Naslov — Addrcu: nova doba 8117 St. Clair At«. Cleveland, Ohio. ,Tel- Henderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 hi se slišalo še Ivpše! As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. ŠTEV. 88 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 18TH 1929 — SREDA, 18. SEPTEMBRA 1929 VOL. V. — LETNIK V. ČUSTVENE in druge slovenske vesti 'Sr- '•'rtttlav, št. 144 J. S. flote v Detroitu, Mich., .vji't'aelj0 22. septembra prosi pžel.!etnico svojega obsto-farnli n;i Travnikarje-i t(i *' ^er bo to zadnji pik-hi pričakuje dru- slab lke udeležbe. V sluča-^(Ku vremena se bo pa le b’a ava v dvorani na “Six Koud.» A la, rUst‘ln°vUeno društvo sv. ^ K. Jednote v East °f,)U Ont n j SVojo Canada, prire- Tiženo Uslanov»o veselico, •Oto ,* Vinsko trgatvijo, v %a sePtembra zvečer. |dv0r;e V1'šila v Lancas-Novm nil 1^84 Wyandotte tpog° društvo vabi k obil-rojake iz domače-inf'in’ akor tudi iz Detroi-evelanda. f^'HOstn- P v oi u otvoritev novega febuJ? Venskem Domu v Pa-se»° ™ila 2Ve“ septembra popol-%0 “p51. pa vprizorita ve-Ji belem konjičku” %sk,U8|tV° 'Prešeren” in ‘ dramski klub.” Ciza n, Pl’ireditve je name-lovenski Dom. At # va mladinska šola S. 14, Clevelandu je v so-ePtembra pričela peto 2nJ'a. Poučevali bo-r, 1S- Antoniette Sim-stnl-. ly Ivanuš. Slo-S1> kateri želijo, tla Sol/0?- lci PohaJajo v Scijjj’ lzPopolnijo tudi v 1 ^ ne odlašajo z ^dj.,'! , . °ti’ok v Slovenjo šolo Setn- * ^ v S\C0 °hatoja bo pra- 'wt0 in nedelj° 2L ■ na >, P ertibra Slovenski • V Ave. v Cleve- 0l) tr'( se začne Pro' ^do * Popoldne z godbo ^aiju- ° naselbini. Potem trgovska razstava n^Pijo pevski zbo-ih ^Vskf °tvorijo pro-r S 't )Vi 0b dveh P°- f|' ‘Srg6-^0 deklamacije, ^Hket"1 koncert. ^ve-‘ji j, v 2gornji in ples , 0,,ani. # , at»dai,- .. • °PoJ-Čitatelji tega III ^noi/*0. na dana«n.ii ’ tikaj°« se bli" [0l ^ e razstave v Slo-^ Ave°C*nem Domu na > a h. * došiih ncert iz doto Pevcev-umetni- >ove2Ta Banovca in il r* v se je vršil 8. H? ^iiiaukee- Wis” i%leP in Poročilih vse" UsPešen. Dne uta' imenovana „ ’ Wjs ncert v She- k° ^fahv. ^adaljni kon- *tr.v Wair.arii za 22. sep- foS v ck,egan«. IH- za Tcagu. 111., za *t.0l'ij J Detroitu, Mich. \S» v“'(™ske8“ Na' %, R., v pismeno V V CoCem in. gdč' ^ aranziranja j * ^2. decembra. r j° prav°' IV V T 1 VeČer 12-v cW' Ug0slovanskem VS v Euclid, O., ^iv.'m pyedmest‘ S Kot •udi “bela 0V ,fcti ; Je bilo moki Orni ^Prejetih za-J16!11 klub pre-’ 0 je, da se ne Pil; [Posl, flog ;lAl A bo pobralo vanj kar vsakega. Oba navzoča časniška poročevalca pa sta bila soglasno priznana za častna člana, in kot taka seveda prosta vseh prispevkov. Namen “Kluba Ljubljana” je skrbeti, da bo “bela” Ljubljana ostala res bela in da postane vedno bolj slovenska s privabljanjem slovenskega življa. — Prva domača zabava “Kluba Ljubljana” se vrši 81. oktobra zvečer. A Sedma redna konvencija Jugoslovanske podporne zveze “Sloge,” s sedežem v Milwaukee, Wis., je bila otvorjena v Sheboyyganu, Wis., dne 16. septembra. A V Canonsburgu, Pa., poznani rojak in sobrat John Žigman se je pretečeni teden oglasil v uredništvu in povedal marsikaj zanimivega o razmerah v starem kraju, kjer se je bil mudil na parmesečnem obisku. Njegov rojstni kraj je v Slavini pri Prestranku na Notranjskem. Razmere so žalostne. Slaba letina, toča, veliki davki, pa skoro nikakega zaslužka. — Sobrat Žigman, ki se je zdaj nastanil v Clevelandu, pozdravlja prijatelje v Canonsburgu. •* Oglasil se je pretečeni teden v uredništvu za par minut sobrat Joseph Zalar iz Jolieta, IH., glavni tajnik KSKJ. Z njim je bil tudi Mr. Frank Gospoda-rich, član finančnega odseka omenjene organizacije. Oba sta bila na potu v Forest City, Pa. RAZNE °NOVICE PROBLEMI PRISELJENCA % V MESTU GASTONIA, N. C., kjer se že več časa vršijo nemiri povodom stavke tekstilnih delavcev, je dne 14. septembra zopet tekla kri. Skupina stav-karjev se je na malem tovornem avtomobilu peljala iz Bessemer City proti Gastoniji, da se udeleži linijskega zborovanja. Nasproti je privozil drugi avtomobil, iz katerega so začeli deževati streli na štrajkarje. Ustreljena je bila 35-lef;na delavka Mrs. Ella Wiggins, mati peterih malih otrok. Oblasti so prijele sedem mož, ki so obtoženi ubojstva Mrs. Wiggins. ZRAČNI PROMET h i A0>‘ Ih > *A a* ,91’° td. DISTRIKTNI DRŽAVNI PRAVDNIK v mestu Borger, Tex., je bil na večer 13. septembra zahrbtno ustreljen, ko je stal na pragu svojega doma. Omenjeni državni pravdnik je vodil drastično kampanjo proti ližinskim elementom mesta, in 5odi se, da je bil umor izvršen iz maščevanja. PREDSEDNIKA HOOVERJA bo posetil pi-ihodnji mesec angleški ministrski predsednik MacDonald. Razpravljala bo ita o razorožitvenem problemu. Napredek dosedanjih pogajanj je baje zelo povoljen. ZEDINJENE DRŽAVE EVROPE, o možnosti ustanovitve katerih se živahno razpravlja med evropskimi državniki, so dobile odmev tudi v Centralni in Južni Ameriki. Tam se je začelo razpravljati o možnosti ustanovitve Zedinjenih držav latinske Amerike. GOZDNI POŽARI še vedno divjajo v Humboldt countyju v Californiji in so uničili že velike komplekse slovečega “redwood” gozda. Več sto gasilcev se bori z divjimi elementi. Priseljeniška viza velja štiri mesece. Vprašanje: Moja žena, k? stanuje v starem kraju, je dobila priseljeniško vizo, ali ne more takoj oditi na pot, ker mora prej prodati hišo. Za koliko časa bo veljala njena viza? Odgovor: Zakon daje ino- zemcu. ki je dobil priseljeniško vizo, štiri mesece časa, da uredi svoje posle in se poda na pot v Združene države. Sprememba poklica onih, ki so hiii pripu&čeni kot poljedelci. Vprašanje: Prišel sem \ Združene države leta 1927 n prednostni kvoti kot poljedelec. Leto dni sem delal na farmi, potem pa sem odšel v Chicago, kjei delam v tovarni. Ali me morejo deportirati, ker sem izpre-menil svoj poklic? Ali morem dobiti prvi papir? Odgovor: 'Priseljeniški zakon ne predpisuje, da kdor prihaja sem poljedelec v prednostni kvoti, mora tudi ostati poljedelec. Vas torej ne morejo deportirati radi tega vzroka in more te dobiti prvi papir. Priče za naturalizacijo. Vprašanje: Pred nekoliko časa sem v Clevelandu zaprosil za drugi papir. Rečeno mi je bilo, da ne morem postati ameriški državljan, češ, ker ne morem najti dveh pravoveljavnih prič, ki bi pričale o mojem bivanju v Clevelandu in Akronu, kjer sem prej stanoval. Imel sem dva druga prijatelja, ki sta me poznala v Akronu, ali rekli so mi, da to ne velja, ker da moram imeti le dve priči za Akron in Cleveland skupaj. Pa sedaj sem srečal prijatelja, ki mi je rekel, da je imel dve priči za vsako mesto in da je dobil drugi papir. Prosim vas, povejte mi. kaj je na tem. Odgovor: Kar so vam rekli, je točno, in prav tako točno je, kar vam je rekel prijatelj. — Stvar je, namreč ta : šele 1. julija t. 1. je stopil v veljavo novi zakon, ki vsebuje novo določbo o pričah za naturalizacijo. Sedaj more vsakdo, ki je stanoval v dveh različnih krajih, imeti par prič za vsaki kraj. Ni-kake razlike ni, da-li se ta dva kraja nahajata v isti državi, ali pa celo v istem county. Priče morejo svedočiti osebno ali pa pismeno (potom affidavita). Le oni dve priči, ki imata pričati za bivanje v onem county, kjer prosilec sedaj stanuje, morata priti osebno. Priseljenci in posetniki. Vprašanje: Moj brat je vpisan v kvotno listo za Jugoslavijo. Rekli so mu, da mora čakati mnogo let, predno pride na vrsto. Ker želi priti sem čim prej mogoče, da vidi svojo mater, ki je bolna, ali bi mogel priti kot posetnik, t. j. začasno na obisk. Odgovor: Oseba, ki je vpi- sana na kvotni listi kot bodoč kvotni priseljenec, navadno ne dobi vize za prihod na obisk Obe prošnji bi bili v protislovju. Prošnja za kvotno vizo pred stavlja namen prosilca, da bodi pripuščen za stalno v Združene države, dočim predstavlja pro šnja za obiskovalno vizo le na men priti sem začasno. V izrednih slučajih jim dajejo vizo y.a začasni prihod, ali tedaj jib izbrišejo iz liste kvotnih priseljencev. Verjetno je, da bo da! konzul vašemu bratu vizo za začasni prihod, ako dokaže, da je mati zares bolna. Tedaj pa ga izbriše iz liste kvotnih priseljencev. To pomen j a, da ko se brat povrne, bo moral zopet zapro-(Dalje na 2. strani). Na svetovni razstavi v San Franciscu leta 1915 je stal na prominentnem prostoru visok, vitek steber, na katerem se je svetil napis: “Letalcem vseh narodov, ki so uresničili sanje vekov.” Nedvomno si je človek že v davnem času želel letati kot ptič po zraku. V tekli tisočletij si je podjarmil isuho zemljo in vodo z vedno hitrejšimi prometnimi sredstvi, že nad sto let drve železnice po kopnini in br-zijo parniki po morskih gladi nah. Letalstvo, č.e isto štejemo od prvih, količkaj uspešnih posku sov, pa je staro komaj četrt stoletja. V tem kratkem času pa se je razvilo s čudnjvito naglico. Razume se, da snip tozadevno še daleč do popolnosti, toda razvoj gre naprej z upjrav tičjo br zino in drznostjo. V Zedinjenih državah se vrši že znaten del potniškega in tovornega prometa pel zraku. Prvo mesto v zračni službi pa nedvomno zavzema naš poštni promet, ki dosega skoro vse važnejše točke in ljudska? središča t republike s čudovito točnostjo in skoro brez nezgod. Na letalski tekmi, ki se je ne davno vršila v Clevelandu, O.. zbralo se je nad 300 aeroplano\ najrazličnejših vrst. Stotisoči gledalcev so občudovali te človeške sokole, ki so se s ptičjo drznostjo kretali po zraku. Da je bila zračna demonstracija popolna, prišla je v poset še ve lika zračna ladja Los Angeles, kateri so ministrirale manjše zračne ladje Goodyear družbe. Za nameček je preletel letalsko polje še zračni orjak Graf Zep pelin, ki je baš takrat dokončal svoj uspešni polet okrog sveta Bolj kot kdaj poprej, sili v teh časih človeško hrepenenje kvišku, v zračne višave. Zate ne bo odveč, če se tli zabeležijo nekateri največji zračni uspeh' in načrti. Nedavno sta dosegla Metalca Dale Jackson in Forrest O’Brine v St. Louisu, Mo., rekord najdaljšega nepretrganega krože nja v zraku. Ostala sta namreč v zraku nad 17 dni, oziroma 420 ur. Gasolin in hrano so seveda letalcama prinašali z drugimi aeroplani. Mladi nemški inženir H. G Perl je nedavno vzel patent na novovrstni aeroplan, s katerim upa pluti osem milj visoko \ ozračju. V takih višinah je zrak redek, torej je tudi istega odporna sila manjša, vsled česar upa letalec doseči hitrost G50 do 750 milj na urq. če se mu to posreči, prepluti bo mogel razdaljo med Berlinom in New Yorkom v šestih urah. V višini osmih milj se letalcu tudi ni bati dežja, neviht in viharjev. Posebna zračna sesalka bi dovajala potnikom dovolj zraka in tildi za gorkoto bi bilo skrblje-no. Načrt je fantastičen, ven dar teoretično izpeljiv, in mor da se obnese tudi v praksi. Aeroplani zvezne armade so opremljeni s posebnimi strojnimi puškomi za zračne manevre. Te puške pa ne streljajo krogelj ampak jemljejo slike tistih de lov “sovražnih” aeroplanov, katere bi v pravi vojni zadele kroglje. Poseben aparat bele ži z vsako sliko tudi natančen čas, da se lahko dokaže, kateri letalec bi prej “zbil” drugega Ameriški vojni department je tudi nedavno kupil nek izum. potom katerega je mogoče z višine 1500 čevljev metati stofunt ne bombe s tako preciznostjo, da se jo pošlje naravnost v dim-.(Dalje na 2. strani). POMOČ FARMERJU GLASOVI Z RODNE GRUDE Železničarju Josipu Stoparju iz Sv. Marjete pri Rimskili Toplicah, sta se rodila dvojčka fantiča. Oče in mati, katerima je število otrok z dvojčkoma naraslo na 11, sta zaprosila potom dvorne pisarne za botra pri krstu kralja. Prošnji je kralj ugodil in je imenoval za svojega zastopnika pri krstu poveljnika celjskega 39. pešpolka polkovnika Vojiča Kostiča. Dvojčka sta dobila imeni Aleksander in Tomislav. Dne 27. avgusta je dospelo v Slovenijo na obisk okoli 180 rojakov iz Nemčije, Belgije in Holandske. Na Jesenicah, Bledu in v Ljubljani so bili prisrčno sprejeti. V okolici Skoplja je v noči 22. avgusta divjalo strahovito ne ur j e. Med pogorjem se je utrgal oblak in hudourniki, ki so pridrveli v dolino, so porušili več sto hiš. Mnogo ljudi je bilo poškodovanih in okoli 50 oseb večinoma otrok in starcev se pogreša. Mnogo se govori in piše zad nje čase glede odpomoči ameriškim farmerjem. Kakšna naj bi bila ta odpomoč. si še far-merji sami nabrže niso na ja snem, toliko manj pa še mi “meščani.” Ako jih bodo vlad ne komisije in odbori obvarovali vsaj prevelikega izkoriščanja od strani prekupčevalcev, bo za enkrat precej doseže nega. Največja pomoč ameriškim farmerjem so pa vsekakor stroji. Vsak novi stroj pomeni na-daljno prihranitev dela, in delo je tisto, kar največ stane. Velikanski korak je od sključenega orača, ki hodi za plugom, katerega vleče par lenih voličev, od okopavanja z motiko, od žetve s srpom in od mlačve s cepmi, do modernega traktorja, ki reže cele vrste brazd, ki zemljo rahlja in obseje, do stroja, ki žanje, mlati in čisti žito ob-j enem, itd. Na malih njivicah in senožetih malih starokraj-| slcih kmetij bi bili seveda moderni ameriški stroji večinoma I neporabni. Velikost ameriških I farm omogoča porabo strojev, dragi delavci pa .silijo farmerje, | da se vedno v večji meri strojev poslužujejo. Kar se splošne porabe strojev tiče, prednjačijo ameriški farmerji menda svojim stanovskim tovarišem vsega i sveta. Med najvažnejše farmske pridelke te dežele spadata vsekakor pšenica in - ktortma-.- Kolikor toliko pšenice se sicer prideluje menda v vsaki izmed 48 držav, za izrazito pšenične države pa veljajo Kansas, obe Dakoti in Montana. Tudi koruza se prideluje skoro povsod, če že ne zaradi zrnja, vsaj zaradi zelene krme. Pravi “koruzni pas” pa tvorijo države Iowa, Illinois in Indiana. Tam valove skoro nepregledni “gozdovi” koruze. Koruza se v tej deželi rabi večinoma le za krmo živine in prešičev. Direktno za ljudsko hrano se je porabi le malo. Kljub temu spada med najvažnejše pridelke te dežele. Samoumevno je torej, da se vedno izpopolnujejo tudi stroji, ki se rabijo za pridelovanje koruze. Eden naj novejših tozadevnih strojev je sejalec ali sadilec koruze, ki sadi pet vrst hkrati. Zemlja se mora pred sajenjem seveda dobro prerahljati in vgladiti, nakar se en mož vsede na traktor, ki vleče pet nekakih samokolnic. Ena je direktno v ozadju traktorja, na vsaki strani pa po dve. Ti vozički imajo po dva predala; v enem je koruzno zrnje, v drugem pa v prah zmleto gnojilo. Stroj operira mehanično, tako da se v določenih presledkih male lopatice zasadijo v zemljo, v napravljeno luknjo pa pade zrno koruze in baš prava količina gnojila. Posebna naprava nato luknjo zasuje s pravo količino zemlje. Stroj se da naravnati poljubno, da so namreč vrste posajene koruze bližje skupaj ali dalje narazen. En sam mož lahko s tem strojeni posadi na dan več koruze kot 20 izkušenih sadilcev starega načina. Podoben stroj, prirejen za večje “seme,” se že tudi vpo-rablja za saditev krompirja. -------o-------- V Trnavi v Srbiji se je te dni ugledni tamkajšnji rodbini Savič rodilo dete moškega spola, zdravo in dobro razvito, a brez rok. Na levem ramenu ima izrastek s štirimi prstiči desna roka pa manjka popolnoma in se konča na rami samo \ r: 'nr-r• Jugoslovanska koračnica g Princea. Ameriški poslanik n;« Jugoslovan, dvoru, g. Prince, ki se že dlje časa mudi na Ble du, je komponiral vojaško ko račnico in jo krstil za jugoslovansko koračnico. Te dni je vojaška godba iia Bledu, sestavljena iz godbenikov vojne mor narice iz Boke Kotorske, ki celo sezono dnevno koncertrira \ parku pri Zdraviliškem domu. imela generalno skušnjo pod vodstvom kapelnika Ungerja \ prisotnosti ameriškega poslani ka g. Princea in admirala Ko cha. Novo komponirana koračnica zveni prijetno in je herojskega značaja. Instrumentaci-jo je izdelal kapelnik Unger, ki zatrjuje, da je koračnica zelo le pa in zanimiva z muzikaličnega stališča, ker je komponirana \ šestosminskem taktu, kar je karakteristika ameriških vojaških koračnic. VSAK PO SVOJE V sivih starih časih so imeli navado darovati božanstvom mlade kozličke za grehe ljudstva. Po mojem mnenju je bila to jako lepa in hvalevredna navada, posebno, če je od daritve ostalo kaj kakšnemu zemljanu za pod zob. * Med nami povedano, tudi jaz imam rad kozličke in kozice v pravem pomenu besede in priprave. Za to mojo slabost je vedel tudi prijatelj Birtich iz Akrona. Pa se je one nedelje zglasil v družbi svoje družine in mladega kozlička. Kozliček ni rekel nič, prijatelj Birtich pa me je hotel povabiti na darovanje kozlička, oziroma na istoimensko večerjo. Toda mene dobiti doma v nedeljo, ko se enkrat izkopljem iz gnezda, je taka redkost, kot najti štiriperesno deteljico na severnem tečaju. Sostanovalci so enostavno dejali: “šel je po svetli, bog-vekam, in bo nekam za zapisati, če se vrne pred svitom polnočnih zvezd.” ❖ Tako sem izvedel še le na zaspani pondeljek zjutraj o prijateljevem obisku, kakor tudi, da je v hladilnici četrtina kozlička in da bo darovanje zvečer; naj torej ne pozabim priti na slovesnost. In nisem pozabil in ni mi žal. Tisti Italijani, ki so kozlička zredili, ima-, joj med. ajnerišknrti Jugoslovani enega' tfi-ijatejja’veT.' Dokler še NOVO OROŽJE Borba za dedščino v znesku 22 milijonov funtov šterlingov ali šest milijard in 160 milijonov dinarjev, ki jih je brivec ir frizer Nikola Bizumič, izumitelj stroja za striženje las, zapustil svojim dedičem, je v Sremu še vedno glavni predmet razgovorov. Vsi, ki upajo na dedščino iščejo sedaj dokumente, s kate rimi bi mogli dokazati svoje sorodstvo s pokojnim bogatim brivcem. Tudi z Washington;! je prispel odvetnik Edmund Greenfield, da se v imenu svojega klijenta Maksima Bizumiča informira o zapuščini pokojnega milijarderja Bizumiča, ki je umrl v Londonu leta 1906. Ro jen je bil pokojni Bizumič v selu Dobrnici v okolici Rume, kot sin Stjepana Bizumiča in njegove žene Naste. Velika borba za bogato dedščino se začenja. Odprto pa je vprašanje, ali te milijarde res pridejo v Jugosla vijo. Ruska armada je opremljena z novimi strojnimi puškami, ki morejo oddati po 150 strelov na minuto. Poprej je bila največja hitrost 125 strelov v minuti. Letošnja vinska letina bo \ Dalmaciji prav dobra. Povprečna bo trgatev samo na otoku Krku. sami zadovoljijo s polento, nam Jugoslovanom pa odstopijo take delikatese, se ne morem navdušiti za narodno sovraštvo. * Streljanje kozlov in kozličkov v življenju splošno ne velja za posebno čednost. Toda, če prijatelj Birtich še kdaj ustreli takega kozlička, kot je bil zadnji, blagopokojni, mu bom častita 1 in z njegovim dovoljenjem tudi drage volje pomagal nosit* posledice. * Seveda, kozlički so različnih vrst, kot so na primer različnih vrst fige. Nekatere so tako bo-| žansko okusne, da zavzemajo tretje mesto med sladkostmi tega sveta, druge so pa—i, no. saj veste, kakšne so nekater“ fige! Ja v. sem po naravi optimist in kljub vsakdanjim križem in težavam gledam svet skozi rožnata očala. Pa imam tudi precej vzroka za to. Znani in neznani prijatelji širom dežele se me večkrat spominjajo z lepimi pozdravi, prijatelj, ki potuje po zapadu, se me spominja lepimi razglednicami iz dragih mi krajev, prijatelj z visokega severa se me je nedavno spomnil s košarico belih minnesotskih cvetk, prijatelj iz Wauke-gana s škatljo finih cigar, prijatelj iz Akrona s četrtino kozlička. prijatelj z Lucknow Avenue mi včasi pošlje svežih cvetlic domačega vrta in neka rojakinja mi je obljubila za okras uredništva št. 1 svežo zeleno praprot. Morda se me še blagohotno spomni kak prijatelj in mi za uredništvo št. 2, za katerega opremo in razsvetljavo ne izda Jednota niti ficka, pošlje udoben, mehki stol. To je uprav škripajoča potreba, kajti škripanje polomljenega stola, ki se meša v škripanje peresa, res kvari harmonijo. * Prvi teden septembra smo imeli v različnih delih naše re- (Dalje na 2. strani) “JVoxJa Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. «*5?3g;^'83 NO. 38 VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) SEPTEMBER V drugi polovici septembra se oficijelno začne jesen, toda kljub temu je september na gotov način eden izmed najlepših mesecev leta. V tem času narava najbolj izzivajoče kaže svoje bogastvo, posebno v krajih kjer sadje obrodi. Iz vrtov se smejejo rahlo zarudele breskve, zlatobarvne hruške, svetlorumena in rdeče našminkana jabolka, višnjeve slive, poleg tega pa marsikje še cvetje altej, dalij, gladi-jol in solnčnih rož. Po poljih šelesti težko obložena koruza, počepajo plešaste zeljne glave, cvete pozna detelja ali pa se zibljejo v lahnem vetriču bele cvetne košulje divjega korenja. Ob potih in gozdnih robovih cveto rumene in višnjeve jesenske rože, i.z gozda sladko duhti polaj. Največja lepota pa je skrita tam, kjer se vlečejo dolge zelene vrste vinske trte. Tam dozoreva v rudečih ali rumenih grozdih sladkost, ki je navduševala pesnike mnogih narodov, ki je opevana v številnih narodnih popevkah in katere romance ni uničila niti sloveča ameriška prohibicija. I udi črički, ti ljubki pevci vinorodnih krajev vprizarjajo lam svoje koncerte, ki odmevajo do poznih ponočnih, oziroma zgodnjih jutranjih ur. Nad vsem tem pa plava rahla jesenska melanholija, neka sladka dremavost, ki kot dim duhtečega kadila na svoj poseben način blaži vsa morebitna nesoglasja v jesenski naravi. Prijatelji, ki imate čas in prilike, da se popeljete v gorak zgodnjejesenski dan, ne omalovažujte lepot, katere vam brez odškodnine nudi narava v veselje in užitek. Življenje je tako kratko in tako gosto prepleteno s trnjem najrazličnejših neprilik, da je res škoda za vsako neizpito čašo lepote in sladkosti, katera nam je bila ponudena, pa smo šli brezbrižno mimo nje. September je pa že tudi čas pospravljanja poljskih in vrtnih pridelkov in pripravljanja polja za jesenske posetve. To nas opominja, da se moramo tekom gorkih solnčnih dni pripraviti na dneve, ko bodo brili zimski viharji, ko narava ne bo imela polnega naročja dobrot za nas. Ob enem nas opozarja, da je treba nekaj ukreniti tudi za pridelke bodočnosti. .T o opozorilo moramo vzeti v tem smislu, da si skušamo v solnčnih dneh našega življenja prihraniti nekaj .za čase, ki ne bodo tako lepi in solnčni. Ob enem je dobro vzeti to opozorilo tako, da je zelo priporočljivo se za slučaj bolezni in nesreče zavarovati pri dobri in trdni podporni organizaciji, kot je na primer naša J. S. K. Jednota. Pripravljanje polja za bodočnost pa nam simbolizira tudi potrebo, da skrbimo za mladinski oddelek naše Jednote, ker to je najsigurnejša rezerva, iz katere bo črpala organizacija svojo moč v bodočnosti. Ne pozabimo, da je naš mladinski' oddelek za polovico manjši od odraslega, dasi bi bil lahko prav tako velik ali še večji! ČITAJTE TA OGLAS Jugoslovanska Kat. Jednota išče organizatorje, mnogo organizatorjev! Organizatorji naj se javijo rui glavni urad iz vseh slovenskih naselbin, kjer še ni društev J. S. K. Jednote (ih Icjer sa pogoji za ustanovitev nadaljnih slovensko ali angleško poslujočih društev. Nihie ne more delati zastonj, zato plača J. S. K. Jednota organizatorju $25.00 za vsako novoustanovljeno društvo. Za vsa podrobna navodila, naj pišejo prospektivni organizatorji na glavnega tajnika J. S. K. Jednote, to je na naslov: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. publike tako različno vreme, da je -gotovo spravilo na rob obupu marsikaterega vremens k e g s preroka. V državah vzhoda in srednjega zapada je splošno prevladovala nenavadna vročina, ponekod poškropljena z burnimi plohami, drugod zabeljena s prašno sušo. V nekaterih delili držav Colorado, Nebraska. Wyoming in Montana pa so divjali snežni viharji. Lokalni vremenski preroki so bili popolnoma iz tira; včasi so vreme v naprej uganili, največkrat pa ne. Dobro je, da v tej deželi pomote vremenskih prerokov jemljemo dobrodušno in navadno še od šaljive strani. V Chengtu se je krajevni vremenski prerok zmotil v napovedi vremena, kar je okoliške kmete tako razdražilo, da so ga do krvi pretepli. Nesi-gurni vremenski prerok naj torej ne hodijo za delom na Kitajsko ! * V mestecu Jackson, O., se je te dni rodila deklica z dvema popolnoma razvitima zobkoma. Kaj še bo iz punce, ki je že tako zgodaj začela svetu zobe kazati ! * Ameriška zvezna pošta je priznana kot ena najbolj točnih in iznajdljivih na svetu in mnogokrat izroči naslovniku pismo s čudovito pomanjkljivim ali spačenim naslovom. Včasi pa vsa iznajdljivost nič ne izda. Te dni je dobil poštni urad v Lock-portu, N. Y., pismo, naslovljeno na “Boga vsemogočnega.” Za pismo ni nihče prišel vprašat in pošta ga ne ve kam oddati. * V Asheville, N. C., je neka ženska tožila železniško družbo za četrt milijona dolarjev odškodnine za škodo, ki jo na njenem posestvu povzroča dim in saje. Porota ji je priznala en cent odškodnine, in mene zdaj Skrbi, če bo ženska ta denar obrestnonosno naložila ali ga bo lahkomiselno zapravila. * Tudi v Zedinjenih državah ima trgovina svoje omejitve. Nedavno je neki Harry Shoemaker v Omahi, Neb., skušal trem policajem prodati nekaj ženske obleke, pa so ga prospektivni odjemalci aretirali in zaprli. * Vsi smo že slišali storijo o tožbi za oslovo senco, toda prav tako ali še bolj nenavadno tožbo je naperil proti Fairmont Creamery Co. neki F. R. Crater v Norfolku, Nebraska. Ta mož izdeluje pecivo, ki je znano pod imenom “doughnuts,” in ima patentirane luknje v njih. Fairmont Creamery družba pa je začela izdelovati ploščice sladoleda z izrezano luknjo v sredi. Carter pravi, da je s tem kršen njegov patent, in zahteva za prazno luknjo $50,000 od škodnine. * Jugoslovanski minister Narodnega zdravja je postal dr. Drinkovič. Na to se enega pije! A. J. T. PROBLEMI PRISELJENCA (Nadaljevanje iz 1. strani) siti za priseljeniško kvoto in izgubiti svoj sedanji red na vr sti onih, ki čakajo. Vize za otroke ameriških državljanov. Vprašanje: Nedavno sem postal ameriški državljan in želim dobiti sem svojo družino, žene in dva neoženjena sina, stara 17 in 23 let. Oba sta se rodila na Nemškem. Kaj naj storim" Odgovor: Vložiti morate tozadevno predpisano prošnjo za ženo in mlajšega sina. Vaš starejši sin pa ne more zahtevati izvenkvotne vize, niti nima ni-kakih prednosti v kvoti. On bc moral prositi za redno priseljeniško vizo v nemški kvoti in ča- kati, dokler pride na vrsto. Federalni in državni “suhi” zakoni. Vprašanje: živim v državi, ki nima svojega posebnega pro-hibicijskega zakona. Kakšna razlika je v tem, ko imamo vendar federalni prohibicijski za kon? Odgovor: Petorica držav nima svojega državnega zakona c prohibiciji, namreč New York, Nevada, Maryland, Wisconsin in Montana. Ta okolnost pa ne menja nič na stvari, v kolikor se tiče federalnega prohibicijskeg? zakona. To enostavno pomen ja da dotične države niso ustano-vile svoje državne mašinerije za prohibicijo in da je vsled tege v teh državah izvrševanje prohibicijskega zakona prepuščeno le federalni oblasti in da se vsa sodna postopanja v prohibicij-skih stvareh vršijo tam le pred federalnimi sodišči. Dvoletni poljedelski tečaji na visokih šolah. Vprašanje: Izvedel sem, da trajajo tečaji na poljedelskih' kolegijih štiri leta. Razen tega imajo kratke letne tečaje, ki trajajo nekoliko tednov. Ali ni morda tudi tečajev razen teh dveh, ki bi bili na eni strani krajši, na drugi strani pa bolj temeljiti? Odgovor: Večji del kolegijev (vseučilišč) nudi temeljite in krajše tečaje, ki ne vedejo do diplome, toda dajejo gotove kredite onim, ki bi hoteli nadaljevati šolo v svrho diplome. Tako je New York State Agricultural College na Cornell univerzi v Ithaca, N. Y., uvedel dvoleten tečaj za one, ki se zanimajo za zelenjavo. Natančnejše podatke dobite, ako pišete na Secretary of the College of Agriculture, Cornell University, Ithaca, N. Y. Prebivalstvo Kanade. Vprašanje: Koliko prebivalcev ima Kanada, naš severni sosed? Odgovor: Vse prebivalstvo I Kanade je 1. junija 1929 znašalo po cenitvah kanadske vlade, 9,796.800 duš, t. j. 138.000 več kot je bilo po cenitvi prejšnjega leta. Od zadnjega ljudskega štetja, ki se je izvedlo leta 1921, se je prebivalstvo Kanade povečalo za več kot milijon. Prihodnje ljudsko štetje se bo vršilo 1. 1931. F. L. I. S. --------o-------- ZRAČNI PROMET (Nadaljevanje iz 1. strani) RAZSTAVA SLOVEN-SKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV nik sovražne ladje. Več takih aparatov je že v izdelavi in bo stal $28,000 vsaki. Zračni kor zvezne armade ima izborne priprave za nočne fotografiranje, s pomočjo svetlobnih bomb. Tako fotografiranje je velike važnosti ne le \ času vojne, ampak tudi o prilik: velikih katastrof, kot so na primer opustošenja po povodnjih hurikanih itd. V eni uri se lahko razpošljejo tako vzete slike širom dežele. Največji aeroplan je nedavne izgotovil dr. Claude Dornier v Nehičiji. To j c prava zračna jahta, v kateri je prostora za sto potnikov, poleg 16 mož bro-ječe posadke. Naložen aeroplan tehta 55 ton, pa se je na poskušnem poletu z lahkoto vzdignil v zrak, kjer je brzel s hitrostjo 131 mil.) na uro. Kaj nam prinese zračni promet v dogledni bodočnosti, mi navadni zemljani vpričo doseženih uspehov ne moremo niti sanjati. --------o — KAVA TECE PO CEVI V republiki Venezueli se prideluje najboljša kava v plantažah na visokih planotah, odkoder so jo preje večinoma spravljali na hrbtih oslov v dolino, bližje boljših prometnih sredstev. Zdaj spuščajo obrano zrnje kave v doline večinoma po velikih ceveh, skozi katere neprestano teče voda. Tovor kave, ki bi ga mogel osel prenesti* na hrbtu v dolino v šestih urah, prepolzi po ceveh v 40 minutah. JANKO N. ROGELJ Slovenski Cleveland s svojo slovensko trgovino in obrtjo hoče stopiti na dan, pred slovensko publiko. V dneh 25., 26., 27., 28.. 29., 30. septembra in 1. oktobra vrši se v obeh velikih dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. velika, bogata in privlačna razstava trgovskega blaga in domačih izdelkov, To je nov pojav, ki hoče dokazati našim ljudem, da je slovenska trgovina prav tako dobra in podpiranja vredna, kot jo imajo tujci. Preko 35 trgovcev ali obrtnikov ima svoje šotore ali paviljone. V zvezi z razstavo so razni kontesti. Vredno je, da omenim kontest, v katerem se določi, katero jugoslovansko dekle je najbolj popularno v naši naselbini. Priglasilo se je že 14 deklet, ki bodo brezdvomno vodila veliko in skrajno tekmo. - Na tisoče daril oddajo trgovci na razstavi. Med spominki so vrednostna darila. The St Clair Merchants Improvement Association, ki vodi to razstavo, odda vsaki večer krasno in ekonomično darilo. — Glavni dar na tej razstavi je Chevrolet avtomobil. Lahko ga je dobiti zastonj. Kupite blaga pri trgovcu, on vam da vstopnico na razstavo in še nekaj. — Vsak večer bo tudi dober spored na odru. Naši umetniki igrajo za spremembo tudi kaj boljšega. Razstava bo nekaj velikega ir ogromnega, kar še ni bilo med nami Slovenci. ,Na tisoče dolarjev vrednosti bo tam. Vsi trgovci in obrtniki so pripravljeni podati informacije o blagu in cenah. Tako bo postavljena v spodnji dvorani hiša. popolna in dovršena, katero postavi slovenski stavbeni podjetnik Mr. August Kaušek. Tam bodo trgovci s pohištvom, železnino, moške* in žensko modno opravo, čistilci oblek, cvetličar, papirar, avto mehanik, časopis, banke, izdelovalci mehkih pijač in mnogi drugi. Slovenci in Slovenke v Clevelandu in okolici, ne prezrite te velike prilike, ki se vam nudi Slovenski trgovci so pomagali vašim podpornim društvom, kulturi in drugim napredka željnim skupinam. Podpirajte vse. kar je našega, pridite na razstavo, da se prepričate o istinito-sti naše trgovine, ki je velik'-' bogastvo našega naroda. Slovenci, kupujte pri Slovencih ! --------o------- KANIBALSKI KOMARJI Francoska vlada je importi-rala komarje vrste “Culez Pi-piens”, kateri ne pikajo ljudi, pač pa uničujejo navadne komarje. Spustili so jih na Clarente močvirje, kjer so se množili tako hitro, da so v kratkem času uničili vse domače komarje. --------o------- HLAČAM JE VSTOP V CERKEV PREPOVEDAN Skupina 100 ameriških dijakinj, ki so napravile izlet preko velike luže, si je hotela te dni ogledati kelmorajnski dom od znotraj, čuvaji pa so jih zavrnili, ker so bila dekleta oblečena v jahalne hlače. Priskrbeti so si morala krila, potem je šlo. o-------------------- V WYOMINGU so nedavno prijeli Chas. D. Waggonerja, bivšega bankirja v mestecu Telluride, Colo., ki je newyor-ške finančnike nasmukal za pol milijona dolarjev. Mož trdi, da je to storil iz vzroka, da je obvaroval izgube svoje vlagatelje. IZ LONDONA se poroča, da je italijanski diktator Mussolini zadnje čase bolj slabega zdravja, in da ga je to prisililo odložiti sedem ministrskih mest, katere je nekaj časa sam vodil. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. Jednota Inkorporirana 1. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, I’“-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, IH. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0- 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min"' 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*- 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chics«0’ Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O--------------------------------------------- 1______!___________»£5=**! Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošili*!* naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n« J sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in t>°‘“ spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ~ i Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 'L membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cl»if * Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslo^jj za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s\; obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 č',n članicami. DOPISI. East Windsor, Canada. Rojake iz tega mesta, kakor tudi iz Detroita, Mich., in Clevelanda, O., vabimo, da v kar največjem številu posetijo našo USTANOVNO VESELI CO in .vinsko trgatev, ki se bo vršila v soboto 21. septembra zvečer v Lancaster Hall na Wyandotte Street. Kot je bilo že poročano, smo pravkar ustanovili društvo sv. Roka in isto priklopili Jugoslovanski Kat. Jednoti, in to bo prva veselica novoustanovljenega društva. Potom veselice si upamo napraviti nekoliko blagajne, ob enem pa seznaniti tu bivajoče rojake z našim društvom. Kot že omenjeno, upamo, da nas poseti precejšnjo število pri jateljev iz bližnjega Detroita in nekoliko bolj oddaljenega Clevelanda. Do 21. septembra bo tudi v Canadi že grozdje dozorelo, in da na veselici ne bo manjkalo tudi drugih dc\brot za pod zob, se razume samo ob sebi. Vse to pa se bo po potrebi lahko poplaknilo s pristnim pivom in tudi s 40 let staro raki jo. Plesalcem bo na razpolago izvrstna, godba. Pričetek veselice ob sedmi uri zvečer. Vabimo še enkrat znane in neznane nam prijatelje, da nas posetijo 21. septembra na naši ustanovni veselici in vinski trgatvi. Vabimo in pričakujemo tudi našega sobrata urednika. (Bomo videli! Op. urednika). Na svidenje torej 21. septembra zvečer v Lancaster dvorani na Wyandotte cesti v East Windsor ju, Ontario! Z bratskim pozdravom, Tony Babič. flc H N rttii lej Dalje se moramo r^ j tru in botri zastave, naI1! ^ bratu Franku in sosestt* , ^ niji Retzel za velikodu^ ljs, rilo, za ves trud in del°> L; I rim sta bodrila in na'rfl Itn, la navzoče. Istotako £ lepša hvala tovarišem ^ dar, tovarišicam pa, j ko umetniško okinčale 1,0 ^ ’ stavo s svežimi cvetlic3^ ^ Ije prav lepa hvala vseJ|U eH(j cem in delavkam, S°°.j tj. sploh vsem, ki so kaj P'1^ ^ li k večjemu uspehu Hvala tudi gl. tajn>J% ^ tu Jos. Pishlerju za br. ^ čestitko k naši slavn°s, ^ zojavko je naš društve**1 ‘" to nikomur ne povej I s • 1 . str«*1 1 % (Dalje na 5. La Salle, 111. ZAHVALA — Odbor za prireditev slavnosti tridesetletnice društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ si šteje \ prijetno dolžnost se kar najtop leje zahvaliti vsem udeležencem ki so s svojo navzočnostjo pripomogli, da je slavnost 30-let-nice in blagoslovljenje nove zastave tako lepo izpadlo. Posebno se zahvaljujemo sobratu William B. Laurichu, glavnemu nadzorniku J. S. K. Jednote, ki ee je z veseljem odzval našemu povabilu in se udeležil naše slavnosti. Vse priznanje br. Laurichu za njegov lepi in navdu-ševalni govor v slovenščini in angleščini, ki je napravil na zbrano občinstvo zelo dober vtis. Za njegov trud in naklonjenost mu bo društvo sv. Barbare, št. 3 JSKJ ohranilo vedno hvaležnost. A New Era Supplement Edited by Lovit, 71/. Kolar. Ul! I Current Thought. boost the s. s. c. u. lodges •on |° futl,re growth of the S. S. C. U. organization depends Bqs| S mernbers to go out and boost their lodges to their kbev,lhCi:Gby stimulating ii productive spirit among its 's' Advertise the activities of your lodge. Like in busi-"'leiri ‘ ,Commorcial houses depend much upon the growth ol I tilt,illR*ness °n advertising, and in many instances the increase bven ^ °^Llrrie of business is amazing, due primarily to proper wep ^he same is true of lodges of the S. S. C. U. In ^aVe them expand to gigantic proportions, we must I \y°Ur *odSes—advertise them. lougL, must speak our latent convictions and amplify our tr^j s people who would make fine candidates for mem-ij|P(|vinP l° any of the S. S. C. U. lodges. Undoubtedly, we are "^PalClt* the l°dges of the S. S. C. U. hold a distinct r3ni'dn'J financial advantage in the way they have been i^lla Zed an(l in the successful manner in which they have 1 §0l^Ucted, since the inauguration of our organization. Jtod ° "»any people suffer under a delusion that ideas formu-v®;lc;il|!n their own minds are not worthy of thought, merely '■Jrk *s theirs, not realizing that in many instances the *n' il SOlTle active member is merely a combination ol their lettib eas reiected by themselves. Thinking and intelligent should not restrain themselves from airing thought? *n their minds. k ut how will I boost my lodge?” Many members ask »eat 2" tllis fll,estion- Tlie answer is simple. Constantly ^flltah activities that take place reSularly in lhe lodSti- rt’-ie th them to your friends. Dances, dramas and picnic lV*rfi'r oniv,6.St rneans of advertising your lodge. The iall dances Hnl l(i it heir way; the warm summer days are almost over with, itr' ■ meet at Pitts‘ Ko 11 ; <1‘ She is a star in ik b°,|N(le mping- holding the Pridr tl inch d of seven feet ji, x for two successive fvitig ^ e is also a sprinter, 0db°f f Poggp H^ber of medals in '«Vr^'yatR|°n for the 5°-yard st dash- m thUSS start the Sterni* meet She wiU »I’ilt ’J X 'v'i(le to break her own toi-^fec°rd of two years » h* *hich ** hi re-ici i* silver loving a ^ all k a ver«atile ath- baoiranches of sports, •m'50 *• etball as well as iat>! 0------- £w,diKest anything h 115 ivN i the- They have jc evetl , Ces that will dis- 4Teand me““- a sV^SI Lwall0vv 18 reported to nil1 Ae y mist.,, an arrny blan- 6- due time 'kiii'' ' rts' I °U!» GIANT “SNORING” TREE FROG In the wooded hills of Jamaica abides the giant tree-frog known for 175 years and yet so little known. It is one of the largest tree-frogs in the world, but it seems to be the rarest. A traveler passing through this district is startled to hear a loud, snoring roar, a guttural loud that a mental comparison would bring to mind the roars of lions at feeding time. It was discovered in 1750, but not described until 1850, when the second specimen was taken. Between ^ 1850 and 1863 a number found ; their way into museums, but ‘ where or how they were caught ( was not recorded and the two ^ original localities Hanner and I Bluefields, at the extreme west ( of the Island of Jamaica, re- . I mained the only definite known habitant. ---------o-------- Wonder Locomotive run, by electricity generated through the burning of oil is the latest development in locomotives The electricity runs its motors, which in turn furnish propulsion. Air and oil are so mixed for consumption in the cylinder that it has been called the air engine. As the locomotive does not have to stop for fuel under 1,000 miles, it is estimated that a transcontinental run could be made in 50 hours, 1 as compared with 90 hours for - steam locomotives. ---------o-------- “Help, help! I’m drowning,” cried the venturesome miss at 7 the beach. “We’re all married men here,” shouted wise Mr. Vas caught. 1 “Never mind, then,” replied the disappointed flirt; “I’ll get to shore myself.” Mr. and Mrs. Anton Kotche-var returned to Ely, Minn., Saturday from their wedding trip to the West of two weeks’ duration. --------o------- PERSONS BORN BETWEEN SEPT. 23 AND OCT. 22 Impartial judgment, a sense of justice, and liberality ol thought are the dominating attributes which may be expected of those born during the latter half of September or the earliei half of October. This period i? under the influence of the sigi? Libra (Venus). Beyond all others, these people are best qualified to fill high places. They are born leaders, but make bad follow era. Their minds are originative, their ideas advanced, they have no place in the routine jobs. Theirs is the strong magnetic force that commands Unhesitating adherence, and they have the qualities of mind and heart which makes for sane leadership as well. Outwardly implacable, they have nevertheless a wealth of sympathy and understanding, and carefully balance the pros and cons, of any question, arriving at | logical conclusions. The heirs of Libra are noi ordinarily overly robust physically. The men of Libra, excel in constancy to the few whom they love; the women are not less faTtTiful than the men, bu* inherit a fondness for luxuries. The most propitious months foi serious undertakings for the Libra-born are August and December, and Friday is the most favorable day of th° week. O BAR-B-Q SIGNS Hot dogs—no mongrels! We dust our pies off daily. Don’t roast the coffee—it’s too weak and old to resist. Try our tenderloin steak. It's bully. If you find a piece of wood in our sausage be charitable— remember how hard it is to make both ends meat. Our bacon doesn’t shrink— we fry it in Lux. We work here, but darned if we eat here. Will be back in 30 minutes: been gone 25 now. The Harnessed Harp, a book of poems, by Vincent Georges has just been published. The poems have been written by Vinko Ujcic, a Croat, who goes under the name of Vincent Georges. Vinko Ujcic came to the United States 15 years ago at the age of twenty, entirely ignorant of the English language. It was during his spare time that he devoted himself to acquiring a knowledge of the English composition and rhetoric. This was self-acquired as he depended wholly on reading and conversing in order to become familiar with the English language. An idea of the. man himself maybe gained by reading one of his introductory sentences as follows: “Literature was for me always the source of greatest pleasure, but I am sorry7 to say,'I never had much spare time to devote to it.” To accomplish in 15 years what Vinko Ujcic has attained is indeed remarkable. Not only has he mastered the art of reading and writting the English language, but also the art of writing poetry. This is in-jded commendable to Vinko Ujcic. Below is a reprint of one of his poems: IN MEMORIUM (To Mother) Let the old cold marble monuments Glorify the memories of worldly heroes; To glorify you, O kindest woman, I shall plant so many red roses, As red and as warm as blood Knowing that you loved them best And knowing that your shadow shall be near me Loving me as kindly as you loved me When I was a wee wingless bird in your nest While our hearts shall melt in understanding. --------o-—----- To the uninitiated a desert is suggestive of a place of vastness and quietness. A mystery seems to surround it. But one who has traveled through the desert several times will tell you that there is something attractive about the desert. Some-! thing that eats into a person [giving part of its heart to him. These symptoms of enticement are especially noticeable when one sleeps in the cold desert with nothing in sight but the stars twinkling at you more solemnly and still than anything you have ever known. The desert nights are always cool, even after the hottest day; it has a coolness that is in a class by itself. Imagine yourself out in the desert night lying half awake. Deadly quietness surrounds yrou. No automobiles, street cars or aeroplanes to disturb your state of tranquillity. A strange form of loneliness creeps about yTour heart—a pleasant form of solitariness that is enticing. People traveling through the desert will tell you that a strange sort of beauty is present. The surrounding hills, united with the fantastic atmosphere, and the bright new stars all depict a picture oi beauty-—one that is never lor gotten. KEEP AWAKE Sport Sense SUCCESS IN SPORTS CLEVELAND LODGES i ATTENTION All Cleveland lodges — Washingtonians, Betsy Ross, Coliinwood Boosters and Euclid Circle—are requested to file application for the Inler-Icdge League in Eowling and Basketball with Heinie Martin, 962 E. 77th St. The following lodges have already made entry for this league, which was primarily created to stimulate a fraternal feeling among the lodges of all organizations: Comrades, Spartans, Progressives, Pioneers, Loyalites, Arcadians and Sokols. COMRADES AGAIN VICTORIOUS Whip State Line Nine bv 28 to 5 score Householder (indignant) : You’ve papered the living room with the bathroom paper and the bathroom with the living room paper. What are you go ing to do aboiut it? Paperhanger: Nothing, 1 guess. I’d willingly shift the bathroom fixtures to the living room, but that’s a plumber’s job. Don’t dream when attending a lodge meeting. Be alert in mind and in that way you wiU always be ready to assert yourself in your ideas about the activities of your lodge. You will soon realize that an unusual amount of interest is connected with the meeting. So many members attend a lodge meeting with good intentions ot doing something that will be oi benefit to their fellow-mem-bers. Yet they are no soonei seated than when the mind suddenly goes into a relapse thereby being quite unaware mentally of what is taking place. Of course, the conversation between other members soon becomes very boresome. Soon they lose interest in the lodge activities. Hence, keep wide-awake at the next meeting and absorb some of the ideas expressed; your idea plus the idea of some other member may bring about success in a project to be undertaken by your lodge. Re-meber the axiom: “Be not pensive when it is'time to converse.” -------o------- Gocdyear-Zeppelin dock now under construction in Akron, Ohio, will be large enough to hold 10 ball fields. It wil' house tw’o of the largest dirigibles in the world built for the navy during th enext two years. The dock will be 1,175 feet long, 325 feet wide and 107 feet high. Its height is equal to a 22-storyr building. Ten football games could be played simultaneously under its roof. The Woolworth Building could be laid inside and the Washington Monument thrown in for good measure. o — Waukegan Comrades defeat ed the Pikeville State Line team by a lopsided score of 28 to 5. The box score resembled a football game more than a baseball game, Comrades scoring eight runs in the second and third stanzas. George Mills pitched the final game-allowing the opponents but eight hits. Mr. Mills has a reputation of being the finest hur-ler in Lake County. By the way, he also socked out two homers in his last game with the Waukegans. George Macklin, the cleanup man for the locals with a batting average of .625 will take the place of Mills on the mound for the rest of the season. Macklin is also classed as one of the good hurlers in Lake County. Burks and Smith will do the relief pitching. Larry Petrovič had a perfect day at bat with four hits in as many trips to the plate. Manager Petrovič will lose one of the best hurlers in George Mills, as he is leaving for the University of Illinois sometime this week. Burks and Smith will do the relief pitching. Comrades A. R. II. E. Pabst, rf - 5 2 0 0 Kaires, c 7 2 3 0 Archdale, ss 7 4 4 0 Macklin, 3b 6 5 4 0 Mills, p 5 2 4 0 Korenin, cf 6 2 3 0 Skoff, 2b - 6 4 3 0 Bartel, lb 6 3 4 0 Petrovič, If 4 4 4 0 In order to have our English-conducted lodges flourish as well as so many organized English groups of other organizations, it is necessary that our lodges be put in the spotlight in all branches of fraternal activity. The essence of most success can be attributed to competition. It is perhaps unfortunate that the public lays so much stress on the results in competition, however, we will have to concede to this, as we are compelled to do to so many other human eccentricities. Everybody loves a winner, thus it should be a nourished ambition and purpose to be succes-ful in whatever we tackle. Most of our young people have an appeal for sports. It is an idiosyncracy which we acquire at birth in this united land which destines every newborn bade to become a fan of some kind. Each and' every American-Slovene youth, as all other youth, has a propensity to favor some particular sport. We should, therefore, satisfy this fascination by constantly being involved in contests of every description. And it is of utmost importance that special attention is paid sport when there are English-conducted lodges affiliated with other organizations engaged in athletic competition. If we can’t lead other lodges, it is essential that we at least keep pace with them. Success is just as important in sports as elsewhere. Therefore, to make sports a successful enterprise in our organization, it i« necessary to have successful teams, and to have successful teams we must have good players. Every lodge should make it a point to acquire as many good athletes as permanent members as possible. The manager of sports of each lodge should direct and guide his plans ^o that he has a good supply of good players to-fill the playing capacities of each sport. In. order to have our sports stand out in vivid relief against the combined sports of other fraternal organizations, we hope that each of our lodges will assume a serious-position in respect to sports. 52 28 29 0 Anthony L. Garbas. -------o-------- BOWLING TEAMS A. R. II. E. 5 0 1 1 . 4 0 1 1 4 1 0 0 4 0 2 1 ... 3 1 0 1 . . 4 1 2 0 4 1 1 0 3 1 1 0 3 0 0 0 Mrs. Nasium : What’s Violet doing? Gym (her son) : Making a shrimp salad. Mrs. Nasium: I didn’t know we had any shrimps in the house. Gym: We haven’t, but there is one coming to call on her this evening. Totals Pikeville Britton, rf Kennedy, 3b Crittenden, c Gillete, 2b-p Nadelhofer, ss . Nelson, cf Britton, lb Shean, p-2b Foxx, If Totals 34 5 8 4 Comrades 088 207 021—28 Pikeville 000 001 004— 5 Two-base hits — Petrovič, Bartel. Three-base hits—Macklin, Shean. Home runs—Mills, 2; Macklin, Kaires. Base on balls—Off Mills, 3; off Shean, 1 off Gillete, 2. Struck out—By Mills, 16; by Shean, 3; by Gillete, 7. o Willie: Mama says to tell you she sent me for two cans of pineapple and a bottle of whipping cream. She’s too bus> to find the change. Grocer: You tell mama 1 sent yTou for two quarters, a dime and nickel. I’m too busy to find my credit book. George Washington’s of S. S. C. U. are destined to become leaders in sports in Cleveland; already they have made tentative plans for a bowling team to represent them in the In-ter-Lodge league of Cleveland, Ohio. The rest of the English-conducted lodges of the S. S. C. U. are sure to follow the example shown by the George Washington’s. The Comrades of Waukegan are expeced to maintain as good a bunch of bowlers as they have heretofore. Coliinwood Boosters, Betsy Ross, Euclid Circle, Happy-Go-Lucky, Pittsburgher, The Samaritans, St. Stephans, Arrowhead, St. John The Baptist, Colorado Sunshine lodge, and Western Stars kindly take notice. Remember it takes only five people to make a team. So let’s go. Organize your teams for the opening of the 1929 pin season. Stimulate a competitive spirit among your lodges in the pin spilling game this fall. Do not postpone action. Be sure to write to the New Era Supplement about your bowling teams. __m. N. F. C. REPORT Editor’s Note: The following article concludes the Na tional Fraternal Congress re port as compiled by William B Laurich. Mrs. Bina West Miller’s ad dress: “Because of the effect of gen eral business conditions on the work of our association and also because of our large in vestments in securities, our of ficials must understand thor oughly business conditions. “We find in our field wort that where business is good, our work can profitably be pressed, while in sections where business is poor, it is wise to spend less for promotion work. “This is particularly illus trated at this time, because of the prosperity of the automo bile industry. Detroit and its vicinity are going ahead bj leaps and bounds. Reflecting this condition, our membership gain in this territory, partic ularly in the suburban cities, has been remarkable in recen1 months. “I do not Intend my remai’ke on business conditions to be construed into an opinion upon the stock market, in which I am not interested. However, we are always glad to see the stock market boom, because that de presses the prices of seasoned bonds, in which our reserve funds are invested. “This means a better return on our investment, and hence higher financial standing of the association, which results in a saving to each individual member, as the members are the owners of this association.” An interesting address was by Dr. Stanley L. Krebs on “Plan Plus Push,” and the doctor proved to the convention that the only way we may succeed is by planning and pushing. Dr. Krebs held the convention continually in an uproar of laughter. Other topics discussed were “The Exemption of Life Insurance Benefits From Claims of Creditors.” by John C. Snyder of Crawfordville, Ind., president of the Tribe of Ben-Hur. Arthur W. Fulton of Chicago, chairman of the committee on statutory legislation, attorney for the Security Benefit Association, stated that fraternal bills had been introduced into about 40 legislatures this year and that no legislation adverse to fraternal benefit societies had been enacted. An interesting discussion on juvenile movements was given by Mrs. Frances C. Jakabcin of Reading, Pa., founder of the First Catholic Slovak Union, who has done an outstanding piece of Americanization work in organizing and building up her union. Mrs. Jakabcin told that their juvenile membership consisted of 37,000, and that their organization was one ol the first to establish juvenile membership, and today many of the juveniles have large treasuries and contribute to the various education of poor mem bers and by donating to charitable institutions. Election and installation of officers closed the four-day ser sion of the National Fraternal Congress of America. Mrs. Frances Buell Olson of St. Paul Minn., was elected president, and former District Judge Ton? L. McCullough of Dallas, Tex.: vice president. Thomas H. Cannon of Chicago continues a-secretary-treasurer. Members of the executive committee include FI J. Dunn Chicago, retiring president; VV. Holt Apgar, Boston; Charles-Duquette, Montreal; Arthur A Bentley, Fulton, 111.; llaro Green, Des Moines, la.; and Mrs. Mattie Ludemann, Kansas-City. William B. Laurich. MODERN PROGRESS Modern progress, in one way, is far ahead of the boasted advancement of the Greeks and Romans. While the moderns have not yet attained anything like the sense of beauty and proportion seen even in the fragments that are left to us, the conditions under which things have been achieved havr been greatly improved. While the ancient Greeks and Romans produced wonder? through the slavery of the com mon people, this, of course, promoted the very condition? that carried the possibilities oi future ruin. But the elements of modern progress tend to ever and ever increasing development of possibilities. Why? The reason is not far to seek. Modern progress is founded upon the enslavement of electricity, steam and kindred pow ers that work tirelessly foj man. They free the people rather than enslave them. Thf only limitation is the development of man’s intelligence Modern progress is seen thus to be the working out of a law ol nature, carrying within itself the necessity of still further progress. As man’s insight into the powers within his grasp in creases the development of the use of those powers is increased. Formerly the ancients enjoyed leisure, produced great works of art in various directions, they studied philosophy and sent forth theories of astronomy — all because an other class of men were performing life’s drudgery foi them. Rome prospered at the expense of scores of subject people. So it is seen that the propor tion of people who enjoyed the benefits of civilization wae small and žit the expense of the majority. But now, this is al) changed, and for the better. Oi rather the change is a condition that was bound to develop itself through the working of the universal principle of progress, The elements of power have always been present, only they have not been recognized by man. Now, tasks formerly looked upon as drudgery save weeks of the hardest kind oi t by human hands as the. are done by electric motors in a few minutes. Goods and mer chandise once transported with great effort are carried swiftly and easily by trains. The pres 'iit civilization is enjoyed by every class of people and shared by all alike. There is no great slave class to rise in revolt. It is, of course, quite possible that a more perfect system of society will be evolved in the future. But it is sure to come from constructive work toward progress. Destructive revolts have usually halted progress for centuries. The perfect condition can only be evolved through the education and development of every individual that composes society and inhabits the world. Phunology The I'* Have It A huge man bursting with anger crashed into the editor’s office and shouted: “My name is John J. O’Rourke. Yesterday your paper printed an article about me, calling me a thief robber, a blackleg, a drunken sot, a cheat, a murderer and a lot of other things. Are you the man who wrote that article?’ “I am,” admitted the editor faintly as he prepared to make his escape. - “Well,” roared the big man, “I’m here to tell you that my middle letter is ‘I’ and not ‘J,‘ and if you can’t print my name correctly I wish you would please leave it out.” Friend: You give your clerk? two weeks vacation every year, don’t you? Employer: Yes, but they take a month. Friend: How do they do it? Employer: Besides the two weeks on their own vacation they take two weeks when I g*1 on mine. Itosebury: Did you like the hotel where you stayed on you» trip ? Martin: Not much! Why, they treated the poultry better than they did the guests. Ilosebury: How’s that? Martin: Well, they don't pluck the poultry while the,’' are still alive. Spoof: I’ve got to get rid of my chauffeur — he’s nearly killed me four times. Piffle : Oh, give him another chance! First Turtle: Grandma if nearly 400 years old and ha? lost all her teeth. Second Turtle: She has v soft snap, hasn’t she? " 7r\ Vaudeville Singer: “And foi , bonnie Annie Laurie I’d lay me down and die.” ] Listener: I’m sorry I can’t find her for you. ______ I May: I had a premonition something dreadful was going to happen to me. June: And did it? May: I’ll say it has! My husband has got a month’s leave of absence and he’s going to spend it at the beach with me. Ilastus: Ef yo’ says anything ter me Ah’ll make you eat yo’ words, man. Exodus: Chicken dumplings, hot biscuits and watermelon! A famous lawyer, after a heated argument with a judge, deliberately turned his back upon the bench and started to walk away. “Are you trying, sir, to show your contempt for the court?” asked the judge sternly. “No, sir,” was the reply; “I am trying to conceal it.” Employer: But I want a single man. Applicant: Yesterday they fold me they wanted a married man, so 1 got married. Mother (on street car) : II you are not a good boy I shal1 smack you. William: You slap me, and I’ll tell the conductor my rea1 age. car. | Native—that guy over there is always pulling fast ones. I Tourist—The village wise- cracker, eh? Native—No, the county speed cop! t ----- t Salesman: How about some i tornado insurance? Mr. Gabber: No use talking i to me now—'my wife’s away for the rest of the year. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC AVGUST, 1929 MEMBERSHIP CHANGES FOR AUGUST, 1929 Odrasli oddelek—Adult Dept. Društvo št. 1 — Pristopil: Matt F. Musich, 30256. Prestopila k društvu št. 109: George Maurin, 226; Katarina Maurin 8020. Društvo št. 2 — Pristopile : Margareth Kovali, 30179; Christine Bacher, 30178. Suspendirana : Christine Lobe, 28040. Umrl: Anton Klancheiv 27465. Prestopil k društvu št. 193: Frank Chelesnik, 27972. Društvo št. 6—'Pristopila: Angela Zortz, 30180. Umrl • Frank Mejak, 26297. Društvo št. 9—Umrli: Frances Kocjan, 21240; Joseph Si-monich, 25676. Društvo št. 12—Suspendiran : Ignac Feme, 27561. Društvo št. 13—:Zopet sprejeti: Thomas Ruder, 17980; Frances Ruder, 17982. Suspendirani : Draga Tanderich. 21700; Joe Tanderich, 18067. Društvo št. 16—Pristopil: Louis Fink, 30211. Zopet sprejeti: Martin Banich, 23694; Rozalia Jurkovich, 22668 ; John Mlinac, 11542; Mary Mlinac, 12037; John Cerjak, 1196' Agnes Cerjak, 8544. Društvo št. 18—Pristopile: Jennie Jelovchan, 30254; Mary Peternel, 30255. Prestopila k društvu št. 202: Angela Tau cher, 30130. Društvo št; 20—Pristopila • Molly Zgonc, 30212. Društvo št. 21—Zopet sprejet: George Radovich, 19432. Društvo št, 22—Suspendira na: Marie Kolar, 14064. Društvo št. 25—Pristopila: Ana Lesar, 30181. Suspendiran: Frank Petrovčič, 21388. Društvo št. 26—Pristopili: Josephine Kovačič, 30252; August Žigon, 30253. Zopet sprejeti: Frank Čadonič, 28727; Theodor Jaksic, 25494. Suspendirani: Anna Jurgel,23611: Paul Toncic, 28119 ; Martin Tu-rich, 28627. Prestopila k društvu št. 196: Paulina Antlogar, 30131. Društvo št. 28—Zopet sprejet: John Tostoversnik, 17706. Društvo ŠL 29—Pristopil' Joseph Sladich, 30213. Društvo št. 30—Pristopili: Joseph T. Monte, B352; Frank Ruparsich, 30214; Louis Sega; 30251; Anton J. Prebil, 30250; Mary Govednik, 30249. Društvo št. 31—Pristopile: Frances Branzel, 30182; Anna Nemanič, 30248. Društvo št. 32—Pristopili: Edmund Zupan, 30215; Jacob Prašnikar, 30183; Rose Zupan. 30184. Društvo št. 33—Pristopili: Paul Schifrar, 30247; Marj Kosmach, 30246. Suspendiran' John Demshar, 3133. Društvo št. 35—-Prestopil k drušvtu št. 144: Joseph Brence. 23474. Društvo št. 36—Pristopili: Andy Drobnič, 30186; Albina Mrak, 30185. Suspendiran: An ton Pribozich, 27056. Društvo št. 37—Zopet sprejeti: John Primozich, 29916; Marko Volcansek, 20599. Prestopil k društvu št. 160: Joseph Škerjanc, 18363. Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000' Anna Debevec, 29586. Društvo št. 39 Pristopili: Frank Grgurich. 30187; Henrv Tomac, 30245. Društvo št. 40—Pristopil: Edward Kastelc, 30188. Zopet sprejeti: Marka Pagan, 26146: Albert Kimigo, 26730. Suspendirani: Anton Hren Jr., 19147 ; Dominik Prody, 28530. Društvo št. 45—Pristopila: Angela Banich, 30216. Društvo št. 49—Suspendirana: Anna Hotujec, 28747. Društvo št* 54—Suspendira ni: Mile Asich, 23596; Mile Fine, 17558. Društvo št. 55 Umrl: Martin A. Kozel, 23900. Društvo št. 57—Suspendirani: Nick Neglich, 24021; Nellie Neglich, 24022; Mary Neglich, 26596; Anton Frlan, 25127. Premenila zavarovalnino iz $1000 na $500 : Angela Ahacic, 22208. Društvo št. 58—Suspendirani: Frank Kasteletz, B76; John Kasteletz, 1832; John Kasteletz, 25191; Frances Kastelec, 10718; Mary Kastelec, 28924. Umrl: John Hodnik, 7238. Društvo št. 60—Pristopil: John Mramor, 30244. Društvo št. 61—Pristopile: Elizabeth Froman, 30243; Pauline Milek, 30189. Društvo št. 66—Pristopili: Nicholas Chernich, 30221; John Žlogar, 20220; Albin Žlogar, 30219; Frank Gersich, 30217; Frank Ivec, 30218; Frank Gersich, 30222. Suspendirana: Josephine Pucel, 27468. Prestopil k društvu št. 105: John Ramut-ta, 28638. Društvo št. 69—Suspendiran: Roy Yeager, 25132. Društvo št. 70—Suspendirani: John Savine, 19837; John Lapp, 27417; Daniel Hurley, 28180. Društvo št?. 71—Zopet sprejeti: John Debeljak, 10421; Joe Jerman, 19486; Frank Struna, 10158; Joe Koss, 15579. Suspendirani: JoeKajic, 13475; Anton Praznik, 20192; John Rozman, 17280; Joe Tekavčič, 20530; John Velkavrh, 17502. Prestopili k društvu št. 43: Louis Smith, 20792; Jennie Smith, 23410. Društvo št. 75—Prestopil k društvu št. 37: John Zamida. 7074. Društvo št. 81—Pristopili: William Dahm, 30190; John P, Weiler, 30191. Društvo št. 84—Pristopile: Mary Tomazin, 30192; Minnie Karcich, 30193. Suspendiran: Tony Sustarsich, 22632. Društvo št. 85—Pristopil: Ludvik Jerina, B353. Zopet sprejeti: John Korenchan, 19963; Frances Korenchan. 23665. Prestopila k društvu št 107: Jennie Jerina, 24829. Društvo št. 87—Zopet sprejet: Louis Gorjanc, 11892. Društvo št. 99—=Pristopil: Rudolph Troha, 30194. Društvo št. 103—Zopet sprejete: Frances Cerkvenik, 20002; Frances Debelak, 17199; Anna Juvan, 21718; Fannie Jarc, 20096; Augusta Jarc, 24104; Frances Mekinda. 22210; An tonia Sore, 24751; Agnes Sore 24750; Antonia Sepic, 25581; Anna Zivkovich, 26965. Suspendirane: Rose Jakos, 14180: Josephine Juratovac, 26369: Jennie Lunar, 18657 ; Rose Me-Donaugh, 20228; Helen Per-nus, 18143; Mary Šimenc. 22741. Društvo št. 105—Pristopil' Mike Tokich, 30195. Suspendi rani: Jacob Bukovec, 29837; Martin Simonich, 24636; Anton Hren, 29739. Prestopili k društvu št. 105: John Lukanich. 26893; Anton F. Molek, 28788 Društvo št. 106—Suspendi rana: Jennie Jeran, 28753. Društvo št. 107—Pristopila1 Ann F. Masnik, 30196. Društvo št. 108—Zopet spre jet: George Dobrovich, 23758 Društvo št. 109—Pristopil: Stanley Knaus. 30242. Zopel sprejeti: Katherine Lubano vich, 25193; Mary Kunstel 20924; John Rebrovich, 23152 Suspendiran: Nick Dikovich, 15014. Društvo št. 110—Zopet spre jet: Joe Mohar, 24818. Društvo št. 111—Prestopil k društvu št. 147: Joe Kostelc. 20567. Društvo št. 112—Pristopili: Albert Turnšek, 30197; Ange line Marolt, 30241. Društvo št. 114—-Pristopila: Katherine Skradski, 30240. Suspendirani : Anton Kochevar 17235; Frank Tost, 27397. Društvo št. 116—-Pristopila Frances Korce, 30239. Društvo št. 118—Pristopili Angelina Bratovich, 30198 Max Malovich, 30223. Društvo št. 120—Pristopila NOTICE TO MEMBERS ALL We urge all the readers of the New Era Supplement to send in items of news for publication. Things are constantly happening in your lodge and community which would be certain to interest the entire membership. Write to us and tell ub what is stirring in your lodge or community. The paper has been established for your sake. Take advantage of this and help make it interesting. She: If you men would'just stop looking at us girls in short skirts, we’d soon stop wearing them. He: Heaven forbid that you should go that far. Anna Maurin, 30199. Društvo št. 122—Zopet spre jet: Joseph Verhovsek, 20480. Suspendiran: Andy Odrehov-sky, 27807. Društvo št. 124—Pristopila* Julia Podlinsek, 30200. Društvo št. 125—Prestopil k društvu št. 37: Anton Kusce vich, 26663. Društvo št. 126—Pristopila : Josephine Penich. 30238. Suspendiran: Stefan Ivalcic, 27699. Društvo št. 128—Zopet sprejeti: Joseph Kovacevich, 22102; Sema Kovacevich, 22103. Suspendiran: John P. Špehar, 20210. Društvo št. 129—Prestopila k društvu št. 123: Frances Kambič, 28836. Prestopila k društvu št. 2: Rose Kozar, 28868. Društvo št. 132—Pristopili: Frank Turk, 30203; William Keeley, 30201; Edward Wagner, 30303. Zopet sprejete: Mary Petek, 16230; Mary Sku-be, 27211. Suspendirani: Mary Smajdek, 28083; Anton Strah, 20890; Christina Strah, 27219. Društvo št. 133—Zopet sprejete: Mary Fine, 22088; Mary Klančar, 21500. Društvo št. 135—Zopet sprejet: Joseph Krivan, B320. Umrl: Rok Hayduk, B74. Suspendirani: Paul Bozich, 23523; Jacob Kraljich, 21318. Društvo št. 137—Suspendirana: Neža Levstek, 21873. Društvo št. 138—Pristopil: Anton Antoncieh, 30225; Anton Antoncich, 30224. Društvo št. 140—Pristopil: Frank Ciglar, 30237. Društvo št. 142—Zopet sprejeti: Joe Frankovich, 28400; Mike Frankovich, 28401. Suspendirani : John A r b a n a s, 28297; William F. Meyers, 29855; John Polovina, 25840; Bude Vlaisaljevich, 25890. Društvo št. 143—Zopet sprejet: Jacob Modic, 25826. Društvo št. 144—.Zopet sprejeti: Leo Bernik, 29541; Mary Bernik, 9747; John Bernik, 3170; Mary Bernik, 27732; Mary Kužnik, 22564; Paul Kužnik. 22563; John Perko, 5909; Mike Tratar, 18612; Terezija Tratar, 18613. Suspendirani: August Augustin, 18151; Steve Besedich, 27126; Louis Bostjancich, 28311; Joseph Horvat, 4340; Alice Horvat, 27127; John Romsek, 25124; John Rejc, 25021; Anna Škrbina, 23057; Paul Kozel, 24900. Društvo št. 145—Zopet sprejet: Dan Zimic, 29323. Suspendirani: Anton Mahnič, 16030; Andi-o Mitro, 30029; Mike Mitro, 30023. Prestopil k društvu št. 37: Andy Bac’nar, 27939. Društvo št. 146—Pristopila: Jennie Crisafi, B354. Zopet sprejeti: Mary Urbas, B260; Frank Urbas, 23394. Prestopil k društvu št. 175: John Boštjančič, 24914. Prestopil k društvu št. 144: Joseph Machek, B189. Društvo št. 149—Pristopil: Frank Elish, 30236. Društvo št. 150—Pristopile : Anna Pluth, 30201; Mary Stark, 30235; Mary Tomsich, 30234. Društvo št. 151—Prestopil k društvu št. 37: John Pionecki, 27854. Društvo št. 152—Prestopili k društvu št. 144: Albert Na-prudnik, 24723; Frances Pirnat, 24720; Pauline Pirnat, 27400. Društvo št. 154—Zopet sprejet: Anton Rahne, 25079. Suspendirani : Frank S 1 i v s e k, 24872; Rozela Slivsek, 26099; Tom Nadi, 26779; George Smolcic, 26484; John Rosjak, 24879; Mary Rosyak, 24880; Sigmund Rosyak. 29857; John Klanciser, 29102; Steve Culi, 26441. Društvo št. 156—Suspendiran: John Brimsek, 17138. Društvo št. 159—Pristopil: Dewey R. Bernard, 30205. Društvo št. 161—Pristopil: Steve Adumski, 30233. Preme-nil zavarovalnino iz $500 na $250: Joseph Murgel, 25533. Društvo št. 162—Pristopila: Mary Krainik, 30232. Sujg diran: Frank Kraupa, 2$ Društvo št. 165—Zopet^. jeti: Andy Sholtis, Helen Sholtis, 28496; I'an ’ ° klevic, 27297. Društvo št. 167—Zopet#; «1 jeti: Ann Grguric, ** ^ Charles Zinovich, 29565. 113 Društvo št. 168—Zopet J 'a jeti: Joe Hochevar, 3295, Jt zija Hochevar, 11567. * V( pil k društvu št. 105: J^1” j1’ chevar, 25847. Društvo št. 169—' ran: Joe Markovich, 26l-,l\ & Društvo št. 170—Zopet sj i jeta: Julia It. Suhajda, 2 Društvo št. 171—Zopet J jeti: Frank Mavretich, 2® Dora Mavretich, 26833. < Društvo št. 173-SH J rani: Frank Iskra, * : Jennie Iskra, 27970. Društvo št. 174-Suf ; j ran: John Anzelc, 24525— stopili k društvo št. 37: Strah, 17141; Mary b ^ 21332. Društvo št. 175—Pr*s ° r. Cecelia Urbančič, 30226- ^ pendiran: Jacob Frank« , Društvo št. 176—Pr*s u J Frances Dukich, 30206’ ' Ozanich, 30231. , ..j » Društvo št. 178—e ° Martin J. Zakrajšek, 30 , r Društvo št. 180—-ZoPe i jeti: John Merhar, v ton Zbačnik, B205; Fra« ^ s van. 28765; Mary ^ £ 27221. Suspendirani: ^ ^ na Jeraminas, 28763; *XV Knaus, 27225; Angela, » 29108; Antonette Pe u 24497. , g|( vj Društvo št. 182—; ]?' jete: Barbara Jesihi 0 ' Anna Lokar, 27459; ^ Rački, 29361. . o Društvo št. 183—Ji Cecelia Koracin, 3020 > , Solomone, 30210. , , ^ Društvo št. 184—P1 .pl Molly Merhar, 30207. ‘t? diran: Ernest T. R° t , ,, 28502. J Društvo, št. 186— jeti: Victor Jazbec, Daniel Jazbec, 28692; m. Jazbec, 28693. Društvo št. 188—^ l ran: John Koren, 28& Društvo št. 189- — jet: John Korošec, 2^ pendiran: Louis Moh^^jJj^ Društvo št. 191— jeti: Mile Eroy, 3004«'A Zacavish, 29882; Joh® 28617. Suspendiran: Samsa, 28990. PrefitoP' štvu št. 44: John |0y^ 2-8889. ^ pri5*1!’ Društvo št. 193 » 1^ Frank Plestenjak, 30^’ ^ 1 Društvo št. 194 'A ran: George Lambe* ’ j A S( Društvo št. 195 ' g »ta Victor McDonald, 30‘ pendirani: Anna T’a'fcre' 1*1^ John Opeka, B272. tJw Društvo št. 196—^ društvu št. 26: J0^” I ^ 29280. pjislf0 Društvo št. 199-"^^^ Joseph Santaga, pendirani: Joseph. jt®i0 ( 29394; Urbino Capa'V^1#^, Društvo št. 202-'' John Shuster, 30228- j.«%, Društvo št. 203--^. Paul Boštjančič, 301' ^1' ^ Skof, 30175; Jo^ 30176; Joseph ^ IV 30177. ieto ^ (?% Novo društvo, 8Pr „9 t avgusta 1® » Društvo Radnik, jj«) t Windber, Pa.—Mi^1 ,*10° 30257; John Cet^’,^^ John Fink, ,3025!)1 Frank, 20360; Josel,,T 30261; Frank Kin^*:" Francis Kinkela, ^ Kinkela, ljen, 30265 30266. A ko se bo vsak^ Jednote trudil, da j ,;i\ govo društvo tem pomagal, ostane J. S. K. J- ganizacija. j - .BOPISI at*a'ievanjejz^2. strani) !° v r na^aja^ ono nede-tetali ,ana<^’ smo se slučajno si'-TUstva 'S6mi. Uradniki novega r^al' rt -m* Je Predsednik iiŠtvn’ v* ^ izvedel, da pride fravlt lg!av.v Detroit po-Pt a i° Pr’^ki petletnice so-tve j)0^n J-Terbovec, urednik I Posrp,i„e' ,Prosil me je, naj ■te n. ’ da bi Terbovčev T v CanPr^gledal sv°Jih roja- V Priliki ar ampak naJ bi Pn’ T na Preko luže, ter i«ovore8vici napravi11 kra' Abijetle' Zahvalo so mu ob- if(iobroteSerrn^boljŠe Canad' Peč razvi'la vidite, se je fif-Pa dLlbe kaže’ bosta Praz’ leljo 2 d v soboto 21. in v ■ne11!0 zaho sePtembra. V so- tda, vVa V EaSt WindsorJu- P^^ikar'116^6^0 pa Piknik na gtr>| xa; ,1Cv' ^arnii v Detroi- Hk „Sem’ da me je pred-itopiF8’eii'iIavTriglav zagoto' 5. ^fOitu ■ ,. enem pikniku v 1 '1° take postrežbe., gto'/fe p;; . dan 22. septembra. J^Varj;^0 ne bo mogel nihče ia tu^j *’ Ustnega prigriz- •istoi° okusl!le,b® man’ikal°; P°- l2Zl‘x n‘ i ^runove pečen-ietsffl me' noben piknik to- 35;'|6tbo t0 , , .. GJV Prost; . letošnji Pik' in^t JSKj naravi’ vabim vse jJiWVa j ’ Vsa ostala bratska ^TMa S* Vse tukajšnje ’Sili#Xbra POseti-i° v nedeljo 22. ,ete4ie-vj fUas Piknik na Travici arrn* v Detroitu, v ,et 4 čilsko !fembra pa’ če m°- $I ^ast \v-gatev »asih bra- }4J Canada- v \h jq„1 1 Lancaster dvo-risWsvid^.^yandotte st. Na )9; J iSštvo^T • , |! 0 Tnglav št. 144 ris^J g#j A- M. Meyer. o^'\ '"'T. fVški o. Ittsbur8'h> 1>a- Slovenci smo lah- 5 2*{J*enei?a SVo,1° koloni.i° 17 ’. tin 'l, razl°&a. Nekoč Piaki J aSU ko^ naj večji zopet kot gg1/, 1^0(ia v J nekdanjih salo- oPetil‘2,)reme,Snjem času se je iz«-; ’ nazadnjaštvo r 4C?n> ^lone nam pa S fr tem a kot smrt, to-' d0; n- U slovenska nasel- i je Predu-ie. Društveni Jc"| tr,r 11f'jlePšem cvetju, nil^J^eži,°v'ne se množe kot Ofri|%alem V kratkem času f°vsiO(j j Vse mogoče stro- prp'T 6 ’’Paziti napredek. nž^fSe&s11181110 m°^b bele-iw !laPredka, je kul- °Ctn° polje' A Pf’ 4» HetJai i',(> boljši dnevi, n‘?0^' Ik^vli,’ J*e Slovenski iCk«ril n’ da bo odgovar-5 1 bolu mU vPrašanj u. piic^lil'0ge, tr, iezko »Praviti na h» 5TN izb r Upamo’ da se 1^2 \m> ker “Mla-p^l0 “l>r 1 klub” in pevsko HaS” Sta komaj plL " svoje zmož-ki Je sedaj 1 d ■ člani nas ’f lS bodo v bodoč, J Vri;1li-iil' So 1-lcl dramatičnem P0kazali lem l Sezono z ig- qG tff?* skun ku,” kate- S r 2a k«rist Slo- r s« ^ jjct° I ih6 °tvoIifla ob priliki 92^ »ni »ove.r, Ve novega po- *R ^ i0dra’dnc 22- k’ tj- lL, nedelja in i,Hl' ‘fh^i t °’ da se ude-f kS^!' si ogleda to 59; J tklifaVe J^lo-ijrro. To %’ ^ °Venske zabave *«'V S sm„, da |(i ti ’• V n e°er v trajnem hi ^"<°eram je zel° k° 11 hv4 Priri„.‘ Gabimo vse ^S, hah PO igri vse Sl,n PrePričali se Slei,?ki dom v ki N pitthža stavba, >• >! oh Uršklh Vseh prilikah eilJe dne 22. septembra! Za združitveni odbor: George I. Witkovich. Cleveland, O. V zapisniku polletne seje sem videl več nedostatkov, oziroma zadeve, ki niso bile rešene in v zapisnik zabeležene. Ena taka zadeva je bila zadeva pokojne sestre Agnes Bizjak. Obvestilo sem dobil od gl. tajnika, da so zadevo vzeli v pretres, v zapisniku sem pa iskal od prvega do zadnjega konca, a niti besedice ni omenjene; kaj je vzrok temu, ne vem. Zdaj pa nastane vprašanje, zakaj ni šlo v zapisnik. Ali je bila zadeva tako velikanska, da ni bila za javnost ali kaj je temu vzrok? Zelo sem radoveden in bi rad izvedel, zakaj. Nadaljna zadeva je na peti strani glasila, kjer je priobčen zapisnik polletne seje. “Prečita se pismo društva št. 37, tikajoče se skladov bolniške podpore in pa definicija glede odtrgan ja zadnjega dneva bolniške podpore. Pismo se vzame naznanje z namenom, da se na vsebino istega ozira pri razpravi o bolniških skladih, itd.” — Prosim vas, naj mi kdo pojasni, na kateri strani v glasilu je omenjena razprava o tem pismu? Saj vendar čitam vsakikrat zapisnik in drugo čtivo glede organizacije, pa te razprave nisem mogel nikjer zaslediti. Po mojem mnenju je članstvo, ki plačuje asesmente, upravičeno vedeti, kaj se godi pri organizaciji in na sejah glavnega odbora. Zadeve, katere se rešuje na teh sejah, pridejo vseeno s časom med članstvo. Mogoče je, da so zadeve take, da niso za med članstvo. Pa smo vendar upravičeni, da to zvemo, kaj je takšnega, da nismo pristopni, da bi kaj takega vedeli. Ali niso naši možgani dovolj razviti? V glasilu z dne 10. julija je bilo tudi: “Iz urada cjlavnega predsednika. Važno naznanilo gl. odbornikom in članstvu J S. K. J.” Tu je bilo vse raztolmačeno, zakaj bo sklicana seja vseh gl. uradnikoV, in da bomo videli iz zapisnika, da je bila v resnici potreba take seje, za korist v splošnem, in prav tako je poudarjal gl. predsednik, kake važnosti ima rešiti ta seja. Gotovo, da sem pazno čital zapisnik te seje, ampak na veliko začudenje nisem tega opazil v zapisniku, kar sem gotovo pričakoval, da bo res kaj tako važnega, da se porabi do SEDEMSTO DOLARJEV v ta namen. Sedaj pa iščem, kje so ti važni zaključki, zakar so člani plačali to precej lepo vsoto denar.fa v ta namen. Jaz sedaj vprašam, ali ni bilo mogoče rešiti zadeve na lanski konvenciji; zakaj inicijativ-ne predloge sedaj, ko je komaj začetek novih pravil? Morebiti bi bilo bolj umestno, da bi Se iniciatiralo izredno konvencijo, ki naj bi nadomestila z bolj zmožnimi odbornike, ki do-zdaj niso pokazali posebnih zmožnosti ali aktivnosti, čudim se, da so že šest mesecev po konvenciji potrebne iniciative in da se nobeden na konvenciji ni domislil, da so take izpremembe potrebne ali da bi se prejšnja pravila ne bi bila izpremenila v točkah, ki se nameravajo iz-premeniti potom predloženih iniciativnih predlogov.. O iniciativnih predlogih bom prihodnjič napisal svoje mišljenje. Frank Kačar. 1929 se prične glavni del programa ob 2. uri popoldne zna-stopi sledečih pevskih zborov: Ilirija, Jadran in Zvon. Potem govori, deklamacije itd. Ob 4. uri se prične program v dvorani z igro dramskega odseka Lilija in koncertom godbe Slov. doma. Zvečer ob 7. uri se prične slavnostni banket v zgornji dvorani in ples v spodnji dvorani. Vstopnina na banket bo $1.00 za osebo in samo na ples pa 50c. Vstopnina na banket velja tudi na ples. V soboto in nedeljo popoldne je vstopnina prosta. Ob tej priliki se bo izdalo tudi lepo “spominsko knjigo,” ki bo vsebovala preko sto strani s 14 zanimivimi članki in 36 slikami. Knjige se bo prodajalo ^)o 50 centov komad, čeprav bo vsaka stala več kot en dolar v tiskarni. Prireditev bo čisto narodna in nepristranska. Mr. Anton Grdina je vrhovni vodja te velike slavnosti desetletnice prvega Narodnega doma v mestu Clevelandu. Za centralni odbor 10-letnice Slovenskega doma: Ivan Trček, tajnik. S pota. Na Mount Ironu, Minnesota, so nedavno pri Kraljevih bili zelo Židane volje. Vse je bilo veselo, mlado in staro še je sukalo in napitnice so se oglašale med veselim petjem. Poročil se je bil namreč oni dan Kraljev sin z brhko nevesto poljskega poko-lenja. Na ohceti, ki se je vršila pri Kraljevih, je bilo mnogo prijateljev in znancev od blizu in daleč. Ko to pišem, se nahajam v pragozdih v indijanski rezervaciji Red Lake, Minn. Ker je bila ta rezervacija že v eni prejšnjih številk N. D.'precej opisana, za sedaj le omenim, da sem se do tukaj jako dolgo vozil na priprostem gozdarskem vlaku iz Bemidji, Minn. Ta gozdarski vlak, ki odvaža les iz gozdov, se je spotoma mnogokje ustavljal. Opazil sem le borne gozdarske kempe, tuintam tudi indijanske hišice in borne vrti-če okoli njih, ker nekateri Indijanci še nimajo smisla za lepe Vrtove. Postaje moje pol dneva trajajoče vožnje so imele le indijanska imena. Počutim se dobro tu v mirni naravi, med pravimi, stoprocentnimi Ame-dikanci, to je Indijanci. V Red Lake, Minn., ni dovoljeno naseljevati se belim ljudem. Le vladni zastopniki so tam in učitelj in učiteljice v treh šolah. Večino indijanskih otrok pa ima v šoli naš rojak, misijonar Simon Lampe. Uči jih ne samo čitati in pisati, ampak tudi poljedelstva in drugih potrebnih poslov. Njegova skromnost in prijaznost kar nekako vleče indijansko mladino k njemu; v njegovo šolo hodi zdaj nad 150 otrok. Rojak misijonar Lampe je pravi naslednik misijonarja Barage in prvakov Buha, Pirca, Lavtižarja in Tomažina, ki so delovali med Indijanci tistih krajev. Leta 1930 bo preteklo 100 let, odkar je prišel v Ameriko slovenski misijonar Baraga in začel delovati med Indijanci po temnih gozdovih, kjer so sedaj lična mesta in farme. Matija Pogorelc. pozabimo vsakdanje skrbi in si naberemo korajže za bodočnost. Tem potom opozarjam vse člane in članice društva Triglav št. 144 JSKJ, naj ne pozabijo sklepa zadnje seje glede prireditve piknika v svrho proslave petletnega obstanka društva. Torej, v nedeljo 22. septembra vsi na piknik na znano farmo rojaka B. Travnikarja, da dostojno proslavimo petletnico našega društva, člani, pripeljite seboj tudi svoje prijatelje in prijateljice, da bo zabava tem bolj živahna. Sploh so prijazno vabljeni vsi rojaki te okolice, da nas posetijo na našem pikniku in se zabavajo z nami. Veselični odbor se trudi na vso moč, da nam preskrbi vsega dovolj. Sobrat Gosenca mi je povedal, da ima izgotovljene že tri ražnje, na katerih bo pečenke obračal. Jaz kot gostobesednem sem to brž povedal sobratu Pavlicu, ki ima tudi svojo vlogo v veseličnem odboru. Ta se je samo nasmejal in pripomnil, da pozna “tega lesjaka” že dolgo in ve, da bo pečenke tudi pošteno nasolil. Pa je še dejal, da naj jo le, ker on in George Kozjan že vesta, kaj je potrebno proti suši. Sobrat Žagar je dal častno besedo za vsestransko pomoč in sobrat Majer mi je naštel toliko sladkega in dobrega, kar je on preskrbel, da nisem mogel reči druzega, kot da on se bo gotovo prikupil ne samo nam moškim, ampak tudi ženskam in otrokom. Naj še omenim, da nas na tem pikniku, ki bo obenem proslava petletnice društva, obišče tudi urednik našega glasila Nove Dobe, sobrat Anton J. Terbo-vec iz Clevelanda. Torej želim mnogoštevilne udeležbe od tukajšnjih rojakov, sobratu Ter-dovcu pa dobrodošlico! Peter Klobučar, predsednik dr. št. 144 JSKJ. Cleveland, O. PROGRAM ZA DESETLETNICO SLOV. DOMA NA HOLMES AVE V soboto dne 21. septembra ob 3. uri popoldne se otvori spored z godbo in parado po naselbini, nato se nadaljuje trgovska razstava na vrtu Slov. Doma. Zvečer nastopijo sledeči pevski zbori: Ilirija, Vilhar in Zori-slava. V nedeljo dne 22. septembra Detroit, Mich. Ker skoro vsak dopisnik za čne svoje poročilo z delavskimi razmerami, se hočem tudi jaz držati te navade. Pa mi je žal, da moram poročati, da delavske razmere v naši naselbini niso nič ugodne. Delo se težko dobi in v mnogih tovarnah še delavce odslavljajo. Taki znaki niso nič kaj prida in 'pomenijo le bič, ki žvižga nad hrbtom delavca, kamorkoli se obrne. Kljub slabim znakom v industriji seveda nismo zbegani, saj to ni prvič. Je pač navada, da ?4 malo boljšimi časi pridejo slabejši in obratno. Torej si tukajšnji Slovenci in Hrvati v veseli družbi večkrat privoščimo kako veselo urico, da začasno osmih usmrtila dva rudarja. Eden ponesrečenih rudarjev je bil naš rojak in član društva sv. Srca Jezusa, št. 159 JSKJ, John F. Fillak. Pokojnik je bil star 25 let, rojen na Cornwallu. Zapušča ženo, dva otroka, stariše, tri brate in tri sestre. Oba ponesrečena rudarja sta bila tako razbita, da ju niso pokazali na mrtvaškem odru. Coroner in rudniški inšpektor sta uvedla preiskavo, toda nista mogla dognati, kako se je nesreča pripetila. Oba ponesrečena rudarja sta bila od mladosti velika prijatelja in mirnega značaja. Oba sta svoječasno tudi pohajala višje šole. Dvojni pogreb se je vršil na katoliškem pokopališču in je bil eden naj večjih, kar jih jaz pomnim. Udeležilo se ga je ljudstvo vseh narodov iz vse okolice. Na-grobnico je prečita! društveni predsednik, govor v angleškem jeziku pa je napravil naš mladi tajnik, ki se je izborno izkazal in napravil dobro agitacijo za nove člane J. S. K. Jednoti. Frank Meze, član dr. št. 159 JSKJ. Chicago, III. Članom in članicam društva Zvon, št. 70 JSKJ naznanjam, da se vrši prihodnja mesečna seja v NEDELJO 22. septembra ob dveh popoldne v cerkveni dvorani na 22nd Place in Lincoln St. Ta seja je prestavljena na nedeljo zato, ker ima v soboto Slovensko stavbinsko društvo “Dom” svoje letno zborovanje v omenjeni dvorani. Naše društvo je vsled tega sklenilo, da se septemberska mesečna seja vrši v nedeljo, kot gori navedeno. — Z bratskim pozdravom, William B. Laurich, tajnik. --------o------ RAZPRAVE O INICIATIVNIH PREDLOGIH Cleveland, O. PROŠNJA NA USMILJENA SRCA Kot vaš ponesrečeni rojak vas vljudno prosim za malo pomoč. Prosim vse tajnike in tajnice naših društev, da prečitajo te vrstice moje pršnje na sejah društev, ker sem v resnici potreben pomoči, ker se nahajam v bednem položaju. Leta 1916. 26. avgusta sem izgubil.obe nogi nad kolenom in sem vsled tega nezmožen za težko delo, lahkega dela pa, čeprav bi bil sposoben ga opravljati, ne morem dobiti, dasi ga iščem in prosim zanj leto za letom. Stanovanje in hrano moram plačati kot vsak izmed vas, toda moja denarna sredstva se že davno pošla. Moj položaj je skrajno obupen; preživljam se pač kot se prigodi prilika in sem večkrat lačen kot sit. Imam umetne noge, toda so že obrabljene in zelo težko hodim. Rad bi si kupil nove, toda denarnih sredstev mi primanjkuje. Prišel sem v Cleveland z namenom, da dobim delo, toda saj veste, siromaka se odganja od tovarne do tovarne in obljubuje se mu delo, toda « tega nisem mogel dobiti v vseh teh letih. Rad bi delal, toda zo pohabljenca ne mara nihče. Obračam se torej do vseh usmiljenih src, da mi pomagajo v moji bedi. Obračam se torej ponovno na vse rojake, da mi priskočite na pomoč. Da je vse to resnica in da sem v resnici potreben vaše pomoči, vam lahko potrdijo uradniki društva št. 5 SNPJ. Predsednik in tajnik vam bosta radevolje dala vse informacije glede tega, ako pišete na tajnika, 6409 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Prosim nonovno za pomoč. Sem res revež vseh revežev in potreben pomoči. Darove lahko pošljete na naslov: John Novak, 1121 E. 66th St. Cleveland, O Cornwall, Pa. ltazstrelba smodnika v železnem rudniku v Cornwall, Pa., je 7. septembra zvečer o polu Ely, Min. Društvo sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ je na redni mesečni seji dne 8. septembra vzelo v pretres vse štiri iniciativne predloge glavnega odbora. Prvi iniciativni predlog, tikajoč se člena 8, točke prve, je članstvo našega društva soglasno odobrilo. To iz razloga, ker po sedanjih pravilih so mala društva precej bolj zastopana na konvencijah, kot društva, ki štejejo nad 200 članov. Tudi po novem načinu bi imela manjša društva še malo večje ugodnosti, kajti s 75 člani bodo lahko poslala na konvencijo po enega delegata, medtem ko bodo društva, broječa 20, 30 ali 400 članov zamogla poslati samo po dva delegata. Z osvojitvijo tega predloga pa bi bili konvenčni stroški precej zmanjšani. Drugi iniciativni predlog se tiče člena 10, točke 4. Tudi ta predlog je članstvo soglasno dobrilo. To iz razloga, ker posamezna ^ruštva nimajo tako založenih blagajn, da bi ob času prireditve kakšne obletnice mogla plačevati dnevnice in vozne stroške glavnega uradnika, če bi želela istega povabiti na slavnost. V prejšnih časih je bilo drugače. Bili so “keki,” in če se jih je par izpraznilo, se je napravilo že nekaj dobička. Dandanes se pri marsikateri taki prireditvi napravi še izguba, ker “bingota” se bolj malo proda. Na tak dobiček ni varno vabiti govornike od zunaj. Proslavljanje raznih društvenih obletnic pa je velikega pomena, ne samo za posamezna društva, ampak tudi za skupno organizacijo, ker to tvori dobro agitacijo za nove člane. Zato je priporočljivo, da se v takih slučajih pošilja govornike na jednotine stroške. Tretji iniciativni predlog, tikajoč se prve točke v 15. členu, je članstvo tudi odobrilo. Ako se ta točka izpremeni, kot predlagana, bo glavni odbor lahko nalagal jeduotino premoženje na višje obresti, pa prav tako varno kot dozdaj. Četrti iniciativni pi^edlog, ti- kajoč se prve točke v 18. členu, je po mnenju članstva našega društva še najbolj potreben, da je sprejet. Torej ga je naše članstvo soglasno odobrilo. To iz razloga, ker novi kandidati, stari nad 25 let, so pi-av tako dobri, kot manj kot 25 let stari. Naj še omenim nekoliko mladinski oddelek. Glavni odbor je izprevidel, da je jako potrebna agitacija za mladinski oddelek, zato je sklenil, da se plača stroške zdravniškega pregleda do svote 50 centov za vsakega novega člana mladinskega oddelka, poleg tega pa dobi organizator še za vsakega 50 centov nagrade. Torej, vsak, ki da vpisati svojega otroka v društvo na seji ali pa če k tajniku na dom pride, je deležen 50 centov nagrade. Nasprotno pa, če gre tajnik okoli po hišah, vpisujoč nove člane mladinskega oddelka, je pa on kot organizator upravičen do tiste nagrade. Torej, člani, požurite se, da prehitite tajnika. Ako ne morete priti na sejo, pa pridite na tajnikov dom. Glede bolj važnih zadev se oglašajte na tajnikovem domu po šesti uri zvečer ali ob nedeljah dopoldne, kar se pa tiče plačevanja asesmen-tov pa vsak lahko pride, kadar hoče. — Vsi člani društva št. 2 JSKJ so vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila drugo nedeljo v mesecu, to je 13. oktobra, ob 9. uri dopoldne. Izvoliti bo treba bolniškega načelnika in enega člana v gospodarski nadzorni odbor. — Pozdrav! Za društvo št. 2 JSKJ: Joseph L. Champa, predsednik; Louis Perushek, 1 tajnik. Chicago, 111. Tem potom vljudno vabim vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se zagotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 19. septembra ob osmih zvečer. Predloženo bo poročilo nadzornega odbora, poleg tega bo na dnevnem redu vec drugih važnih točk. Tudi bomo razpravljale o iniciativnih predlogih, katere je predložil glavni odbor. Komaj je preteklo eno leto, odkar se je konvencija vršila, pa je v glasilu že polno iniciativ, od katerih, po mojem mnenju, nobena ni koristna za našo Jednoto. Naše društvo je na seji meseca avgusta vzelo v pretres iniciativo, ki je bila predložena po društvu št. 108, in je prišlo do zaključka, da se z isto ne strinja. Ne strinjamo se iz tega razloga, ker je naša želja, da se izognemo izrednim ases-mentom. ki so za vse naše organizacije največje zlo. Kako člani in članice izražajo svoje mnenje, kadar je razpisan izredni asesment, vedo najbolj društveni tajniki in tajnice, kadar pobirajo asesmente. Skoro vsaki ali vsaka se pritoži: “Pa je že zopet naklada!” Taki očitki ne delajo nobene časti naši Jednoti. Tudi za pridobivanje novih članov so izredni asesmenti velika ovira. Upam da bo večina društev glasovala proti omenjenemu predlogu, ker bo to v korist vsemu članstvu, oziroma Jednoti v splošnem. Prihodnjič napišem kaj o drugi iniciativi, ki je predložena po glavnem odboru in ki po mojem mnenju tudi ni na mestu. — H koncu dopisa pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote! Agnes Jurečič, tajnica dr. št. 170 JSKJ. --------o-------- Lorain, O. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je dne 5. avgusta , previden s tolažili za umirajoče, za vedno poslovil od nas nepozabni sin in brat FRANK MEJAK v naj lepši mladeniški dobi 19 let. Podlegel je kratki in mučni bolezni in operaciji na slepiču. Zapustiti-je moral svoje drage, zapustiti je moral svet, ki mu je baš pričel kazati svoje smehljajoče lice. Imeli smo ponovni dokaz, da lahko tudi mladega in zdravega človeka zadene nezgoda iznenada. Pokojnik je spadal k društvu sv. Alojzija št. 6 JSKJ in k Metropolitan zavarovalni družbi. Prav lepa hvala društvu št. 6 JSKJ za častno stražo do pogreba, kakor tudi J. S. K. Jednoti za hitro izplačilo smrtnine. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so dali avtomobile na razpolago. Hvala tudi Rev. Jagru iz Clevelanda za spremstvo in krasni govor. Izrečena naj bo tudi prav iskrena hvala za darovane vence sledečim: Mr. in Mrs. John Dougan, Mr. in Mrs. Frank Krištof, Mr. in Mrs. Ludvik Petkovšek, Mrs. Johana Zorc in družina, Mr. in Mrs. Frank Žiberna, Mr. in Mrs. Anthony Breščak, Mr. in Mrs. Lucas Udo-vich, Mr. in Mrs. John Svet, Mr. in Mrs. Anthony Jakopin, Mr. in Mrs. Frank Zorc, Mr. in Mrs. Mike Ostank, Messrs. Steve & Bert Karney, William Balecle Bros., Mr. in Mrs. Lawrence Kearney, Mr. in Mrs. Logan Korp, Mrs. Lillian Wiess and Family, Miss Helen Balant. — Hvala dalje sledečim darovalcem za maše zadušnice: Mr. in Mrs. Petkovšek iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Anton Jonson, Mrs. Marta Kones, Mr. in Mrs. Frank Sok-lich, Mr. Frank Pavlich, Mr. in Mrs. Gabriel Klinar, Mr. in Mrs. John Černe Jr., Miss Mary Popek, Mr. in Mrs. Joseph Ahlin, Mr. in Mrs. Andrew Bajt, Mr. in Mrs. Leo Skapin, Mr. in Mrs. Frank Debevc. Srčna hvala vsem skupaj za izkazane simpatije. Ako je ime katerega pomotoma izpuščeno, naj oprosti. Ni se zgodilo namenoma. Ti pa, dragi Frank, dasi si se ločil od nas, ostal nam boš za vedno v lepem in blagem spo-miny. Poškropljen z jutranjo roso Vgasnil je življenja dan, Pal si kakor cvet pod koso V mladem jutru sred poljan. Šel si tja, kjer ni bolezni, Ni trpljenja in skrbi, Toda v naših src ljubezni, Boš živel do konca dni. žalujoči ostali: Frank in Agnes Mejak, stariši; Anton in Andy, brata; Tilka, sestra. Lorain, O., dne 9. septembra 1929. Hibbing, Minn. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjava prijateljem in znancem žalastno vest da je dne 1. septembra za vedno zaspala ljubljena soproga, oziroma mati POLONA ŠUŠTAR, rojena ŠKARJA. Preminila je po dolgi in mučni bolezni vsled visokega krvnega pritiska in sledečega mrtvo-uda, previdena z zakramenti za umirajoče. Pokojnica je bila rojena leta 1880 v vasi Senožete, fara sv. Helena za Savo pri Lazah. Tam zapušča enega brata in tri sestre, eno sestro, omože-no Knes pa v Clevelandu (Col-linwood), < Pogreb se je po maši zadušnici vršil iz tukajšnje italijanske cerkve, številni krasni venci so pričali, kako je bila pokojnica priljubljena med tukajšnjimi Jugoslovani in tudi drugimi narodi. Iskrena hvala sestri pokojnice, ki se jo toliko žrtvovala, da je prišla s svojo hčerko semkaj k pogrebu, *hvala vsem darovalcem vencev, katerih je bilo nad 30, pa ne morem vseh navesti, pa tudi lepa hvala vsem, ki so nama bili v pomoč in tolažbo v žalostnih urah. Hvala dalje vsem udeležencem pogreba iz tukajšnje, kakor tudi iz okoliških naselbin. Naj oprostijo, ker je nemogoče vse po imenu navesti, in naj bodo zagotovljeni najine iskrene hvaležnosti za vse izkazano so-(Daljo ne 6. strani) iiiii h iini 11111 n 111 ni i > 11 ■ 111111 iiiniiimii rniMni 11 m 111111 iTiTm rniriiiTnim rti ir^ POTRESNA POVEST Spisal Franjo Maselj-Podlimbarski' riHiniiiiiniiiiiiiiuinuBiiiiiiiiiiimiiHiiiiiHiiiiHiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniir skrb deklici v podstrešni sobi. Ko pa je gospodar zaslišal Poloničin glas na dilah, je menil, da se deklicama ni prigodilo nič zlega, in je šol pogledat okoli poslopja. (Dalje prihodnjič) — __o- ----------------- N O V O P RIS T O P LI ČLANI | MLADINSKEGA ODDELKA I ZA MESEC AVGUST 1929 (Nadaljevanje) Ko sta bila zapustila Anžič in Tone Smoletovo gostilno, se je preselil Krulčev Peter od zakotne mize pri peči k zalitrskima prijateljema Martanu in Marnu. Peter in M aren sta začela razpravljati važno vprašanje, kakšno oblast ima vrag do človeškega rodu. In morda bi bila spravila na dan imenitne stvari vredne, da se natisnejo v knjigo, da ni naredila prirodna sila, tajno delujoč pod zemljo, vsem pogovorom, kar se jih je vršilo tisto trudno in pozno uro, nepričakovan konec. Martan po svoji navadi ni dosti govoril, le namežiknil je včasi dobrovoljno se smejočemu Smoletu, češ, kako neizobražena moža sta ta dva. Ko pa se je prigodil prvi sunek in so se jeli gugati in priklanjati kozarci in sef je podstavek z lučjo vred, kakor bi bil pijan, zavrtel na mizi in je jelo pod mizo bučati in je tam nekaj zarenčalo, tedaj so se vsem zježili lasje in vsi so pohiteli pogledat pod mizo, kaj bi to pomenilo. Tja se je bil zvečer tajno priplazil Martanov pes čokelj, ki je bil že vajen iskati svojega gospodarja po gostilnah in ga spremljati ponoči domov, kjer sla skupno povečerjala mlečno kašo, ki ju je čakala v skled' na peči. Težko se je vdolbsti v pasjo misel in premalo smo vajeni brskati po tujih možganih, zato nismo mogli dognati, zakaj je zarenčal čokelj ob prvem potresnem sunku: ali je hotel izraziti svojo nevoljo, da ga je motilo v sladkem dremanju, ali je zinil zgolj od dolgočasja, kakor zija gospoda ob večernih urah v gledališčih in klubih, ali se je že naveličal čakati gospodarja in ga je hotel opomniti, da prestana kaša ni dobra: naj bo to tako ali tako, kmetje so pogledali pod mizo baš v onem trenutku, ko je čokelj široko zinil in zdehaje pomolil dolgi jezik v podobi zakrivljenega strgala na dan. Ko so se očanci zagledali v odprti pasji gobec in v žareče pasje oči, jih je prešinila strahovita misel, da preži hudič pod mizo in voha po krščanskih dušah, ki bi bile godne za njegovo pasje kraljestvo. Takemu pogledu niso mogli odoleti. “To je hudič !” sta zastokala složno Maren in Krulčev Peter. Smole in Smoletovka sta plašno strmela na stensko uro. ki je obstala, kakor bi hotel reči: Potekla je vajina ura in več ne bosta prilivala ob pozni uri božji kapljici vode! Očanci so skočili izza mize, ta gologlav, drugi pozabivši suknjo in—daj nam Bog lahke noge!—so ubrali svojo pot. Pred gostilno so postali in pogledali na nebo in v temni svet, kaj je tam novega.— “Slabo vreme se nam obeta,” je ječal modri Martan in že je hotel utemeljiti svojo sodbo na podlagi nebeških prikazni, da bi prikril svoj strah, ko se zdajci iznova in še huje potrese ir pridirja voz brez vprege. “Oh, Kristus se nas usmili . . . antikrit, antikrist!” je javknil Martan v nepopisnem strahu, ko je vršel mimo grozril voznik, in vsa družba se je; mahaje 7 rokami, razkropila po vasi. Kar plotovi so se udirali pod bežečimi očanci. Dasi štiridesetletnik je tekel Martan brzo. kakor bi bil šele lansko leto doslužil vojake. Za njim je prt skakoval in tulil njegov Čokelj, vesel, da se je njegov gospodar naposled ganil izza mize. No, Martan čoklja ni spoznal za svojega. Kam se je dela njegova modrost! Menil je, da se mora ob taken podzemskem grmenju odpreti zemlja in g# požreti in da je pošast, ki se plete prekov plotov za njim, sam vrag, ki ga potegne nocoj na dno pekla, ker je pred letom bas ob tej pozni uri skrivaj in zločinski premaknil mejnik na svoji njivi za celo ped v zemljo soseda Poreneta. Dospevši dOmo\ se je zavihtel mož na osek ter se zaril v slamo, kjer je goreče molil za srečno zadnjo uro. čokelj je nekaj časa usmiljene gledal za njim, potem se je namesto večerje obliznil po gobcu in s krulečim želodcem potepel pod napušč v listje, odkodei je tisto noč večkrat javljal svoj nemir in svoje razoračaranje gabrovški vasi. Tudi Maren je v velikem strahu sopel domov. Ko so, vaški psi sredi vasi zaslišali čokljev glas, so vsestranski odgo vorili s pretresljivim lajem, ki je votlo odmeval po hribih Marnu se je zdel pasji laj nenavaden in strahovit in njegova pamet ni mogla drugega, nego ukreniti, da je to peklenske gonja, ki se bo vršila na sodni dan, kakor je slišal nekoč v pridigi. Ko je prisopihal v svojo vežo, je našel ženo čepeče na tleh, ne živo ne mrtvo. Marnovka je po prvem potresnem sunku zbežala iz postelje v vežo. Tu se ji je pojavilo nekaj groznega: na sredo veže je skočila mačka, Bog ve odkod, v bledo svetlobo, ki se je lila skozi okno. V hiši niso imeli nikdai mačke, odkod se je torej vzela? In obstala je žival v tisti bledi svetlobi, sukljala rep, bliskala z očmi in poredko je tiho mijav-knila. kakor bi tožno nekaj vprašala. Marnovki se je vrezala obupnost v srce, ker se je spomnila, da je slabo opravila veli.: konočno izpoved, ko je pozabila povedati, da je preteklo zimo prevarila svojega moža za dva mernika pšenice, kateio je skii-vaj prodala žitnemu prekupcu, denar pa potrošila za svoj priboljšek. Žena se je ob taken spominu sesedla od groze, kei zdajci je mačka jela godrnjati tako čudno. “Oh, Neža—antikrist . . . antikrist razgraja s svojo drhaljo po vasi! * Obžaluj svoje grehe in moliva!” tako je zakričal Maren, ko je planil v vežo. “Oh . . . tisto pšenico . . . saj veš, ’ je ihtela žena. Kakšno pšenico meniš?” je poprijel živahno Maren, poza bivši drugih nadlog, ko je zaslišal o pšenici. “Tista dva mernika, ki si ju bil pogrešil pozimi . . . “Kje sta, Neža? Govori,!” “Oh, jaz sem ju vzela in-prodala.” “Ljuba moja, naj ti Bog tako rad odpusti tvoj greh, kakor jaz lahko pogrešam tista dva mernika!” je dejal Maren, pomagal Neži na noge in jo peljal na trato pod oreh. Zadovoljen nasmeh je ogrnil njegov obraz, ker dobro se mu je zdelo, da je še pred smrtjo zvedel, kdo mu je kradel v shrambi. Niti ob smrti ne moremo svojih misli do kraja vkopati v večnost, četudi se nam smejejo onostran groba najsijajnejša nebesa: vedno je še nekaj za nami, kar nas mami in slepi. Zvedeli smo, da je Marnu pozneje, ko se je polegla potresna burja, postalo žal, da je tako poceni odpustil Neži. Smole in njegova žena sta se rila po prvem sunku za pivci iz gostilne. V vseobčni zmešnjavi sta bila še zmožna misliti o tem, kar jima je bilo drago in milo. Obema sta prišli no GLASOVI Z RODNE GRUDE Glede na dobro letino v Posavju se pripravlja v Brežicah sadna razstava, na kateri bode sodelovale vse občine, ki gravitirajo proti železniški progi Zidani most - Brežice. Posavje bo imelo letos z a izvoz nad ti soč vagonov namiznih jabolk, ki so letos posebno lepa. NEW MEMBERS IN JUVENILE DEPARTMENT FOR AUGUST, 1929 Društvo št. 11041. 1—Jennie Zupin, V Prčanju v Boki Kotorski se je te dni vršila redka svečanost. Proslavila se je sedemde. setletnica slavnega potovanja okoli sveta, ki ga je pred 70 leti izvršil s svojo jadrnico pomorski kapetan Ivan Vizin iz Prča-'nja. Bila je pohvalna zamisel kulturnega društva “Lisinski’-in Društva pomorskih kapetanov osvežiti spomin redke in junaš ke vztrajnosti omenjenega pomorca. Poleg uspele akademije “Lisinskega” in koncerta mornariške godbe, je bilo zlasti zanimivo predavanje Nikole Lukovica o prigodah in nezgodah slovitega pomorca Vizina. Vizin je bil takrat odlikovan z naj višjim redom “Pro merito navale” in z zastavo. V dveh stoletjih je bivša Avstrija samo Vizina odlikovala z zastavo, kateri na čast je vojna mornarica pri vsakem srečanju morala izpali-ti devet topovskih strelov. Polagoma in skoro neopaženo je nastala v neposredni mariborski okolici cela kolonija Primorcev, v prvi vrsti Vipavcev, ki so pokupili vinogradniška posestva prejšnjih lastnikov, pretežno nemških meščanov. Najjačja skupina se je v zadnjih dveh letih naselila v Vinskem dolu in okrog , Kamnice, kjer je prešlo v njihove roke že pretežno število posestev. Drugi so se naselili tudi dalje j j do Selnice ob Dravi, na drugi strani pa do meje pri Sv. Juriju ob Pesnici ter do Mure pri Št. liju. Naseljevanje Primorcev v mariborski okolici pa še ni končano, ker še stalno prihajajo novi in je posebno za pri hodnje leto spomladi pričakovati zelo močen pritok. Tako dobiva jugoslovanska okolica s temi priseljenci. polagoma čiste drugačno lice in se posebno utr-juje v narodnem in državnem oziru. Društvo št. 5—Regina Pavlich, 11004; Emma Pavlich, 11005; Irene Pavlich, 11066; Mary Pavlich, 11067. Društvo št. 26—Frank Kovačič. 11076; Frances Kovačič, 11077; Josephine Kovačič, 11078. Društvo št. 30—Frederick Veranth, 11079; Jerry Veranth; 11080; Ludvig Mehle. 11081. Društvo št. 81—Edward G. Nemanič, 11075. Društvo št. 33—Elmira F. Potoc-hnik, 11082. Društvo št. 35—'Violet Drob-nich, 11083. Društvo št. 45—Frank J. Kocjan, 11088; Joseph Kocjan, 11069. Društvo št. 57—Jane Maria Bele, 11084. Društvo št. 66—Robert Ne-manich, 11042; Edward Smrekar, 11043; Raymond Sterle, 11070; John Strle, 11071. Društvo št. 88—Stanley Krivec, 11044; Peter Kosovic, 11045. Društvo št. 106—Ernest Zadeli, 11085. Društvo št. 124—Frank Pod-linsek, 11046; John Podlinsek, 11047; Edward Podlinsek, 11048; Mary Podlinsek, 11019; Elizabeth Struna, 11050. Društvo 'št. 138—Albin An-j toncic, 11072. Društvo št. 140—Frank Ciglar. 1 1051; Mary Ciglar, 11052; Joe Ciglar. 11053. Društvo št. 141—Mary Klepec, 11086; Edward J. Klepec, 11087; Annie Klepec, 11088; Anton F. Klepec, 11089 ;Sophie M. Klepec, 11090. Društvo št. 145—Helen La* vrnja, 11054 ; Dorothy Lavrnja, 11055. Društvo št. 149—Josephine Rozman, 11056. Društvo št. 150—-Rose Gradi-shar, 1 1057; Frank Gradisher, 11058. Društvo št. 158—Victoria Lucian, 11059; Erma M. Lucian, 11060. Društvo št. 170-^-Frances Cerjak, 11061; Joe Cerjak, 11062; Else A. Tomse, 11063. Društvo št. 171—Theodore Bozich, 1 1073. Društvo št. 198—Mary Vidmar, 11091; Mollie Vidmar, 11092; Julia Vidmar, 11093; Ida Vidmar. 11094. Društvo št. 199—Lucy Lipoid, 11071. Joseph Pishler. ------o------- DOPISI. (Nadaljevunje 17 S strani) čutje in naklonjenost. Ti pa, draga soproga in mati, počivaj v miru pod ameriško grudo, saj si dovolj trpljenja prestala v življenju! žalujoča ostala: Martin šu-štar in sin. 1SK0VINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO S4Ta------------- Jr GLAS NARODA NAJSTAKEJŠI NEOgfif SLOVENSKI DNEVNI* V AMEKIKI- Je najbolj raziirieti list v Ameriki; donas* Lj| nje svetovne novosti, n izvirna poročila iz stare,o:je vine; mnogo šale in Pre' J manov najboljših pisatew ' Pošljite $1.0», In pričeli g* bomo P09 Vsa pisma naslovit« GLAS NAROD* 21fi W. I8th St., New Vo*" Trgovina z železnino in pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Minti., se Vam priporoča v vseh ozirih za ločno in ceno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči:- 140-607) rxxxrxxxxxxxxx h 0. S Joseph JAVNI NOTA® v Ely, Minnesoti OPRAVLJA T(J NO IN KORE^J i VSE V NO^Ii SKO STRO^ SPADAJO^ POSLE VABILO na slavnostno otvoritev novega odra in prenovljene stavbe Slovenskega Doma na 57. cesti, Pittsburgh, Pa. DNE 22. SEPTEMBRA, 1920 Pričetek slavnosti popoldne. Zvečer točno ob 7:30 bo igra "Pri Belem Konjičku," katero priredite pevsko društvo "Prešeren” in "Mladinski Dramski Klub” v korist Slovenskega Doma. VEČER PRAVE SLOVENSKE ZABAVE! Pridite vsi od blizu In daleč! Vstopnina 50 centov za osebo. ZDRUŽENI ODBOR Iz Loke pri Zidanem mostu se poroča: Veliko srečo je imel g Alojzij Mlinar, lovec v žirovni ci, ki je tekom enega tedna ustrelil tri divje svinje, težke od 60 do 80 kg. Zverjad je povzročala veliko škodo na polju. i ■ Privlačna in bogata RAZSTAVA SLOVENSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. ki se vrši v dnevih 25., 26., 27.. 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra. Odprto vsak večer od 7. do 11. ure. Na stotine daril in spominkov se odda vsak večer Srečni dobijo vsak večer bogata darila, a najsrečnejši dobi v dar nov Chevrolet AVTOMOBIL NA RAZSTAVI ANTON ZBAŠNIK I Slovenski Javni Notar « Av 5400 Butler Street Pittsbo** ^ . f 'V Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, Jtii vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z* stari kraj. Pišite ali pridite osebno. 1 ,v Nnjvečja In najstarejša slovensko ilatorska trgovin« ▼ A®*1 ^1 Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in raa in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE <053 St. Clair Ave. in 93» C 79th St., CIeT*l*»4. 0 ZASTAVE, REGALIJE in vse drujre društvene potrebščine. Pišite po vzorcem ^io) jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, p8‘ -■............................................ 1 1 Glavna privlačna sila, [> 1^1 ki nam dovaja dnevno vloge na SP^ , INTEREST ACCOUNT, je poleg t°cf< S ’ ■ poslovanja Pr' POPOLNA VARNOST S a pri nas naloženega denarja. ■, ,jjlj Obresti po 4J/2%, mesečno obrest0 j \ SAKSER STATE ^ 82 Cortlandt Street s NEW YORK, N. Y.\ c F RUDOLF PERDAN t? t SLOVENSKI JAVNI NOTAR k X to >" i * !! Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notar® ■il* spadajoče posle. , (JP1 W | »33 E. 185th St. CI«r«I»o®^V ^ — ^ ^===--------------------■— jH Še dva skupna izleta priredimo ^ v Jesenski in Božični Izlet ^ Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov '’'^j '1q priredimo to leto še dva skupna potovanja v stari novejšem, največjein in najliitrejem parniku francos# v drube “ILE DE FRANCE” % JESENSKI IZLET 18. OKTOBRA, 1929 j (L BOŽIČNI IZLET 8. DECEMBRA, 19Z» ^ V) Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene ,iaSs, lik 1 in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se PraV J l in pošlje aro. jt* , je Za pojasnila glede potnih listov, Return Fcrmii0* iv na domačo _ .1/ **1 Sakser State Ban11 J 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. .J 1 Vš K. N 1» le in Mji • • H r -.= • BS Zahtevajte vstopnice pri naših trgovcih. Oglejte si razstavo, Iščite srečo. Ob priliki katastrofe italijanskega parobroda “Principesaa Mafalda,” je utonilo tudi šest jugoslovanskih državljanov. — Jugoslovanski biro v Splitu se je pri italijanski parobrodarski družbi zavzel za primerno odškodnino prizadetim rodbinam. Družba je sedaj izjavila, da boi vsaki prizadeti rodbini izplačala] 1800 dinarjev, to je polovico cene, ki so jo posamezniki plačali za vožnjo. S tako oškodnino prizadete rodbine pač ne bodo mogle biti zadovoljne. ssfi Kontest Predstave Največja zabava \Jr Profesor zagrebške gospodarske fakultete dr. Stjepan Fili povic je v Zadnjem času pre potoval velik del severne Dalmacije ter raziskoval njene podzemske vode. Njegova raz-iskavanja imajo to svrho, da se odpomore velikemu pomanjkanju vode v tamkajšnjih krajih. Profesor Filipovič je že v raznih krajih našel vodo ter se je že pričelo z izkopavanjem. Prišel je do zaključka, da je v severni Dalmaciji dovolj vode, k’ jo je treba le odpreti. NAZNANILO [N ZAHVALA Tužnih src naznanjamo žalostno vest, da je nemila anivt pretrgala nit Življenja ljubljeni soprogi, oziroma materi Mariji Milavec v najlepši življenjski dobi 32 let. Pokojnica je bila rojena v vasi Koritnice mi št. Petru na Notranjskem. Prišla je v to deželo kot mlada deklica s svojimi stanši Johnom in Heleno Dolast. Za njo žaluje soprog, štiri nedorasli otroci, oče, mati, brat Rudolph Dolast in sestra Ivana, omožena Lorjar. Pogreb se je vrSil 20. julija po katoliških obredih. Zahvaljujemo se članom društva št. 199 J. S. K. Jednote iti St. 188 S. p- Jednote, katerih članica je bila pokojnica in ki no se vsi udeležili nofireba. Obe društvi sta tudi darovali lepe vence. Hvala za poklonjene vence tudi njenemu očetu in .na-teri, bratu in sestri, družini Krulc, družini John Krive, družini JjOUis Sinkovich in družini Anton Fatur. Dalje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so prišli pokojnico obiskat na mrtvaškem odru in ki so nas tolažili v grenkih in žalostnih uvah. Ti pa- nepozabljena soproga in mati, odšla si sicer za vedno od nas, toda Tvoj spomin ostane med nami. Počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda! Žalujoči ostali: Anton Milavec, soprog; hčerka; Frank, Tony in Joseph, sinovi. Maxvell, N- Mex- 9. septembra 1929.