PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODIL NE FRONTE ZA 'SLOVENSKO ERI M, O R J E Leto 2. štev. 463 - Ceoa 5 lir - 3 iugollre ?°^ina p,ačan& v soto^m 1 a ”___________Spedizione in abbon. postale TRST, sreda, 4. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L TeL št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93S07. Rokopisi se ne vračajo Le 6e bomo — trdno stoječ na neporuNljivih načelih Slovansko-italijairokc antifašistične unije — ostali zvesti demokratičnim tradicijam antifašistične borbe, bomo dosegli mobilizacijo vseh resnično demokratičnih sil in bomo tako kos vsem ostankom fašistične preteklosti in nevarnostim imperialističnega pritiska. Narodnostna enakopravnost Izkušnje zadnjih štirideset let in le bežen pogled v gospodarsko socialne osnove družbenega reda nas ulj'jo, da je uresničenje konkretne narodnostne enakopravnosti mogoče le v takem družbenem redu, kjer vlada enak odnos državljanov do državne, ureditve thnžbsne skupnosti. C:m pa se na-(u bajamo v prisotnosti takega drutf btnega sestava, ki omogoča in Ščiti pritisk gospodarsko močnejših na škodo gospodarsko šibkejših ali z drugimi besedami, te Sivimo v takem družbenem redu, ki omogoča izkoriščanje človeka po človeku, potem je v takih pogojih vprašanje narodnostne enakopravnosti nerešljivo. Vzrok je na dlani. Narodnostno vprašanje ni problem, ki bi ga mogli postavljati ločeno od celotnega razvoja drvibenih sil, ampak se pojavi le na določeni stopnji družbenega razvoja samega. Do prve svetovne vojne se je narodnostno vprašanje razvijalo v smeri lastne driaimosti, se pravi, da so se zatirani narodi skušali organizirati kot samostojne države. Po prvi svetovni vojni pa je postalo jasno, da tudi uresničene težnje po lastni držam niso mogle privesti do ostvaritve narodnostne enakopravnosti, in to predvsem zaradi tega., ker je tudi narodnostno "vprašanje v svojem bistvu socialno vprašanje. Primer Sovjetske zveze in narodno-osvobodilna borba zasužnjenih narodov proti noči fašizmu pa je to resnico tako rekoč zasadila v zavest vsakega posameznika, tako da danes ne najdeš resnega čloueka, ki bisku-Šal branji' stališče, da je rešitev narodnostnega vpraanja mogoča tudi v taki društveni ureditvi, ki ne bi temelj:la na ljudskosti državne oblasti. Primerov imamo na pretek, a najbolj prepričljivi so za mas pač tasti, ki izhajajo iz naše vsakdo-hts prakse. Izkušnje primorskih Slovencev tako pod Avstrijo kot 'Pod Italijo (predfdšistično in fa-iistično) so nam vsem dobro znane, Borba za našo narodno svobodo zlepa nima primera v zgodovini. Posebnost noše borbe za narodno svobodo pa je predvsem v tem, da so zaradi ljudskega značaja našega narrodno-osvobo-^ dilnega gibanja nastopili konkretni pogoji za ostvaritev narodnostne enakopravnosti. Iz tega ljudskega značaja našega osvobodilnega gibanja se je porodilo tudi bratstvo med Slovani in Italijani, ker imajo ljudske osnove osvobodilnega gibanja natančno enako \ Vrednost tako za Italijane kot za Slovane. V lem je ponoven do-*«a, da je narodnostno vprašanje v svojem bistvu socialno vprašanje in da je narodnostno enakopravnost mogoče doseči le v laki družbeni ureditvi, ki se opira na Samoiniciativnost delovnega človeka in uresničuje načela ljudske demokracije. Prav tako jasno pa je, da se vsak pojav nacionalizma, mrinje med narodi in šovinizma lahko Porodi in JHrt samo tam, kjer so to ugodni socialni pogoji. Gospodarska razcepljenost narodne žktipnostt, kjer si privatni proti-Hsdebi interesi nadeve jo fermko Patriotizma in -iz konkurenčnih rdzlogov netijo sovraštvo med na-r°di, zavede pogostoma tudi zdravi narodnostni čut preprostega focveka in ga pritira tako daleč, ’ dg, spregleda protiljudske osnove ha narodnostnem sovraštvu te-1, Ptelječega «patriotizma». Pravi domovinski ljubezni je tuj vsak "ucionalizem: kdor ljubi svoj no* in *vn j o domovino, ta spoštn-i-. tudi druge narode; kdor so-Vraži druge narode pa je revež, se ne zaveda, da je slepo 0ro dje protiljudskih gospodarjih koristi, žrtev gospodarskega Stiska izkoriščevalskih klik. Vprašanje narodnostne enako-J”‘oimosti je še posebno pereče pri *hs, kjer se stikajo in mešajo Slovenci, Hrvati in Italijani. V *°ni B je ljudski značaj oblasti Ukoreninil sime narodnostnega *otiranja, ker se tam pridobitve ®ivobodilne borbe Uspešno rnz-f,-i'jo in oblikujejo novo družbeno •'hipnost. V coni A pa je zaradi tnsdnarodnega političnega polo-[Va tudi uresničenje narodnostne *"okopravnosti Se nerešeno vpra-Možnosti rešitve tega na-fba osnovnega vprašanja so na '"i strani vključene v motnosti biokratičnega razvoja v Italiji; a drugi strani pa je motnost ’ J*ne rešitve le v utrjevanju enot-*e fronte demokratične akcije fr| nas. ! b, le ta teden razprava o Nemčiji 17 vprašanj še nerešenih v mirovnih pogodbah Živahna razprava o ukinitvi Francovega režima Na konkretnem reševanju tega *l'raSn n ja bomo meriH progtaf«-'° demokratičnost raznih strank 11 strančic. Dosedanje izkušnje ® nas učijo, da smo šele na za-lk'i „o*e borbe, in da je dosega ‘Odnostne enako prev m osti na ‘kovnem, gospodarskem. so-''■nem, političnem in kulturnem f 'ik-u o glavnem odvisna od nas ^ bomo — trdno stOf - na neporušljivih načelih 8lo-v ^ko-italljonske antifašistične ,( — ostali zvesti demokratih- \*\ tradicijam antifašistične s,!?6* bomo dosegli mobilizacijo - resnično demokratičnih sil, W01,10 tako kos vsem ostankom preteklosti in obetajo-se nevarnostim novega tm-taoističnega pritiska, la prikaza* SUvemetjem. Sele tedaj bo* y'U„ ko rekli, da se naše na-*atikVn° *lv'}(nJe razv’Ja v po-• Popolni narodnostne sna- New York, 3. — Domnevanje, k! srno era že vcaraj izrekli, da se namreč zasedanje Sveta »tirih bliža koncu, je sedaj potrdil amer!, tki zunanji minister Byrnes, ki je izrazil upanje, da bo Svet v pri- sporazuma o južnem Tirolu v pogodbo z Italijo. Po drugi strani pa so pristali ministri na ilolotovljev predlog, da Albanijo priznajo kot zavezniško državo z vsemi pravicami. ki Izvirajo iz mirovnih pogodb. aodnj.h dneh zaključi svoje delo o I vendar glede te točke spomzum že vseh važnih vprašanjih pogodbe z Iialijo in ostalimi satelitskimi drža. vami Nemčije, tako da bo lahko prepust.! namestnikom njih sestavo in rešitev nskaterih podrobnosti. Byrr.es upa, da bo Svet še ta teden začel z načelno razpravo o mirovni pogodbi z Nemčijo. Kot smo že poročali, bodo štirje z-JDanji ministri podrobno prerešetali nemško vprašanje v Evropi, v Nev Yorku pa bodo določili samo dnevni red teh razprav in o-bravnevali manj važna vprašanja nemške pogodbe. Kot so pokazale izkušnje, je pa ravno sporazum o dnevnem redu konferenc bil vedno težaven. Vsega ne bodo rešili ? Bymes je izjavil, da ne kani leteti preko oceana, dokler se ne zedinijo o dnevnem redu, ki bi bil zadosten vzrok za uspeh zasedanja v Evropi. V ta namen bi že sedaj imenoval, namestnike, k. bi pretresali nemško vprašanje. By--es je pristavil da ZDA podpirajo prošnjo Belgije, Nizozemske, CSR, Poljske in Luksemburga, da bi jih piri Svetu štirih zaslišali, ko bi razpravljali o Nemčiji, ker ie tem državam mnogo do tega vprašanja. Na včerajšnji seji se ministri niso dotaknili- ostalih nerešenih točk tržaškega vprašanja. Od dveh važnih problemov — Podonavja In reparacij — so prvega odložili brez razprave, medtem ko so nadaljevali z obravnavanjem drugega, ne da bi dosegli dokončen sporazum. V splošnem poudarjajo, da gre Molotovi jev; spravljivosti velika zasluga, da je delo Sveta taiko hitro naipredovalo. Kljub temu pa je o-stalopo sedanjem obračunu ntreše-nis se 17 vprašani. Sicrr te točke ne predstavljajo tako trdega oreha, kot je bil tržaški statut, vendar so nekateri kregi Sveta štirih spričo kratkega roka, ki so ga določili za zaključek zasedanja zaskrbljeni. Boj.jo se namreč, da so ta rok postavili zato, da bi se izognili na ttsm zasedanju razpravam o kakem važnem in nerešenem vprašanju. Hkrati poudarjajo čuden pojav, da se namreč nekatera vprašanja ponovno po javi ja jo pri razpravah, potem ko so vsi menili, da so že zdavnaj reSr-na. To Je primer Podonavja, ki se periodično pojavlja kakor tudi vprašanje tržaškega svobodnega pristanišča. Ti krogi po-vdarjajo, da bo treba počakati vse sporazume, preden bomo lahko izrekli dokončno »odbo o m’rovnIh pogodbah. Pri včerajšnji razprav; je Molotov umaknil svoj pridržek glede uključltve 1 ta V ja n rico-a vstri jek ega ni dokončen, ker ga bodo prej morali proučiti namestniki. Ministri so razen Couve die Mur-villa pristali na to, da bodo premagane države lahko imele torpedne čolne. Sporazumeli so se tudi o tem, da bodo židovsko imetje v Romuniji in Madžarski upravljale krajevne organizacije, ne pa mednarodna begunska organizacija, kakor ao to zahtevale Velika Britanija in ZDA. Sklenili so dalje, da bo Italija izključena iz mednarodne finančne komisije v Grčiji. Bevincrv predlog, po katerem bi morali spremeniti grško-bolgarsko mejo v korist Grčije, so odbili. Po drug, strani pa je Molotov pristal na to, da ne bodo smeli na obeh straneh meje graditi novih utrdb. Pri tem je z nasmehom pristavil: »Ke smo se zedinili o toliko stvareh, lahko popustimo tudi v tej točki.* Sprejeto je bilo načelo, da si nobena država ne more lastiti koristi, ki izvirajo iz mirovnih pogodb, če jih ne podpše. Bsvin je nato navedel primer, v katerem bi štiri velesile podpisale mirovno pogodbo z Italijo in bi zato morale umakniti svoje čete iz zasedbenega področja, medtem ko bi Jugoslavije obdržala svoje zasedbene čete, če ne bi hotela podpisati pogodbe. Sporazum o tej točki pa ni dokon. čen, ker ao štirje ministri prepustili zadevo namestnikom. Politično-varnoatni odbor ZN ni nadaljeval razprave o vetu, marveč se je l-ctfi španskega vprašanja, pri katerem je prišlo do zelo živahne diskusije, ko bo nastopali pristaši In nasprotniki Francovega režima. Potrebna so dejanja Poljski delegat dr. Lange je dal predlog o -prekinitvi diplomatskih odnošajev s Francovim režimom, kateremu bi morali prepovedati članstvo v katerikoli ustanovi ZN. Drd Lange je dejal, da je Francova Španija edini preostali sttelit osi, ki nudi zavetje poraženi fašistični miselnosti, nemškemu imetju in nemškim industrijskim ter trgovskim 'izvedencem. Pribil je: »Moralna obsodbe ni zadostna, potrebna so dejanja. To kar Franca krop!, mi akcija ah grožnja akcije s strani ZN. temveč prepričanje, da ZN ne nameravajo, ali pa niso zmož.ri kaj učinkovitega storiti*. Češkoslovaški delegat je izjavil, da ZDA in Velka Britanija uvažajo v Španijo letala in orožje. Podpri je poljski predlog in isto s*.a-llže je zavzel tudi indijski' delegat. Proti tem govornikom je nastopil ConnaTly, ki Je zagovarjal politiko «nevmešavanja» v notranje zadeve kake države, češ rta to pred- stavlja nevarnost za mir. Dejal je, da b! izvajanje poljskega predloga ne moglo privesti do padca Fran-cove vlade. Z izgovorom, da bi podoben postopek povzročil državljansko vojno v Španiji in utrdil Francov režim, je dejal, da se bodo ZDA uprle vsakemu zunanjemu pritisku in so zato prot; ukinitvi diplomatskih in gospodarskih odnosa jev s Francovo Španijo. .Panamski delegat je ostro obsodil ameriško politiko v španskem vprašanju. MONTGOMERV V ATENAH Ogorčena partizanska vojna povzroča rastoče skrb< vladi In Angležem Atene, 3. — Iz raznih krajev Grčije prihajajo ponoč la o arditlh bojih med partizani in vladnimi četami. Položaj je posebno resen v Makedoniji. Liberalni vod.telj Ve-nizelos je skušal doseči, da bi poslanska zbornica razpravljala o položaju v Makedoniji. Predlagal je tajno zasedanje. To pa mu ni uspelo, ker se hoče vlada na vsak način izogniti kakršnemu koli razpravljanju te vrste. Pozvali so Vo-nizelosa, naj svojo resolucijo umakne. Maršal Mon(gomery se je danes rajgovarjal z bivšim regentom Daciaskinosom, z notranjim ministrom Gonatasom ln s kraljem Jurijem. Vesti o dobavljanju britanskega orožja grški vladi je britansko zunanje ministrstvo zanikalo z izjavo, da ni pristalo na dobavljanje orožja 16. pomožnemu bataljonu grške vojske. Edina rešitev _ umik britanskih čet Praga, 3. — Na neki tiskovni konferenci v Pragi, ki jo je organiziralo društvo Grčlja-Ceškoslova-Ska, Je grški minister Porphiroge. r«», ki ga štejejo med ustanovitelje EAM-a, izjavil, da Je edina re-Stev za izhod iz sedanjega polo. žaja v Grčiji umik britanskih čet. Dejal je dalje; «V Grčiji je mednarodna reakcija napravila prve povojne poskuse za vzpostavitev fašizma. Usoda vseh demokratičnih narodov je odvisna od morebitnega uspehi tega poizkusa.* Obširno'je na*° govoril o grškem položaju In preganjanju. Ostro je nastopil proti podpomiškem gibanju ln proti repu!»Hk*n'cem ter izjavil: »Sedanji grUd rešim nt samo reakcionaren, ampak čisto fašističen. Samo sedanje mednarodno azrafcje nnu daje videz zakonitost. Ta reHm Ima. namen »graditi pre-grajo, kj naj M nas «► mokracljs jutno-vzhodna EJvrop* ™ Sovjetske zveze. .. . , mm.mk oborožen vpad v Alban.jo in ki ga Je nato opustila zaradi gazkrir,kanja po komunističnem voditelju Za-har'adesu, ki je sedaj v pregnanstvu, obtožuje sedaj Jugoslavijo, da pomaga grškim upornikom.* Minister Je nato izrazil upanje, da si bo grško ljudstvo lahko v kratkem priborilo svobodo. V Indiji ni miru London, 3. — Iz Indije poročajo, da so v Daoca tjpzhodnj Bengaliji) izbruhnili novi neredi med Hindujci in muslimani. Policija je streljala. Med včerajšnjimi izgubami v Dacca je hilo 16 mrtvih. Ponovno so odredili policijsko uro, ki bo trajala vso noč. V Ahmadabadu (pokrajina Bombajr) bo stopila Jutri v veljavo 36 urna policijska ura kot mera previdnosti spričo neredov na dan nekega muslimanskega praznika. Angleži rater za Francovo Španijo London, 3. — Zadružno glasilo <.Reyncšds News» poročaj* da bo Anglija dobavila Španiji radarske naprave za opremo njenih letališč. List piše, da je v Španijo odpotoval že strokovnjak, ki bo na mestu proučil postavitev naprav. Angleške oblasti pojasnjujejo, da gre za privatno kupčijo, nad katero nima vlada nobenega nadzorstva. Kongres beograjskih Primorcev Beograd, 3. Tanjug. — V Beogradu se je vršil letnj občni zbor društva Primorcev in Istranov, ki živijo v Beogradu. Društvo je organiziralo številne nabiralne akcije za obnovo v vojni porušenih istrskih vasi. Priredilo je tudi številne kuk tumo-zabavne večere in predavanja, na katerih so člani društva poučili Beograjčane o razmerah v Julijski krajini. Društvo je poslalo na tisoče knjig v Slovensko Primorje in Istro. Partizanski pogreb na Koroškem Celovec, S. Tanjug. — V Borovljah v Slovenski Koroški so pokopali 25 partizanskih borcev, ki so padli v začetku maja 1945. v borbah proti SiS-ovskim četam. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva na čelu s slovenskim koroškim pokrajinskim odborom. Pogrebu je prisostvovala tudi delegacija Jugoslovanske armade. Ob grobu je več govornikov Izreklo priznanje za velike žrtve, ki jili je dal slovenski narod na Koroškem v borbi za svobodo, s čemer si je priboril pravico, da odloča o svoji prihodnosti. Na skupen grob partizanov »o položili veliko število vencev. Romoc jugoslovanskih izseljencev domovini Santiago, 3. — Jugoslovanski izseljenci v Čilu so 10. novembra od_ poslal; svojim jugoslovanskim bra_ tom 28.500 m novih tekstilnJi izdelkov, ki jih cenijo na 10 milijonov dolarjev. Koordinacijski odbor za pomoč Jugoslaviji v Buenos Airesu je 17. novembra poslal Jugoslaviji 370 zabojev raznega blaga, ki je namenjeno jugoslovanskemu ljudstvu. Med razn.mi pošiljkami, ki prihajajo iz latinske Amerike in ki so namenjene jugoslovanskemu ljudstvu, so tudi pos'iljske jugoslovanskega odbora v Punta Arenes v Čilu, zveze avtomobilskih vozačev, pomorskih delavcev, itd. Jugoslovanska pomoč albansk’m poplavljencem Beograd, 3. — V Sloveniji so zbrali do sedaj za poplavljene« v Albaniji 5,295.142 dinarjev. Danes so nabrali nove zneske. Ljudstvo vzhodno primorskega okrožja v slovenskem delu področja B je nabralo 667.779 lir. Po zadnjih podatkih so do danes nabrali v Jugoslaviji vaega skupaj 15,195.070' dinarjev. Azerbejdžan bo branil svojo avtonomijo proti nasilju vlade in tujih petrolejskih interesov Teheran, 3. — Teheranska radij, ska postaja je javila, da so iranske vladne čete vkorakale v mesto Zenjan v iranskem Aaerbejdžanu. Poročajo tudi, da je vlada odredila svojim četam, naj napredujejo dalje in razorože azerbajdžansko avtonomno milico. Doslej v Azer-bejdžanu ni bilo vladnih čet. Vlada avtonomne pokrajine A-zerbejdžan, ki je ie včeraj izjavila, da bi pomen-lo vsako napredovanje vladnih čet vojno napoved azer-bejdžanskemu ljudstvu, je pozvala ljudstvo pod orožje. Vlada in ljudstvo sta trdno odločena braniti av. tonomijo in svobodo Azerbejdžana pred vsakim nasilnim posegom vladnih čet. Vladne letala so danes metala letake, ki pravijo, da so prišle vladne čete vzpostavljat red in mir, kdor se jim pa upirat bo najstrože kaznovan. Volitve in petrolej Postopanje ministrskega pred. sednika Ghavama es Sultaneha in njegove vlade je v zvez; z volitvami, ki bi se morale vršiti v petek 6. decembra. Vlada hoče po vsej deželi izvesti volitve pod strogo kontrolo svojih čet. Vladna poročila pravijo, da je Ghavam preložil volitve na 7. december verjetno zaradi počasnega napredovanja za. sedbe Azerbejdžana in odpora tamkajšnjega ljudstva. Ne gre pa samo za vladno kontrolo nad volitvami, temveč za okrepljeni vpliv tujih kapitalistov, v prvi vrsti angloameriških petrolejskih družb. Te družbe se bojijo, da bi svobodno izvoljeni parlament ratificiral sovjolsko-perzijsko pogodbo, ki določa ustanovitev mešane iransko - sovjetske petrolejske družbe za izkoriščanje severno-•iranskih petrolejskih vrelcev. Na ta način bi bila onemogočena ekspanzija angloam-triškega kapitala v severni Iran, kjer je že večkrat poskusal organizirati izkoriščanje petrolejskih vrelcev na podobni osnovi kot v južnem Iranu, kjer so področja Inozemskih pettrolejskih družb pravzaprav država v državi z lastno upravo, policijo, Itd. Vlada Ghavama es Sultaneha Je očitno prešibka, da bi se uprla vplivu tujega imperializma in mu služi k°t orodje za izvajanje politike, ki je docela nasprotna iranskim narodnim interesom. Taka politika spravlja deželo na rob državljanske vojne, kajti azer-btjdžansko ljudstvo je pripravljeno z orožjem v roki braniti svojo avto. nomijo proti vsem posegom vlade, ki so v bistvu posegi tujega imperializma. Fašistični letaki pri Milanu Milan, 3. — V področju Seeto S Giovanni pri Milanu so našli letake, ki poveličujejo delo Mussolinija in tclp S.A.M.-a. Letaki tudi pozivajo, naj se te tolpe zopet organizirajo za novo vstajo, da maščujejo »padle tovariše*. Vodi se preiskava. Italijanski demokristjani še iioij na desno R3m, 2. — V nedeljo je b’lo prvo zborovanje cnraožlčnaga domokri-stjenskega gibanja*, enega izmed sredstev, s katerimi se hoče De Ga-sperijeva stranka opomoči spričo stalnega upadanja, ki ga najbolje kažejo nedavne občinske volitve. Glavnt govornik Jacini je poudarili, da je današnji položaj v Italiji resen in zelo podoben onemu iz leta 1921. V- tem položaju predstavlja krščanska demokracija edino jamstvo za miren napredek (po leta 1921 je omogočila Mussoliniju prevzem oblasti), zato pa je »neprimerna vlada treh strank, kli je omogočila komunistom, da so se vtfho tap.H v vse živčne vozle v državnem ustroju*. Pomislimo samo na to, kaj se dogaja v državah, ki so pod nadzorstvom Moskve*, je zaključil Jacini. Sprejeta Je bila resolucija, ki se zavzema za sindikalno razcepitev v ItoTji, ker zahteva, naj vsi demokristjani izstopijo iz italijanske konfederacije dela tn ustanove poseben krščanski sindikat. Resolucija se nadalje zavzema za prelom s komunistično stranko Tn za tesno zvezo s protikomunilotičnimi skupinami (Uomo Qualunque!) TRZ AŠK0VPRAŠANJE Borba za demokracijo Posebni dopisnik Tassa iz New Torka komentira potek razgovorov o trlaikem vprašanju na zasedanju štirih zunanjih ministrov. Nedavno j« prišlo v delu Bveta zunanjih ministrov, ki se sestaja vsak dan v ameriški prestolnici,, do nielcaterih sprememb. Kot je znano, člani Sveta dolgo niso mogli priti do sporazuma o najvažnejših določbah načrtov, za mirovne pogodbe z bivhmi nemškimi sateliti. Največja ovira je nastala v načrtu mirovne pogodbe z Italijo kot ga je sestavila pariška konferenca, zlasti glede italijansko-jugoslovanskih m d ja, posebej pa ie glede statuta Tržaškega svobodnega ozemlja. To vprrtifa je ki ga splošno smatrajo za bistveno v sedanjih razgovorih, kaže Jasno dve etra- Ijenje po ohranitvi temeljnih de-mokrtfičnih ničel za organizacijo tržaškega svobodnega področja ln za njegovo upravo. To se nanaša prav na predlog Sovjetske zveze. Nasprotno stališče je našlo naj-znač'lne)B izraz o želji, da se po-deftjo guvernerju tega ozemlja diktatorska pooblastila, ki bi tako kot je Molotov jasno poudaril, spremenila Tržaško ozemlje v navadno gubernijo. To stališče je bilo v očitnem nasprotju z načeli, H jih postavlja čl. 16 osnutka mirovne pogodbe z Italijo, kot ga jd pripravil Svet zunanjih ministrov pred pariško konferenco. Primemo je, če so spomnimo, da je ta člen vseboval prvotno sledeča osnovna načela; 1.) Guvernerja svobodnega o-zemlja bo imenoval Varnostni «vet po predhodnem posvetovanju streme km • ■Kalija. Italijanski delavci za Mon v tujine Pariz, 8. — Na podlagi francosko-italijanskega sporazuma, katerega podrobnosti sta objavila sinoči francoski minister za zunanje zadeve in minister za delo, bodo v letu 1947 poslali v Francijo 200.000 italijanskih delavcev. Argentinska vlada namerava odposlati svoje odposlanstvo v Rini, da bi sklenilo z evropskimi vladami, zlasti z Italijo dogovore o preseljevanju ▼ Argentino. Po predloženem sporazumu z Italijo menijo, da bo odšlo v Argentino 400.000 Ita lijanov. t.) Zakonodajna tn izvršna o-blast bo temeljila na demokratičnih načelih, ki vsebujejo splošno votivno pravico. it.) Osnovne človečanske prann-oe za državljane svobodnega o-■ zemlja, osnovne svoboščine zlasti glede narodonostne enakopravnosti, svobode tiska, šolskega pouka in dostopa do javnih služb. i.) Guverner bo moral vsako leto predlagati poročUo Varnostnemu svetu. S trmoglavostjo, ki bi jo mogli uporabiti xa bolj resne namene, so nekateri člani ruvanjih ministrov nekaj mieeeoev poskušali spremeniti ta osnovna načele za organizacijo tržaškega svobodnega ozemlja, zlasti pa drugo in tretjo točko, člena 16 prvotnega osnutka mirovne pogodbe s Ita-ltjo. Na pariški konferenci so poskušali vee, da M prišitih Sovjet-sko delegacijo, naj spremeni svoje stališče o ohranitvi demokratičnih načel, kot Jih formulira sporazumno sestavljeno prvotno be-a*d':o načrti -a mirovno pogodbo. Ostre razprave v politični ko-mičfi za ttakjanska vprašanja tn Izzivalni Schumacherjev obisk v* Londonu Pariz, 3. — Listi dveh največ jih francoskih strank (ljudske republikanske in komunistične) protestirajo danes zaradi povabila laburistične stranke voditelju nemške socialdemokratske stranke dr. Karlu Schumacherju, naj pride v angleško prestolnico. Protestirajo tud* proti temu, da bo ob tej priliki mogel nastopiti v javnosti z govori. »Humanite* piše: »Schumacherjev obisk dobiva izzivalen videz On razpravlja kot enak z enskim z Johnom Hyndom, ministrom za britansko zasedbeno področje v Nemčiji in govori o preteklih in sedanjih napakah zasedbenih sil. Med londonsk mi ruševinam! pa «e še najdejo ljudje, ki bi ga bili pripravljeni poslušati s solzami v očeh.* Jugoslavija in UNESCO Pariz, 3. Tanjug., — Jugoslovanska delegacija se je udeležila kot opazovalec zasedanja UNESCA. 'Vzgcjnc socialne kulturne organizacije Združenih narodov). Deiega-cija je razložila staLšče jugoslovanske vlade do te organizacije in kritizirala težnje in duha, ki preveva nekatere predloge in k; ima namen napravit; ix UNESCA središče, katero bi dajalo pobudo za razvoj enotne svetovne kulture. Jugoslovanska delegacija je zastopala stališče, da mora UNESCO predvsem spoštovati neodvisnost in nedotakljivost vsake narodne kulture. Na predlog francoske in jugoslovanske delegacije so »prejeli načrt, po katerem bi morala UNESCO prirediti prevode iz vseh literarnih del po svoji izberi. Sprejeli so tudi predlog, da bo UNESCO prired.ia prevede samo tistih del, ki mu jih bodo priporočili pristojni organi do-tičnih držav. Pridelek tobaka v Jugoslaviji večji kot pred vo no Beograd, 4. - Tanjug — Državna komisija za odkup tobaka je pričela s svojim delom te dni po vsej Jugoslaviji. Gojitev tobaka ima veliko važnost za narodno gospodarstvo Jugoslavije. Jugoslavija pridela najboljše vrste tobaka, ki uživa najboljši sloves po vseh sve. tovnih tržiških. Pri obdelovanju tbbika je zaposhmh okrog 170 tisoč kmečkih družin. Da bi država zagotovila boljše pogoje za obdelovanje tobaka, je dala obdelovalcem številne ugodnosti, ki Jih prej niso uživali. Cene za odkup te rastline so letos za 152% višje od lanskega leta, posebne nagrade pa za 200%. Določene so tud! posebne nagrade za Izboljšanje kakovosti tobska. Ljudske oblasti so v ta namen dale obdelovalcem tobaka na razpolago umetna gnojila, kem-cne snovi za varovanje rastlin pred boleznimi in žito za prehranjevanje proizvodni ko vih družin. Tako so se t; prolzvodniki posvetili izključno gojitvi tobaka. V Hercegovini, Dalmaciji in Cml gori so odkupili mnogo ved tobaka, kot je bilo v načrtu odrejeno. Računajo, da bo pridelek tobaka kljub suši prekoračil predvojni pridelek. 120.000 glav plemenske živine za Bosno Beograd, 3. — Glavna poljedelska živinorejska zadruga je od 14. junija do 25. oktobia pomočjo sindikalne podružnice odkupila 121.710 glav plemenske živine za siromašne kraje v Besni in Hercegovini, to je 50% več, kot je določal dbgovor s poljedelskim ministrstvom Ljudske republ'ke Bosne in Hercegovine. Vrednost odkupljene živine znaša 213 milijonov dinarjev. Auriol predsednik irancoske skupščine Pariz, 3. — Socialist Vincent Auriol je bil že tretjič izvoljen za predsednika francoske skupščine. Naravno barvani bombaž v sz Moskva, 3. — Na posebni razstavi v Moskvi, ki so jo organizirali pod pokrov.teijsf.vom sovjetskega ministra za tekstilno industrijo, so razstavljeni tudi izdelki naravno barvanega bombaža. Ta bombaž so prvič na svetu pridelali pred nekaj leti v Sovjetski zvezi in sedaj so nasadili na tisoče hektarjev s to posebno vrsto bombaža. Poleg običajne rjave barve so uspelt vzgojiti bombaž v rožnatih, zelenih in rumenkastih odtenkih.. _________l Argentina - pribežališče grešnikov London, S. — Londonski Ust »Times* poroča iz Buenos Airesa, da bo Argentina ustanovila ▼ Rimu urad, ki bo organiziral naselitev 4 milijonov evropskih beguncev v Argentini. »Times* pripominja, da sta Brazilija in Venezuela že poslali v ta namen svoje misije v Evropo, Amerisha demoKracila Rooseveltov sm se mora zago- . var jati, ker je bil preveč odkrit Los Angeles, 3. — Sin bivšega ameriškega predsednika Elliot Roosevelt je ob svoji vrnitvi iz Sovjetske zveze prejel v ponedeljek poziv pred preiskovalno komisijo predstavniškega doma zaradi '»proti-ameriškega delovanja*. Tako je sporoč',1 pravni svetnik komisije Ernest Adamscn. Zaslišat! hočejo natn-reč Elliota Roosevelta o izjavah, ki jih je v Moskvi podal -o ameriški zunanji politiki. Američani zah evajo prijateljstvo s »Z New York, 3. — Sinoč. je bilo v «Madison Square Garden* zborovanje 15.000 oseb, ki so se zbrale pod geslom »Sporazumimo se s Sovjetsko zvezo* in to ob priliki 13. obletnice vzpostav.tve diplomatskih odnošajev med Sovjetsko zvezo ln Združenimi državami. Med udeleženci so bili razen dru. gih tudi predstavniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Francije, Luksemburga, Danske, Iraka, Velike Britanije in Grčije. Med raznimi govorniki je bil tudi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski, ki je poudaril, da Je cilj sovjetska politike prijateljsko sodelovanje z vsemi miroljubnimi narodi. Vodimo miro- v odboru za izdelavo tržaškega statuta ter končno na plenarnem zasedanju konference so Se vsem v svežem spominu. Pri glasovanju o načrtih, ki jih je sestavila mirovna konferenca, so zahodne velesile v neki meri zmagale. Prvi sestanek Sveta zunanjih ministrov v Neui Yorku, ki bi mo ral proučiti priporočila pariške konference, ki. niso dosegla ž/S-ske večine, «i imel velikega uspeha. Ameriška in britanska delegacija sta biti sioer pripravljeni sprejeti manj važna vprašanja, odklanjali pa sta koncesije glede važnejših vprašanj. To njihovo stališče bi lahko izrazili tako: uSporazumi-mo se o stvareh, glede katerih ne moremo biti sporazumni. Kljub odločnemu stališču sovjetske de1 le gadje »o predstavniki drugih velesil poskušali vse, da bi ji vsilili svojo voljo. Končno sta Wi ameriška in britanska delegacija, ki se jima mudi s sklenitvijo mirovnih pogodb z bivšimi zavezniki hitlerjevske Nemčije, prav tako pa tudi Bovjctska zveza prisiljene k nekaterim koncesijam, zaradi km> ljubno politiko, je dejal, in smo pripravljeni podpisati pogodbe o nenapadanju. Rudarska slavka traja še vedno * New York. 3. — Stavka ameriških rudarjev se še vedno nadaljuje, čeprav Je vlada 61a v svojem napadu na sindikalno svobodo še dalje in na predlog industrijcev naložila stavkuječim globo 1 dolar na dan, ki se jim bo odtegovala od bodoče mezde. Proces proti sindikalnemu voditelju Lewisu se vedno bolj vleče. Vse kaže, da se bo zapletel v dolgo pravosodno postopanje in razpravljanje o spornem vprašanju, ali »pada pred sodišče ali ne. Vlada a tem procesom namreč ni dosegla glavnega cilja, ki je bil pritisk na stavkujoče rudarje, da hi se spet vrnili na delo. Vlada se tudi trudi, da bi pomirila razburjeno javno mnenje. Notranji minister Krug Je izjavil v ta namen, da bi zahteve rudarjev po zvišanju mezde zvišale ceno pce-megu za 50%. Predsednik Truman se ukvarja z mislijo, da bi ponovno pozval rudarje, naj prenehajo s stavko, to pot preko radija. Ni še znano, ah bo uporabil nove grožnje. terih je bilo mogoče doseči sporazumne sklepe. Pred nekaj dnevi sta ameriška in angleška delegacija po zaslugi posebnih pogajanj, ki so se vrhi a na iniciativo so-vjetske delegacije, popustiti in pristali na bistveno spremembo formulacije guvernerjevih pravic na tržaškem svobodnem ozemlju. Te spremembe pomenijo znatno omejitev guvernerjevih pooblastil. Po drugi strani je sovjetska delegacija pristala na nekatere spremembe glede svojih predlogov lit pripomogla s tem k sbližanju stališča članov'Sveta zunanjih ministrov. Na ta način je bilo mogoče doseči sporazum glede vseh členov statuta tr&aikega svobodnega o-zemlja. Vse osnovne točke tega statuta se po zaslugi sovjetske delegacije skladajo n demokratičnim načeli, ki jih določajo čl. 16 načrta mirovne pogodbe z Italijo, kot so ga sestavili štirje zunanji mMMHI na svojem sestanka v (Nadaljevanje ln konec p prihodnji fcerlUctt Pokrajinska samouprava na sovjetskem področju v Nemčiji Berlin, 3. — Vrhovni poveljnik sovjetske vojaške uiprave v Nemčiji, maršal Sokolovsk; je dal vsem predsednikom pokrajin in držav na sovjetskem zasedbenem področju navodila, naj prenesejo svojo oblast na pokrajinske zbornice in novo izvoljene vlade. Poraz krščanskih deuMrtrato? v Hessenu zaradi nasprotovanja demokratični ustavi .Frankfurt, 2. — Včeraj je bil v Hessenu referendum o ustav; in posebej nacionalizaciji velikih industrij in hkrati parlamentarne volitve. Prvo mesto so dosegli socialdemokrati z 38 sedeži; sledijo jim krščanski demokrati z 28 sedeži, liberalci s 14 in komunisti z 10 »e. deži. Krščanski demokrati so se bili uprl; odobritvi ustave in še posebej členu 41, ki določa nacionalizacijo velikih podjetij. Volitve so bile tudi na Bavarskem, kjer so krščanski demokrati dob'!i 104 sedeže, socialdemokrati pa 54. KRATKE \/ESTI MOSKVA. — Vrhovni Soviet ZSSR je odobril trgovinsko ir pomorsko pogodbo, ki je bila letos 17. avgusta sklenjena med ZSSR n Donsko. NEW YORK. — Byrnes in Be-vin sta v ponedeljek podpisala do. govor o gospodarski združitvi an-glo-ameriškth okupacijskih področij v Nemčiji. SOFtJA. — Pri zasedanju vell-I kega sobranja je predsednik Kola-I rov prebral predlog, ki ga je podpisalo 108 poslancev. Zahtevajo znižanje poslanskih dnevnic, da se tako znižajo državni stroški. LONDON. — Kot poroča dopisnik »Daily Graphic* iz Pariza, .so večj; del draguljev, ki so j-h prod šestimi tedni ukradli vojvodinji Windsorski, pretihotapili v Francijo. PARIZ. — Uradno so imenovali za predstavnika Avstrije v Moskvi Roberta von Bischoffa, ki je doslej zastopal Avstrijo v Parizu. JERUZALEM. — Pet oboroženih Zidov je vdrlo v bolnišnico Ha-dassah v Tel Avivu, in na nosilih odneslo iz operacijske dvorane židovskega mladeniča, ki je ležal na operacijski mizi in ki je bil davi ranjen v središču mesta. PARIZ. V- Sinoči je blizu Stras-burga zletelo v zrak skladišče stre. liva. Eksploz.jo so slišali 30 km daleč. Ni bilo žrtev. SINGAPUR. — Sodišče za vojne zločince v Singapurju je obsodilo na 10 let ječe generalnega poročnika Weibuma lshida, bivšega načelnika japonskega glavnega stana. MANCHESTER. — Britanski trgovinski minister sir Stafford Cripps Je rekel, da pripravlja Velika Britanijo obsežen petletni v la. dni načrt za reorgan-zacijo in obnovo svoje bombažne industrije, ki je zastarela, BUDIMPEŠTA. — Velika nemška organizacija se je bavila z izdelovanjem klobas iz trupel svojih žrtev. Klobase so prodajali na trgu zelo poceni. Do sedaj računajo, da je bilo umorjenih 12 oseb, možno pa Je, da je Število precej višje. A-retiral; bo 420 oseb, med njimi 5 žensk. WASHINGTON. — Na mednarodni konferenc; za kitolov so s* sporazumeli o ukrepih, k; imajo namen povečati sedanje število kitov po vseh morjih; ustanovili so tudi mednarodno komisijo za kitolov. Med podpisnicami so: Nizozemska, Norveška, Sovjetska zveza, VeUka Britanija in Združene države. Popravek V včerajšnji »evilkt ms nam j« v Slanim »Zakaj policija molči?* vrinila pomota, V začetku tretjega odstavka beri mesto «...sedeže f«1*-stčnih organizacij* pravilno »...sedeža antifašističnih orgaruzanij.* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 4. decembra 1946. Fašistične metode Fašistitnc tolpe še vedno razgrajajo in nemoteno vršijo svoja nasilja nad mirnim prebivalstvom Furlanije in Goriške. Vse kaže, da se to dogaja načrtno in z nekim določenim ciljem. Predvsem so se zadnje čase fašistične tolpe vrgle na ljudske ustanove v Furlaniji, Po napadu na sedeža SIAU-ja v Rcmansu in Valessu, na Ljudski dotn v Medeji, je sledil požig Ljudskega doma v Fari ob Soči. V petek zvečer 29. novembra so se pripeljali maskirani požigalci z avtom, verjetno v spremstvu nekih domačinov ter vstopili v zgradbo Ljudskega doma. Razbili so vse, kar so našli, ukradli pisalni stroj polili prostore z bencinom in j'h zažgali.. Gasilci, ki so prišli prepozno, niso mogli preprečiti veiike •kode. Žaljivo ravnanje V ponedeljek je FSS Intelligence Corps pozval tov. Oskarja Venturinija, okrožnega referenta za šolstvo v Gorici, naj se prijavi č'm-prej v njegovih uradih. Tov. Venturini se je javil okoli 11. ure in so mu takoj odvzeli osebno izkaznico ter dejali, naj se odlcči. kam želi, da ga odpeljejo, ali v Italijo al’ v cono B. Tov. Venturini je zahteval kratek odlog, ker ima tukaj svcjo družino, da bi mogel urediti osebne zadeve. Niso ga hoteli izpustiti, marveč so ga hoteli vtak-n'ti v neko sobo, da bi tam v eni uri premislil ter se odločil. Na proteste in častno besedo so ga začasno izpustili s pogojem, da v tem času zapusti Gorico. Začasna svoboda velja <8 ur do srede ob 11. uri. Tedaj se mora javiti na FSS. da ga odpeljejo. Izkaznice mu n'so vrnili, ampak so mu dali neko začasno potrdilo namesto izkaznice. Bomba na sejmu V ponedeljek okrog 21.30 ure je eksplodiral peklenski stroj na razstavi vin in poljedelskih strojev v ribji tržnici. Bomba je povzročila zr.atno škodo na razstavi in na bl'ž-nj!h cirkuških barakah. 7.rtev ni bilo. O povzročiteljih policijske oblasti še niso objavile nikakih podrobnejših podatkov. V zvezi z eksplozijo peklenskega stroja na razstavi vin na sejmu sv. And~eja je ameriška vojaška TRŽAŠKI DNEVNIK Naše žene se bodo borile dokler ne bo izpolnjen ves program SIAU-ja Slovenske in italijanske antifa- šistične žene iz nabrežinskega ckra-ja so so zbrale v nedeljo 1. decembra na drugi okrajni konferenci, da pcdajo račune o opravljenem delu ter da si, zastavijo nove naloge v nadaljnji borbi proti poizkusom kolonialnega zasužnjevanja. Slavnostno okrašeno dvorano prosvetnega dcina so napolnile žene 'z Jamelj, Stivana, Medjevasi in Devina. Prišle so tudi delegatka iz Tržiča, Milj, Sv. Ane in Sežane, zastopnica PNOO-ja in ASlZZ-a za Julijsko krajino in Trst ter zastopnici tržaškega okrožja. Njih borbene in prisrčne pozdravne govore so nagradile žene z burnim ploskanjem. V referatih so tovarišice prikazale borbo žena in vsega demokratičnega sv.ta preti impcria''z-mu in fašizmu ter naloge, ki jih bo treba izpolniti. V duhti referatov ;n diskusij so poslale res iluc'je štirim zunanjim ministrom, mednarodni federaciji žena v Parizu, g. Bovvmanu ter pozdravno pismo izvršnemu odboru SIAU-ja z zagotovilom, de se bodo borile vse dotlej, dokler ne bo izpolnjen ves program SIAU-ja. bratstvu ter mednarodni zvezi že- na. Sklenile so, da se bodo S!'.vcn-ke in Italijanke borile, dokler fašizem in svetovni imperializem ne bosta popolnoma uničena. Ob tej priliki so tudi zbrale 3805 lir za božičnico otrok. Pogreb tov. Loredana v Mijah Včeraj popoldne ob 16. uri so v Miljah pokopali, Ivana" Loredana, ki je padel v nedeljo zvečer zadet od stčelov neznanih zločincev. Pogreba so se udeležile krajevne or-gar.lzac.je z venci in velika množica ljudstva. Krvavi dogodek je napravil globok vtis na miljsko ljudstvo. Prosvetna konferenca Vse odbornike in načelnike odse. kov prosvetnih društev Iz Trsta in ožje okolice vabimo na prosvetno konferenco, ki bo danes ob 19. uri v gost tni Suban pri Sv. Ivanu. Zahvala Konferenca je potekala med navdušenimi vzkliki maršalu Titu, Jugoslaviji, slovensko - italijanskemu Dijaška Matica se zahvaljuje vsem tovarišem in tovariš cam iz Kolonkovca za denar »za našega dijaka*, nabran na Gregorčičevi proslavi. Zavezniška „dejstva“ o slovenskih šolah Pod tem naslovom smo v torek | stran vrednost trditve o «cmalova-dec. L 1. ž% objavili nekaj ugo- ževanju navodil*. Ugotavljamo le. policija dva ali tri aretirala. Za deijo boiknico so v Nabrežini darovali delavci gradbenega podjetja Pisani 247 l.r, Alojzij Marconcini 12 lir, delavet tvrdke Marangon 385 lir, delavci pri kamnolomu Casale v Sesljanu 738 lir, tov. Mira Minetto iz Sežane pa je darovala 500 lir. DAROVI IN PRISPEVKI ZA VOJNE SIROTE. Na svatbi tov. Dragice Gregoričeve in Južefa Šušmelja iz Prvačine so svatje »brali 1500 lir. ZA NAŠEGA DIJAKA. Na svatbi tov. Cvetke Furlanove in Jožefa Bratuša so svatje zbrali 1345 lir. Ob štiridesetletnici svoje poroke darujeta Mihael in Marija Žagar iz Bazovice 200 Ur za sirote padlih partizanov in 200 lir za brezposelne delavce. tovitev o učiteljih, povratn kih iz Italije. Danes nekaj nadaljnjih o ostalih »dejstvih*. Tudi v vprašanju vrnitve in namestitve primorskih učiteljev iz Jugošlav’je so dejstva vse drugačna, ket jih navaja omenjeni članek. 13. oktobra 1945 je ZVU izdala splošni ukaz št. 19, s katerim je bil preklican zakon, po katerem ne more biti v javni službi, kdor nima italijanskega državljanstva. 7.e 5. devembra je g. polkovnik Bowma^ »imel za primerno*, da je ta preklic zopet preklical. Zato je sofistično pisanja »Glasa zaveznikov*, ko pravi, da ni bila «niti ena sama prošnja za namest tev kakega učitelja ali profesorja, ki se je vrnil iz Jugoslavije, odklonjena.* geveda ni bila, saj tudi nobena ni bila vložena, ker so na višjem šolskem nad-zorništvu odklanjali že sam sprejem prešnje, sklicujoč se na ukaz t. 19. Ta ukaz n; bil nikoli preklican, vendar pa so s pričetkom novega šolskega leta nameščal; nove »učitelje*, toda le take, ki so zaradi prijateljstva z g. Barago vedeli, da »bodo zatisnili eno cko*. Se eno »dejstvo*, ki ni dejstvo. »Glas zaveznikov* pravi; »Edini ljudje, ki n'so bili ponevno nameščeni v šolskem letu 1946-47 so tisti, ki so v letu 1945-46 omalovaževali navodila ZVU.» Puščamo na Preskrba Posebni boni za upokojence Občinski prehranj:valm urad javlja, da so pričeli včeraj razdeljevati posebne bone v korist upo-nkojencev tržaške občine. Prejemniki n tj te bone shranijo, da jih bodo lahko uporab.li po navodilih, ki bodo pozneje izdana. DeVtev petrol!ja. Včeraj so začeli deliti petrolej za mesec december in sicer na rumene izkaznice po 1.5 litra in na sinjo po 1 liter. Cer.a petroleju r.a drobno je po 29 lir za liter. Trgovci naj prinesejo na sedež Seprala v via Genova 7 v uradnih urah od 9. do 12. odrezke me-soca novembra. Delitev moke namesto kruha. Potrošniki kruha lahko dvignejo ta mesec za 5 dni 1030 gr moke namesto 1250 gr kruha. Pri prodaj moke za 2 din1', morajo peki odrezati z nakaznice poleg dveh bonov za kruh še odrezek št. XXII. Pri nabavi moke za ostale tri dni, bodo o- drezaili povrh treh bonov še odrezka št 43 in 44. Potrošniki naj se v lastnem interesu ravnajo po gornjih predpisih in naj ne pustijo peku tistih bonov. k'i jih n'so izrabili. Delitev masti menzam. Upravniki tovarniških in podpornih menz naj dvignejo v teku današnjega dr.e pri občinskem prehranjevalnem uradu odrezke za mast za december. Rok za delitev m ja. Del't:v enotnega tipa m'la, ki se je začela 25. novembra je poda'jšana do 10. t m. Delavska mladina v obrambi svojih interesov Kakor smo že poročali, so se raz- bila mezdna pogajanja mod zastopniki delavcev in delodajalcev. Zato so se sestali predstavniki mladin- jar.ja za sklenitev splošne delovne pogodbe, ker bi prekinitev teh pogajanj še bolj poslabšala že itak obupne gmotne razmere madlncev. ske sindikalne kom sije Enotnih Mladinci pozivajo odbor, naj ne do- sihdikatov in mladinska sindikalne konzults Delavske zbornice, da prouče novi položaj. Mladina je zelo zainteresirana na r.ovi pogodbi, k, vsebuje tudi določbe o vajencih .n izboljšanju njihovih delovnih pogojev ter o najvažnejšem vprašanju mladine, o strokovnem pouku med delom. Poleg tega določa sindikalni načrt delovne pogodbe tudi zboljšanje razmer ostalih vajencev, jim omogoča po-sečanje šole ter izpopolnjevanje v njih obrti. Industrijski vajenci, uradniški praktikanti, vajenci v razn'h obrtih ter mladina na splošno živijo v obupu ih razmerah zaradi brezposclnrsti, pomanjkanja šol in drugih težav. Zato se obrača mladina na odbor za sind kalni sporazum, naj nadaljuje pri uradu za delo ZVU poga- pustl, da bi osebni interesi delodajalcev nadkr'1'li interese skupnosti. Mladinci so poslali tudi protestno pismo zvezi industrijcev in uradu za delo ZVU. V pismu protestirajo proti sklepom industrijcev, ki v svojih protlpredlog’h popolnoma ignorirajo zahteve mladincev. Pri tem opozarjajo, da je procvit industrije odvisen od dobro izvežbane-ga strokovnega naraščaja. Tem zahtevam mladincev se je" pridružil tudi mestni odbor anti. fašistične mladine in je pozval vse tržaško demokratične mladince, naj se še krepkeje združijo v o-bramb; skupnih interesov in v borbi za skupne življenjske pogoje, k' bodo omogočili vsem mladincem razvoj in blagostanje. V borbi za nov; delovni sporazum zahtevajo mladinci le priznanje pravice, ki so si jo sami priborili. SIDII LJUDJE IN STORE METODE Na tržaški glavni pošti gre še vednj vse po starem Na tržaški glavni pošti sedijo na najvažnejših mestih še vedno razni bivši skvadristi in »vitez-*, ki so dobili ta naslov za razne zasluge, ki so jih til; svoj čas izkazali fašizmu. Tudi sedaj bi radi po stari metodi prisilili svoje podrejene uradnike, da podpišejo novo italijansko obnovitveno posoj'lo. U-radniki, ki so bili toliko let terorizirani, in k. imajo nad seboj šc vedno iste preds.ojnike kot nekdaj, so prisiljeni, da podpišejo. Bolijo se brezposelnosti, bojijo se, da jih v teh težk.h časih ne bi vrgli na cesto. Kdor sc brani podpisati, mu oči- tajo, da ni pravi Italijan, da se je prodal Jugoslovanom Ud. Potem pa se še govori o neki nevtralni coni, ki naj bi bila internacionalizirana. V poslopju glavne pošte ima svoj urad celo neki angle-ki major, k- naj bi s tem dal poudarka nevtralnemu videzu ustanove. To pa gospodov nič ne moti in lahko n-cmoleno izvajajo pritisk na svoje uslužbence. Tud. ta primer kaze, kakšna usoda bi bila prihranjena resničnim tržaškim demokratom, ce naj bi vladal v Trstu guverner, kot so si ga zamislili Irt" dje z Zapada. TIKALI SO GA in čelado so mu vrgli na ila. VESTI S PODEŽELJA Brivcev ne bodo več izkoriščali da so »omalovaževali navodila* (če se o tem sploh sme govoriti) tudi mr.ogi učitelji, ki so nameščeni in so bile »žrtve* izbrane kar tako na slepo srečo — menda po sistemu -- talcev. Zakaj taka dvojna mera! Saj gospodje pri šolskem oddelku ZVU vedno izjavljajo, da so o vsem dobro poučeni. Tudi resnica o,tečajih v pečitrč-cah je malo drugačna, kot jo prikazuje citirani članek, ki pravi: »Kljub temu, pa je izvestno število slovenskih učiteljev odklonilo obiskovanje tečaja in posledica tega je, da zdaj ne morejo biti nastavljeni.* Prvič! Tečaj je bil namenjen le učiteljem z italijansko maturo in on’m »učiteljem* brez učiteljišča. Drugič! Ni nam znano, da bi bil kdo pozvan in b; odklonil vstopiti v tečaj. Tretjič! Znano nam pa je, da se j-> nekaj učiteljev, ki so bili 11. ju-1"ja odpuščen!, poskušalo vpisati v tečaj, a so bili odklonjeni. četrtič! Dejstvo 'je. da je nekaj teh učiteljev, ki so jih odklonili v tečaju, dobilo ob pričetku tekočega šolskega leta službo. Ta razlog mora torej odpasti, če noče ZVU uveljaviti sstema «dvojns mere*. Taka so dejstva o slovenskih šolah v Julijski krajini v coni A, osvetljena z vseh strani. Pretekli četrtek je bila skupščina brivskih delavcev. Razpravljali so o svojih nizkih mezdah in zahtevali, da se iprilagode drug-m obrtniškim strokam. Najprej je neki tovariš podal po. ročilo o pariškem sindikalnem sporazumu, nakar se je razvili diskusija, v katero so pcsegl. tudi elani Delavska zbornice. Pri diskusiji o prilagoditvi mezd brivskih delavcev mezdam drugih rokodelcev je neki brivec pripomnil, di so nekateri brivski obrtniki že zvišali tarife, medtem ko delavcem odrekajo višje mezde. Nato so brivci izglasovali resolucijo. v kateri poudarjajo potrebo po združitvi vseh delavcev v enotni sindikalni organizacij; za njihovo gospodarsko in socialno osamosvojitev. V resoluciji tudi odobravajo delo Enotnega sindikata brivcev -n pooblaščajo sindikalne zastopnike, naj nadaljujejo pogajanja na osnovi zahtev, ki so jih predlo-ž li 1. novembra. Ta pogajanja se morajo zaključiti do 16. decembra, ko se sestane skupšč.na brivskih delavcev. OPČINE F/ZKULTURA Gaslini je prvi prodal kožo v Gorici Nogometna enajstorlca »Gorica* si je na Igrišču v Mirnu priborila svojo prvo zmago, ki pa je bila že nekaj casa v zraku. Od nedelje do nedelje so Goričani kazali lepšo in učinkovitejšo igro. No in prišel je dan, ko se j-m je odprla pot v mrežo. Tržaška enajstorica »Gaslini* pa Je bila tista, ki je morala prva učinkovitejše in je v nogemetn' tehniki dotro podkovan. Pri »Aj-dbvščini* je nekaj izredno dobrih gralcev kot srednji napadalec, srednji krilec in še nekaj drugih. Je pa zopet nekaj igralcev, ki ne spadajo v moštvo. V vodstvo so prišli domačini po krasni soloakciji srednjega napa- nadinočen, V drugem pa se je položaj spremenil, Opčine so začele napadati, vendar pa niso dosegle več kot en gol. Zanimivo je. da so Openci igrali slabo v prvem polčasu, v drugem pa so se popravil!. Odkritje okostij nemSkih vojakov. Na Opčinah je v sredo nek delavec pri pogozdovanju 1 odkril dve okostji. Obvestili so o tem policijo, ki je izvršila preiskavo. V jami je našla n:kaj kosov edeje in ploščico iz bele kovine, iz čusar sklepajo, da gre za zemske ostanke dveh nemških vojakov. njtne tvrdke. Po izvršenem dejanju so neznanci izginili. Splovitev novega parnika. V soboto so slovesno spustili v tnorje r.ovo 440 tonsko ladjo. Blagoslovitvi so prisostvovali vsi delavci in osebje ladjedelnice. Na ladji je bila raz-obešenu delavska zastava. NABREŽINA Gregorčičeva proslava. V prepolni dvorani Prosvetnega doma smo imeli predzadnjo soboto, Gregorčičev spominski dan. Pestri spored je navzoče tako ganil, da se je marsikateremu orosilo oko. Predsednik je v svojem govoru opomnil, da je r.a? pesnik s svojo pesmijo ponesel glas o našem ljudstvu in njegovem trpljenju daleč v tujino. Godba, soli spevi, pevske točke in simbolično podana plesna točka ob deklamaciji »Soč * so ljudstvo zelo navdušile in zadovoljile. ST. PETER NA KRASU TRZIC Neznanci potfnali. stroj v zrak. Blizu Tržiča so štirje neznanci pred nekaj dnevi napadli čuvaja MoTet-ta, k; je v službi pri tvrdki Mazzo-ni in Boscarol, ga pobili na tla ter pognali v zrak kopalni stroj orne- Proslava obletnice FLRJ. V petek smo na svečan način proslavili 3. obletneo II. zasedanja AVNOJ-a in obletnico ustanovitve FLRJ. Sodelovale so mlad-nske organizacije iz St. Petra, Kala in Juršč ter šolska mladina in gcjanci dečjega doma »Toneta Tomš ča». Nastopili so tudi tovariši iz SICLE. Na sporedu so bili skeči, recitacije, deklamacije ter' več pevskih točk. Udeležba je bila ogrcinna in ravno tako v petek dopoldne pred sedežem KN-OO, kjer js o sklepih AVNOJ-a go-vor'1 tcv. Slavko. Z zborovanja so poslali pozdravno resolucijo presi-diju FLRJ, v kateri prebivalci zatrjujejo svoje neomajno zaupanje Jugoslaviji. Učiteljski delovni kroiek. V četrtek so imeli uč.telji iz šentpetrske okolice svoj tretji delovni krožek v Palčju, kjer so obravnavali strokovna vprašanja in osnovali tekmovalni načrt. Pred rednim porotnim sodiščem 30 se morali zagovarjati Anton Furlan, njegov sin Klisten in Ivan Buttignon vsi iz Tržiča. Obtožili so jih, da so se upirali civilnemu polic stu Otellu Anioniju, ga sramotili in žalili ter pomagali zbežati nekemu drugemu krivcu Mrd razpravo so obtoženci vse te obtožbe zanikali, stražnik Anton; pa je v raznih svojih izj3vah zašel v protislovja. Dogodki so se razvijali takole: 25 junija zjutraj se je Antoni peljal v uniform, po cesti, po kateri je šlo mnogo delavcev na delo. Neki neznanje ga je takrat žalil. Policaj ga je s kolesom dohitel in ga aretiral. Okoli aretiranca in policaja se je zbrala gruča radovedn.h delavcev. Nastala je zmešnjava m neznanec je zbežal. Tedaj pa je b.l ogenj v strehi. Policaj je začel zmerjati vse navzoče, Furlan Klisten in njegov oče sta skušala a-genta pomiriti, ker 3ti ga poznala. Policaj pa je proti Klistenu zavp.l: «Bedak!». Ta mu je odgovoril: »Bedak s. ti!». Sledilo je prerekanje, nato zmešnjava. Ag:nt trdi, da so ga dvakrat udarili s pestjo, tako da mu je padla čelada na tla. Uda_ ril ga je baje Buttignon, oče in sin pa sta ga sramotila. Pri obravnavi je prišlo tudi na dan, da je Klisten podp sal prijavo za epuracijo Artonijevega očeta, ki je bil znan fašist in da je zato agent že dolgo mrzil obadva Furlana. Javni tožilec dr. Battiggi je v svojem govoru dejal, da je že žalitev, če kak delavcev tika policijskega agenta. Dodal je, da je ljudstvo marsikdaj nasproti policiji sovraž-no razpoloženo. Po zagovor.h odvetnikov Tončiča, Ferluge in Zen-nara je sodišča oprostilo Antona Furlana, sina Klstena obsodilo na 8 -mesecev zaradi žalitev, Butti-gnona pa za isto dejanje na 9 mesecev zapora. orožje in strelivo našel na stopn-šču hiše v ul. Gatteri 10 v kovčegu in da ga je pobral, da ga naslednji dan izroči policiji. Naslednjega'One pa je prišla vojaška polie ja 2e o sedmih zjutraj :n ga prijela. Mtrrino, ki govori z južnjaškim naglasom, jo sodniku povedal, da je prišel v Trst pred šestimi meseci. Sodrik pa ga ni vprašal, kakšen j® njegov poklic in po kaj je sploh pr šel v Tret. Obtoženca je branil odvetnik Fer' luga. Obsodili so ga samo na 6 m®” secev zapora. RADIO TRST Tl. SREDA, 4. DECEMBRA 7 Otvoritev - koledar; 7.10 jutra. uja glasba, prenos iz Vidma; 7-*j vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; “ pestra jutranja glas,a; 11.30 s'av”{ pevci; 12 gledalska 1 družba Vic*, predavanje; 12.15 orgeljsk« gl3sba, prenos iz Vidma 12.30 or- kester Russel Eennct, prenos iz Vidma; 12.45 vesti v slov.; 13 vestj v ital.; 13.15 simfonična antologij,®’ 14 predavanje: Ameriški srednji ts-pad; 14.10 branje sporeda; l"*® glasbeni program, prenos iz v'“' ma; 18 Lev Nikolajevič Tolstoj, predavanje; 18.15 slavni valčki. 18.30 Hindemith: kvartet št. 1. v F molu; 19 radijska univerza -lektrična lokomotiva; 19.15 glasbeni inttrmezzi; 19.30 oddaja odreda Jugosl. armade; 20 vesti v s'oV'’ 20.15 filatelistična oddaja; 20.3« operni zbori; 21 slušna Igra; 21-59 pestra koncertna glasba; 23 zadnje vest; v ital.; 23.15 zadnje vesti v slov.; 23.30 plesna glasba. Spoiočilain SIAU pri PNOO-ju vabi vse tovariše in prijatelje na zabavo s plesom v korist božičnice za revne otroke, ki jo bo priredilo prosvetno društvo »Simon Jenko* v kinodvorani in v sosednih prostorih Doma pristaniških delavcev dne 7. decembra 1916 ob 20 uri. Bar smučar. Zato ne zamudite priložnosti, ker je zima pred vrati! Telovadne čevlje in hlače za vežbanje naj prinese vsak s seboj! Omejitev uporabe električnega toka Potrošnike elek.rike bodo začeli nadzirati, če 3e ravnajo po pred- ira bufet bosta dobro založena. Za i ' q om’.j;tvi ,.atK električnega 1 1__4..J: nnnln.kl tann UVireH 1 . Primorje P-Dreher I 2:0 pustiti kožo v Mirnu. Tekmo je gle- | dalca. Gost: so izenačili iz očividne dalo veliko število gledalcev, ki so navdušeno pozdravil; zasluženo zmago domačega moštva. Danes so v vsakem pogledu prekašali nasprotnika tako po tehniki in hitro, stl kot po kombinacijah. Z lepo povezavo med krllsko vrsto in napadom so neprestano napadali »Gasi-nijeva* vrata, ustvarjali kočljive situacije in dosegli tri krasne gole. Nimam koga pohvaliti, kajti pr. »Gorici* so igrali vsi dobro. Omeniti pa moramo, da je izredno pio. dorno igral napad. Pr, Tižačanih je bil najboljši branilski par. V predtekmi- sta nastopili v prijateljski tekmi na navo ustanovljeni enajstorici »Adrija* in »Partizan*, obe iz Mirna. Po lepi in borbeni igri so zmagali igralci »Adr.je* z 1:0. Koper-Postojna 3:2 Zopet nas je žoga potegnila za nos. Stavili smo na »Postojno*, zmagali so pa Koprčani. Tekmo je gledalo okoli 600 gledalcev, ki so glasno navijali za domačine. In res so v prvem polčasu a svojimi h tri mi prodori ustvarjali kočljive situacije pred golom »Kopra*. Da niso dosegli več kot samo en gol v tem polčasu Je krivda desnega krila Lovka, k. Je zamudil nekaj lepih prilik za gol. Edini gol tega polčasa, ki ga je zabila »Postojna, je zabil Sever v 29’. V drugem polčasu pa je pričel gospodariti na terenu »Koper* in že v 3’ izenač.l po Valentiju B. Vedno bolj Je prihaja, la do izraza tehnična nadmoč gostov, ki so v 24’ po Schiavonu m 43' po Zettu zabili še dva gola. Minuto pred koncem je zn.žal rezultat Klede. Pravilnejši bi bil neodločen rezultat. Postojnčani so bili hitrejši in prodornejši, Koprčani pa boljš. v tehniki in kombinaciji. Pri »Postojni* so se odlikovali Jurca, Turk in Klede, pri »Kopru* pa vratar Dobrigna, Seher tn Sfhia-von. enajstmetrovke, nato pa dosegli še zmagonosn; gol. Raša-Kpmin 5:1 Raško moštvo . »Rudarja* je tudi to nedeljo zmagalo z visoko razliko v golih. Zdi se, da je najresnejši tekmec za prvenstvo. Enajstorlca Je dobra v vseh delih. Kr-minovci so se upiral., kakor st pač umeli, vendar pa jim niso bili kos, ter so morali priznati nadmoč »Rudarja*. Torpedo-Izola 1:1 Največje presenečenje nedelje Je bilo na Reki v tekmi med »Torpedom* in »Izolo*. Po igri bi morali zmagati domačini, vendar pa so imeli izredno slab dan ter so za-streljali tudi dve enajstmetrovki Prvi polčas se je končal z zmago »Torpeda* 1:0. V drugem polčasu se je pričela ptava športna bitka in v tem delu se je v 26’ posrečilo gostom po Pugleseju izenač.ti in s tem iztrgati en; najboljših, enaj-atorlc prvenstva dragoceno točko, Gradiška-Ronki 2:2 Grad' ška bi morala v tej tekmi zmagati, saj je pokazala nadmoč, vendar pa je zadela v ožji obrambi »Ronkov* na nepremostljivo* oviro. Ta del moštva je bil tudi zdaleč najboljši pri «Ronk'b». Igrišče je bilo zelo slabo, saj je vso igro deževalo, kar pa ni pregnalo šte.vllne »Primorje P* je zopet zmagal pred domačo publiko, ki ga je prišla bodrit, v izredno lepem številu. Domača enajstorica je bila vsekakor'boljša od gostov. Takoj po začetnem žvižgu so pričeli nevarno ngpadati in v 38’ je zabil prvi gel Ficrl. V drugem polčasu pa je povečal razliko Ukmar II v 30’ s solo-akcijo. Najboljši igralec »Primor.a P* je bil v Picri, ki je bil tudi naj-boljš-i igralec na polju. Odlična »ta bila tudi Bizjak in Ukmar II. Malo pred koncem so pričeli z napadi Dreherjevt Igralci vendar pa niso zabeležili številčnih uspehov. zabavo bo tudi poskrbljeno. Vhod bo pri glavnih vratih. Prireditven’’, odbor. Skedenj II-Cebulec 2:2 Tudi v tej tekmi je »Skedenj* Miklavžev večer v Rocolu Pionirska družina »Premrl Vojko* iz Rocola priredi v četrtek 5. t m. ob 19. ur. za najmlajše v otroškem vrtcu pri Lovcu igrico »Sveti Miklavž*. Sestanek jjlohonemih Tržaški gluhonemi so izrazili željo, da bi us anovili pod okr ljem SIAU-a zvezo gluhonemih. Tovariši, ki s? želijo pridružiti tej zvezi, so vabljeni, da se jav jo v nedeljo ob 10. uri na sedežu kemikov ul. Čon‘1 št. 11. Planinskim fotoamaterjem Planinsko društvo v Trstu se bo udeležilo planinske fotografske razstave na Jc-str icah 15. decembra t. L Zato poziva vse tržaške planince, da prinesejo najboljše sl'ke na kakor »Montebello* nastopil z igral, čl, ki igrajo v pokrajinskem prvenstvu. Tekma je b’la ena najleipšib v prvenstvu. Srečali »ta se dve e-najstoricl, ki sta bili enako močni. Ze v tretji minuti je »Ccbulec*, k! je igral eno svojih vel'k ih teken), pričel s pomočjo Dohrigne vod’ti. V 33’ je izenačil Birsa. V drugem delu pa je jel voditi »febulec* -pc. zastugi Kerta. Skedenjčani so izenačili iz enajstmetrovke, ki jo je zabil Brigr.i. toka v smislu področnega ukaza št. 50. Krš teljem bodo odpovedali tok prvič za teden dn; in drugič za dva tedna, poleg tega bodo proti njim kazensko pos opali. Razsvetljava trgovskih izložb Z ozirom na predpise, ki j h je izdala ZVU glede razsvetljave izložbenih oken, je ista oblast naknadno opozorila trgovce, da smejo bit; izložbena okna zaradi varnosti razsvetljena z eno al. vec žarnicam; s skupno močjo do 40 watt. Po tam predpisu ne smatrajo za izložbe sieklena vrata niti ne steklene izložbe v notranjosti trgovine. Zato se labko uporablja v notranjosti trgovin omejena razsvetljava, da se ne ovira delo med 17.30 .n časom, ko trgovine zapro. Enotni sindikati driavmh nameščencev. Danes 4. -t. m. ob 18.15 sestanek odibora nameščencev pri državnem’ monopolu na sedežu via della Zonta 2. Enotni sindikati gradbenikov. Danes 4. t. m. sestanek vodstva ob 18.30 na sedežu. Enotni sindikat za kmetijstvo vab jo odbornike in referente na sestanek dne 5. t. m. oh 17 uri v ul. Imbriari 5-1. V nedeljo 8. decembra ob 10 uri zjutraj bo v dvorani E-r.otnih sindikatov via Imbriani 5-1. dirugo kmečko zborovanje. Ker bodo razpravljali o važnih sindikalnih in gospodarskih zadevah, vabimo vse delegate, da se zborovanja udeležijo. Odbori, ki niso dobili povabila, naj pošljejo svoje delegate s poobDF^om krajevnega odbora. Borih 6 mesecev za orožje Pred zavezniškim vojaškim sodiščem se je zagovarjal Nikolaj Mu-fino, prri'ksrte em so našli puško-mitraljez s 520 naboji in p’štolo s sedmini naboji. Obtoženec se zagovarja, da je Enotni sindikati Kmetijska zadruga v Trstu javlja svojim članom, da ima na razpolago drva In kole. Plani, naj javijo sestanek ki bo v sredo dne 4. t- m.) takej pri referentu za kmetijstvo ob 20.30 uri v prostorih Planinske- množino, ki jo potrebujejo. ga društva, San Vito 17. Smučarska telovadba Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 8. decembra In naslednje nedelje (dokler ne bo snega) v Vi-colo Ospedale Mllitare št. 2. od 10. do 11. ure dopoldne smučarsko telovadbo za začetnike. Vsak mladlriec In mladinka pa Enotni s tuhkafii kulturnih delavcev in uradnikov. V četrtek 5. decembra ob 18,30 sestanek vedstva šole na sedežu ul. della Zonta št. 2. Enotni sindikat kamnarjev. Danes 4. t. m. ob 19. uri bo sestanek komisije za malo industrijo. Enotni sindikati za umetnost. Danes 4. t. m., ob 18 url bo leketjs kiparstva in slikarstva v ateljeju tudi vsak športnik mora postati | slikarja Manzlni, Corso Garibaldi 2. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške obline javlja, da se je dr.e 3. decembra rodilo 9 otrok, umrlo je 13 ljud', porok pa je bilo 7. VKNJIZENE POROKE: mehanik Ennio Merlak in zasebnica Lucija Povh, trgovec Lenard Wootten in zs.seiriica Evelina Giunta, mehanik Viljem Fairs in zasebnica Ana Ran eri, mehanik Josip Copat In, šivilja Marija Suerz, uradnik Lenard Sila in prodajalka Evfe-mlja Dcvcscovi, trgovski pomočnik Peter Zangrando in šivilja Ofel ja Mazzoni, uradnik Julij Devldš in zasebnica Antonija Basile. Umrli so: 64 letni Karl Rustja, 41 letni Ivan Dolžani, 76 letna Georgina Stefula por. Premer, 62 letna Beitrlče Jfckovič por. Sa-cerdoti, 55 letna Cesarina Rudes, 4 mesečna Sonja Čermelj, 92 letna Ester Keršič vdova Koljevina, 14 letna Silva Attsritano, 46 letn; Do. minik Favcnzi. 84 letna Dom niks Bersi vdovi Bearsi, 58 letni Roman Rossi, 72 lstna Pnssaro por. Casertano Pasqua, 70 letna Ame-lija Urbanis por. Clmadori. KINOPKEDSTAVE^ LAZAR LAGIN 31 Oklofi mca„Anuska Pulj-Ajdovščina 2:1 Tudi to tekmo so zgubili Ajdovci In to na »vojem Igrišču. Priznati pa moramo, da je »Pulj* zmago popolnoma sasluiil. Igral je lepše. Skupaj z njim, ob njegovi strani, bosta korakala Niklfor Aklejev in Vasiililj Kutovoj. Skupaj so se umikali, skupaj bodo tudi napredovali tja do Berlina, vse do končne zmage. Naenkrat bodo onii trije dobili ukaz, da aretirajo Adolfa Hitlerja in ga pripeljejo na Vrhovno po. velistv.o. Sli bodo ponj. Tolkli bodo na vrata in Hitler bo vprašal; »Kdo je?» On pa, Stefan Vcrntveher bo odgovor!!: »Sovjetski mornar}) »o prišli pote, fašistovska zver! Tvoja zadnja ura je pr.šla! Odpn vrata! ga občinstva. V prvem in v drugem j g kaneC tvoje krvave strahovlade!* *vsvl*.a at t To rvr-i £1 n V vflflflTVn «Gmul- , . . , . Potem je Verniveher dolgo časa mislil na Musjo, kako se bost: še med vojno prav gotovo nekje srečala in kako se bosta po vojni potočila. Niklfor Aklejev in Vasiilij Kutovoj bosta prišla k njima na ob ske. Kutovoj ho prišel s Svojo ženo in s sinom in tedaj bodo morali predstaviti Aklejeva, kakšni dobri Musjiri prijateljici, ker njihovo vojno tovarištvo bo moralo trajati do smrti. Ta pa je bila še zelo daie< pred nj'mi. Verniveher je računal, da bo moral ležati zaradi svojih ran mesec dni v bolnilci. Morda celo več. Ce »e res ne bo mogel Izogniti bolnici, »i po tleh. Bil Je truden. Zadremal je malo, pa se je kmalu zopet zbudi'!. Med spanjem ga je večkrat vrglo na pod. Ostra bolečina v roki ga Je zbudila. Splezal je nazaj na klop !n zopet sc jc pogreznil v dremavico. To ni bila nikaka zaspanost, ampak je bilo bolj podobno izgubi zave »ti. V enem takih trenutkov mu je ušla iz ust besedica »voda*. Nikoli bi je ne laustil, ako bi b!l pri zavesti. Saj Je prav dobro vedel, da ne krovu niso imeli niti kapijice vode. ROSSETTI. Tehnikolor-film »Robin Hood», E. Flynn, O. Havil-land. 3UPERCINEMA. 16.30: »Nj. Viso-čanstvo je zaljubljeno*, O. Havli, land. FENICE. 16.30: »Vedno v mojem srcu*, Glorla VVarren. FILODRAMMATICO 16.30: »Li- dija*, M Qberon, A. Marsha!. ITALIA. 16.30: «Ponos in pred- sodki*, L. Oliver, G. Garson. ALABARDA. 16.30: »Maščevalca*. R. VVarrick, D. Fairbanks ml. IMPERO. 16.30: »Kameniti cvet*. Sovjetski film. VIALE. 16.30: «Hudlčevi jezdeci*. B. Crable. MASSIMO. 16.30: »Nesmrtna le- gendi*, M. Sologne, J. Marian. GARIBALDI. 16.30: «Marija Lu'.-za». švicarski film, NOVO CINE. 16.30: «Dnevi slave*. Film iz partizanske borbe. KINO MARE. 16.3& »Pesmi, plesi, harmonije*. Sovjetski film. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK t Obveščamo vse sorodni#’ prijatelje in znar.ce, da nas 1 11 dni po smrti' ljubljene mame vedno zapustil tudi naš dragi dobri oče. stari oče in brat tIBERNA PAVEL blvSl župan Pogreb predragega pokojnika ^ v sredo dne 4. t. m. ob 15 uri štorjah. Trst-štorje, 3. 12. 1946. ' Žalujoči: Sin: Pavel, hči: Mila v*|' Rutar, brata: Franc in Jožef. * stra: Anton,ja (odsotna), sna*1 ' Roza roj. Vatovec, Albina top Vintar (odsotna), vnuki in ost«! sorodstvo. t Vse sorodnike, prijatelje ka» pod značko »Zemljišče*. KINO »PROSVETNI DOM* - NA BREŽINA. Danes in Jutri ob ! 20. uri: «Sokolova skrivnost*, ameriški film. V soboto ob 20. in v nedeljo ob 16.30 In 20. uri: »Rdeča primula*. Sv. MIKLAVŽ kupuje za pridne otroke samo knjigarni in papirnici STOKA, Trat, ulica Milano 31 V četrtek dne 5. t. m. ob 19,30 uri bomo v dvorani S. C. Ponziane, v ulici Ginnastica 20, izvolili Strokovni odbor TRGOVCEV Z JESTVINAMI Vabijo se vsi člani strokovnega odtjera Slovenskega gospodarskega udruženja, da se tega sostanka udeleže gotovo. 6. POGLAVJE polčasu je prišla v vodstvo »Gradi ška», »Ronkl* pa zo izenačili. Pri »Gradiški* so bili najboljši Furlsr., Coiaussi in Vittorl, pri »Ronklh* pa Trevisan I in vratar Cossu. Pri okrožnem orvenstvu Montebello R-Opčine 4:1 »Montebello R», ki je bilo ojačen z nekaterim: igralci pokrajinskega prvenstva, Je na nevarnem igrišču i na Opčinah dosegel obe točki. Bil je boljši nasprotnik, najboljši del moštva pa je bil njegov napad in vratar. Pri »Opčinah* so sc odlikovali Skertavaj, Rudes in Bizjak. Vse tl-rl gole je »Montebelio R» zabil v bo kratil čas z izpopolnitvijo svojega izuma o partizanski brzostrelki. Poiskal bo v bolnici kakšnega ranjenega inženirja in skupaj bosta izpopolnila njegovo iznajdbo. Ves ta čas je motorni čoln, s konico visoko nad valovi, brzel pc vodi proti jugu. Verniveherja je mučila žeja. k‘ se je zarad velike z* gube kivi 4e fsočkrat povečala. Bil je zelo šibak, in mrzlica ga Je str e- prvem polčasu, ko je bil očlvidno saia. Držal se je z zdravo .vko za klop, da bi ga zibanje čolna ne vrglo Ladja na morju Vendar so dobfli vodo JJeumnost bi bila, če bi pustili jadra med nevihto brez nadzorstva. Toda še večja neumnost bi bila, ako ne bi poizkusili vlovlbi nekaj deževnice. Po kajuti se je kotalilo vedro, toda vrata so bila tesno zaslonjena z jadrom. Ali naj odrine Jadro od vret? Ce bi to napravil, bi veter prav gotovo preobrnil čoln. Aklejev držeč se za vrv, Je šel po ozkem čolnovem robu in dosegel prvo razbito okence kajute. Splezal je skozi In pograb'l vedro, ki »e je ropotajt trkljalo od ene do aruge kajufcine stene, kakor se Jc pač čoln nagiba! Po isti poti je zopet zlezel ven, ko se je naenkrat »pomnil na Kuto-voja. Držeč se za oporo je skoraj padel proti vratom strojnice, Jih c.lprl in zaklical Kutovoju: »Vrzi ven svoj zeleni jopič!* »Zmočil se bo», je zaklical Kutovoj, k! ni uganil, ka je nameraval Aklejev. »Seveda se bo zmočili, ti preklemani ze4enec,,ti!» ae je Aklejev jezil na r.Jega. »Jopič sc bo zmočil, ti pa boš imel kaj piti*. Komaj je izrekel te besede, j« začel zopet lesti ven in Je prišel na svoje mesto, ravno ko Je veter, kakor proti volji, obračal jadro vatran od zadrjegn konca čel/na. /Se nadaljuje), SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUdENJE — TRST razpisuje natečaj za mesta UPRAVNEGA TAJNIKA ^RAVNATELJA URADA) veščega organizatorja, z gospodarsko strokovno izobrazbo, vpeljanega v gospodarski ustroj tržaškega ozemlja in njegov upravni sistem ter z znanjem jezikov. Prednost imajo akademsko naobraženi in taki, ki so že delovali v podobnih gospodarskih ustanovah. Tozadevne vloge s »eurriculum vitae* naj se naslovijo do 17. t. m. na predsedstvo na naslov: Josip Mihelčič, Trsi, via Galatti 24-lU TRGOVINA ČEVLJEV REBEC Dospela je nova poilljka najmodernejši** damskih, molkih In otro«klh «evhev TRST, Passo Goldoni 1 ■■ i1. 1 CENE ZMbRNE