BODI CLOVEK!, LETNIK1, St. 8..........
PRILOCATEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XVI., ST. 48 (771) / TRST, GORICA-
CETRTEK, 29. DECEMBRA 2011
BODI
Clovei<!=
Strazar pravi: “Prislo bo futro, cetucti je noc!” f/z 21,12)
Kdaj bodo razglasili "lei tisine"?
Yisako novo koledarsko, cerkveno, verouCno, Solsko, akademsko... leto razne ustanove ali pomembne osebe razglasijo za neko vsebinsko leto, ki naj bi mu dali poseben poudarek ali o njem dodatno premiSljevali in govorili. Povod so najpogosteje okrogle obletnice, vezane na znane osebnosti, ali zgodovinski mejniki, ki predstavljajo razlog za prazniCno obelezje in spomin. Kaj se v resnid dogaja?
Obeleäj in pobud je toliko, da se med seboj prekrivajo in med ljudmi, ki smo od vseh strani bombardirani s tovrstnimi predlogi, zvenijo kot nadlegovanje. Tako nekdo razglasi "leto-Cesarkoli", vsi za njim ponavljajo pomen tega leta, dejansko pa gre za vrtenje praznih besed, ki s konkretno vsebino imajo zelo malo opravka. Ko se leto konCa, se zivljenje vrne v stare tirnice ali pa z novim razglasom, isti ljudje postanejo strokovnjaki za nekaj povsem drugega. Obdaja me obCutek, da se za temi razglasi najpogosteje skrivajo le zelje po ceremonijah, z malo uänka v realnem zivljenju in Se manj konkretnega sporoCila.
Zato predlagam, da bi na drzavni, tivilni, verski, kultumi in Sportni ravni preprosto razglasili leto tiSine. Namen? Da bi se v enem letu lahko vsi za trenutek ustavili, trezno premislili in odpoäli od poplav besedil in sporoCil, v katerih se vsak dan dobesedno utapljamo. Leto tiSine bi obelezili tako, da bi v odnosu do drugega odpravili opravljanje in sporoCali le Se tisto, kar ima vsebino.
PrepriCan sem, da bi bilo najtezje izvesti leto tiSine na verskem podroCju, saj ravno tukaj prihaja do najveCjih absurdov. V boziCnem Casu premiSljujemo, kako je Beseda postala Clovek, kako si je Bog s preprostim angelovim oznanilom izbral Marijino telo za svoje bivaliSCe, in hkrati lahko opazimo, kako s to Besedo danes ravnamo. Ce usmerimo svoje razmiSljanje samo na raven besed in Besede, opazimo, da ta nima veC srediSCnega pomena v naSem oznanilu. Tudi na tem podroCju prihaja do poplav besedil, ki smo jih verniki
2e naveliCani in enostavno ne prebavimo veC: pred vsako veCjo priloznostjo nam je namenjena poslanica, pismo, spodbuda, komentar... Kot medklic v tem kontekstu se mi poraja vpraSanje: zakaj nam ta pisma (Se) vedno bere kdo drug, Ceprav smo ze vsi pismeni?
Iz tega izhaja, da je morda dozorel das, da na novo ovrednotimo in odkrijemo pomen besede. KrSCansko oznanilo, ki izvira iz Bo2je besede, ne more biti nikoli dolgoCasno ali zastarelo, saj je sporoCevalec Bog, Clovek pa se mora zavedati - in zadovoljiti -, da je le posrednik. Ta vloga ni drugorazredna, kajti prinaSalec sporoCila je tisti, ki mu da pravi odtenek. Kako najbolje to doseCi? S posebnim postom, ki mu pravimo tiSina. Ce Mimo na novo odkriti sporoülo, mu moramo prisluhniti, da bi lahko sliSali, pa moramo najprej utihniti.
Zato je priSel Cas, da razglasimo leto tiSine in ga obelezimo tako, da za eno leto odpravimo - morda bo manj prizadetih, Ce napiSem zamrznimo - vse pridige, pisma, poslanice, okroznice, spodbude, komentarje in govore. Prisluhnimo tisti Besedi, ki je tako moCna, da se je celo ufloveäla, in ima kaj povedati ze nekaj tisodetij, zaradi svoje jasnosti in pristnosti pa nas ne more nikoli naveliCati.
Ali je lahko CloveSka razlaga boljSa od izvirnika? Roko na srce, ampak pridigarska panorama v naSih cerkvah ponuja marsikaj. Stevilni duhovniki se dobro pripravijo na pridigo in s tem pomagajo vernikom razumeti Bozjo besedo; mnogi duhovniki pa si pridigo "sposodijo" od kakSnega znanega teologa z interneta ali jo tvorijo ad hoc med maSo, ki jo tako zavlaCujejo s praznim besediCenjem, ta pa skvari obred in podpihuje znani stereotip, da je pridiga najbolj dolgoCasni del maSe. Slaba pridiga pomeni ponizanje za vernike, ki jo morajo posluSati, in ponizanje za Boga, ki s tem postane predmet posmeha. V letu tiSine bi bilo dovolj, & bi nas nagovorila tiSina. In niC veC kot to.
MjoSa Vodopivec
Prisel je cas, da na novo ovrednotimo in odkrijemo pomen besede. Prisel je cas, da
razglasimo leto tisine in utinnemo.
letu 2012 napot
Novo
Te dni odpiram Casopise in berem o Crnogledih napovedih glede leta 2012. O odpüSCanju namesto o odpuSCänju, o zategovanju pasu namesto o skromnosti, o strahu namesto o priCakovanju. Nekje na obzorju se svita Se tisti konec sveta, obrobljen z groznjami o velikanskih podnebnih spremembah in tezkimi besedami. Strah. Ne samo negotovost,
strah nas popada. Strah, da se sesipa CloveSki imperij.
A kakor da je Cas Se vedno v sluzbi Cloveka. KonCuje se staro in zaCenja se nekaj novega. Novo je sicer res vedno skrivnostno, vznemirljivo, neznano, vCasih tudi - ali celo prav zato - polno strahu. Seveda, vsaka novost je straSljivo negotova, saj je treba v njej svoj polozaj, svojo besedo, svojo pot Se poiskati - jo vzljubiti in jo sprejeti.
In Ceprav v zivljenje novost prinaSa skrb in
strah, je novost potreba. Da, tudi leta 2012 smo potrebni. Velikanska potreba je to za eloveka, verjetno veCja, kot bi si kdo predstavljal. Novosti nas namreC predrugaCijo, usmerijo nas k iskanju boljSega, k napredovanju, ubijajo pa zakrnelost in togost. Dokler Clovek sprejema novosti, raste, dokler pa raste, je mlad. Biti vedno mlad je bil vedno Clovekov ideal. Ne dosezemo ga s kremami in lepotnimi losjoni, niti z liftingom ali posebno kuro.
Vse to je samo beg pred Clovekovim strahom. SooCenje z njim - to pa je rast.
V tem Cudnem Crnogledem Casu, ki je pozabil na besede optimizma, na upanje, na nesmrtnost ljubezni in dobrote, stopa na naSo pot kot oznanjevalka zarje odreSenja, zarje novega in boljSega Casa, Devica Marija. Marija, ki ji tezko zivljenje ni bilo prihranjeno. Marija, ki je vedela, kaj pomeni zreti v prihodnost z negotovostjo in strahom. Marija, ki je vedela, da je edina gotovost, ki ji lahko zaupa in se ji preda, Bog.
Zato je Marija svoje strahove sprejela kot izziv. Vstopila je v novost, veCjo novost, kakor je novo leto. Vstopila je v novo zgodovino, skupaj s strahovi in skrbmi. Ne sama. Skupaj z njimi je nesla tudi Boga. Boga, ki je Bog novosti. Boga, ki je pot skozi in v novost. Boga, ki je tudi sam sprejel novost in postal - Clovek.
Ko stojimo na prelomu neke zgodovine in kukamo v to novo (leto), ga glejmo kot obraz Boga v naSem Casu. Glejmo ga kot priloznost za rast - za dobroto, ljubezen, solidarnost, uCenje v padcih... Vsak dan vzemimo kot priloznost, ne kot groznjo. Kot priloznost, da se skozi sito tezkih Casov ponovno poCloveCimo. Da obudimo stvari, ki smo jih v teh norih Casih pozabili.
Marko Rijavec
Novosti potrebujemo, leer moramo rasti. In samo iz novosti rasemo.
Dalec od idilicne lirike bozicnega dogodka ■ ■ VI	V	•	• I • V
Ucloveeenje in kriz
Cudovita simbolika svete podobe
Bozje rojstvo po Andreju
Rubljevu
Za razliko od zahodnih upodobitev bozicnega rojstva, ki je navadno obdano v svetlobo in nabito z lepimi Custvi, vzhodna ikonografija predstavlja dogodek Bozjega rojstva veliko bolj realistiCno, lahko bi rekli, da celo pretirava s strogimi toni.
Jezus se ne rodi v jasli, ampak v zibelko v obliki krste ali grobnice. S tem je 2e pri rojstvu nakazana njegova zivljenjska pot, pa tudi realizem CloveSke umrljivosti in greha, s katero se bo sooCal na vsakem koraku. Ruski religiozni mislec Pavel Evdokimov premiSljuje ikono rojstva z vidika Bozjega spusta na zemljo. VeCna Ocelova Beseda je odvrgla svojo vsemogoCnost in popolnost ter priSla prebivati med ljudi, v clovesko krhkost in revSCino.
Skrivnost tega dogodka je tako velika in tudi tako straSna, da jo je mogoce le castiti in premiSljevati. Sveti Maksim Spoznavalec pravi, da uCloveCenje vsebuje pomen vseh skrivnosti Svetega pisma. Kdor stopi Cez kriz in grob in je uveden v skrivnost vstajenja, more sprejeti cilj in smisel, zaradi katerega je Bog ustvaril vse stvari.
UCloveCenje je tako temelj bozje obnove sveta v Kristusu.
GreSniki smo nam ree zgradili trojno ogrado smrti, greha in ranjene narave, da bi se zaprli pred Bozjim prihodom, opozarja sveti Gregor iz Nise. Vedno znova se vracamo h grehu, zato,
Ce nas je hotel Bog sreCati, se je moral postaviti tja, kjer greSimo, v naSe skrivaliSCe, kjer se nahaja malik, ki nas uniCuje. Jutranjice v brevirju velike sobote pravijo, da to, Cesar ni znal doseci Adam s svojim dviganjem, je Bog uresniCil na njegovem mestu s tem, da je priSel na svet in se spustil v globine ranjene CloveSkosti. In ker ni naSel Adama na svojem mestu, ga je Sei iskat vse do globin podzemlja.
Evangeliji ne govorijo o jami, izroCilo pa govori o skrivnostnih globinah zemlje. Ikona rojstva sledi liturgicnim tekstom in Se poglobi njihov realizem, ko poudari, da je ta trikotnik jame ali temna odprtina nedrja zemlje kraj nasprotovanja in skrivanja hudobije. O tem govori tudi MarCiCeva in Premrlova pesem: "Le, spi, le spi, nebeSko dete ti. O, saj, ko se zbudiS, te Caka tezki kriz". Kristus se je rodil v send smrti, dogodek BoziCa predstavlja nagib neba do globin podzemlja in hudobije.
Betlehemsko Jagnje je premagalo kaco in prineslo mir na svetu, pravi molitev po sveti liturgiji.
Tako smo daleC od idilicne lirike boziCnega dogodka. Marko Rupnik pravi, da sta poleg jasli tudi vol in osel. Clovek je izgnan iz raja in je obleCen v zivalsko kozo. Od tedaj zaznava svojo telesnost na zivalski nacin in neprenehoma zivi v strahu pred smrtjo. Zeli se reSiti z iskanjem odreSenja samega sebe, da je in skrbi za potomstvo. Tako najde svoje jasli, to je greh, da bi zadovoljil nagon po prezivetju. Kar naprej se vracamo h grehu in Bog nas zeli sreCati v njem. Votlina, v katero se zatekamo, je temacen kraj. Tema pomeni vso tragiCnost zemeljskega bivanja v odstopanju od Bozjega nacrta, ves boj med Bogom in satanom. LuC, ki se je pojavila, bi morala biti sprejeta, vendar je bila zavrnjena
(Jn 1,5). Rojeni Mesija je predstavljen v luä moza boleCin iz Izaijevih spevov (Iz 53,3). Krstni simbolizem je prezet s podobo kriza, ki poudarja, da more iti vse skozi kriz, da bi umrlo smrti in zivelo polno zivljenje za Boga. O povezavi med uCloveCenjem in krizem je na Zahodu spregovoril Svicarski teolog Hans Urs von Balthasar. Razbiti podobi cloveskega bivanja na zemlji, ki vodi v smrt, more le Bog dodati ustrezno obzorje veCnosti. Sredisce tega obnovitvenega dejanja pa je zopet smrt. Ce je Bog hotel od ’znotraj' okusiti in ozdraviti CloveSkosti, je moral postaviti poudarek na locko njenega konca, to je na smrt. V to stanje izgubljenosti, zalosti, uboStva in teme, iz katere se ne more reSiti sam, se je priblizal v svojem Sinu in povezal v njem Krizanega in Vstalega, uclovecenje in poveliCanje. Skupaj s Pismom Filipljanom (Flp
2,5-11) obCudujemo globino in veliCino Bozjega prihoda na svet, kako se je 'slekel' od svoje Bozje polnosti in zazivel v stanju CloveSke krhkosti, vse do njenih najvecjih globin pokvarjenosti in umrljivosti. Za Boga je to izpraznjenje od Bozje slave veliko ponizanje, obenem pa velik dar ljubezni, ki se spusti na raven drugega in ga objame v tem, kar je, da bi ga mogla ozdraviti in odpreti za novo dvigajoCe darovanje. Ne zgolj naSe tezenje po Bogu, ampak tudi Bozja daritev za nas. Bozje uclovecenje in rojstvo je nas krst, Bog, ki se zrtvuje za nas, se nam pribliza, da bi nas obdal s svojo ljubeznijo in podprl za pot k izpolnitvi.
PiimoZKreüC
Struktura ikone
Ikona je po rokah svetega ikonopisca nastala okrog leta 1420 v Moskvi.
Razne prizore, povezane z Bozjim rojstvom, je razdelil na tri vodoravne ravni, ki obkrozajo srediSCno podobo deviSke Matere in Deteta.
Ce zaCnemo spodaj, potem vidimo sedeCega Jozefa, kako premiSljuje o skrivnosti uclovecenja, ki ni podvrzeno naravnim zakonom cloveskega rojstva, ampak je nadnaravni poseg. Sveti rejnik je podvrzen dvomom, kar lepo ponazarja podoba pastirja-hudiCa, ki bi ga rad prepriCal, da Jezus ni Bozji sin. Na desni spodaj babici umivata pravkar rojenega otroka, kakor se
naredi z vsakim CloveSkim otrokom na tem svetu, v tem primeru pa je otrok tisti, ki oCiSCuje in posveCuje vodo, v katero ga potopijo.
Prav zato je kopel v obliki krstilnika, voda, ki teCe iz vrCa, pa se sveti kot zlato. V sredi je sama boziCna skrivnost -angeli Castijo uCloveCeno Besedo, pastirji pa se podajo k votlini, potem ko jim je bilo z neba
sporoCeno: "Danes se vam je v Davidovem mestu rodil OdreSenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: naSli boste dete, povito in polozeno v jasli" (Lk 2,11-12). Marija lezi in poCiva, kakor to poCne vsaka zena, ko rodi otroka, kar Se bolj poudarja resniCnost uCloveCenja, obenem pa je tudi Presveta Vladarica, Bozja Mati, katere slavo poudarja rdeCa in zlato obrobljena podlaga mandljaste oblike. Dejstvo, da ne gleda otroka, pomeni, da jo v veri prezarja Bozja skrivnost, ki se je zgodila, sama pa zamaknjeno premiSljuje, kako velike reCi je Gospod storil po njej: "Marija pa je vse te besede shranila in jih premiSljevala v svojem srcu" (Lk 2,19). Podoba otroka se v celoti nanaSa na velikonoCno skrivnost -BoziC je Sele zaCetek odreSenja, ki se dovrSi v Jeruzalemu. Otrok ima zato poteze odraslega Cloveka, zavit je v mrtvaSke povoje in polozen v jasli, ki imajo obliko kamnitega groba. Za njim je temna votlina, ki simbolizira vso temo sveta, v katero se Bog prostovoljno spusti, da bi po njem spet zasijala luC. Ikona Bozjega rojstva pa nas vabi, da bi jo premiSljevali ob samem izviru skrivnosti ljubezni - Sveti Trojici. Zato iz nje izhaja preprost zarek, ki se tik nad votlino razdeli na tri zarke, da se poudari, kako je odreSenje CloveStva skupno delo vseh treh Bozjih oseb. Modri gredo proti temu zarku. Njihovo popotovanje je pot k Bogu vseh
ljudi v vseh Casih. Angeli pa skrivnost tega, da se je Sin iz ljubezni do nas izniCil, slavijo iz veCnosti.
Duhovno-teoloSka razlaga
Ikona pa se ne omejuje le na prikaz dogodkov, ampak ima hkrati tudi globok teoloSki pomen, ki ga bomo na kratko povzeli.
Osebe, ki so razporejene okrog votline, zariSejo idealen krog, ki pomeni Bo2jo edinost.
V sredini imamo Crn madez, ki predstavlja kaos, nered, nesmisel, kamor vstopa Jezus, LuC sveta. S tem se rodi nov dan: "Zvezda vzhaja iz Jakoba (predstavlja vsakega Cloveka v njegovi edinstenosti) in zezlo se vzdiguje iz Izraela (ljudstvo) " (4 Mz 24,17). Imamo torej posameznikovo identiteto, ki se vkljuCi v konkretno skupnost. Gre za narod, ne za brezimno mnozico, ki bi ne imela svoje lastne identitete, ampak bi bila brezobliCna gmota. Jezus je bleSCeCe sonce, ki sledi noCi, ki vzide v noCi, ki noC premaga, ki razsvetljuje vse naSe noCi.
Bog postane meso-naSa CloveSka identiteta, kar je nam lastno. Zavit je v povoje, ki lahko pomenijo, kako povoji CloveSkosti skrivajo bozanskost, kako se le-ta skriva v naSih omejenostih. Mi odkrivamo bozanskost, ki se skriva v naSi CloveSkosti - po vzhodnem pojmovanju, je naS cilj "pobozenje" (gr. th^ioisis). PoCasi to razseznost odkrivamo tudi na Zahodu.
Dete, ki je - kot je bilo reCeno - odrasel Clovek, je srediSCe ikonske kompozicije, njegova glava je v sredinski osi, ki jo oznaCuje zvezdni zarek. O simboliki groba in teme je ze bilo nekaj reCeno, ustavil pa bi se Se nekoliko pri povojih, ki pomenijo tudi, da bomo morali vloziti Se precej napora in molitve v to, da bomo te 'CloveSke' povoje razvili, hkrati pa nas vseeno varujejo pred mrazom noCi, ki je Se vedno blizu. Gre za novo stvarnost, ki nas bo iz groba povedla k temu, da bomo svobodno hodili v luCi. Marija je obrnjena k CloveStvu - dete gledajo angeli, ki so tudi njegovi varuhi, ona pa mora gledati in varovati ljudi. CloveStvo, ki ga ljubeCe gleda, je predstavljeno v treh prizorih:
- pastirji predstavljajo preproste, uboge in neuke ljudi;
- dve zeni predstavljata delavnost, vsakdanjost, zaposlenost;
- Jozef s skuSnjavcem predstavlja dvomljivo, misleCe, iSCoCe in nemirno CloveStvo, ki je izpostavljeno preizkuSnji;
- Modri predstavljajo razsvetljene, tiste, ki razbirajo znamenja, CloveStvo na poti, iskalce;
- tradicionalni zivalski figuri vola in osla (tu je konj, saj v Rusiji osla niso poznali) predstavljata stvarstvo, ki "nestrpno hrepeni po razodetju Bozjih sinov" (Rim 8,19);
- desno zgoraj so angeli: trije varuhi rojstva, dva zazrta v nebo, eden zazrt v CloveStvo -Se enkrat nanaSanje na Sveto Trojico, katere druga oseba se je sklonila k Otroku in mu podala rdeCe ogrinjalo. Angeli so priCe izrednemu dogodku in na kraj rojstva usmerjajo pastirje.
Med Jozefom in babicama, o katerih smo ze spregovorili, je drevesce: "Mladika pozene iz Jesejeve korenike, poganjek obrodi iz njegove korenine" (Iz 11,1). Mladika je odgovor skuSnjavam pastirja-hudiCa.
Z neba se spuSCa bleSCeCa zvezda, ki predstavlja stvariteljsko moC OCeta. Zarek se iz nebeSkega bivaliSCa spuSCa nad votlino, srediSCni zarek doseze glavo otroka, gre skozi Marijo in vse CloveStvo - to je smer Bozje ljubezni, ki iz OCeta po Besedi doseze Cloveka po delovanju Svetega Duha.
Iz skal poganja zelenje, kar ponazarja, kako puSCava ozeleni, kako se zemlja obnavlja. Prenavlja pa se tudi vse CloveStvo pod Marijinim varstvom: "Glej, vse delam novo" (Raz 21,5).
Celotna ikona je potopljena v svetlobo, ki pada z viSav in se odseva od skal ter razsvetljuje Se tako majhne liste. Predstavlja dar Svetega Duha in njegovo vstopanje v CloveSko in kozmiCno resniCnost, kar vse izhaja iz Gospodove Velike noCi.
Ikona Bozjega rojstva je zaCetek odreSenja in je neke vrste povzetek najveCjih skrivnosti krSCanske vere: UCloveCenja, Smrti in Vstajenja.
povzel Andrej VonCina
Ikona Bozjega rojstva Andreja Rubljeva prikazuje bozicni dogodek kot zacetek odreSenja, ki se dopolni z Veliko nocjo. Prikazuje duhovno pot vsakega kristjana, ki vodi od Betlehema do Jeruzalema.
Bozicni dan skozi oci zgodovine
Od kod 25. december?
Je Bozic res pokristjanjenje predhodnega poganskega praznika, ali gre dolocitev datuma Gospodovega rojstva 25. decembra iskati drugod?
Po sploSno razSirjenem mnenju naj bi kristjani predvsem pokristjanjevali poganske navade in praznike. Posebej znano je v tem oziru prepriCanje, da naj bi pokristjanili 25. december, praznik rojstva Sonca (Dies Natalis Solis Invicti), katerega zaCetnik je cesar Avrelijan, leta 274. Kaj pa, Ce je res ravno obratno, in je zelel kot protiutez krSCanskemu prazniku postaviti cesar poganski praznik? Prvo krSCansko praznovanje Bo/ica je namreC izpriCano v letu 204, o njem pa poroCa zgodovinar Hipolit Rimski.
Dejstvo je, da od zaCetka kristjani tega praznika niso praznovali, kakor tudi sicer niso praznovali rojstnih dnevov, saj je to bila poganska praksa. Rimljani so tako npr. 21. aprila praznovali rojstni dan Rima (Natalis Romae). Za prve krSCanske skupnosti je bil pomembnejsi drugi rojstni dan, "rojstni dan za nebesa". Ravno zaradi tega so praznovali smrtni dan mucencev - s tem so se rodili za veCno zivljenje. Podobno se je tudi zato pri nas vCasih praznoval godovni dan in ne rojstni dan. Zakaj pa bi navaden kmeCki Clovek praznoval rojstvo nekoga v tezko in mizerno stvarnost zemeljskega vsakdana? Ta je bila naSim prednikom smiselna samo v luCi veCnosti. Danes godovni dnevi izgubljajo svoj pomen, vsi pa tako ali drugaCe praznujemo svoj rojstni dan.
To naSo spremembo v praznovanju lahko vzamemo kot znamenje Casov, v katerih je tudi veCnostni pogled izgubil veljavo, tudi med tistimi, ki sebe uvrsCajo med verne in kristjane. Kje pa so potem kristjani dobili navdih za praznovanje Bozjega rojstva ravno na ta datum, Ce ne v poganskih navadah? Znotraj krSCanskega izroCila samega in v judovstvu, podobno kot velja ze za krSCansko veliko noC, ki ni le praznovanje Izraelove osvoboditve izpod egiptovske suznosti, temveC osvoboditev vsega CloveStva izpod jarma greha in smrti. Podobno tudi BoziC pomeni izpolnitev Bozjih odreSenjskih obljub Izraelu.
Med zgodovinarji je sprva bilo sploäno razsirjeno, da je tradicija postavljanja praznika Gospodovega rojstva nastala sele nekaj stoletij po dogodku samem, brez neke stvarne povezave z dejanskim datumom njegovega rojstva. Vendar pa novejse raziskave dokazujejo, da ta datum naj ne bi bil brez vsake navezave na dogodek Kristusovega rojstva. Glede same letnice je velika verjetnost, da naj bi se rodil med 7 in 4 pred tistim mejnikom, ki je bil postavljen kot toCka niC in razdeljuje zgodovinske dogodke na 'pred Kristusom' in 'po Kristusu'.
Ce tako sledimo najprej smeri, ki pravi, da je bil datum izbran znotraj krSCanske tradicije, brez vpliva zunanjih religij, pridemo do naslednjih hipotez:
- Po prvi se datum naslanja na dan Jezusove smrti oz. na Veliki petek. Ker datum smrti ni natanCno doloCen v evangelijih, so ga prvi kristjani umescali nekje med 25. marec in 6. april, potem pa so sledili starodavni ideji, po kateri so starozavezni preroki umrli na obletnico svojega spoCetja. Po tej hipotezi naj bi Jezus umrl na dan svojega uCloveCenja oz. spoCetja, kar postavlja rojstni datum devet mesecev zatem - 25. december ali 6. januar.
- Druga se nanaSa na doloCitev datuma Gospodovega oznanjenja Mariji.
Spomladansko enakonoCje naj bi namreC bilo pravSnji dan za spoCetje OdreSenika, devet mesecev kasneje pa je 25. december.
- Simbolika vzhajanja sonca in luCi sta v pogosti rabi v krSCanstvu in Svetem pismu. V Lukovem evangeliju Janezov oCe, Zaharija, Kristusovo rojstvo opisuje kot obisk vzhajajoCega sonca z viSave (Lk 1,78). Rojstvo
na dan, ko se zaCne dan spet daljSati, je tako v precej logiCni povezavi s to simboliko.
- Zadnja tovrstna hipoteza pa se nanasa na analizo besedil iz knjiznice skupnosti esenov v Kumranu in nekaterih informacij, ki nam jih nudi Lukov evangelij. Po evangelistu Luku naj bi bil Janez Krstnik spoCet sesl mesecev pred Jezusom, kar je petnajst mesecev pred BoziCem, kar je bilo oznanjeno Zahariju med svetim opravilom v jeruzalemskem templju. Iz kumranskih zvitkov so lahko rekonstruirali vrstni red bogosluzja, ki so mu sledili razliCni duhovniSki rodovi. Abijev rod, ki mu je pripadal Zaharija, je prisel na vrsto dvakrat v letu, eden od datumov pa je padel prav na konec septembra, kar je prav petnajst mesecev pred BoziCem.
Po drugi smeri hipotez, po kateri gre doloCanje datuma iskati izven krsCanskega izroCila, je 25. december poskus pokristjanjenja predhodnih oblik bogosluzja, zlasti judovskih. Praznik Jezusovega rojstva naj bi tako nadomestil judovski praznik luCi -1 lanukkah (dan ponovne posvetitve templja po oskrunjenju v 2. stoletju pr. Kr.), ki se praznuje 25. Kisleva. Judovski mesec Kislev se nekako ujema z nasim decembrom. Podobno kot Pasha in Binkosti, naj bi se tudi BoziC po tej hipotezi naslanjal na predhodno judovsko praznovanje.
Andrej Vonäna
So razne aktualizacije jaslic na mestu?
Naredimo si jaslice po svoji zamisli
Jaslice, ta zanimiva pogruntavSCina sv. FranCiSka AsiSkega, so ze skoraj 800 let sestavni del boziCnega praznovanja. Zal pa lekaj Casa najdemo v njih marsikaj, se bolj pa marsikoga: Juliana Assangea, Roberta Saviana, Silvia Berlusconija ... Vsako leto se najde kaka "nova” jasliCna oseba, zlasti so po tem poCetju znani na jugu Italije.
Najdemo jaslice vsake vrste, od ironiCnih, taksnih, ki obsojajo nemoralnosti in stranpota ljudi, pa vse do taksnih, ki izrazajo Custva njihovih ustvarjalcev. V vsakem primeru si vse skupaj doloCeni ljudje prikrojijo po lastnem okusu, zadeva pa se zdi prava pustna parada v malem, saj na pustnih paradah vidimo korakati maske raznih znanih osebnosti sveta zabave, äporta, predvsem pa politike.
Zdi se, da ponekod tekmujejo med sabo, da bi naredili Cim bolj 'odstekane' jaslice, morda tudi zaradi tistih famoznih petih minut slave, ko se navadni drzavljani znajdejo v objektivu kamere, misleC, da je to cilj njihovega zivljenja.
Lani so nekje v italijanski dezeli Kampaniji nadeli plinske maske svetim trem kraljem, da
bi opozorili na problem odveCnih smeti, ki je ena od glavnih tezav, pa tudi virov zasluzka doloCenih zdruzb te dezele. Drugod v isti dezeli so vreCe s smetmi postavili kar v votlino, za novorojenim Detetom. Ponekod so jaslice naredili dosledno iz ekoloSko razgradljivih materialov, da bi tudi o BoziCu ostali ekoloSko ozaveSCeni.
Pravzaprav je vse naSteto le vrh ledene gore, saj se je ta manija "aktualizacije" jaslic ze zelo razsirila, tako da se ne gre Cuditi, da tovrstne "aktualne" uprizoritve Jezusovega rojstva najdemo tudi po cerkvah.
Se sploh zavedajo, da je tovrstno poCetje daleC od tistega, kar je hotel doseCi sv. FranCiSek?
Kaj naj bi predstavljale jaslice in kam naj bi Cloveka vodile, je zelo dobro razumel Enzo Bianchi, ko je dejal, kako so jaslice v bistvu "najenostavnejSi naCin, da bi se nauCili, kako lahko rodimo Jezusa v sebi, kako bi z ljubeznijo podoziveli betlehemski dogodek". Zdi se tudi, da je neka tradicionalna stvar, kakrSna jaslice zagotovo so, nekaj vredna v danaSnji druzbi le, Ce je spektakularna in populistiCna. To je pravo nasprotje od zelja sv. Ubozca, ki je izrecno zahteval, da uprizoritev
CHRISTMAS
Poleg klasicnih jaslic smo marsikje price tudi 'aktualiziranim' jaslicam. So tovrstne jaslice v skladu s tistim, kar je zelel sporociti sv. Francisek, avtor prvih jaslic?
David Maria Turoldo: Nicesar ne vprasaj
“Sedaj pa zemlja postaja vse boljstrasna: casi so bolni, otroci se ne igrajo vec, dekleta nimajo vec oci,
ki se svetijo zvecer.
Tudi ljubezni se ne opevajo vec, upanja nimajo vec besede, mrtvi so dvakrat mrtvi v mrazu teh liturgij: vsakdo se vraca domov vedno bolj sam.
Casje, daponovnopostanemo ubogi, da bomo ponovno nasli okus kruha, da bomo zmogli ziveti na soncu in bomo veseliprehodili noc terprepevali o zeji kosute.
In ljudje, preprosti ljudje
naj imajo se koga, kijih poslusa
in naj bodo njihove molitve uslisane.
Nicesar ne vprasaj. ”
A
P. David Maria Turoldo (1916-1992) je bil Furlan, pesnik, mislec, predvsem pa velik duhovnik, ilan odporniskega gibanja. Po vojni je zaradi svo/ih drznih pogledov na druzbo imel tezave tudi s cerkveno hierarhijo, a je vedno ostal Cerkvi in evangeliju zvest. Kot je leto dni pred smrtjo dejal kard. Carlo Maria Martini, ko mu je izroial pomembno priz-nanje: "Cerkev viasih prepozno spozna preroStvo". David M. Turoldo se je rodil v ubogi in Stevilni druzini kot Giuseppe v vasiei Coderno pri Sedeglianu v Furlaniji. V revni druzini je zivel pristno krscan-sko vero, kot duhovnik je bil izjemen, kot pesnik in pridigar je preprical Stevilne, s svojim agnostic-nim prijateljem Pier Paolom Pasolinijem je sodeloval pri slovitem filmu Evangelij po Mateju (I. 1964). Izdal je veliko pesniskih zbirk, bil prisoten v javnem zivljenju kot pricevalec evangelija in na rob po-tisnjenih. Njegova poezija ni kriiava, je preprosto lepa, brez nepotrebnih metafor in besediienja, vedno namenjena cloveku in njegovemu iskanju soeloveka, Boga.
(Pesem je prevedel in nekaj besed o velikem furlanskem pesniku, ki ga v slovenscini skorajda ne poznamo, napisal Jurij Paljk)
ne sme biti noben spektakel, ki bi privlaCil radovedneze. Po zapisu Tomaza Celanskega je bil FranCiSek zelo nazoren, ko je prijatelju Janezu iz Greccia naroCil, kako naj pripravi jaslice: "Ce hoCes, da bi v Grecciu obhajali Gospodovo rojstvo, pojdi pred mano tja in pripravi vse, kakor ti naroCam: rad bi predstavil Otroka, rojenega v Betlehemu, in nekako videl s telesnimi oCmi tezave in neudobje, v katerih se je znaSel zaradi pomanjkanja stvari, ki jih potrebuje novorojenCek. Zelim videti, kako je bil polozen v jasli in kako je lezal na senu med volom in osliCkom". Tako so se torej leta 1223 v Grecciu, kraju na pol poti med Rietijem in Ternijem v Umbriji, rodile jaslice. Sv. Bonaventura tudi poroCa, kako je Francisek, da ga kdo morda ne bi narobe razumel, celo vpraSal papeza za dovoljenje za postavitev jaslic.
Njegov namen torej ni bila aktualizacija, ki bi se je lahko prav brez vsakrsne tezave posluzil, glede na tezave, ki so pestile tedanjo Cerkev. Namen velikega svetnika je bilo podozivljanje tistega edinstvenega dogodka v CloveSki zgodovini, ki ga predstavlja rojstvo Boga. Zelel se je prek uprizoritvejsreseliti na sam kraj in Cas tistega dogodka. Zelel je povedati, da je vsebina Bozjega rojstva sama po sebi tako bogata, da Cloveka gane - tudi danasnjega Cloveka. Ta si domislja, da bo ljudi nekaj nagovorilo le, Ce bo preoblikovano po zadnji "modi", aktualizirano. NoCe se pustiti nagovoriti dogodku, ampak je on tisti, ki mora na neki naCin nagovoriti dogodek. Tako se ne nazadnje zelo pogosto dogaja tudi pri razlagi svetopisemskih besedil. Ce povemo s podobo iz Kane Galilejske, se rado zgodi, da se vino spremeni v vodo.
Zaradi te globoke zavesti sv. FranCiSka je lahko prislo tudi do Cudeznega dogodka, o katerem v svoji 'Legendi Major' poroCa sv. Bonaventura, da se je med pridigo Asiäkega Ubozca o rojstvu revnega kralja namesto tistega Jezusa, ki ga je v jasli polozil sveti moz, tarn pojavilo pravo Bozje Dete.
Jaslice so tako drugaCne vrste sveta podoba, sveta uprizoritev, ki pa je vselej prava le, Ce je pot do Boga, kakor velja npr. za svete ikone.
Andrej Vonäna
V megli so vse krave sive...
Kako trpeti v casu krize?
Si
vetovna kriza, s katero se sooCamo tako ali drugaCe, zadeva vse ljudi, celoten "polis", ne glede na razliCne svetovne nazore in politiCne ureditve, katerim pripadamo. Vzrok za nastanek krize ni odvisen le od vpraSanja privatne ali drzavne lastnine. KljuCno vpraSanje je, kako sta bodisi privatna bodisi drzavna lastnina v sluzbi skupnega dobrega. ReSitev ni zgolj in preprosto v lastniStvu. Problem nastane, ko so lastniki ali upravljavci podvrzeni pohlepu in zavisti. Predvsem hudo je, Ce so taki tisti, ki opravljajo javne funkcije. V bistvu ne gre v prvi vrsti za vpraSanje svetovnega nazora, gospodarske ali politiCne ureditve, temveC za moralno in duhovno vpraSanje.
V Casu krize ne bi smeli pozabiti na dramo, ki jo dozivljajo revezi, katere je zaradi njihove revSCine pogosto sram in se zavijejo v molk. Prav je, da na razliCne naCine pomagamo materialno ubogim, bolnikom,
zapornikom, beguncem in drugim tujcem, vdovam, sirotam in starejSim.
Prav pa je, ker smo razumska bitja, da si postavimo tudi vpraSanje o naSem razumevanju strokovnih vpraSanj v zvezi s finanCno in gospodarsko krizo. Koliko sploh vemo in razumemo, za kaj gre? Verjetno vemo in razumemo bolj malo. Vsi pa to krizo tako ali drugaCe Cutimo ali pa jo bomo Se Cutili na svoji kozi. Politika in ekonomija sta se zavili v tako veliko strokovnost, da nam preprostim drzavljanom, ki smo na teh podroCjih laiki, "ne more in ne sme" biti jasno, za kaj gre. Je to prav? Znanosti in stroke bi se le morale potruditi in nam temeljna vpraSanja ter mozne odloCitve pojasniti na tak naCin, da bi jih razumela vsaj veCina drzavljanov. Le tako bi se znali na volitvah, pa ne le na volitvah, prav odloCati.
Mar nismo ze vsi siti in naveliCani neprestanega govorjenja o krizi, morda predvsem zato, ker je to govorjenje zmedeno, ker opozarjanje na krizo zastraSuje in ker je to megla, v kateri so vse krave sive. Kako odgovoriti na nastalo situacijo? Je reSitev v revoluciji ali pa je v tem, da se vsi skupaj odloCimo za zrtve, za drugaCen naCin zivljenja in za veCjo, pa verjetno tudi drugaCno aktivnost?
Papez Benedikt XVI. trdi, da je kriza lahko
priloznost za zaCetek drugaCne politiCne in gospodarske ureditve. S tega vidika bi sedanjo krizo lahko primerjali porodu. Zena na porodu dozivlja boleCino, ko pa se otrok rodi, pozabi na trpljenje (Prim. Jn 16, 21). Ce o krizi samo govorimo zaradi sejanja megle, Ce se zgolj pritozujemo nad nastalo situacijo ali Ce nam kriza sluzi le za nabiranje politiCnih toCk, za reSitev krize Se nismo naredili niC.
Je filozofija banCniStva, ki je skrbelo za finanCne investicije v banCniStvu samem, moralno sprejemljiva? Je to zgolj vpraSanje finanCnih izvedencev ali pa je tudi vprasanje varCevalcev? Je to vpraSanje zgolj vpraSanje ekonomske znanosti ali pa je tudi vpraSanje etike in antropologije ter v konCni fazi vpraSanje revezev naSega Casa?
V naSih glavah, ki so okuzene z virusom individualizma in pozitivizma, si domiSljamo, da bodo sedanjo krizo reSile doloCene politiCne stranke, ki to obljubljajo na volitvah, doloCeni izjemni strokovnjaki ali pa revolucija. Zal se to ne bo zgodilo. Vse to so zgolj iluzije! Do krize je priSlo ravno zaradi tega, ker smo slepo zaupali strokovnjakom in politikom. ReSitev krize bi bila mozna le, Ce bi pri izhodu iz nje sodelovali vsi: politiki, strokovnjaki in civilna druzba. Zal smo priCe nezaupanju, zahrbtnim potezam, manipulacijam, cinizmu, razdeljenosti in izkljuCevanju. "Adijo pamet"! Sodelovanje vseh bi bilo potrebno ze zaradi preprostega dejstva, da bomo morali pasove zategniti vsi oziroma vsaj veCina! Bo to trpljenje porazdeljeno praviCno? Stranke, kje ste v vaSih medsebojnih odnosih? Se sploh trudite poiskati to, kar je skupno dobro, ali pa razmiSljate le o tem, kar je dobro za posamezno stranko?
Ob vpraSanjih, ki zadevajo krizo, v kateri se nahajamo, pa ne bi smeli molCati niti drzavljani, ki nismo Clani politiCnih strank. Ze res, da smo drzavljani dolzni spoStovati vsako oblast. Tako nas uCi tudi Cerkev. Pozabiti pa ne smemo Se na drugo plat medalje: na to, da je naloga oblasti zagotavljati drzavljanom svobodo in blagostanje. KritiCno razmiSljanje civilne druzbe, ki od oblasti in strok zahteva pojasnila, ki hoCe razumeti, za kaj v resnici gre, pa je najveCje mozno spoStovanje oblasti. Civilna druzba, kje si?
Bogdan Vidmai
Predstavitev knjige / Bela kot mleko, rdeca kot kri
Barve nasega zivljenja
9
Ceprav je od mojih Sestnajstih let minilo ze kar nekaj Casa (dvanajst let - za Sestnajstletnike sem tako ze star, Ceprav se sam Se ne uvrSCam v to kategorijo), me je prvenec italijanskega profesorja knjizevnosti Alessandra D'Avenie Bela kot mleko, rdeCa kot kri (Druzina, 263 strani, 16,20 evra) pritegnil k branju, tudi zato, ker ga je prevedel moj nekdanji 'cimer' vsemeniSCu, JankoJozef Pirc. Prevajalca velja pohvaliti za pogum in voljo - najbrz je zelel tudi slovenskim mladim posredovati Cudovito knjigo, ki ga je nagovorila, ko jo je bral v italijanSCini. Tiste, ki vam je blizu italijanski jezik, bo prevod mestoma tudi zmotil, a prevajalcu moramo vseeno priznati, da mu je uspelo lepo posredovati samo vsebino in sporoCilo dela, kar je tudi najbolj pomembno.
Romanov ali sploh del, ki bi posredovali takSno vsebino, je namreC malo. Del, ki bi uporabljala takSno govorico, ki je mladim blizu, ki se trudi biti njihova, pa sploh Se nisem zasledil. Pa ne gre tu za nobeno Cudno 'skrpucalo', kakrSna je bila ’CefurSCina' VojnoviCevega pseudo-romana, katerega ime je vsem dobro znano in ga zato ne bom navedel. Najdemo doloCene izraze, ki jih mladostniki uporabljajo (Ceprav so prevajalcu naroCili, naj umakne razne 'grde besede', ki seveda so v izvirnem besedilu), kar delu daje svoj Car, vendar pa jezik ostaja bogat. Ko zdaj prebiram Se drugi roman italijanskega avtorja, Stvari, ki jih nihde ne ve (Cose che nessuno sa) -v italijanSCini, ker Se ni preveden v slovenSCino -, prav uzivam v soCnem in bogatem jeziku ter prefinjenem slogu D'Avenie.
Glavni junak romana Bela kot mleko, rdeCa kot kri je Sestnajstletni Leo, ki bi lahko bil katerikoli Sestnajstletnik na Zahodu, saj je prav takSen kot ostali; zanimajo ga podobne reCi, je zaljubljen, svoj prosti Cas prezivlja na spletu, igra igrice, je strasten nogometaS oz. malonogometaS, ki se s prijatelji ne podi le za zogo in dekleti, arnpak tudi pogosto zavije v McDonalds. Naokrog se vozi z mopedom z uniCenimi zavorami, v uSesih ima iPod. Profesorje in Solo dozivlja tako, kakor jih dozivljajo domala vsi srednjeSolci, le da mi je ta primerjava D'Avenie res vSeC: "Cudno: dopoldne v Soli ne moreS zdrzati, popoldne pa tu sreCaS vse. Razlika je v tem, da ni vampirjev, to je prfoksov: pijavk krvi, ki se vrnejo dornov in se zaprejo v svoje
sarkofage, CakajoC na nove zrtve. Tudi Ce, za razliko od vampirjev, profesorji delujejo podnevi".
Leo se noro zaljubi v leto starejSo rdeCelasko Beatrice (ime se ne zgolj sluCajno nanaSa na Dantejevo muzo), za katero je pripravljen iti na konec sveta, premagati vse ovire in omejitve -vsaj v teoriji. Beatrice namreC zboli za levkemijo, kar bi lahko pomenilo konec vseh Leovih sanj, vendar pa je Leo pogumen fant, kot tak pa se spopade tudi s to visoko oviro, v tem spopadu pa pride do globokih zivljenjskih spoznanj, ki so povezana s temeljnimi zivljenjskimi vpraSanji. Leo odkriva pravi pomen ljubezni, se spopada z vpraSanjem trpljenja in smrti.
Pri njegovem iskanju lahko vedno raCuna na zveste prijatelje, kjer ima posebno vlogo Silvija, pomembno vlogo pa imajo tudi nekateri profesorji oz. dva profesorja -SanjaC in Gandalf. Prvi je profesor zgodovine in filozofije, drugi duhovnik in profesor
AlESSANDRO D'AVENIA
BELA KOT MLEKO RDECA KOT KRI
verouka. Ob Leovih starSih in obeh profesorjih, pa tudi pri drugih, odkrivamo, kako pomembna je v zivljenju mladostnika druzina, kako pomembno je gojiti pogovor in kako pomembno je pustiti sanjati - profesorjev vzdevek je zato Se kako na mestu.
Iz teh in Se drugih razlogov zato delo priporoCam v branje tudi starSem mladostnikov, vzgojiteljem, katehistom, duhovnikom...
Knjiga je namreC koristna tudi pri razumevanju mladostnikov, kakor je tudi dober vzgojni pripomoCek. Bere se zares lepo - sam sem jo prebral v eni noCi, za kar pa mi ni zal -, zato bo morda po njej segel tudi kdo, ki mu branje ne diSi prav preveC. Vidi se, kako zeli avtor ljudem, zlasti mladim, priblizati svet knjizevnosti, saj je v njem skritih mnogo zakladov, ki pa jih je treba najti in odkopati.
Z Leom se bralec poistoveti in skupaj z njim iSCe odgovore na svoja zivljenjska vpraSanja, ki so pravzaprav vedno ena in ista, za mlade in za odrasle. Ce ste se o doloCenih stvareh - iz razliCnih razlogov - ze nehali spraSevati, se boste ob tej knjigi skoraj zagotovo spet zaCeli. NajveCja katastrofa zivljenja namreC ni iskati in ne najti, temveC sploh ne iskati.
Andrej Vonäna
Anonimni pricevalci 20. stoletja (2)
P. Bellarmino Bagatti: Po zgodovinskih sledeh krscans a
Ni najbolj vazno studirati Jezusa, temvec ljubiti, kakor je on rekel. Jezus od nas ne zahteva ucenosti ali visoke kulure, saj nas ne bo sodil po teh, temvec po ljubezni. Njega zanima nase srce, zanima ga, da se med seboj ljubimo.
FranCiSkanski arheolog p. Bellarmino Bagatti se je rodil kot Camillo v kraju Lari, blizu Pise v Toskani, leta 1905. PraktiCno takoj po konCanem Studiju na PapeSkem inStitutu za krSCansko arheologijo se je odpravil v Sveto dezelo, kjer je zivel in delal vse do svoje smrti, leta 1990. Raziskal je veliko krajev, kjer se kristjani spominjamo svetopisemskih dogodkov, med njimi zlasti Nazaret, za katerega je ugotovil, da je bil v 1. stoletju le majhna vasica, in cerkev 'Christus flevit' na Oljski gori v Jeruzalemu, pod katero je naSel domnevni grob apostola Petra. SploSno ni kdo ve kako znan, zato ga lahko uvrSCamo med ’anonimne priCevalce 20. stoletja'.
"Vse od Casov Voltairea so doloCeni kritiki z vse veCjo vztrajnostjo skozi celotno 19. stoletje in del 20. stoletja bili skeptiCni glede romarskih krajev v Sveti dezeli. Govorili so, kako so svetiSCa zrasla zato, da bi ciniCno izrabili poboznost lahkovernih romarjev. Po njihovem mnenju se je prevara zaCela ze s cesarjem Konstantinom, ki naj bi iz politiCnih razlogov, da bi si paC pridobil prijatelje med kristjani, 3. stoletja po Jezusovi smrti dal postaviti cerkve na krajih, ki so bili doloCeni glede na neoprijemljivo izroCilo. Prevara naj bi se nadaljevala od srednjega veka naprej, zlasti s strani franCiSkanov, ki naj bi z izmiSljenimi zgodbami romarjem odvezovali moSnjiCek. Tega pa niso zagovarjali le protikrSCanski propagandisti, temveC tudi kopica uglednih profesorjev, ki so s celo kopico argumentov naredili moCan vtis na bralce". NaSega
patra pa so le Se bolj spodbudili k iskanju materialnih dokazov o zgodovinskosti evangelijev.
Svoje delo takole strni: "Po tolikih desetletjih dela na terenu lahko reCem, da samo kdor dela za pisalno mizo, ne da bi se premaknil iz svoje knjiznice, lahko trdi, da to, kar pripovedujejo evangeliji, ni zgodovinsko". To je poCel zelo znanstveno in natanCno, saj:
"Naloga vsake znanosti ni v tem, da nekomu damo prav ali ne, temveC v podajanju objektivnih podatkov, kar velja tudi za arheologijo. NaSa odkopavanja pa so vseeno privedla do ozraCja ponovne zaupljivosti po tolikih letih sumniCavosti". "Danes je mogoCe sestaviti zgodovinsko verigo, katere prvi Cleni so utrjeni v evangeljskih Casih". Kljub vsemu profesionalnemu delu in priznanjem najveCjih svetovnih univerz pa dlj p. Bellarmina nikdar ni bil ta, da bi v ospredje postavljal svoje delo, temveC, da bi ga prikazal v drugaCni luCi: "Ni najbolj vazno Studirati Jezusa, temveC ljubiti, kakor je on rekel. KrSCanstvo je prezivelo do zdaj in bo Se naprej, pa ne zaradi nas, ki se imamo za uCene, temveC zaradi vere in ljubezni preprostih ljudi. Ponizni, in ne strokovnjaki, ki so pogosto tako oSabni, so tisti, ki resniCno razumejo evangelij". Ko so ga spomnili, da je tudi sam zivljenje posvetil znanstvenim raziskavam, je takoj odvrnil: "Predvsem sem
redovnik, na to pot sem se podal zgolj iz posluSnosti do predstojnikov. Bolj ko sem napredoval, tem bolj sem razumel, kako je Studij brez poniznosti tisti, ki ovira razumevanje. Prav zato nam Jezus pravi, da moramo postati kakor otroci - Ce ne spet najdemo tiste otroSkosti, lahko postanemo tudi najveCji uCenjaki tega sveta, pa vseeno ne bomo nikdar razumeli niCesar. Jezus od nas ne zahteva uCenosti ali visoke kulture, saj nas ne bo po teh sodil, temveC po ljubezni. Njega zanima naSe srce, zanima ga, da se med seboj ljubimo". Ta zavest je Se kako pomembna za arheologa, Cigar zivljenje nikakor ni lahko: "Zivljenje arheologa skoraj vselej sestoji iz nesmiselnega napora, iz zapletenega izkopavanja, Studija, primerjanja. Navadno Se zdaleC ni tako
vznemirljivo, kot mislijo nekateri. Presenetljive in razburljive najdbe so redke. VeCinoma pridemo do naSih sklepov preko neke serije fragmentov, ki jim nestrokovnjaki ne bi namenili niti najmanjSe pozornosti. Potem pa se nenadoma Clovek znajde pred najdbo, ki ga nagradi za ves vlozeni trud in napor, kot npr. tisti napis: 'Zdrava, Marija'... Ko so zaCeli postavljati novo baziliko Gospodovega oznanjenja v Nazaretu, sem imel priloznost kopati v votlini, ki je po krSCanskem izroCilu veljala za Marijino hiSo. Vse nazareSke hiSe so bile takSne - revna bivaliSCa, votline, izdolbene v apnenCasto poboCje griCa, kjer so skupaj ziveli ljudje in zivina. Ko smo priSli do najstarejSega sloja (pred Konstantinom) smo ugotovili, da so ze takoj na zaCetku krSCanstva tisti kraj spremenili v svetiSCe. Na nekem ometu smo zagledali tisti vznemirljivi grSki napis iz 1. st. po Kr., ki ga je vpraskal neki romar: 'Ch^ire Maria' -'Zdrava, Marija'. NaSli smo Se en grSki in en armenski zapis. Prvi pravi: ’Na svetem Marijinem kraju sempisal', drugi, le delno ohranjen, pa: 'Lepa Devica'... Kdaj pa kdaj smo tudi mi ubogi arheologi lahko koristni. Po naSi zaslugi lahko tako vsak katoliCan, ki moli rozni venec, spozna, da se s tem vCleni v verigo, ki pelje vse do samega zaCetka v Nazaretu, morda z nekom, ki je Jezusovo mater spoznal takrat, ko je za vse bila le preprosto dekle, zena in potem vdova tesarja Jozefa".
Andrej Vonäna