čije, Avstriie in Madžarske. Na kongresu so zastopani tuđi poljski, jugoslovenski, češkoslovaški in ruski kirurgi. — 2ivinska razstava v Ljutomem. V okvirju industrijsko-obrtne in kmetijske razstav e, ki bo v tednu od 11. do 17. av-susta v Ljutomeru, se pripravlja tuđi posebna živinska razstava, ki obeta biti zelo zanimiva. Živina bo razstavljena na ob-širnem prostoru Seršenovejja loga v so-bofo, dne 17. avgusta. Obsesala bo odde-lek za konje toplokrvnih pasem, oddelek za plemensko govedo simodolske, pinc-savske in marijedvorske pasme in odde-lek za kokoši Štajerske pasme. Posebni svinjski oddelek mora žal iz veterinarsko-policijskih razlogov izostati. Pripravljalni odbor, v katerem so zastopani srezki poglavar in oblastna samouprava po svojih strokovnjakih, nadalje okrajni zastop, ko-njerejsko društvo, mestna občina, dirkal-no društvo in drugi činitelji, je pričel z ob-širnimi pripravami. Dne 15. in 16. je odbi-ral blago, ki je primerno za razstavo. Raz-stavljenh bo okoli 80 konj, 150 glav goveđi in 20 gajb kokoši. — Smrtna kosa. Včeraj je umri v Ljubljani poeeetnik g. Gvido Zeschko. Pogreb bo jutri ob 15 iz Knafljev© ulic« št. 18. Blag mu spomin! Tezko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Dođatki otobja praroftodne stroke. S 1. avgustom stopđ v veljavo zakon, ki *e nanaša na dodatke in druge prejemke opobja pravosodne stroke. — Smrtna nesreća. Nad gostilno pod Taborom na tkz. vStraik, cesti, ki pelje od Gamelj na črnu&ki most, so je davi ob 6 zjutraj smrtno ponesreČil neznan voznik, kl je peljal s parom konj voz opeke. Nesrec-než je padel pod kolega, ki so mu sdro-bila preni'koi, da je na meetu obležal mr-t*>v. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče. Tuđi včeraj je bilo po vseh krajin naše države lepo. Najvišja temperatura je znaŠala v Splitu 33, v Sko-plju 31, v Zagrebu in Beogradu 30, v Ljubljani 29.6, v Mariboru 26 stopini. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.4 mm, temperatura je znašala 17.4 C. — Tragičen konce rokoborbe. V petek se je v Novem Sadu povodom treninga tamošnjega težkoatletskega kluba »Radnički* pripetila težka nesreća. Med rokobor-ci, ki so trenirali, sta bila tuđi lSletni zo-bnte.inik Anton Haller in mesarski pomoč-nik Matija Gjurčević. Med borilcema je bila precejšnja razlika v teži in še pred treningom ju je na ta nedostatek opozoril sekciiski načelnik. Haller pa se ni dal usma ti in izzval je nasprotnika na mateh. i Mesar je v prvem krofu nisprotnika glad-ko položil na hrbet. Toda Maller je zaupal v svojo moč in zahteval je rcvanžo. Podle-gel je tuđi v revanži, zahteval pa je še tretjo borbo. Borila sta se okoli 5 minut, ko je mesar nasprotnika s takozvanim »do-pelnelsonorrK zagrabij tako močno za vrat, da ie bilo čuti hreščanje kosti. Istočasno je tuđi Haller obupno zaiečal ter se nezave-sten zgrudil na tla. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnico, kjer so ustotovili, da ima zlomljeno hrbtenico. Njegova poškod-ba je tako tcžka, da zdravniki nimajo upa-nja, da bi okreval. Gjurgieviča je zaslišala policija. — Požig )z osvete. V* blizini sela Mo-I ravica pri Subotici je te dni izbruhnil vc-I lik požar, ki je upepelil okoli 300 vagonov žita in povzročil vecmilijonsko škodo. Go-reti je začelo v noči od 15. na 16. v ogrom-nem skladišču, kjer je bilo za mlačvo pripravljeno in nakopičeno žito seliakov iz ćele vaši. Ponoči se je splazil v skladišne pesestnik Aleksander Torok in zanetil požar. Ogenj se jt z bliskovito najtlico raz-širil na vse skladišče in ga z mlatilnico vred upepelil. Vse gašenje je bilo zaman in 26 j>osestnikov je čez noc obubožalo. Orožniki so požigalca kmalu prijeli. Torok je priznal požig, dejal pa je, da ni imel na-■mena zažgati ćelo skladišče, marveč se je samo hotel osvetiti posestniku Francu Bo-haczu. Ta je namreč nedavno na javni dražbi kupil Torokovo žito. Torok se je bil zelo zadolžil in so mu žito zarubili. Iz csvete je Torok zažgal skladišče. Požigal-ca so izročili sodišču. — Berač vlomilec. V stanovanju posest-nika Schona v Palanki se je v četrtek po-javil neznanec, ki je prosil vbosajme. Ker se ni nihče osrlasil in ker se mu je zdelo, da v hiŠi ni nikogar, je postal dozdevni be-iac nenadoma podjeten. Začel fe po stanovanju premetavati, preiskal ie vse predale in končno je našel skrito težko želez-no blagajno. Lopov se je blacaine takoj lotil in bil je v tem poslu tako temeljito iz-vežban. da je bila blagajna kmalu odprta. Ropot je slišala gospodinja Marija Scho-nova. Zalotila je vlomilca v hipu, ko je hotel izprazniti blagajno, v kateri ie bilo 60 tisoč dinarjev. Gospodinja je začela takoj klicati na pomoč in priklicala je soseda Josipa Massolnga, ki je drznega vlomilca prije!, ga zvezal in odpeljal na policijo. Tam so ugotovili, da imajo opraviti s čevljar-iem Elekom Kadimom iz Murske Sobote. Prepeliali so ga v zapore novosadskega sodišča. Zobozdravnik dr. Mirko Kamblt nm ordinira do 2. septembra — Morilec seljaka Melje prijet. Pred dnevi smo poročali, da so našli v selu Ni-kolinci v Banatu umorjenega seljaka Di-mitrija Meljo, ki ga je nekdo zavratno ustrelil. Umora je bil osumljen posestnik Jon Pinku, ki so ga. prijeli in zaslišali. Mož je zločin priznal. Povedal je, da ie Meljo počakal v zasedi in ga ustrelil. Ker Melja ni bil takoj mrtev, je skočil iz skrivališča in ga večkrat udaril s puškinim kopitom po glavi. Morilca so izročili sodišču v Beli cerkvi. — Strašna smrt. Na posestvu seljaka Nikole Kettererja v Baću se je te dni pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postala 47Ietna delavčeva žena Eva Beniik. Delavka je na dosedaj še nepojasnjen način padla pod mlatilnico, ki ie obratovala, pri čemur ii je odtrsalo desno nogo. Ne-srečno ženo so takoj prepeljali v bolnico v Parabuć, kjer pa je strahoviti poškodbi kmalu podlegla. Nesrečnica je zapustila 4 nepreskrbljene otročiče. Iz Ljubljane — Počitniška kolonija mestne občine Velesovo. Jutri se vrne v Ljubljane prva kolonija mestne občine z Vclesovega. Otroci prispejo v Ljubljano ob 12. uri. Starši se pozivljajo, da pridejo po otroke jutri ob 12. uri v Mestni dom. —lj Osebna vest Sef centralne avto-mobilske postaje v Ljubljani g. Matevž Hartman je nastopil daljši dopust in se je davi odpeljal v Laško v toplice na oddih. Za vzorno funkcioniranje prometa v hiši in pred njo v njegovi odsotnosti je po-skrbljeno. —lj Saznam najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od 1. do 15. t. m.: 60 Din. 90 Din, 230 Dr'n, 450 Din, torbica v niej 9 Din, molitvenik, 1 robec in listek od Reicha, torbica z 11 Din, 2 damski srebrni uri, rcoSka ura, zlat moški prstan s crnim kininom, šalica, 7 dežnikov, 2 Dalici, kle-Sče, kos blaga za pretisk: ročna torba, čepića, 2 para damskih rokavic; slikarski stolček: siv klobuk in otroški plaSč (pelerina). V železniških vorovih so bili najde-ni ti-le predmeti: 1 zavitek papina, 1 za-vitek perila, 1 zavitek starih nogavic, 15 dežnikov, 7 palic, 3 nahrbtniki, 1 veriga, 1 stara sekira, 2 aktovki. 1 damski piaSč", 1 par platnenih čcvijev, 5 sveč. 5 čepić, 2 moška klobuka, 1 damski alsmnik, 1 deini plašč. 1 nogometna žoga, 1 kratka pelerina, 1 stara boa. 1 kovinasta itponka, 1 volnena otroška jopa in 1 par novin moških Čevljev. —1] Drz«B vloai r Jc«ild^rl aHcL Davi v zgodnjih jutranjih urah ie bil irvrjen drren vlom v gostilniške prostore Marije Ban v Jegličevi uci 5. Neznan vlomilec se je splazil v kuhinjo omenjene gostilr«, odprl je omaro in ukradel iz nie 1500 Din. V gostilni se je potem dobro najedel in napil, odnesel več steklenic pijace in raz- 3^t RADION pere sirr' V radostnem pričakovanju vesdega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čc-pke. vse je ie pripravljeno za novorojen-čka, kar je duhteće in sneinobelo opra! Schichtov RADION lične jestvine. Mlapcu Josipu Jakliču je odnesel iz iste sobe 3 nove srajce, en par hlač in več drugih predmetov, služkinii Alojziji Mišičevi pa iz omare v costilniški sobi 1000 Din. Skupna škoda znaša 4252 Din. O vlomu je bila davi obveščena policija, ki je poslala tja krimiimlneua urad-nika. —li Tvrdka Ivan Perdan nasl. v Llub-IJani je nakazala Družbi sv. Cirila i» Metoda 1000 Din kot prispevek od prodanesa čaja. Iskrena hvala! POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje,______ — Ometa - ure. F. Čuden. PreŠemova ulica 1. 57-L Spert Kolesarski dan v Celju Včeraj i-o ^e vir Šile v CeLju velitte kolesaT-sk« dLrke, i mt* no van« velika Zviez.&na dic;ka, im sicer so voiZpK livublij-ainsfci, maridorskj in za.freb-ski podsavc^ Ko-tujaskegd sav€Zđ. Rez-ukati »o bili n-dsledndi: Zagreb—Celje 101 km Glavna skupina: 1. Ljubič 3.17-2. 2. VVama Ri-nčič 3.17.37. 3. Orjoc 3.17.39 dv« desetinci. 4. Jaser 3.20.46. JuaJorjI: 1. Simomić 3.-45.39. 2. Hubert 3.4«. 3. Uilfahrt 3.46.6. 4. Beli-na 3.M.8. Ljubljana—Celje 74 km Pododbor Ljubljana. Prva skupina: 1. GjorBjcvic Frmc 2232 ena petinika. 2, Sljana »e»4o: 1. AfruLnar Franc 2^5.5 š-trr: p^,riniuan Jan-ko 2.33.13 Uri petink«. Maribor—Celje 62 km Glavna »kupina: 1. Veseojak Ivan 2.5.6 ena petinika. 2. RamŠafc Josiip 2^.8 dve petmki. 3. Šibenik Valentin 2.5.S tri petšnke. 4. S^ru-oeli rVa,nc 2.5^8 š-tiri p^tinke. Jualoiii: 1. Krainer Leopold, 2A2J9 ee okzcz pol 11. razvila v«H-čaatoa pcvoirka, katero je otvorila četa vck>-oiipedsikeza bttaljona iz Lču6Ij*ne pod povelj-stvom s. podpo^ko-vfiMia Jateliča. Vojaiki kolt-sarji so vzbudili v Cel>u sp-loSno za\ski gromovi* »Ztvk>* In to je znak, da Celj« &e daieč nhma nero*krev©e igrala Ielen»i6arska godba iz Celja. Po prihodu v$eea. Prešernove ulice, AleksafldrdK-e ulice na Kreikov trt in so pred kolodvorom po-sta'viH krasno di«cia>liiivi«ran poi-kroj. V pođkrofTi S€ je na'to piređ oSnrn tisoC i-n Wso6grlav«fiaiBi*i kolesarjev, ki je vsestram-Siko radovoljfrvo in v popolne« redoi uapel. Oneaki Se moramo, d* je po končani »a. da bodo na5i kofesarji CeJ>Je v čim Tefijem m^viki posetdi ttkom k4o»n»ega po^)K in K-se«n in da se bmno talertit z nirni pobliile se-znirait pro«o med LJuWhano i« Cerjem v kr«t-ketn ča<&u 1 uro 7 mkait. Mnenj-d >mo, da bi voven-sto k<>iecarstvo v kratkem \pT':zozi'.c z ozirom na stalno rvarašč**-joči tnji.k: promet v Celju čim več tetomovanj. ker sm o opazili, da »>e tjjoi z* :< m podobne priredile v pirvi \ rsti z-W'i*majr>. Tuda s tem bi &e ?o!ypeši'lo naša gorenjska letovišča ne samo oriljubiifna pri tisoći.i tujcev, inozemcev 'n i>jtnikcv z vseh strani sveta, temveč nbenem tuđi željeni tereni za najraznovrsineiSe podvige inozemskih tatov in drugih izmtčkov ve-iKomcstnega življenja. Priznati pa je treba, da je v naših 20-ren skiii letoviščih tuđi v ten coslcJu po-skrbljcno za popolno varnost i a necloUklji-vost domaćih in inozemsk:;i i^iov.ić-'irjev. V Lotelih vlada absolutno nadzerstvo nad vsein, kar se dogaja po sobaii in po !iod-nikih tako, da se doslej še ni»j pripetili primeri večjih tatvin ali pa vijinov, o Će-mur poroča kriminalna kroniki v drugih lett viščih vsak dan. Navzlic temu pa izjeme uisn izk'juue-ne. Vćeraj so imeli policijski ormaru na Gereniskem priliko, da ujameio dve zelo razkošno oblećeni gospodični v Bchinjski Beli. latici imata na vesti več težkiii gre-hov in caka ju zaslužena kazen. Manj srečna ie bila roka pravice v ne-kem blejskem kopališču, kjer so se do-poidne zaradi izredne vročine kjr gnctli leioviščarji in izletniki iz bližnje in da.j-r.e blejske okolice. Okolu 11. dopadne že ni bilo naiti kabine in kopalci so se tio-rali zadovoljiti s prostori za solhčenje. Na eni strani dame, na drugem prostoru pa gospodje. Oblekce so zviiali kopulci in kopalke v klopčiče in jih soravijali k leseni steni. Kopalke so se še boli podvt-zale kakor kopalci in so v naglici ođiižile svoje tenke obleke ter hitele po stopnlcah v toplo vodo. Med tem, ko se te većina nladila v valovih, je predrzna tatica $pra^ vila k sebi obleko neke kopalke. Druffi kopalki so bili ukradeni popolnoma novi Čcvlji in nove nogavice. Orožnik, ki je prišel tolažit okradeni kopalki. te sicer za-beležil imena okradenih letoviščark. toda za taticami ali tatico že ni bilo sledu. Priporočamo upravam naših kopališc, da pomnože nadzorstvo, ker napravijo ta-ki primeri, čeprav popolnoma osamljeni in izredni, slab vtis. Okradeni kopalki, Nemki, ni preostalo drugega, nego da se je napotila v hotel v kopalnem plavcu, ki ga je k sreči vzjela s seboi na breg. Na bregu je promeniralo nad 1000 Icpih ko-palk i" podjetnih kopalcev. mornariška godba je pridno svirala. Kdo bi torej misli] na svojo garderobo in na preveja-no tatinsko sodrgo, ki izbira baš take trenutke za svoj predrzni posel.___________ Pretresljhra rodbiska tragedija V četrtek rx>poldne se je odigrala v umobolnici v Opavi pretresljiva rodbinska tragedija. V zavodu je bila 33-letna hčerka gostilničarja iz Brna Marija Gotlieber. Gostilničarjevo rodbino je prejfaniala zadnja leta kruta usoda. 63-letni gostilnčar }e izeubil v vojni dva sina, nedavno mu je umrla v umobolnici žena in tako sta mu ostali samo dve hčerki. Starejša ie bila dedno obremenjena in morali so jo poslati v umobolnico, mlaiša je pa zdravnica. Nesreoni o^e je bil prepričan, da sta-re>ša hčerka ne bo ozdravela. Ta za-vest mu je bila tako mučna, da je končno obupal in skleni! napraviti neznos-rvemu življenju konec. V sredo je pmoel v Opavo, da po-seti svojo točerko. V umobofnici je bilo pa rrmosro ljudi in zato je takoj odšel. V Četrtek opoMite je znova prišel n hotel je govoriti z ravnateljem. Ravnatelja pa ni bik) doma in možu so de-jali, naj priđe pozneje. čakal je potr-pežljivo, da se ravnatelj vrne, naen-krat si ie pa premisilil in odšel je v sobo, kjer je ležala njegova hčerka. Strežnica mu je primatarila stol k bčer-kini postelii fn ju pustila sama. Po nje-nem odtiothi je stoi>il nesrečni oče na hodnik, od koder se je kmalu vrnil. V naskđnjem hipu sta počila dva strela. Prestrašeni strežnica je planila v sobo, kier se >i je nudil zrozen prizor. Na pastel je umirala vsa okrvavljena sro-stihiičarjeva hčerka, na tleh je pa ležal v zadnjih izdifiljajih gostilničar, ki je kmaki umri. Nesrečni oče ie zapustll psmo, v katerem pravi, da je žrtvo-\al sebe, da re$; hCcrko strašne bo-ck)wnost;. ________ Damo za najlepši okostnjat Anatorn profesor Vilem Roux v lialle je bil oboževalec lepish žen. Bil je v es sreCen. da ie mo%t\ na družab-nem večeru privesti k m\z\ cosrK) Lies-bett Dilk)\o. Naslednji ples se je vriil nr: profesorju Brahmannu. Prof. Roux ie prosil gospodinjo, nai mu dovoli. da bo Dillova za mizo njegova dama. Go* spodin-ia mu je pa dejala, da je Že pre-star za ljubavne pustolovS^ine. Profesorju ta odfi:o\or seveda ni bi1] po volji in pisal je neposredno Dillovi, tiaj sama zahteva. da bo sedela kraj njega. Toda tud tu ni imel sreče. Odgovorila mu ie, da se noče vmešavati v delo* krojj u sode, ki počenia s človekom, kar hoče. Zato je razumljivo,, da so se na plesu vsi čudili, ko je Roux privedel k mi-zi lepo damo. Prijateljem je izjavil, da ča je stalo to mnogo, da pa ne pove. koliko. Pozneje se je izkazalo, da ie p'sal Roux svojemu tovarišu, da mu da nailepši okostniak, če mu odstcnpi na plesu Dillovo. To\ar:š mu Je svojo damo proti oko-stnjaku res odstopil. Ponarejen denar na Španskem V Spaniji se je pojavilo mnogo pona-reienega denarja. španci so zaljubljeni v svoje srebro in zato se je pričela na mednarodnem denarnem trgu velika valutna špekulacija s pezetami. Srebrn Tiovčič za pet pezet, ki mu pravijo Opanci duro. ima sedaj vrednost v srebru 6.90 pezet. Zato ni čuda. da vsi Opanci navdušeno zbirajo srebrn denar in da nišo dovolj previdni. Previdni so samo trgovci, ki srebrne novčiće vedno preizkusijo, preden jih sprejmejo. Ker ima najmanjši bankovec v 5>pa-niji vrednost ?S pezet, je v obtaku mnogo kovanega denarja in občinstvo se da lahko preslepiti. Zc 1. 1908. je bila :>pa-nija poplavljena s ponarejenim denar-jem, ki ga je bilo v prometu za 12 do 15 milijonov pezet. Državna uprava se je hotela ponarejenih srebrnih novčičev iz-ogniti in zato je sklenila kovati nov denar. Stare srebrne novčiče ie vzela iz prometa in od novčičev za 80 milijonov pezet je bilo ponarejenih za ceHh 13 milijonov. Tuđi zdaj je v Španiji v obto-ku skoro za 12 milijonov pezet ponare-jenega denarja. Naš izvoz v juniju " Generalna direkcija carin objjvljj statistične podatke o na^em izvozu v juniju, iz katerih je razvidno, da je naš izvoz letos v primeri z Unskim letom znatno napredoval. Izvozili smo 495.076 ton blaga v vrednosti 530,234.506 papirnatih ali 48,383.475 zlatih Din. V juniju lanskeza leta smo izvozili 378.302 toni blaga v vrednosti 454,360.310 papirnatu ali 41.491.439 zlatih Din Po teži se je nai izvoz letos po-večal za 80.774 ton, po vrednosti za 75 mil. 874.1^8 Din. V odstotkih znaia porast po teži 21.75, po vrednosti pa 15.69. V prvem polletju tekočejfa leta siio izvozili 2.1*6.401 tono blaga, Uni v prvem polletju pa 2,047.858, kar pomeni. da se jt naš izvoz letos povečal po teii za 7.25 od* stotka. Vrednost našega izvoza ie znašala lani v prvem polletju 2.687,036.704 Din, letos pa 2.989,072.997 Din tako, da zmia porast 302.036.590 Din ali 11.24 odst. Prvo mesto v izvozu v jutiiiu tekočee* leta zavzema, kakor vedno. trađheni !et, ki smo Ka izvozili za 168,720.990 Din, kar znala 31.8 odst. celokupne vrednosti izvoza, če priitejemo ie vrednost tzvoženiK drv, železniških pragov, lesnh izdelkov in ekstrakta za strojenje, vidimo, da jt znašala vrednost izvoza fozdnih proizvodov v JL-niju skoro 220 milijonov Din ali 41.4 od-stotka celokupne vrednosti. Na druge*n rrestu so iajca i 49,775.960 Din, na tretjem surovi baker s 33,122.000, na čttrtem n4«. nica z J2.338.713, na ptttm rude t 30 mil. 252.88)1 Din itd. Pri boleznih io*ča 1b \«f. iolčnih ka* menih, zlatici, uravna naravna »Tra«a>Jo-sefova« grtfičica prebavo mi ntrtvam p»» poln način. Izku^nje na Vlinrkah potolal*-io da učinkuje domače zdrivljtejf i *o4* »Fraaz Jos«f< posebno dobro, 5t k> mtt* mo s toplo vodo, upijemo zjutraj aa t«M želodec. Dobi %t v vseh 1ek*mtJi, mtmm^ rij ah in špecerijskih trcovina^. Stran 4 »SEOVENSKI NAROD«, dna 22. julija 1929 Stcv. 164 tAvgust JttancAe: ^9 S\fo valovih strasti On (prestrašeno): Kaj? Ona: Do konca meseca bi jih bil T>aČ la-hko obdržal. ..,„., .^ On: No in kaj? ' ** * f ^ Ona: Ko si jih pa ođslovil danes zvečer. nisi storil t-e«a zavoljo sebe, remveč zavoljo jutrišnjega dne. On: Kako to misliš? Ona: Zakaj izpusti lovec svoje t>se? On: Hm. Ona: Jutri ostaneš lahko ves dan v postelji, pa boš vendar imel na Place de Ia Concorde šriristo rok, ki se bođo borile. On: Beži no, saj ni tako hudo, ka-kor se ti zdi. Slabše ne more biti, a morda se položaj ćela zboljša. Ona: Zlboljša? Cegav položaj naj bi se zboljšal? On: Moj in drujch delodajalcev. Ona: In delavec tuđi? On: Hm! Ona: Veš, kaj bi storila na tvojem mestu? On: Kaj? Ona: Postavil bi se jim na čelo in se boril kot mož, ne pa da jih pustiš krva-veti za dobiček, ki ga ne bodo nikoli deležni. Peti prizor • (Soba v palači zunanjega ministrstva na boulevardu. Za podolgovatc mizo. polno aktov in tiskovin, sedita dva mo-ža, prvi plešast, visokega čela. podolgo-vatega, bledega in suhega obraza in iz-redno dolgega nosu, drugi, mlajši, nima izrazitih potez. Prvi je Guizot, zunanji minister in predsednik sveta, drugi pa notranji minister Duchatel. Stenska ura odbije deset). Duchatel (vstane): Deset je ura, | mudi se mi v Tuilerije, Guizot: Čez pol ure bom tuđi jaz tam... Ah, pozabil sem vam pokazati obtožnico, ki sem jo dobil danes v ko-mornem svetu. Ste jo čitali? Duchatel: Ne. G u i z o t: Jaz sem jo čital. Duchatel: No in? Guizot: (se zaničljivo zasmeje). Duchatel: Nedvomno izbruhne nov upor. Guizot: Deportacija jetnikov, ki jo bo plaćala država. Duchatel: Nove barikade. Guizot: Novo tlakovanje ulic, za kar bo moralo zopet mesto šteti de-narce. Duchatel: Morda bo piačano tuđi s krvjo. Guizot: Kri bedakov je za člane družbe isto, kar je za ljudi krst. Duchatel: Mislite, da se nam ni ničesar bati? Guizot: Ne!... Bourboni, starejša veja, so padli... Orleanci, mlajša veja. so že videli upor od daleč in so pripravljeni ... Zadostuje zamahniti s to-le roko, pa bo takoj namerjen top v vsako ulico. Zamahnem drugič in okrvavljena Seina prestopi bregove... zamahnem tretjiČ in Pariz se izpremeni v pepel. Ta čas se je približala noč. Dokler je bik) mogoče v svitu luči, ki so gorele v izložbenih oknih, čitati proklamacije policijskega prefekta, so se zbirale okrog njih gruče ljudi. Končno so pa luči po izložbah ugas-nile, žaluzije so spustili in trgovine za-prli. Zdaj je noč in vsi ljudje hite domov. Ordonančni častniki švigaj-o po naj-prometnejših ulicah in okrajih mesta. Srečavajo ljudi v bluzah, ustavljajo se in pogledujejo za njiml. Nobene besedice ne spregovore med seboj. a vendar se čuti. da je napetost vedno večja. Prihajajo od Tuilerij in se zopet vra-Čajo. f Naleteli nišo na noben odpor, izvzem-ši morda v mislih. Nobenega ropota ni slišati, samo ure v zvonikih bijejo. Lahko toref trdijo: »Pariš e s t t r a n q u i 11 e.« Vse straže so pomnožene in oborože-ne. Strelne Une. ponekod zamazane z apnom. so odprte in očišćene. Na vseh trgih bivakira pehota. Po vseh ulicah patruljirajo konjeniki. Minister lako mirno spi. Kraljestvo lahko mirno dremlje. Pariz je. kot rečeno, miren — toda samo na zunaj. XXXIX 22. februaria dopoldne Dani se. nebo je oblačno, od vzhoda piha vlažen veter. Zrak je pa oster in ulice so še mirne. Toda okrosr desetih se začno zbirati iz oddaljenejših ljudskih okrajev nepregledne množice bluz, roko v roki prihajajo vitezi svobode zagorelih. izmučenih obrazov in žarečih, gneva in pogu-ma polnih oči. kakor so prihajali v prei-šniih uporih. Gredo, kakor da hočejo priti točno na zborovanje. katerega ni nihče sklical in ki je bilo za danes ćelo prepovedano. Povsod, kamor krene ta množica, zapirajo trgovine in odpirajo okna. da bi bolje slišali napev marseljeze. Ta čas se prebuja iz sladkega sna na merrkih pernicah odlični in drugače vedno mirni St. Germain in ves razhurien posluša za zagrnjenimi okni prepevanje girondistov. To so studenti, ki so se zbrali na Place de Pantheon in nakotili roko v roki skozi lesitimistične okraje in dalje čez Pont-Neuf. Množice radovednežev, ki jih ni tež-ko ločiti od bluz studentov, se stekajo iz treh velikih žil Pariza: z buharjev, iz ulice Honore in z bregov Seine. Te množice se še nišo odločile za noben tabor. Na Place de la Madelaine se združi veletok ljudstva iz ljudskih okrajev z onim iz St. Germaina. >La marseillaise' se združi z »Les girDndins«. bluza s sukniičem. de'avec s studentom, duh s telesom. Tako združeni korakajo najprej okrog Place de Ia Madelaine. potem pa krene-jo proti Place de la Concorde. Vrste so široke kakor ulice in dolge, kamor šega oko. Toda doslej še nobena roka ni oboro-žena. Vse je še v merah mirne demonstracije. Le marsel'eza đoni preteče in sicer po pravici. Dolga povorka se ustavi pri Pont de la Concorde. Pred mostom stojeće vo-jaštvo naperi bajonete proti demonstrantom. Prve vrste se hočejo ustaviti. toda zadnje jih potiskajo na vso moč naprej. — Messieurs. — zakliče vojakom mladenič v bluz*. — pustite nas naprei! — Nazaj! — zakriči častnik in zamahne s sabljo proti mladeniču. — Saj ni mogoče! — pojasnjuje mladenič. — Sami se lahko prepričate, mon-sieur, da bi se radi ustavili, pa nas zadnje vrste potiskajo naprej. — Nazaj!— zakriči častnik v odgovor. — No, dobro! — vzklikne mladenič in razgali prsa. — Udarite! Nihce vam ne bo zavidal časti, da ste ubili neoborože-nega državljana. Častnik je v zadregi. Končno mu roka s sabljo omahne. Bajonete sname.'o, kopita zadone ob tlak in vojaki stopijo v stran. Mladenič. ki ni nihče drug: nego Ar~ mand Cambon, sto«pi korak naprej. Množica pritisne za njim in se bliža palači parlamenta. Ciankalij v cokoladnem bombonu Zagonetno zastrupljenje otroka s čokoladnim bombonom . Romantična organizacija mladih studentov Te dni je razburiia prebivalce Brna vest o tragični smrti dve in polletnega sinčka tipografa Cerkunka. Otročiček je šel z materjo na izprehod in v svoji ra-dovednosti se je zanimal za vsako malenkost. Ker je zagledal na prizidku neke niše čokoladni bombon, pobral ga je in pokazal materi. Mati ni imela nič proti in fantek je bombon pojedel. Ćim ga je pa prigriznil, se je začel krčevito zvijati. sklepal je ročice in stiskal zo-be, da ga je bilo groza gledati. Mati se je obupno ozirala okrog in zagledala je na oknu bližnje hiše studenta Sedlačka, ki mu je pomigala, naj ji prihiti na po-moč. Student je odnesel nesrečnega otročiča v svoje stanovanje, kjer mu je vlil v usta mleka. kar pa ni pomagalo. Zato je pozval v blizini stoječ avtomo-bil in odpeljal mater z umirajoeim dete-tom v bolnico. Zdravnik je ugotovii, da je fantek zastrupljen. Nesrečno dete je v bolnici kmalu umrlo. Trupelce so odpeljali v zavod za ^od-no medicino in obdukcija je dokazala, da gre res za zastrupljenje, in bicer s ciankalijem. Sum je padel na studenta Sedlačka, ki studira kemijo. V svojem stanovanju ima provizoričen kemični laboratorij, v katerem dela razne ke-mične poskuse. V njegovem laboratoriju so našli stekleničico ciankalija, o katerem je osumlienec izjavil, da ga je potreboval za poskuse. Preiskava ie dognala, da je dajal Sedlaček svo:im znancem, studentom v starosti od 16 do 20 \et ciankalij v kristalih. Sedhćck je to priznal in tuđi dotični študemie so priznali, da jim je dajal ciankalij. Nihče pa ni mogel pojasniti, čemu je potreboval strup. rTden je dejal, da se je hotti-zastrupiti, ker je dobil slabo izpriče\ rilo, drugi je trdil, da si je pripravil ciankalij, da bi se zastrupil, če bi se «nu pri-petila kaka nesreća, tretji pa spVi ni vedel povedati. zakaj je prosil Sčd^vha, naj mu da strup. Sedlaček je dal dua-kom 8 do 10 gramov ciankalija. Š-udent-je nišo hoteli povedati. kaj so uočeii s ciankalijem. Policija je uvedla strogo preiskavo in pri nekaterih študentih je res našla ciankalij. Eden je imel strup zakopan na vrtu, drugi ga je dal nekaj tretjemu, ki je zastrupil mačko. Preiskava je dognala, da so imeli štu-dentje posebno društvo, ki je prava sli- ka moralne pokvarjenosti povojnc mladine. Na pergamentu so imeli napisane zaobljube večnega prijateljstva, potrje-ne s krvjo. Zaobljube so bile opremljene s kabalističnimi znaki in židovskim! črkami, katerih niti sami nišo razumeli. Na vsaki zaobljubi je bilo tuđi nekaj stavkov iz okultističnih spisov, katerih ni nihče razumel. Govorilo se je o smrti in študentje so živeli primitivno življenje Indijancev. kar jih pa ni oviralo. da bi ne iskali novih potov k povzdigi človeške družbe, zlasti pa češkega filma. In v teh rokah je bilo delj časa 10 gramov ciankalija. Društvo studentov se je imenovalo velika bratovščina. Vsako pismeno za-obljubo sta morala podpisati s krvjo dva ugledna člana organizacije. Na pečatu ie latinski napis: »Ego sum- qui sum«. Policija je vse člane organizacije ovadilt sodišču. Zadnje dni je natrosil nekdo na raznih krajih v Brnu bombone z namenom, da že itak prestrašeno prebivalstvo še bolj prestraši. Bombone so kemično pre-iskali in ugrotovili. da nišo zastrupljeni. Tragična smrt nesrečnega dečka pa še ni pojašnjena. Policija ie osumila ome-njeno študentovsko društvo, toda pra-vega zločinca še ni našla. Javnost je ze-lo razburjena in zahteva. nai posvečajo oblasti vzzon mladine več pozornosti. NOGAVICE i ŽI6OM Najboliše, na»tr^ne#e. zato 13 najceoefiel Pristcpiie k „Vodnikovi družbi" Ćos Je zlato! Pred rvakuoofn osleite si ve~ liko Izbiro po ntjftfžjt cen*. Dvekdes« rasnih ooddov. Motodev v«4 »rst Sl**!ni-h fttrok* eafaovcjt« UUJdbc. Otro«Vlh »oaUkov. Sport i*n» votićkov. lgr«£oih vozMkO«. Sidra Holcoderit« Otroikib «vtetBob UUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na daDaio: ODS»lyl4?jltf« lomači n nozem&ki za domar •^•'Cfci^^^^* kurjavo r »ndustrijske lačno pojasnjujočo literaturo. Nov način obnavljanja mo&", zdravja fn deh>vtie sposobnosti. Pi&'t« na naslov: Miloš Mar-ko-vić, Beograd, Mođerova 27. 1448 Z na}boljšim aspebom m nad 23 IH oporabflalo Urada kapsal« ca ozdrarf^sje tpotab bolezni (tnper. belo kaoM)e). V vuk! kktnri paSAca Dio K —, S poSto poS^e telnnM Bfmn. Sobo-tica.___________________»£ L Mikuš UU5UANA Mestn tr9 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni n palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Lipovino In jelievino N taipila f pltaia tnika Julio Fischer i Co.9 Sušak Domačo hrano dobro, iičem. Pis»meno dol^i mučni bolezni, previđen s tolajdli sv. vere, mirno v Gosix>du zaspal. Pozreb nei>ozabne2a pokojnika bo v torek. dne 23. jufiia 1929 ob 3. uri pop. iz bis« žalosti, Knalijeva UL 18, na i>okoi>al Šče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rađbinsko grobnico. V LJUBLJANI, dne 21. julija 1929. GlofeoJto žakiioći rodbini ZESCHKO in LUCKHANN. Orazer VVaggon- und Maschinen Fabriks Actiengesellschaft vorm. JOH. WEITZER DIESELOVI MOTORJI S KONPRESORJEN ALI BREZ N1EGA. 00 30-2000 HP Izvrstni stroji - NajboljSe reference BrezpUčna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: •COORatO, Knez Mihailova 49 Ing. O Meinhard lEOUfaV Gajeva ulica štev. 32 .SNOP", Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga . i 1 a^a^^^ B^Ea^Lv a^K^Lm ^^^^r I Urcjoj«: Jt«ip Zovatil - Za «Natodoo tiskaroo: Fraa Jasedek. — Za opravo ia naervni dal Hata: Otoa Canatol — Vai t Liahljjaiu.