STEV.—NUMBCR Ml POLJSKE ZAHTEVE NEPSREJEMLJI-VE ZA RUSIJO, Socialisti *0«irio tftjaški avfbmobili, erarni benziu, t*ko da Je to živa priča, da italijanska vlada Jattigira vse t« izgrede. JJiti policija, še manj voiaHfcu gradnikov, v vsakem sluaju pa Medtem 'kf> [redih celo apelirajo m to ju se je opazilo, da pri izgre sodeluje. Potema 'MlpS,| >rim*r, ko je norel hote! Balkan/i tattei polivala poslopje / l>ehrfnow,; jo in da je bilo 'vee rudar ne pi njegov briteki tovariš, am v zadnjih letih. Rudniški dar v letu 1001 producfral 1918 pa 1,184. r Letos »o pa rudarji prav malo delali. Skoraj iz vseh rudniških krajev 00 prihajala poročila skozi več mesecev, da rudarji delajo le par v tednu, v nekaterih Itrajih so pa rudnike zaprli za več tednov. In produkcija- premoga? Po poročilih rudniškega biroja je letos prdfiukcija premoga prav malo zaostala za produkcijo v letu 1018. V tem letu so delali rudarji vsaki dan, v nekaterih rudnikih pa celo ponoči. Is tefea sledi, da je ameriški rudar zopet pomnožil produkcijo premoga, od česar imajo premogovniški podjetniki vfclik dobiček, ker imajo fcflpostje-nih manj ljudi proti dnevni mezdi, kot so jih Imeli v H letu 1918^ £ • • ' i Potonofitev produkcije pa tudi ipričuje zi ruda J dh niso lenuhi, kakor bi jih rado priktoalo veleb' ' časopisje na željo premogovniških podjetnikov in f privatnih interesov, ki imajo velik dobiček od premogove industrije, ampak rudarji so trdo in pildho delali, da so pomnožili produkcijo in pomnožili seveda Jfodi proflt premogovniških podjetnikov in drugih privatnih Interesov. In če bi ne bilo nobenega drugega vw>ka za povišanje mezde, tedaj bo vsak pravičen človek prttpal, da rudarji zaslužijo povišanje mezde, kot ga zahtevajo. ■ l Rudarji so v vojnem fesu izvršili svojo dolžnost, ko je bila takorekoč od njih dela odvisna zmaga zaveznikov, in storili lo Jo po sklenjenem prtifttrjlL ^ > Ce danes ni premoga dk ti*u in če prihajajo pritožbe | v javnost, da primanjkuje premog, ni to krivda rudarjev, ; ampak prave krivce je iskati med premogfcvttilkitoi pod* jetniki in tistimi privatnimi interesi, ki so z njimi v zvezi, da se navijajo cene navzgor. Rudarji so delali trdo in producirall bi še več premdga, da se niso premogovniški podjetniki tegovarjali, da ne morejo obratovati hidnikov, t J** ne dobe železniških voz k rudnikom. Ker ®o biH flfc darji prisiljeni praznovati proti svoji volji, se Je njih zaslužek tako izdatno znižal, da nieo mogli izhajati z njim. To je povzročilo nepokoj med njimi in ne detattki agi-; tatorji, kot govori velebiiniško časopise. « 1 I Rudarjem se sploh godi krivica. Oni opravljajo n* le težko delo, marveč njih delo je skrajno nevarno, W potrdijo taoistični izkaai o nezgodah v rudnikih. Vsaki * dan, ko odhajajo v rudnik, visf njih življenja nk niti. Njih mezda se pa ne da primerjati s titHm ta navarnim delom. In če rudarji zahtevajo, da se poviša njih mezda, ker s sedanjim zaslužkom ne morejo izhajati ob času neznosne draginje, takoj se oglasi velebiznlSkd časopisja, ki gobezda nekaj o poželjtvosti rudarjev in avtomobilih, ki jih kupujejo. Ce Je kdo poželjiv 1n nikdar alt toleruh, tedaj so premogovniški podjetniki in gotovi t njim zvezani privatni interesi, ki z raznimi zvijačami drile premog, ker se jim sdi, da so pobasali zadnja leta še prtmalb profita v svoja blagajne. Rudarji so upravičeni do povišanje mesto 1 To prizna vsakdo, ki ni v sorodu s profitarskiifil privatnimi interesi! . w V T i V ■To ao besede, ki ao mi nehote prišle iia misel ,ko sem potoval preko zaadilčneg* oz#mljs. TOs-gor tebi, velikan Ivan, da »pit k panje pravičnega, kajti« tvoj* preplemenito arce bi izkrvavelo, če bi videl tvoje doline, v rokah največjega nam sovražnika! Kdorkoli ima mehko srce in se imenuje »Slovence, naj nt PNWareko teh krajev. Bil fem v Trstu leta 1*11-12, tako d$ ni je bilo mesto skoraj do maler „n,/poznano. Blovenako Me, mIov. kavarna, slor. racije in vse druRo nam je f»udi-lo v Trstu iste priložnost za kulturni napredek in zabavo, kar imn nuditi bela tju Ijana. T«t je imel dovolj jedra s Ril ne slovenske inteligence, | se je čudežno razvijal politi? socialno in KOHpodamko. Pred dobrimi tedni sem se j«-kroal v Trstu. Bil sem vesel, ; 3« tako tal. 'tih \ de: mo^c spremenilo. Srce me % Mevnejiirai masami, W Be pusti; T>o f srnalo v shajaii^a, kjer smo se shajali pred leti s prij^ejji (f znanci, prepevali slovenake p<-smi in se veselili nad vlpel nalili kulturnih, nacionalnih bc jSi' " - ™ Ali tesno mi je postalo pri sii cv fakoj, ko sem zapustil pris ni^e. Ukal sem različne slove ske napise, katerih sem se 4*>b spominjal. Vsi so IztfM ip njih mesta ho utopili italijansk I)u. eclo imenu ulic so se sprem Ze.prej laika dar krajevnega pomena, «e imenujejo: Via, Romana,,. Via Vitorio Bmmanuele, fti v kavarno Balkan niravn osupnem. Bilo ml je skrajno prijetno. Pričakoval sem, da dem tam družbo, katero t>ustil,tdft jo pozdrsvtin. ar; le par pl«pl|Senih i plih in nemirnilf Vi se p&toali sledovi vojne, ^cni natakarja, vprašam za 1 in oui»ita, a oh le odkirnava. je padel ,th je odiel ,dru«i je, zaporu rarii-algjodnosti, itd. Dv#tdni sa tam, ko sam •tU mt a italijanski ttttf&H Nfafodui dom (Hortl kan), bre« povoda, samo i nomada uni^ vat, kar ja Venskega v Trstu. Ha v avtomobilih so pripekali »ki benzin, polili t tri slopje od »notraj in zunaj tar -' zatirali. Trst it ni videl poiafii Kedar izbruhne nesral||i priSha - aavstl na mestu in •• ti«*, * ▼ tem J® foilji §t®vbfi na na vseh koneih, tako preostaja od nje itiri opaljenc atene. Narodni Dom v Trstu je va pai^a slovenskega na del* ▼ Tpitu in po krajcar, j« zgradila palača, za kattri prispevalo alovenako Ijuds vse od kraja b»e* o^ira na pref .umi kan, Narodna kavarna, fina re Msvradja i« te# aarwliU|u;ura dov, skratka bitb je poslopje pr-ve vrste, ki je delalo <-sst m<(-stu In slovenakemu Htlju. X kaj je danes t fttiti atene, ki Ml ne prestailo kasale na italljansk barUHatm onih •JruHumih" I tslUanov, ki nas v;4pMd. kakor dama, vsak trenutek In pri vsaki priliki imenujejo 'barka re." 4 ■ i - ^ SSČ^MRr^pa tu2l s mObi te* Žavsmi 10 Imamo boritfc kako tam na^rlmjejo razni zaptljiv-ei naroda, meietarji s svobodo in preprečiti .iz-, pt-i*i Motivi sa vsa ta divjaika početja so jniani. Interesi, da se or Krofa slovenski živelj v zased» ozemlju, so vsestranski. 1% Italije namreč prihajajo dan z* dnem trume juinih« Italijanov; ki š i^ajo kruha po okupirani krajih, ki ho Italijane in kri evino obljubljena dežela, lavec je tazicdno nezaved m dela m polovično plačo. Nj gove življenske in stanovanjsk zahteve so veliko manjie, ker o«, svetu je znano, kak > rorono In umazano žive ital janski priselniki. ^ Pri. . Amer kancih so Italijani tako prilju jieni, d« te ubije, Če mu rečoj da je * enotne pi naroda valijo naše delo umi, -vle, niiliiM do l J)eU h I iranskega in namenoma, t^ tt v niči sovenskeaa kmeta/ Davki ao Visoki, strelki ogromni, lohodki pa niče vi. Ktoet si izpo-(Oduje in izposeduje, dokler oel posestvo ne zapade v rbke nen^ iHkUl ttpnrVom. ln tako bodi) ipropadle dlovenske kmetije .4kq 'je pride poaotS od bratov neja. Samo pomlllite |i: V Uovenskem Logatcu, kjer se Jo vojne vsak Slovenec lahk pogovarjal v kateremkoli urad v slovenskem jeziku — in to cel kento Avstrijo -r mora nafeti iplmača ,ako ima,7i' »WWičanako Žtftrtiienje Trpell smo pod nenOkntarsko Avstrijo in prelivali vaakovrst •iua Unk-cvniija, # gospodo ! In ta^o vsem zasedenem ozemlji, Živi skoVaj pol miljona Slo (jubljana je ie polna begur eet is zasedenega ozemlja. Vs r Ho,venska iuteUgenca se je pri telila iz Trsta v Ljubljano. Ni je oetal, je v, kajti njihov ot ►I^Č, ker so vedno v Tako so vse stroko ki fco bile v roka enc^V avtomatično pršile N»ke Italijanov. Kratkomalo, s vejice uradnike sb odsUvili usodi"Je bila zapečatena. Socialistična stranka, ki je vojni- »"Italiji Zelo narastla, de je posebno opaiifo pri v< ►ah, trpi na istih bolečinah, kor vse socialistične stranke ^etu. 'Ce^lbi le Jfe v &ve st srto in levo krilo, in td je Valahfcslo njeno moč. 8 priilo do posameznih preob -V , v posameznih, provincah, er se niso pblsstlli hajpotreb* ejiega. to javojafitva, solHr^* Jšan ^tazaj v itare stroje. ^rsm naeionalističnim izgrcddl t v trstu so ostali italijanski soc jsllsti pasivni ter priso.fali vtfi* ke obojestranskemu hrzivanjt r (česar seveda ni bilo od slovei J Ike strani.) Govorili so. da so J feUjanski socialisti sahtevali. d H povrne zasedeno oaemlje ffoslovanom, toda ostalo jf le pli Covoriei, ker olieijelnega koraki 1» do*edaj niso storili in kakor ras vidno se popolnoma strinjaj^ ft okupacijo •'Terro oeupste" irugačllo unm nega nismo dodeli NatanSna moč. »;!# *** »Hn ai^ letina ni porok farmarju, da poplača svoje dolgove. Sprejeti mora cefto, ki mu jo ponudijo prekupčevalci in a«rentje truatov. Nekateri farmarji pa tvojega pridelka ie pod ceno ne morejo »praviti v denar, daslravno konaumentje v mestih plačuje vse ftivljenske potrebščine po oderuških mHBp eelo ubijejo. V Drrhr»^evi tovarni S»r je sapoalenlh nekaj eev in tn je Caai •• spreminjajo! — Včasi se je farmar veselil dobre letine, kajti bila mu je porok, da bo poplačal vae svoje dolgove. Danes v dobi trostov, verttnlfttva, raefta- _ _ tarstva, hladnih shramb in velikega bisniaa, pa dobre *ki naeijonaHmW "nakajakliil Mil'" ....... gup—» ne. Hr^ je k. da Je Mla ijudetif le priprav i...... na taka^sd. rta m * akt š#iio i»> raaprAII« Hneileo. Ko so pridi mmmJkm ie bila V vesk sijajih m iViske honede, katero porodila o kkodi ,mrtvih In n- tlkristn, tretji se sopet sat« njaiuih je ttaHjanska .vlaSi sa h k«ma..Utnm, misle«. tam bo ra^ krila in kolikor ae morr posneti HU*,JMrhrm* oko pa aa osira n|t Is ustnih pbr^ll, JO »tevilo pre^ dngoalavijo, da bo nje to, eej visoko. Kdorkoli je le su odvsela te. kar ao tssed ara, de je Hlofenee. ga |avi«f Milleaai Italijani ZariUniva so jk»fočila , naiega stopnika in njegov popis, kaj ie godi v aaaedenem oeemlju po-trjuje to M&i smo vedno trdili ob enem ■ nohlSi vsak argument rarnrn .demagogov, ki situ iajo izkoriacaii'isedanji položaj tn eastrupljajo srca rojakov, ki m potegujejo za pravilno feliiey jadranskega vpražauja, hote? jih ilti od .teg^glbartfc; dobro da s svojitn zaStrupljeva-ajeni demag^rijo — ponaša- ki ni drugega kot rtsttrt, rega zahajajo ponočnjaki v »vili in barfnnu. Detektiva sta bila na poti, po. znane pod imenom "Tihotapske iganjarske kupčije," ki s« deli y m z na mala pota in steze, ki vo-dijo v domove malopridnih hU-roatraukamkih prdtaaijonalnih politiea^jev, v razne rezorte in ks-barete dvomljivega značaja, v igralniee za denar in v druge hiše in zabavišča, v katerih ,ae zaba. vaje ljudje iz ljudskih nižia, ob-lečeni v najfinejie obleke in po. suti s ponarejenimi in , pravimi dragulji.. . ■ .TI Ubijalec je dognan v osebi H^ sehif Millerja, bivšega profeiijo. nalnega pretepača, bivšega sod nijskega biriča na mestnem »odi- Hi , ».-rfn^i tv-tt'.".- Mu' strastnega igraka za denar, pripravljene garati dolge ure. j Jtrpinčiti, svoj lasten narod, ki jo ki je tgrgl ulogo sU med tihotao. Pa ne aamo za slovenskega di> V tej >ekl^Aski fcdjiii i#H postal - - - ' ^ aritveno jfgnje, t>o katerem so htiiiii italijanski sfon^istl. In mi naj s^daj edamo mirnoduSno Ali ee|p po-jiiagamOj da.se t'a daritev opravi?! Ali bodo nafc podporne or-nizacije, 8tateti|^|)anst vo ob-ji iz p9vprego 80 odstotkov , imorcev^ri^nov; ki iinajo ivpje družne, sorodnike in kmetje v zasedenih krajih, »tale izven boja lp se saiJbvbljile * kako krivi&io rešitvijo tega t* ves na-od perečega vpralaujaf Ali bo tnoglar Jugoslavija, združena in ujedinjeha, ktr tako pustiti na *ediln ta biw %loveirtjfcr>> r: Y tem oziru ni Jugoslovana resorta Beaux Arts, v ksteren prične življenje šele ob eni pouo 1o&oVino programa In Kavarna Pekig j^jpodSSt] t>rične Irtten-_e za nafi dognalo, 4a sdaj prebiva v onMičihakega na Chtea«. IMjOOO namorear. V voj- u*čenih le več d^laveev. tapskega Jcrožks. Neka »M .veduje ,da je imel detektifj cs ifulcahy tudi kupčijo a ti otapskim kroŽkohi. tsoded I ro je bil Mulcahjr v r^ ier ho metali kocke. Imel j? vor z.neKIpi Mortonom, kr cev /^i denar. Pridružil * P ; Miller. izgovarjali w> baje o kupčijah o žganju. je do (irepira, pretepa In nja Zunaj na hodnik it j«' bi' J*! fektlv Tfennessy. Ko je «HW pretepu, je pribit* v dvorsa*! kjer gs je zadela kra«U.^H lliller je baje napravil "(Mj izpoved" državnemu prav.lnifc o tihotapskem krožku. Kaj zgodilo? Kako bo končala V zadetku malo vpitja. na> molk, v rezortih bodo pa še dalje igrali za denar ia pili žftanje po dolarju čašieo. vumvm* v JI FODKAfa VA 5 C*MT*' ~Zdi ae.*? minili dnevi, k« je sUl d samo en rent. Ti * ' '1 ne vrnejo nikdar ve*, kerje^ podražile t^karske potrr^" Tuke^Šaji dneva i k "Mootf^ Gaaette'' naznanja, da prvem septembra pet ae»t^ oletaaa narolntsa sa pa P«^ dva na jat dollrjav. JSL - Blizo De Kalni t fcJ •M SO. IAWNDAU AVI* OHIOAOCK ULUNOtt > Invrievthil '" | atfentje sodijo, hrbtišče tihot&p > s Iglujem. Združitveni DR. JOS. V. ORAHZK ZDRAVNIK Uradne ure 10 j 10:00 t jut raj do 2:30 popoldne. 848 I. phio Street Telefon Oedar 2388 ' V. 0. PITTSBUROH, PA. 3. nov.—Preaident WU«on. V začetka auguste odpljujeta »aruik Argentina in Panonia, dan »dhoda le ciOBO^Jl^J IJ1 RJI J GII • Edini starokrajskl SLOVENSKI ZDRAVNIK ▼ Pennsyivaniji Dr. MU Mllofevlč prej« vajalkl sdmvnik & ve»-letni zdravnik delalo* bolni* ftaiee v Gradcu na Atajentoa. r m Wo94 Strtet ; ; PtTTSBVRGH, JU. AKO KIMATE 8TALVBOA Ako niste zadovoljni s valim delom tam, kjer ste, tedaj pridite na delo v premogorove v Rockingluun, 8oinerset, (Joun- i ty, Pa., ob Penna R. R. Železnici. imamo dovolj voaov in 30 praznih atanovanj. Premog jeTlb«pet Čevljev visok. Ni vode* Skrlevine ali plfcis. Dobra etre. ha in pri na« se dela'vaak'dan. KsWnejt*rtjSi premo garji zaslu- i ž i.i o do $201.00 na detet dni. Mi sprejmemo aamo Iratend in »talne delavce. Pridite takoj ali pa piSHe najj^-H": g lf| I j slučajnim apremembam. Pilitepo cenik za poaamesne pa mike in razrode. Potni listi: — Potnikom preakr-bim potna liate in drugo, kar rabijo ca potovanje. I I® je do tedaj prišlo v Ameriko vefi slovenski naseljencev, za katere tem jas izdelal potrebne llatine in I katerim eem jaz poslal kari«. Ako ! želite tudi Vi dobKi eem svoje so-rodnike, mi pilite ia tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnile se obrni- ivell vpraSal, kaj če se ne pov*Ž •jem, !Je .Kelly od-! ta lahko pride do Waahington, D. O. — Reorganizacija ameriške armade se izvede k prvisa septembrom. Teritorialni departmenti bodo rezpu*če-ni in spremenjeni v armadne zbore. Vsakemu armadnemu zboru ho zapovedoval generalni ma- {A« &VTTt- HBU I '"■ - . J * ' « TJ mm; ZADRUŽJfA DSLAVMI0A * ŽENSKIH OBLIK V HBW YORKU. New Yorfc, )K, Y. - Uradniki Mednarodne rfvefce krojačev ^enakih oblek" ao »poročili, da ■i« l»iI na zadnji seji te organiza-* i' izvoljen posebni odbor zs ustanovitev zadružnih delav "i- ženskih oblek. Predsednik te k« odbora je Hchlesinger, ki je i'j«vil, da bodo delavei v teh de 1 "uah bolje plačani, kot v i iwitnih p6djetjih. imeli bodo kr«iii delavnik (n boljle delars-azmerc ia da bodo lahko lajali obleke ceneje, kot pa " konvencija »V.;5 C- 'r Denar nam je poslati najbolje pa Domeetie Vofter Order, ali pa po New Tork Bank Drsft. TVKDftCA FRANK SAKSER, nlh cena! KM vod« v MMIO*S i VL02NC HRANILNE tatfl l'<4iljani« dan ari« mm hfaaiUv v dtm i ' ^PSAVMI ODOClAC. gVOJCB, seradaika Ia prijatelj« r. SttfFttA co ' AU MA»»ID5>, IO W A it v Vročih poletnih mesecih in zgodnjih jeeenskih pri ebeh. odmetlih in pri otrocih »ploina prikazen. To prihaja morda od nepravilna hrane, pijača ali hitra izpremembe vretoe-na ali drugih urokov. r bilo čulo o roparskih napadih p® tržaških ulioah in zdelo ae j«, da ao oblaatva iztrebila to sramoto. Ali temu n! tako, sodimo le krivo, ker fte danea redaretveno nadzoratvo oaobito t nočnem farni v bolj odlešenih ulicah in v predmestjih' fte vedno ni urejeno kakor bi bilo treba. Tako je bil v pondeljek ponptt na Koidnjaki efsti napaden g. Sei-areti od štirih zakrinkanih tolo. vaje v, ter kljubu protibrambi pobit in okraden za listnieo a v«e-binp 680 lir. O tolovajih ni zle- \ 'V , ,/• feJM Bnski zdravniki hodejo v Ju-go-levijo. Naš zaatopnik v Carigradu je obvestil ministra za*'narodno zdravje, da se je prijavo (Severov Pripomoček proti driski) ae Je izkazal vedno kot zanesljivo zdravljenja za drisko, fteiodetne kr-U oolico. proti poletnim neredom drobovja itd. Dobro in sigurno za oboja — od rasti e in otroke. Cena lOe Ih 2c davka. Na prodaj pri ••*-'» ""k« luui JV bi vujhhtt cc* Is!" poseže vmea Volodijevski. "Hlsbo nt p ae akasalil" zakliče Zagloba. 'Sedaj bo treba zopet ii skupnimi močmi mašiti luknje v ljudovladi." "Preveč ae ne hndujte na litevak•'? y< \ "ftvedaki kralj j« zbešal!" zakliče Čarnee-kemu. "Doapel je glaanik a piami od vojvode vi-lensksgs." "Daj ga aem I" zakriči Carneeki. "Kje ga i-mašf" "Pi meni je! takoj prideI" Toda Carneckega je tako pogrela ta noviea, da ni hote*, čakati, marveš je takoj ako*il s konja ter vstopil v stanovanj* Volodljevskega. Vsi ao NkoHili na noge, ko je stopil v hišo. Harlamp mu isroči pismo, kateto on tskoj odpre ter jame šitati pri oknu. Toda čirodalj« je či-tal, tem bolj ae mu je Mtala ras lle jesa. Pri kon-en pisms dvigne Carneeki roke ter id jame vihati brlrej naposled pa aa oglaai i maečim. neral-ločnim fflaaom: "A pojdi.no aem blišje. tovariš!" "Kalušbi vaši doetojnoetiP "Povej mi vso reanieo," reče s poudarkom, "kajti to porodilo je tako umetno ssctavljeno, da ne morem priti reaniei do Šivega. Povej hrez oko-tišči n; ali j« vojaka raspralenaf' ' "Nikakor ne, gospod kaštelan!" "Koliko dni Mrebujete, da as aopet zbere!' je vprafckker je hotel vleviti HacUmpa aa tr-nek« , , - * .; -a : kt ^ <} 1 "Ker ni rasprašena, as jf niti nt treba zbira-ti fcanlea. da nam je od črnovojnikov pri m tet ju manjkalo kakih pet ah> mol, toda atemo jih nššli niti med ubitimi. . . Hetamn je odrinil za kra-I jem V^blaem bojnem redu.* "A topov, praviš, niste isgnbiiit" "Kajpada! iaguMli sme štiri; ker jih ftvedje niso utegnili vaMi s seboj, ao jih zabili s teletom * "V takem »lučaju, povoj, kako se je vae zgodil«!" i "K* ** adtti ae Kvedje takoj zapazili, da m ostali samo jedinl kmetje Mislili smo da Avedje planejo nad nje In radi tega amo jim po. alaH pomoč. Med tam je aaetalo med Švedi Urah no gibanje in preti večera se se napotili k Senu Spiaal H'3ienhiowicz.—Poalovenil Podravaki. | (Nadaljevanje.) Konečno je tu li »poznal Carneeki, kakšen učinek prdvsročl ta zmaga po vsej ljudovhufc kako dvigne duh ter vzbudi vnemo i s jedno beaedo videl je še vao ljudovlado v nedaljni bodočnosti rešeno in vese» lo. Ds, prikazala se mu je eelo pozlsčena veliko-hetmanska bulava na nebu. . . ' Smel pa je tudi misliti ns njo, kajti blišal ae ji je kot pravi vojak, kot branitelj domovine ter bil jeden izmed onih, ki ae ne šive a aoljb niti n pridelki polja, marveč raje a krvavimi ranami. Veselje ae mu je kar šarilo s liea, ko ae je obrnil HI k maršalu ter dejali V A aedaj pa pod Handomir čim najurneje! Vojaka še sna plavati čes reke. zedsj se ne vetra-širno Kana, niti^Visle I^ . r Maršal ni odgovoril niti besediee., Po tej smagi je napoaled dovolil Carneeki vojaki, da ss odpočije ter napaae utrujene konje, ns ksr ae je nameraval odriniti v urnem pohodu pod Handomir, da ugonobi ondi tudi krslja Šved-akega. Meti tem dosps neki večer v tsbor od Ssplehe glaanik Harlamp. Čarneeki je bil ravnokar odrinil v Cerak, da ogleda črnuvojnlke, ki ao ae zbrali v tem mestn, radi tega je čeksl Harlamp na njegovo vrnitev In iel počlvstl k Volodljevake-mu. « % IMjsteljl ao ga radoatno posdravill, toda on jim tskoj pokaše Šalosten obraz ter rsšet "O vaši amagi amo še ališali. ^ ae vam je nasmehnila areča, toda pod ftandortirom je odv^ nlla od naa a vej prijazen obraz. Karol Gustav nam je še nšel li paati " "Ali je to mogoče t" askUčejo val enoglasno. "A to ns kak način T. . . (lovori urneje, ker aloer poakačemo iz koš" "Orožno aem utrujen," odgovori Harlamp, " jezdil aem noč in dan iz Sandomlrja. Ko ss vrne Carneeki, takrat povem vae, aedaj pa ml dajte ksj prigrizniti." "Jaz aem to šs prej n^povedsl." reče SSe-slobe vea lUrgaa. "Tako je torej prišlo. A kam je rliešal kralj f * "Pešel ao ae odpeljali na splavih. Konjfee pa je mlrlnila v Varšavo." | "Je bila bltkaf" / "Da In ne. Toda dajte ml mir, ker ne morem govoriti." "Mamo jedno le povej t Ali je ftaplehs p*v-aem razbit f ' • "O. ne t on eelo preganja A vede. toda krslja gotovo ne ujame." "(Hi jo tako spoaahi ss gonjo, kakor Ne-mee za prst," vol« Zagloba.