173. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 30. julija 1900.
L leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejemu n avstro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi as ne vračajo. — Ursdnlitvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniitvo pa a Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod- telefon St 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Bojni klic nemškega cesarja.
Te dni je imel nemški cesar zopet govor. Ta govor je obudil presenečenje in največjo ogorčenost po vsem kulturnem svetu, zakaj kar je govoril nemški cesar, to bije v obraz vsaki humaniteti.
Ko so se vkrcali v Bremerhavenu na Kitajsko namenjeni vojaki, poslovil se je cesar Viljem od njih z govorom, v katerem jim je polagal na srce, naj v bojih na Kitajskem ne dajo nikdar pardona, naj nikdar nikogar ne ujemo, ampak naj delajo, kakor so delali divji Huni za časa Atile, tako da se še čez tisoč let noben Kitajec ne bo upal Nemca po strani pogledati.
Zgodovina vojaške retorike sicer kaže, da se pri takih prilikah, kakoršno je imel nemški cesar v Bremerhavenu, navadno rabijo krepki izrazi in doneče fraze, toda ta zgodovina ne pozna že od razpada rimskega cesarstva ne jednega slučaja, da bi bil vojskovodja kakega nebarbarskega naroda tako govoril, kakor je sedaj govoril nemški cesar. Nemški politični krogi so sami uvideli, da je cesarjev govor nečuven, in zato skušajo na najobupnejše načine orevreči naravni smisel cesarjevih besed. Toda to prizadevanje se ne more smatrati resnim, zlasti ne, ker cesarjev zadnji govor popolnoma soglaša z njegovo poprejšnjo izjavo, da si bo za umor nemškega poslanika pridobil tako maščevanje, da svet kaj takega še ni videl. Kdo naj torej le količkaj upošteva prisiljeno komentiranje cesarjevega govora, zlasti če se uvažuje, da je cesar postavljal odhajajočim vojakom zverinskega kralja Atilo za vzgled, ki je moril in požigal kakor divja beštija !
Cesarjeve besede so jasne in nedvoumne, naj so bile izrečene tudi v razburjenosti, in naj je ta razburjenost tudi opravičena, zato vendar ne izgube svojega pomena Cesarjev poziv je v direktnem nasprotju z vsemi nravnimi čutili kulturnega Človeka, zakaj njegov smisel je, naj nemško vojaštvo na Ki-
tajskem pobije in pokolje vse, kar mu pride pod orožje.
To pa ni več poštena vojna, to ni več moški boj, to je umor en masse, to je mesarsko klanje. Še barbarski narodi, ki se Se niso dosti povzpeli čez živinski nivO, so začeli spoštovati načelo, da je premaganemu nasprotniku, če odloži orožje, in če prosi milosti, prizanesti. Nemški cesar pa je naročil svojim vojakom: nič pardona dajati! Še barbarski narodi so zaceli opuščati navado, da ujete nasprotnike, ki nimajo več orožja, pobijejo. Nemški cesar pa je svojim vojakom zaukazal, naj nikogar ne ujamejo
Ali je torej nemško vojaštvo šlo na Kitajsko, ne da skupno z drugimi narodi kaznuje Kitajce za umor naseljenih tujcev, da zadobi zadoščenje za ta umor in zagotovi tujcem za prihodnje čase osebno varnost in varnost imetja, nego da mori kakor je moril kralj Atila, ko je na čelu divjih tolp prihrumel v Evropo in opustošil plodovi te pokrajine, poklal na tisoče ljudi in po-žgal cvetoče naselbine?
Nemčija je največ kriva strašnih dogodkov na Kitajskem. Misijonarji in druge države so pač pripravile tla, ali šele odkar je Nemčija šiloma zasedla Kiaučau, odkar je prišel cesarjev brat princ Henrik provo-oirat Kitajce, in odkar je nemški poslanik Ketteler s svojo nesramnostjo razdražil vladajoče kitajske kroge, je nastalo sedanje, Evropcem sovražno gibanje. Zdaj pa še ta govor.
Na srečo ne zavzema Nemčija mej svetovnimi silami takega mesta, da bi nemško vojaštvo moglo izpolniti cesarjev ukaz. Rusija, Francija, Angleška in Amerika tega kratko malo ne bodo pripustili. Nemčiji pa ostane vse čase sramota, da je hotela mej Kitajci posnemati — Atilo!
V Uubljaial, 30 julija. Iz prakse klerikalne hinavsčine in lažnji-voati.
Socialnodemokratski aP beiterwille° je prinesel nekaj vestij o nemoralnosti katoliške bojevite duhovščine.   Klerikalni „Ar-
beiterfreund" pa mu je na to očital, da laže in opravlja. .Natančno smo se informirali in imamo gotove dokaze* — je pisal .Arbeiterfreund" — .zato pa pravimo odkrito in odločno, da je pisec te notice lažnjiv obrekovalec in tat časti. Da pa se gospodje pri listu .Verleumdervville" ne bodo mogli izgovarjati, da smo bili premalo jasni, zato rečemo brez ovinkov, da je odgovorni urednik g. Miha Schacherl brezvesten človek, ki je obrekovanja in tatvine časti sokriv." Urednik Schacherl je sedaj seveda tožil odgovornega urednika klerikalnega . Arbeiterfreunda", nekega Tdscha. človek bi mislil, da bo pogumni klerikalec, ki siplje psovke okoli sebe s tako spretnostjo, kakor bi bil učenec naših dveh klerikalnih listov, samo vesel, ako se mu da prilika, da pred sodiščem dokaže, da je ,Arbeiterwille" res brezvestno lažnjiv obrekovalec in tat časti. Toda klerikalnemu odgovornemu uredniku Toschu je padel v hlače pogum že tisti hip, ko je dobil poziv k sodišču. In izjavil je, da ne ve glede notice prav ničesar, ker je sploh niti čital ni. Schacherl je tožil sedaj radi zanemarjanja uredniške pazljivosti pri okr. sodišču. Toda tam je klerikalni urednik izjavil nakrat, da njegova prva izpoved ni bila prava, kajti notico je čital še pred natiskom in torej svoje uredniške pazljivosti ni zanemaril. Predlaga torej, da se akti vrnejo deželnemu sodišču, kjer doprinese dokaz resnice. Seveda je bil urednik Schacherl tega predloga vesel, in akti so šli nazaj zopet k deželnemu sodišču. Toda glej čudež! Klerikalni odgovorni urednik Tosch je vložil proti tožbi ugovor, češ, da se je z odstopom aktov okr. sodišču tožba radi razžaljenja časti umaknila. Deželno sodišče je temu ugovoru ugodilo, toda višje deželno sodišče je ugovor zavrnilo, in Tosch je moral zopet pred sodišče. A čujte, Tosch je sedaj ponovil svojo prvo izpoved ter trdil, da omenjene notice res sploh ni čital. Zatajil je torej svojo drugo izpoved, samo da bi mu ne bilo treba do prinesti dokaza resnice. Med tem pa se t
pri raznih obravnavah dokazalo, da so bile vse tiste vesti o nemoralnih duhovnikih v ,Arbeiterwille" resnične, in pri porotni obravnavi si Toich ni vedel pomagati drugače, nego da je ponudil, da vse v svojem listu prekliče. Družba .Stvria", izdajateljica .Arbeiterfreunda", pa je izjavila, da poplača vse sodne stroške. Na to Tosch pred porotniki prosil Schacherla odpuščanja ter se zavezal, da objavi svoj preklic v listih ,Arbeiterwille", .Arbeiterfreunđ" in „Tagespost". Na to je Schacherl svojo tožbo umaknil. Toda glej! .Arbeiterfreunđ" je sedaj prinesel izjavo, da je odgovorni urednik Tosch ravnal po svoji glavi, da ga bo uredništvo tožilo in hkratu doprineslo dokaz resnice, da je Schacherl res lažnjiv okreko .—j. Pravi urednik .Arbeiterfreunda", Schoppel, je torej navidezno tožil odgovornega urednika T ^ ha, toda k obravnavi ni prišel niti Schoppel niti Tosch. Navidezno je bil Tosch tudi odpuščen iz službe, a črez par dni je bil že zopet v uredništvu .Arbeiterfreunda". Le njegovo ime je zginilo z lista. Toda preklica Tosch ni objavil nikjer. Sedaj je tožil Schacherl še enkrat, in Tosch je bil obsojen na 300 kron. Ker jih ni hotel plačati, je bila rabljena .Stvria6. Tudi preklici so končno zagledali beli dar afera jasno kaže, kakšni nasprotnil klerikalci, ki očitajo drugim obrekova.otvo, a so sami največji lažnjivci in brez ves tneži! Zaroka kralja Aleksandra. V soboto ob 6. zvečer se je kralj Aleksander svečano zaročil z gospo Drago Mašino vo v njenem stanovanju vpričo metropolita Inocenca, sorodnikov kralja ;n zaveste, vsega dvora, vseh ministrov ii dam, predsednika skupščine in predse državnega sveta in vseh členov diplomatskega zbora. Ves dan so dohajale brzojavne čestitke, katerih je došlo nad 2000. Tudi veliko število deputacij je došlo v Beligrad. Pri kralju je bilo soboto 300 učiteljev in večje odposlanstvo akademikov. Zvečer je I bila razsvetljava in bakljada, katere se j«
LISTEK. 8
Ne ubij!
Ruski spisal knez Dmitrij Golicin-Muravlin. (Dalje.)
A med tem, ko je govorila, je zrla njena hči tužno v stran. Prej ko ne ji je tirada njene matere prišla vsaj nekoliko prav, da je pogledala na okoli po vseh mladih ljudeh. Razumel sem to in obžaloval Nadjo.
Seveda, sram jo je, sem si mislil.
In tu sem zapazil, kako lepo je oblečena Posebno lepo. Ti veš, da včasih dame rade kažejo svoj vrat, svoje roke ali toalete. A ona kakor bi govorila: .Poglej mi v oči, potem me spoznaš . . . ako me pa ne spoznaš ... je vse jedno".
So sicer ljudje, ki se zaljubijo v kostum, in ki vidijo v ženski samo odmev modnih listov. Takim bi ugajala morda Nadjina mati. Obleka na njej je bila celo zanimiva.
Tekom naslednjega medakta sta prišla v njuno ložo razun mene neki štabni oficir z nedosežno grdim glasom in mlad plavo-lasec s malimi brkicami, ki je bil vsled *oje mladosti še okoren ter je na vpra-uije zardeval in odgovarjal jecljaje. Vae jegovo govorjenje je obstojalo iz odgovorov,
samostojno govoriti pa ni umel. Končno nas je Zofija Ivanovna predstavila; no, kakor se vselej dogaja v podobnih slučajih, sem preslišal njih imeni
Nadja ae je vedla napram štabnemu častniku brezbrižno, napram plavolascu posmešlji vo in ponižlji vo, z menoj pa je bila kolikor toliko ljubezni vejša.
Ti se bržčas čudiš, čemu to tako na drobno razkladam, a to je potreba.
V tem medaktu sem ae začutil zaljubljenega v Nadjo. Vae na njej mi je ugajalo : obraz, glas, kretanje. Posebno pa glas, naravnost iz duše prihajajoč, zapeljiv. Njenega notranjega sveta seveda Se nisem poznal, toda bil sem overjen, da v njej ne more biti nedostatkov.
Ti porečeš, ali sem se dal naravnost očarati s tem, ker je bila lepa? Ne, ne! Vsakemu izmed nas, bivajočih v družbi, se pripeti vsak dan, da sreča nekoliko lepih gospodičen in gospej. In vendar ae ne za ljubimo vanje. Oči vidno je, da tu ne odločuje krasota. Krasota ima celo čisto negativen pomen, t j. ona je skratka popolna odsotnost grdosti, a grdoat seveda brani ljubiti. Sicer pa tudi nelepe ženske navadno privlačujejo, treba le, da se dotikajo duše. A kdor to zanika in priznava edino telesne nagibe, — tega je pomilovati
Ostavivši loto, sem sklenil, da ne poj-dem več k njima Bilo mi je tesna Spre-
videl sem tudi, da mi je nemožno ostati v gledališču in ne iti k njima. Radi tega sem se odpeljal. Odpravil sem se sprva domov. No, potem se mi je zazdelo uprav strašno, peljati se k sebi v veliko samsko stanovanje, kjer bo na moje sanjarenje odgovarjalo vse: .A tega še ni!"
Da, to je bila ljubav, začetek ljubavi, nekako pevajoče čustvo v duši Vse čuvstvovanje se je natančno barvalo v odmevu muzikaličnih fraz. Rožnata sentimentalnost, porečeš. Nikakor, to je bilo nekaj Čistega, radostno vznemirjajočega. Nikakih slik bodočnosti si nisem slikal. Celo sam sebi nisem jasno dejal, da se hočem oženiti s Nadjo. Samo slutil sem, da bode okoli nje moje življenje novo, dobro in s vitlo.
In tako se nisem odpeljal domov, ampak v restavrant
Zjutraj tega dne sem srečal na ulici Bah mačova. Povedal mi je, da ae zvečer poslovi od svojega samskega stana, ker se v nekaj dneh oženi s hčerjo Elizarova, neverjetno bogatega kupca. Naznaniva! mi to, me je prosil, naj se pripeljem k Dodonu, kjer .bo obed, poni, večerja itd." Odgovoril sem mu, da ae potrudim; no, storil sam to samo iz uljudnosti, saj sem gojil v sebi antipatijo do surovega popivanja tega večno brez-obrazno se vedečega malega peterburskega kroga mladeničev, vsled katerega menijo
nekateri, da prebijejo vsi mladi ljudje zna nega kroga ves svoj čas v dragih gostilnah in v družbi slabih žensk.
Našel sem ondi seveda vrhunec brez-obraznosti Ne opisujem ničesar. Ti sam veš, kako umazana so včasih ta pijančevanja pri punšu, ne samo zato, ker se vino in liker razlivata na vse strani, ne samo zato, ker 'postane nekaterim izmej pričujočih slabo, no predvsem so ostudna tista popivanja vsled razgovorov, razvivših se za pitjem. Vendar sam Bahmačov ni bil posebno pijan, nego je došel samo v tisto elementarno občutje, ko smatra človek za docela odveč, skrivati svoje misli in čute, celo najneprijetnejše.
Videvši, da gledam z mrzkostjo na družbo, poživinjeno z vinom, se je skušal delati povsem treznega, ter me potegnil na stran, na divan, se teško zavalil vštric mene ter zahteval sodove vode.
.Ženim sem," je izpregovoril z resnim tonom, kakor, da mi pripoveduje novost.
..Da, vem ... No prav storite . .. čestitam vam . .. jako lepo   ..""
„No, ne ve se še, ali ni v vašem čestitanju kaj ironije ... Vi me, zal, obsojate, ker sem se, zapravši svoje premoženje, p~ lakomil k opcijski h milijonov ter se p pravi jam, ustvariti za mnogo denarja g fin j o Bahmačevo."
OMU* pria.)       WM BSZ
udeležilo 10.000 oseb. Obč. svetnik Jokovld je kralju čestital, kralj pa je odgovoril, da ga niso Beligrajci Se nikdar pozdravili v tako lepem trenotku kot sedaj, ko se je izvršil cerkveni obred, ki ga je zvezal za vse življenje z bitjem, katero ljubi iz glo-bočine svoje duše.   Kralj je dejal, da je ubogal svoje srce, ker ve iz skušnje, koliko krute škode je napravil razpor v kraljevi hiši, in kako je oviral ta razpor deželo in narod v svojem razvoju. Doslej so dogodki v zakonu srbskih vladarjev vplivali na politiko, poslej pa tega ne sme biti več. Politika naj hodi svoja pota, kralj pa hoče imeti kot človek srečno domačnost ter se z vsemi močmi in novo življensko silo posvetiti svoji državi.   Razen ruskega carja in sultana je čestital kralju tudi avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Kralj je proglasil iznova več pomiloščenj. Amnestirani so  obsojenci radi tiskovnih prestopkov, radi žaljenja veličanstva, čle nov kraljeve hiše, skupščine, vlade in obla-stev in radi ustavljanja oblastev. Višje po-veljništvo je dobil namesto Milana vojni ininister Vasic Kralj pa je upokojil Milanu, udane generale Gjukida, Mostida in Pavlo-vida. Poroka bo menda v četrtek. Priča bo zastopik ruskega carja. Ruski listi so jako zadovoljni, da se je kralj otresel Milanovega terorizma, dočim pišejo nemška glasila Goluchowskega in Milanovi židovski listi seveda jako sovražno.
Vojna na Kitajskem.
„Daily Mail" je dobil dne 28. t. m. iz Šanghaja došlo brzojako, ki potrjuje prvo vest o klanju v Pekinu. Dne 7. julija je utekel iz Pekina neki bankir, čegar hiša stoji blizu angleškega poslaništva. 25. t. m. je dospel bankir v Šanghaj ter povedal, da so bila ob času njegovega odhoda porušena že vsa poslaništva in so izginili vsi tujci Kdaj so bili umorjeni, ni mogel izvedeti pozitivno, ker se je bal popraševati. Vodja ruske banke v Šanghaju pa je dobil od filijalke v Nintšvangu brzojavko, da je došel pravkar neki kitajski naseljenec iz Pekina ter sporočil, da so vsi poslaniki pomorjeni. Ko so Kitajci udrli v poslaništva, so poslaniki v zadnjem trenotku sami postrelili svojce. Sir Robert Hart se je usmrtil sam. Kitajski poslanik v Parizu pa je dobil cesarjev dekret z datumom 24. t. m., v katerem je rečeno, da so razen Kettelerja k sreči vsi tuji poslaniki nepoškodovani. Vlada, trdi ta dekret, podpira tujce z živili. „Daily Telegraphu" pa je sporočil dopisnik iz Šanghaja, da so nekateri Evropejci, ki so se rešili, zapustili Pe-kin. Vsi poslaniki, razen nemškega, so živi. Američanski konzul iz Čifuja poroča dne 26. t. m., da je po naročilu admiralov brzo-javil guvernerju v Šantungu, naj poskrbi, da dobi od poslanikov direktna poročila. Guverner je na to odgovoril, da je dobil cesarski dekret, ki trdi, da so poslaniki živi. Prepričan sem, dostavlja guverner, da so poslaniki izven nevarnosti. Newyorška .Tribune" pa je objavila sledečo šanghajsko brzojavko! Iz Pekina se poroča, da poslaniki žive in da jim je varnost zajamčena. Prihod združenih vojev v Pekin je nepotreben. Lihungčang. Berolinsko zunanje ministrstvo ni dobilo na svojo brzojavko v Pekin doslej nobenega odgovora. „\Vorld" v Newyorku poroča, da fabricirata vse pomirljive brzojavke Šeng, kitajski brzojavni ravnatelj, in Yuanšikaj, podkralj Tsientsina. Iz Berolina poročajo, da je dobil ondotni kitajski poslanik brzojavko od Šenga, da grozi general Tungfusianga, da poruši vsa poslaništva in cesarsko palačo v Pekinu, ako dospo združeni voji pred Pekin. Toda združeni voji pojdejo vendarle nemudoma, ko sklenejo admirali, kdaj se operacije začno. Poroča se, da so se nemiri na Kitajskem začeli že koncem minolega leta v Šantungu in početkom t. 1. v Čili in Tsient-sinu. Ko so dospele tuje ladje v Taku, se je 10 000 boksarjev v Pekinu javno vadilo za boj. Opetovano je holaudski poslanik v Pekinu opozarjal na to, —zaman. Nabijali so se javno plakati proti tujcem, in že koncem maja je apostolski vikar Favier poročal, da se je bati klanja tujcev. A poslaniki vendar niso storili ničesar. Iz poslednjih dnij se poroča, da je admiral Sey-mour dospel z močnim brodovjem v Vu-sung, da pomaga 1000 možem izkrcati se. Belgijski konzul v Šanghaju poroča, da so bili vsi misijonarji v pokrajini Pavtingfu pomorjeni. Rusi v Mandžuriji so požgali kraj Moche, kjer so se bili utrdili boksarji.
Radi nadpoveljništva se admirali še ne morejo zjediniti.
Svetovna razstava v Parizu.
VI.
Gospod Kallay se razume na reklamo. Svet strmi, kadar vstopi v bosenski paviljon, in vse poje gospodu Kallayu slavo, da je znal zanemarjeno, v kulturi daleč zaostalo deželo tako visoko povzdigniti. Paviljon sam je prav ličen in naredi jako dober utis. Ornamentika je raznobojna in originalna. Paviljon je zidan v nekem slogu, ki naj menda postane bosanski narodni slog. Bizantinski ni, dasi je porabljenih mnogo bizantinskih motivov, slovanski pa tudi ne. Arhitekt je pač dal svoji fantaziji jako mnogo svobode.
Bosenski paviljon ni namenjen reprezentaciji, nego je v prvi vrsti določen v to, da se v njem dobi podoba o ekonomičnih, obrtnih in kulturnih razmerah okupiranih provincij. Razstavljenih je mnogo jako lepih stvari. Obrtni izdelki od lesa in kovine so čudoviti, tepihi krasni, in ko bi Človek ne videl Bošnjakov in Bošnjakinj, ko take reči izdelujejo, in ko bi ž njimi ne govoril, bi mu nehote prišle na misel — Potemkinove vasi.
Najlepši pogled na Rue des Nations na jedni strani in na stari Pariz na drugi strani je zvečer, kadar je razstava razsvetljena in sicer z ladje. Gledalec se ne more načuditi tem palačam, ki se na jesen že zopet premene v prah in pepel. Vsaka zastopanih držav si je izvolila tisti slog, ki igra v njegovi zgodovini najvažnejšo ulogo. In zastopane so vse do Angleške pa doli do miniaturne kneževine Monako. Vse? Ne! Slovanske Rusije ni. Ta je svoje paviljone postavila drugod in morda so tega Nemci najbolj veseli, zakaj vsled tega dominira poviljon Nemčije nad paviljoni drugih držav. Pozlačeni stolp nemškega paviljona se dviga visoko nad vsa druga inozemska oficialna poslopja. V razstavi zavzemajo Nemci poleg Francozov prvo mesto, ali zunaj v svetu še dolgo ne in ga bržčas tudi nikdar ne zadobe, vsaj nikdar, dokler bo mej evropskimi velesilami slovanska Rusija.
Tik paviljonov raznih držav stoji velika palača, v kateri gledalec lahko spozna, s kakimi orožji se mislijo te države pobijati na kopnem in na morju, ako pride mej njimi do nasprotstev. „Le Palais des Armees de Terre et de Mer" je oficialno ime te palače. Že arhitektura tega poslopja ima vseskoz vojaški značaj in naredi marcijaličen utis. Razstavljene so tod seveda zgolj vojaške stvari. Gledalec spozna lahko, kako strahovito so razne države pripravljene na vojno. Seveda se take stvari, ki niso občno znane, niso razstavile, vendar zadostuje to, kar se vidi, da si naredi vsakdo podobo, kako velikanski je napredek v izboljšanju morilnih instrumentov, zlasti ker je prirejena tudi retrospektivna razstava. Tudi Rusija in Nemčija sta v tem oddelku prav dobro zastopani. Zanimiva je reprodukcija pruskih uniform za časa „ velikega volilnega kneza" do naših dni. V tej skupini obrača nase vse poglede „Der lange Kerl", model najkolosal-nejnega in najljubšega vseh vojakov Friderika Viljema I. Takih mož ni dandanes več videti.
Koj za to palačo pride paviljon firme Creusot, izdelovateljice topov. Ta paviljon je zgrajen v podobi trdnjave in tudi do dobra napolnjen z umor i ln i mi instrumenti. Njemu sledi za mornarje jako zanimiv „Pa lais de la navigation", v bližini tega, na .Quai d' Orsay" pa se nahaja paviljon za gozdarstvo in lov.
Prav blizu odtod je tudi postaja premikajočega se hodnika. Ta se šteje mej velike atrakcije, a dasi se o njem veliko piše, vendar ni posebno obiskan. Kdor se je jeden-krat peljal, navadno ne pride drugič.
Premikajoči se hodnik stoji na jako visokih stebrih in obstoji iz treh delov. Prvi je nepremakljiv, drugi se premika in preteče v jedni uri dolžino 4 kilometrov, tretji pa preteče v jedni uri dolžino 8 kilometrov. Ta .platforme mobile" teče ob celi dolgosti Champ de Marsa, nad jeden del mesta k Esplanadi des Invalides in potem ob isti ter ob celi dolžini Rue des Nations-Goni se z elektriko. Vso drugo turo prebiti drugi hodnik v 53 minutah, tretji pa v 26 minutah Isto pot kakor ta hodnik vozi tndi električna železnica, ki gre deloma tndi pod zemljo. _
Dnevne vesti
V Ljubljani, 30 julija
— Osebne vesti. Deželnovladni svetnik g. Josip M e r k je stopil v pokoj in je tem povodom dobil naslov dvornega svetnika. — Mestni fizik g. dr. Kopf iva odpeljal se je danes za štiri tedne v Pariz, da si ogleda tamošnjo svetovno in zlasti medicinsko strokovno razstavo. V mestnem fizikatu zastopala ga bodeta mestna zdravnika dr. Illner in dr. Derč.
— Občinski svet ima v torek, dne 31. julija ob šestih zvečer izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo in za podelitev meščanstva; o pritožbi Lovrenca Šarca v zadevi odškodnine za poškodovanje travnika vsled cestnega usada; o prošnji Gregorja Zamejca v Gradišči za dovoljenje čistega odpisa; o prošnji udove Alojzije Vidičeve za zvišanje pokoj nine; o dopisu solnograškega magistrata radi udeležitve zborovanja odposlancev vseh mest z lastnim statutom v svrho znižanja hišno-najemninskega davka in i z po si o vanj a državnega odškodovanja za poslovanje v prenesenem delokrogu; o pripravljalnega odbora za ustanovitev mestne godbe prošnji za ustanovni prispevek ; o dovolitvi dodatnega kredita za cesarja Franca Jožefa most; o županovem dopisu v zadevi nivela v Prešernovih ulicah in o kreditu za takojšnjo uredbo tega nivela; o pogojih, pod katerimi naj bi se „Kranjski hranilnici" dovolilo napraviti novo ograjo zunaj stavbnih črt v Trubarjevih in Zvezdarskih ulicah pred Prulami; o računih za zdravila mestnim ubogim v letu 1899; o ceni vode za mestno kopelj; o odškodnini za svet, katerega sta Viktor in Aleksander Schreiner v regulačne namene odstopila v Ključar-skih ulicah in na F rano vem nabrežji; o oddaji službe mestnega blagajnika; o oddaji službe elektrarniškega knjigovodskega asistenta.
— Družba sv. Cirila in Metoda. P.
n. udeležniki letošnje XV. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici, ki nameravajo 31. junija 1.1. v Ljubljani, prenočiti in p. n. Ljubljančanje naj se ob 8. uri zvečer tega dne prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca pri „ Zvezdi", Vodnikov trg. Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno slavno „ Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec". Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— Istrski deželni zbor. Lahi so lepo med seboj. Oficialna poročila konštatujejo samo, da se slovanska deželnozborska manjšina tudi te in te seje ni udeležila, z nobeno besedo pa ne pove, zakaj slovanskih poslancev ni v deželni zbor. V zadnji seji se je dr. Ghersa razkoračil zaradi pisave hrvatskih in slovenskih imen. Mož hoče po vsi sili, naj se v krstne matice vpisujejo hrvatska in slovenska imena z laškim pravopisom.
— Blagoslovljena babica. Kar smo v soboto še z neko reservo poročali o are-to vanju župnika v Dekanih, Jos. Tomšiča, se je sedaj izkazalo kot popolnoma resnično. Izvedele so se pa tudi še nove okolnosti Pri župniku Tomšiču je služila 18letna Marija Cupin. To dekle je pobožni župnik zapeljal, a ko so se pokazali nasledki njegovega občevanja s tem dekletom, je segel po prepovedanih sredstvih. Na ta način je dosegel, da je dekle povilo že v šestem mesecu. Povila je v sredo, a župnik Tomšič je, da bi vso stvar prikril, samopravil posel babice ter nesel sam rojeno dete na farovški vrt ter je tam pokopal. Toda s tem še ni bilo storjeno vse. Župnikove zmožnosti glede porodništva so pač omejene, in tako je bil mož hočeš ali nočeš prisiljen, poklicati resnično babico. Ko je ta videla, da je bil porod, otroka pa ni nikjer, je vedela, kaj ji je storiti. Naznanila je vso stvar pristojnemu oblastvu. Ko je župnik videl, da mu slabo prede, je hotel pobegniti. Urno si je navezal v culico, kar je bilo najpotrebneje in hotel oditi, češ, da mora iti na pogreb nekega prijatelja Toda, glej, komaj je bil pri vratih, je bila pred njim tudi že pravica v podobi orožnikov. Na zahtevanje orožnikov je župnik moral pokazati, kje je zakopal dete. Po izvršeni hišni preiskavi sta se župnik in njegova ljubimka v spremstvu orožnikov morala odpeljati v Koper. Tam sta bila samo zaslišana, potem pa so ju
prepeljali v Trat ter ju izročili deželni so d ni ji. Župnik Tomšič je star kacih 34 let Doma je iz Tacna pod Šmarno goro. Kakor smo že v soboto povedali je ta božji namestnik pravi tip tistih hinavcev, ki nam jih je vzgojila nova klerikalna šola, tistih ljudi, ki se delajo pobožne, dasi sami ničesar ne verjamejo, ki fanatizujejo ljudstvo, da bi si utrdili gospodstvo nad njim in si napolnili nenasitne bisage, pri tem pa žive do skrajnosti nemoralno. In potem ti ljudje še vpijejo, da je vera v nevarnosti, ako se ožigosa njih početje!
— Slovanska maša. Iz trnovske fare se nam piše: V strahu bo zatrepetala vsa tolpa fanatiziranih brezdomovinskih črncev, začuvši, kaj se je zgodilo v nedeljo ob pol 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Hrvatski duhovnik je bral namreč mašo — o groza — v staroslovenskem jeziku. Rimci, ki nam v svoji gluposti in nestrpnosti ne privoščijo bogoslužja v blagozvočnem domačem jeziku, niti pojmiti ne morejo, kako globoko do srca sezajo besede, kakor „gospodin s Vami" ali, .molite, bratje!" Z neprevidnim svojim ravnanjem pehajo nas od sebe in daleč ni več čas, ko se bodo pokazali britki sadovi nepremišljenega njiho-hovega delo vanjo.
— Potrjen zakon. Cesar je sankcioniral v deželnem zboru kranjskem sprejeti zakon o preložitvi okrajne ceste Radeče Št Janž.
— Ferijalno društvo „Sava" priredi dne 1. avgusta t. 1. na čast svojim bratom Hrvatom akademikom, kateri obiščejo na svojem učnem popotovanju Ljubljano pod vodstvom g. profesorja dr. Hranilovida, ko-merz. Odbor vabi vse svoje člane in akademike, da se polnoštevilno odzovejo temu vabilu. Lokal: „Narodni dom". Začetek ob polu 9. uri zvečer.
— Otvoritev češke koče na Grin-tovcu. V popolnitev našega poročila nam je konstatirati, da se je udeležnikom slavnostne otvoritve češke koče postreglo z izvrstnim svetlim in črnim plzenskim in smichovskim pivom.
— Postavljanje miz in stolov na hodnik. Naš cestni policijski red za ljubljansko mesto pravi, da je prepovedano brez ma-gistratnega dovoljenja postavljati mize in stole na hodnik, sosebno pred gostilne in kavarne. Iz tega določila sledi, da magistrat lahko dovoli tako postavljanje miz in stolov na hodnik, in da to ni absolutno prepovedano. Kdor je potoval po drugih večjih ali manjših mestih, je lahko opazil, da stoje tamkaj tudi na najbolj prometnih ulicah pred kavarnami in gostilnami majhne mizicami z oleandri ali s takozva-nimi .Jeani-Garteni" na strani, kjer sede gostje po solnčnem zatonu, da dihajo zrak na prostem in ne v zaduhlih in od vročine razgretih gostilniških ali kavarniških prostorih. Tukaj je sedaj neznosna vročina, in vsak, kdor nima sreče ali časa, da bi se hladil v kakem letovišču, si želi, da bi se na večer vsaj ohladil pred kako gostilno ali kavarno. Gostilne ali kavarne, kjer so vrtovi, so na večer obljudene, pa vsak ima svojo stalno gostilno in kavarno, katero nerad zapušča, v kateri pa se mora pariti, ker nima vrta in ne „ Jeani Gartena". Mnogo je takih gostiln in kavarn po mestu, ki trpe vsled tega, da nimajo vrta, ali da se jim ne dovoli postaviti pred gostilno mize in stole. Določilo cestno-policijskega reda se je izdalo gotovo le z ozirom na oviranje osebnega prometa na hodnikih, ki bi se v tem zgodilo, če bi se hodniki zastavili z mizami ali s stoli. Kakor rečeno se pa tako zastavljanje hodnikov zgodi tudi v drugih mestih, kjer je neprimerno veliko večji osebni promet kakor v Ljubljani. Treba je le tolerantnosti in uvidljivosti s strani občinstva, in tudi v Ljubljani bo to lahko mogoče, seveda bode moral tudi mestni magistrat uvideti, da je to v vročih poletnih dneh in nočeh potrebno in z zdravstvenega stališča priporočljivo. Mestni magistrat lahko da po citiranem določilu dovoljenje za postavljanje miz in stolov na hodnikih, in pre pričan je lahko, da to ne bode v škodo mestu. Mnogokrat smo imeli priliko poslušati tujce, ki so se čudili, da na pr. ni do voljeno postaviti stole in majhne mizice na hodniku pred kavarno .pri slonu" ali pred kavarno »Egia* in drugod, in vsak tak tujec se je trpko izrazil o malomestnib, te-snosrčnih nazorih uprave, ki kaj takega ne dovoli. Nedvomno, da bode mestni magistrat opustil dosedanje stališče, in da bode
ustregel gostilničarjem in kavarnarjem, ki bi prosili, da se jim da prostora pred kavarno ali gostilno za postavljanje miz in
stolov.
_ Glasovi iz občinstva. PiSejo nam:
Čemu nam je Blei\veisov park poleg „Na-^ rodnega doma ? Da bi človek po dnevi tam sedel, ali se sprehajal ne, ker nima sence, a zvečer proti deveti uri, tedaj ob času, ko bi bilo res prijetno, da bi na prostem posedel in se ohladil, pride paznik ter ti s prirojeno mu uljudnostjo pokaže duri. Vprašaš »zakaj?1 — »Tukaj zdaj ne bo nobeden več sedel" — in — hočeš — nočeš" — moraš — pred vrata. Ugibaj kolikor hočeš, tehtnega razloga tej uredbi ne najdeš. Da bi se zapiral park zato, da bi kak zlikovec ne poškodoval nasadov ali vremenske hišice? Ga bo li morda nizka ograja, katero vsak otrok lahko prekorači, zadrževala? Nasadi v parku pod Turnom, ki reprezentujejo res neko vrednost — prepuščeni so javnemu varstvu — in nikdo jih ne poškoduje. Da ne bi morda — ker je park poleg velike ceste — kako živinče ne prišlo do nasadov? To zabrani vendar lahko paznik, ki je itak noč in dan poleg vrat. Zakaj tedaj ta odredba?? Tudi z druge strani prejeli smo slično pritožbo, v koji se dva ljubljanska meščana pritožujeta, da sta morali nju rodbini že pri dveh vo jaških koncertih v bližnjem „ Narodnem domu" ta park zapustiti, dasi se še ni do dobrega zmračilo. Najbolje bilo bi, da se odpravi to nepotrebno zaklepanje.
— Iz Šiške smo prejeli naslednji dopis: Kakor običajno vsako leto, tako se je tudi letos, dne 24. julija priredila pri nas šolska veselica z izletom na prijazni Rožnik, kjer so se otroci z učiteljstvom udeležili sv. maše, katero je bral gospod katehet o. Engelbert Pollak. Potem so prejeli šolski otroci v senčnih prostorih g. Pršina zajuterk. Po zajuterku vršile so se razne igre s petjem. Prav hitro je potekel čas prijetne zabave. Ko so bili končno še vsi otroci pogoščeni z jedjo in pijačo, vrnili so se ob 1. uri popoldne veselo proti domu. Da se je zamogla ta veselica tako lepo izvršiti, pripomogli so k temu dobri šolski prijatelji in dobrotniki; v prvej vrsti blagorodna gospa Ana Juvančičeva, posnemajoča svojega blagega ranjcega soproga, katerega naklonjenost in dobrotljivost do šolske mladine bode pričala šolska kronika v hvaležni spomin še poznim rodovom. K tej veselici pripomogli pa so mnogo tudi gg.: bratje Kosler, Zimauer, Bolafio, Zajec, Vodnik, c. kr. obrist Peitsch, gospa Faukal-Snoj, gospa Tome" in drugi. Podpisani izreka vsem najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni: A. J.
— Starinske najdbe. Piše se nam: V četrtek so izkopali na občinskem svetu v „Lajhu" pri Kranju tri grobe, v katerih so dobili troje dobro ohranjenih okostij iz fran-kovske dobe. Mrliči so bili obrnjeni proti vzhodu. Jeden grob je bil nad dva metra globok, v tem je bil nad 90 cm dolg, precej širok dvorezen meč, dva precej dolga noža in 23 ostvi za pušice, pri drugih dveh ni bilo ničesar najti.
— Pogorela je dne 25. t. m. v Spodnji Luži št. 7 pri Škofji Loki koča Janeza štibela (vulgo Petriček.) Ker je bila docela lesena in krita s slamo, pogorela je v jedni uri. Rešiti niso mogli ničesar. Najbrže so ae vžgale saje in povzročile nesrečo. Škoda je za siromašnega kočarja znatna. Zavaro van je bil za 200 gld. — Pretekli teden-nbil se je v Javorjih pri Škofji Loki 64 let star mož, vulgo Voglar, ki je padel s čreš-nje. Dobili so mrtvega pod črešnjo.
— Povožena je bila mej Litijo in Savo delavka Marija Ankon. VJak jo je strašno razmesaril.
— Utonil je pri kopanju v blejskem jezeru natakar Adolf Haas.
— Mestna kopel. Od 22. do 28. julija oddalo se je v mestni ljudski kopeli skupaj 1266 kopel, in sicer 386 kadnih (za moške 80, za ženske 306), prsnih kopel 880 (za moške 550, za ženske 330).
— Nasilna brata. V soboto ponoči sta brata Komar razgrajala na Sv. Jakoba trgu. Ker nista hotela na stražnikov opomin umolkniti, sta bila aretovana. Med Potjo sta se na Starem trgu stražniku zopr-atavila, tako da je stražnik moral rabiti orožje. Udaril je Miho Komarja s sabljo po glavi in ga ranil. Ranjenca so z rešilnim vozom prepeljali v dež. bolnico.
— Zgubila   je Frančiška Polonšek denarnico s 50 K.
— Tepež v gostilni na Martinovi
cesti. Sinoči je nastal med hlapcema Sire-hovcem, Kosmačem, knjigovezom Gastrau mom in zidarjem Belakom prepir, pri katerem je bil Kosmač tako ranjen, da so ga prenesli v bolnico.
— Vojak skočil skozi okno. Danes ponoči je skočil prostak Karol Sieber iz I. nadstropja v novi vojašnici na ulico in si zlomil nogo.
— Javno nasilstvo. Danes ponoči so se razgrajači na Tržaški cesti stepli. Vmes je posegel stražnik in dva aretoval. V Židovskih ulicah se je eden vrgel na tla, upil in ni hotel iti več naprej. Stražnika je začel tepsti s palico in se trgati ž njim. S pomočjo nekega pasanta so ga spravili na magistrat.
— Prijeta sleparka. V soboto je policija prijela neko Marijo Smrtnik, ki je pred nekaj časom hodila okrog kramaric in pravila, da ima dobiti 200 K dote, in da jej naj dajo blaga do popoldneva. Dale so jej povrh blaga še denar za „štempel", da bode na magistratu dvignila napovedano svoto. Tako jih je bila ogoljufala za več nego 200 K, in odšla. Ker so jo ženske poznale, pokazale so jo stražniku, da jo je odpeljal po „doto". Baje jej je bil magistrat že prepovedal imeti otroke v oskrbi, ker jih je zelo mučila, vsled tega se je preselila na deželo.
* Hrvaško vseučilišče. Due 19. oktobra 1899 se je slavnostno praznovala petindvajsetletnica obstoja vseučilišča v Zagrebu. Sedaj je izdal akademični senat lepo opremljeno slavnostno knjigo, ie katere posnemamo sledeče: Leta 1874 je bilo učnih močij 25, rektor je bil filozof Matija Mešic, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za svojo domovino. Do 1. 1899. je narastlo število učnih močij na 66. Zanimivo je opazovati, kako je naraščalo število slušateljev. V ustanovnem letu je bilo v prvem polletju 290, v drugem 285 slušateljev, mej temi 26 filozofov, 183 juristov in 81 teologov. Leta 1899 pa je bilo v prvem polletji 657, v drugem 600, po fakultetah 418/378 juristov, 152/137 filozofov in 87/85 teologov. Vidi se, kako se je pomnožilo število slu-šalcev. na filozofični fakulteti od 1. 1874 za več kakor šestkratno, juristov za več kakor dvakratno, mej tem ko je število teologov ostalo isto kakor 1. 1874. Doktorjev je postalo v teku 25 let 245 dijakov, in sicer 202 doktorjev prava, 33 doktorjev filozofije in 10 doktorjev teologije. Prve promocije so se vršile leta 1877—1878 in sicer pri 4 juristih in 2 teologih. Hrvatov slušalcev na drugih vseučiliščih v avstro ogrski monarhiji 1. 1889. je bilo 229, mej temi 60 slušalcev medicine!
* Za krepke živce. Ta teden namerava prirediti v lipskem poletnem gledališču igralec Emil Messthaler originalno predstavo. Isti večer hoče igrati: zadnje dejanje v „Therese Raquin", zadnje dejanje v »Strahovih", zadnje dejanje „Konec So dome" in enodejanjko „Proletarci". V teh štirih igrah bode štirikrat na štiri različne načine umri. Zares, tak umetniški užitek tudi v pasjih dneh pre neso komaj tudi najkrepkejši živci!
* Kaznovano maščevanje. Iz Petrinja poročajo: Kmet Stanko Karaica iz Vel. Gradca je sovražil obitelj učitelja S. B. iz istega mesta, ker je bil odbit, ko je prišel snubit učiteljevo hčer Evo. Misleč, da je tega kriva največ Evina sestra, Julka, se je peklensko maščeval. Dal si je napraviti ovadbo na okr. sodišče v Glini, da je Julka rodila in umorila nezakonsko dete. Na ovadbi pa je še ponaredil neki podpis. Sodišče se je s preiskavo prepričalo, da je Julka pošteno dekle brez otrok, a našlo tudi odpošiljatelja nesramne ovadbe v osebi Karaice ter ga obsodilo v ječo — 3 let! Huda kazen !
* Žalosten slučaj. V Maria Plain pri Solnogradu je imel novo mašo o. Izidor Jechenhammer. Ko sta stopila z očetom skupno iz cerkve, se je oče nakrat zgrudil. Zadela ga je kap. Prestrašeni sin ga je naglo blagoslovil in mu dal odvezo, in oče je zdihnil svojo dušo. Vse mesto je izražalo svoje sočutje novomašniku, ki je imel že prvi dan duhovnikovanja nesrečo.
* Polioijski načelnik ubit V New-Orlean8U so Madjari ubili policijskega na-čalnika, ko jih je hotel s svojo patruljo aretirati. Zategadelj pa so bili Madjari napadeni od poulične sodrge in je bilo par celo nbitih. Policija pobojev baje ni mogla zabraniti.
* Napaden pisstelj. Lvovski listi poročajo, da je bil nedavno nemški in poljski pisatelj Stanislav Przybyszewski v Lvovu ponoči napaden. Trije potepuhi so ga do krvi pretepli ter mu vzeli 25 gld., ki jih je imel seboj.
* Bolgarsko vojaštvo in kmetski nemiri. V Tresteniku so bili veliki kmetski nemiri, ki pa ne bodo imeli le za puntarje, nego tudi za vojake slabe posledice. Te dni pride pred vojno sodišče v Ruščuku obristlajtnant Georgijev, ker je preziral ukaze svojih višjih. Hkratu pa pride pred vojno sodišče 65 mož 5. pešpolka, ker so med nemiri takoj izročili svoje orožje kmetom, ko je padel njihov stotnik Dinow.
Telefonska in brzojavna poročila.
Italijanski kralj umorjen.
Monza 30. julija. Kralj Umberto se je včeraj udeležil neke javne telovadbe. Ko je po razdelitvi daril sedel s svojim adjutantom v voz, vstrelil je nekdo iz revolverja nanj in sicer trikrat. Kralj je bil v srce zadet in je takoj umrl. Morilec, ki se zove Angelo Bressi in je doma iz občine Prato v Toskani, je bil aretcvan.
Monza 30 julija. „ Societa gimna-stica" je povabila kralja Umberta, naj razdeli darila. Kralj je prišel sinoči po 9. uri v Monzo, kjer je bil jako sijajno sprejet. Ogovoril je mnogo telovadcev in strelcev in opetovano povedal, da je letos posebno zdrav tako, da mu je zdravnik opustil celo vsakoletno kuro. Ko je kralj vstopil v voz in so zaorili evviva-klici, je počil prvi strel, kateremu so hipoma sledila dva druga. Kralj je z desno roko segel proti srcu, klobuk mu je padel z glave, in čula se je beseda „ Čredo Na to se je zgrudil na roke adjutantu. Ta je kralja posadil poleg sebe, na kar je voz v največji naglici oddirjal proti kraljevskemu gradu. Vse ljudstvo je drlo za vozom, a nihče ni vedel, da je kralj že mrtev. Ljudstvo je stalo pred palačo in je šele ob polu 12. uri izvedelo, da je kralj izdihnil.
Monza 30. julija. Ko je vsled strelov na kralja zavladala splošna zmešnjava, čul se je nakrat glasan klic: »Non e bisogno di cercare — ecco me" (Ni treba iskati — tu sem). Te besede je zaklical mlad mož v delavski, a čedni obleki. Ko so planili nanj telovadci, orožniki in detektivi, je držal še v rokah revolver, iz katerega se je še kadilo. Razburjeno ljudstvo bi ga bilo na mestu pobilo, da ga niso obstopili orožniki in redarji. Morilca so spravili v voz in ga odpeljali na prefekturo, kjer je priznaval svoj zločin in povedal, da se zove Angelo Bressi. Ko se mu je povedalo, da je kralj mrtev, je s satanskim usmevom dejal: To sem hotelo doseči — kaj se zdaj z menoj zgodi, mi je vse jedno.
Monza 30. julija. Atentat na kralja Umberta se je zgodil sinoči že po 10. uri zvečer. Kralj je bil ves popoldne jako dobro razpoložen. Ko je videl mej mnogoštevilnim občinstvom necega upokojenega polkovnika, poklical ga je k sebi na tribuno in se ž njim prav prijateljsko razgovarjal. Prav ko se je kralj vsedel v voz, vstrelil je morilec trikrat zapored nanj. Prva kroglja je zadela ob gumb in je kralja le lahko oprasnila, druga kroglja je zadela kralja v ramo, tretja pa naravnost v srce. Kralj je nekaj trenotkov potem, ko je bil zadet, izgubil zavest in ni več prišel k sebi.
Rim 30. julija. Smrt kralja Umberta je obudila v celi državi globoko žalost. V vseh mestih počiva vse delo, in so zaprte vse prodajalne. Z vseh poslopij vihrajo črne zastave. V vseh mestih je bilo 100 strelov iz topov sproženih. V vojnih pristanih se sproži vsacih 15 minut po jeden strel.
Rim 30. julija. Ministrski svet je odredil vse potrebno, da se vzdržita mir in red, doslej ni bilo nikjer neredov.
Rim 30. julija. Novi kralj je dobil obvestilo o umoru Umberta, ko se je v Atenah hotel vkrcati, da se odpelje na črnogoro.
Milan 30. julija. Vsi uradniki državne policije so odšli v Monzo, ker
se sodi, da ima morilec vsaj nekaj sokrivcev.
Pariz 30. julija. Prezident francoske republike je novemu kralju Viktorju Emanuelu in kraljici vdovi Margareti kondoliral brzojavno ter jima z naj prisrčnej šimi besedami izrazil sočutje in simpatije cele Francije.
Kralj Umberto se je porodil 14. marca 1844. leta kot najstarejši sin kralja Viktorja Emanuela in njegove soproge Marije Adelaide, hčere avstrijskega nadvojvode Rajnerja.
Leta 1859. se je Umberto kot poročnik vdeležil vojne proti Avstriji in istotako leta 1866, v bitki pri Kustoci je komandiraj jedno divizijo. Po zavzetju Rima je postal vojni zapovednik v tem mestu.
Že tedaj se je pokazalo, da kralj Umberto ne soglaša povsem s politiko svojega očeta. V tem, ko je Viktor Emanuel zagovarjal zvezo s Francijo, se je kralj Umberto odločno zavzemal za zvezo Italije s Prusko, oziroma Nemčijo.
Kraljevski prestol je zasedel Umberto po smrti Viktorja Emanuela dne 9. januvarja 1878. 1. Dne 19. januvarja istega leta je prisegel na ustavo. Na jesen istega leta je s kraljico Margarito, hčerjo vojvode genove-škega, s katero se je bil poročil dne 22. aprila 1868, prepotoval Italijo. Pri slovesnem vhodu v Neapolj, dne 17. novembra, napadel ga je kuhar Passanante z bodalom in ga poskusil usmrtiti. Kralj je bil tedaj na levi roki lahko ranjen, ministrski predsednik Cairoli pa je bil teško poškodovan. Sodišče je Passananteja obsodilo na smrt, toda kralj ga je pomilostil na dosmrtno ječo.
Ko so Francozi zasedli Tunis, in je Italija spoznala, da sedi mej dvema stoloma, mej Francosko in Nemčijo na tleh, se je kralj odloČil za ofenzivno in defenzivno zvezo z Nemčijo, ki se je potem razširila v trozvezo.
Dasi je ta alijanca imela za Italijo svojo dobro stran, je vendar provzročila tudi silno zlo. Francija je začela proti Italiji carinsko vojno in ji s tem provzročila neizmerno gospodarsko škodo. Na drugi strani si je Italija s trozvezo naložila taka bremena za vojaštvo, da jih ni mogla zmagati in se je s hitrimi koraki bližala ban-kerotu. Brez dvoma bi bila Italija že davno izstopila iz trozveze, da ni kralj Umberto se temu upiral, češ, da se rajši odpove kroni, kakor da bi to storil.
Obupne gospodarske razmere so največ vzrok premnogim socialnim revolucijam, ki so se primerile v zadnjih letih v Italiji in so tudi vzrok, da se množi število anarhistov, zlasti še, ker je Italijan že po svojem temperamentu posebno nagnjen k nasilstvom.
Umorjeni kralj je bil sicer vedno zvest tistim načelom, ki so ustvarila sedanjo Italijo, in niti v sanjah ni nikdar mislil na to, da bi Rim odstopil zopet papežu, toda vzlic temu je bil veren in dober katoličan, in je bil skrivaj vedno v zvezi s papežem.
Avstrijo je kralj Umberto obiskal samo jedenkrat, in to leta 1881. Tedaj je prišel na Dunaj, a ker mu avstrijski cesar tega obiska ni vrnil v Rimu, tudi on ni več prekoračil avstrijske meje.
Umbertov naslednik je njegov sin, do sedanji princ neapolski, dne 11. nov. 1869. rojeni Viktor Emanuel, ki se je pred nekaj leti poročil s črnogorsko princezinjo Heleno, s katero živi v najsrečnejšem zakonu.
Beligrad 30. julija V soboto se je kralj Aleksander z gospo Drago Mašin oficijalno zaročil. Pri slavnosti so bil navzočni avstroogrski, francoski, nemški, turški, belgijski, angleški in grški poslanik ter voditelj ruskega poslaništva Manzurov. Poroka bo bržčas v četrtek. Čuje se, da bo kralj pri ti priliki vsem političnim obsojencem dovolil popolno amnestijo. Srbski poslanik na Dunaju, v Berolinu in v Bukureštu so penzijonirani, ker nasprotujejo kraljevi zaroki.
Beligrad 30. julija. Kralj Aleksander je včeraj sprejel deputacijo visokošolcev, ki mu je prišla čestitat k njegovi zaroki. V svojem odgovoru je ostro prijemal bivše Gjorgjevićevo ministrstvo in povdarjal, da ima tako kakor vsak drug človek pravico, slušati glas svojega srca.
London 30. julija. V Šanghaj so prišle še tri inozemske vojne ladje. Ker se je bati naskoka Kitajcev, se delajo okrog francoskega dela mesta utrdbe.
Pri Ervlnu Burdjeh-u, lekarju v »kofjl Loki se dobiva (321—49)
katero je sestavil -zobozdravnik dr. H ado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoScajoča sa eno leto, stane * kroni, po poŠti »»O« kroni.
Meteorologično poročilo.
Vttina nad morjem 806 2 m. Brado}! mračni tlak 7S60mm.
Caa opazovanja
28
29
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra t mm.
ti V
Vetrovi
Nebo
is
7340 j  23*2 si. jzahod del.oblač.
734 5    20*7 ; brezvetr. jasno 7330    31*5 si. j vzhod del. oblač.
30.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7328
7327 7311
250
215
300
si. j vzhod obiačno
si. vzhod I jasno sr. zahod .del. oblač.
Srednja temperatura sobote in nedelje 25 6° in 25 7°, nornalo: 199° in 198'.
3Diaja.aJs3ssi borza
dne 30. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 60 Skupni državni dolg v srebru ....     97 20
Avstrijska zlata renta....... 115*80
Avstrijska kronska renta 47..... 97*40
Ogrska zlata renta 470....... 115*40
Ogrska kronska renta 4°/0..... 90 «5
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1705 -
Kreditne delnico........ 664 75
London vista.......... 24280
Nem&ki drž. bankovc za 100 mark
BO mark..........
80 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
11852
23*72 1933 90*60 1138
HP
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni ter povodom smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in deda, gospoda
Valentina Prevca
za obilo krasnih vencev ter za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala gre pa fie slavnemu pevskemu zboru »Čitalnice kranjske", za ginljivo petje pred hiSo in na grobu, slavni .čitalnici kranjski" in slavnemu „Oasil-skemu društvu kranjskemu" za častno udeležbo. Bog plati!
V Kranju, dne 29. julija 1900. (1518) Žalujoči ostali.
^jukr-jcvvrclc
s
Najbolje učinkujoča železo-areeneata voda
proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HENRIK M1TTOM, Dunaj.
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
se vzame takoj v najem.
Ponudbe sprejemajo se Vegova ulioa 10.
Razpis službe.
(1520-1)
Št. 640. m. š. sv.
Razpisuje se v stalno popolnitev mesto
sa javnih mestnih ljudskih šolah s prejemki II. plačilne vrste kranjskega učiteljstva. Prošnje je po predpisanem potu vlagati
do 18. avgusta 1900. 1.
pri podpisanem okrajnem šolskem oblastvu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 27. jnlija 1900.
Najboljše snažilno sredstvo je
Globus snažilni ekstrakt
Frica Schulz-a jun., Heb (Eger) in Lipsko.
Povsod no, prodaj! IV. (1362—1)
Škatljlee po te, 16 In SO vinarjev.
Pristen le z varat, znamko:
Globus v rudečem prečnem polji.
Surovina iz lastnih rudnikov.
Št. 177/Pr.
(1471—2)
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo
mestnega žmaozilmita in mestne klavnice osfaMa
s prejemki 5. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 kron, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 kron in do naturalnega stanovanja v mestni klavnici.
Prosilci za to službo, ki morajo biti državno aprobovani živinozdravniki, morajo svoje, s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 15. dne avgusta 11.
Pomanjkljive ali zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Umestna.! i3CL«tgristxsit I^J\3.Tol3a»nIi
dne" 14. julija 1900.
w«*ni*e|nme tako |
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru.
(1496—2)
Cis. Ur- aietrljrtt §fk iržami Itlizatct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls LJubljane juž. kol. Proga 6e» Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Anaeee, lil, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m.
Eopolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jnbno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, CuriL, Genevo, Pariz; cez Klein- Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnait-Kropo. — Proga v Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod <* ljubljeno juž. kol. Proge, ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heb a, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga ls Hovege. meata ln KoftevJ*. Osobni vlaki: Ob 8. uri in   21   m. zjutraj,   ob   2.   uri   32 m.
Cpoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odrt ls LJubljane drž. kol. ▼ Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305;
Proda se takoj (l5a)-2)
oprava za kopelno sobo.
Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
se vsprejme pri tvrdki    (1603—2>
Štefan Lapajne v Idriji. Na Jurčičevem trgu štev. 3
•s«e  takoj odtla
prodajalnica
Povpraša naj  se pri gosp. Jakobu Zalazniku Stari trg št. 21. (1521-1
Stanovanje
se »iltln na Tržaški eeatl nt. .».» za 1. november ali pa takoj. Soba je 5 metrov dolga 47, Široka, kuhinja 5 metrov dolga, 3Vt Široka drvarnica in podstrešje. Letna najemSčina 70 gld VpraSa naj se v I. nadstropju pri gospodar] j
Koncipijenta
sprejme odvetnik na Primorskem pod jakc ugodnimi pogoji.
Ponudbe pošljejo naj se upravništvu tega lista pod : „Dr. S." (1615—1
Stanovanje
obstoječe iz 3 (event. 4) sob in pritiklin se išče za takoj.
Naslov se izve pri upravništvu „Slov Naroda". (1517
Isće se
lepo stanovanje
za dve osebi za november termin s tremi sobami in vsemi drugimi pripadki v kak. novejši hiši. — Ponudbe pošljejo naj se na posredovalni zavod za stanovanja A. Kališ-a Jurčičev trg. Istotam se mnogo povpra šuje po stanovanjih ter se hišne posestnike opozarja, da hitro naznanijo svoja odpo-(1519—1)      vedana stanovanja.
S. 5/00/1
Konkurzni edikt.
(1514-1
C* kr. okrožno sodišče v JI'© vem mestu je čez premoženje neproto-kolovane trgovke Jlarije Sever v Št« Jerneju dovolilo  konkurz. C- kr. okrajni sodnik Rajmund Doležalek v Kostanjevici je imenovan kon kurznim komisarjem, gospod Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Kostan |cvici • pa začasnim upraviteljem mase.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 10. avgusta 1900 predpoludne ob 9. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici stavijo svoje predloge glede potr-jenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanju druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se po zivljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da naznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do
dne 1. septembra 1900. leta
pri tem  sodišči, ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici po predpisih kon kurznega reda, ter se zglasijo istotam pri na dan 13. septemora dopoludne ob 9. uri določenem likvidačnem dnevu za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Upniki, kateri zamudijo rok zglasitve, imajo nositi vse stroške, kateri nastanejo z novim sklicevanjem upništva ter pregledom poznejše zglasitve kakor tudi, posameznim upnikom ali pa masi nastale stroške, ter so izključeni na podlagi pravilnega razdelilnega načrta že izvršenih razdelb.
Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika ter članov odbora upnikov, ki so do-tedaj poslovati, postaviti druge osobe svojega zaupanja. Likvidačni dan se določi ob enem kot pogodilni dan.
Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo zglašale v uradnem listu „Lai-bacher Zeitung".
Upniki, ki ne stanujejo v Kostanjevici ali pa v njega bližini, morajo pri zglasitvi imenovati istotam stanujočega pooblaščenca za prejem vročitve, v nasprotnem slučaju se imenuje na ukaz konkurz. komisarja zanje na njih škodo in stroške vročilen pooblaščenec
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
odd. IIL dne 27. julija 1900.
©I@l©l@l©l@l©l©l@l©l©l@|®
©
©
©
©
v krasni in zdravi legi pod Rožnllsom, četrt ure oddaljena od Ljubljane, z lepim, senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi.
Posredovalci izključeni.
Natančna  pojasnila  daje dr. Josip Furla
advokat v IiJuMJani.
, ^"^^ea. ^n^i^a na*^a*a. ^a^^sa. ^••-^•a ^"■"-^•V ^*"™^*V ^•^■^•J
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
lastnina in tisk .Narodna Bakarne".