uto uax. šl tn LJtfMlasa, areala z$« Mrvaajfera ifH Ceaa Dfo I*- Lzuaja roajc oas popoicme, iznemii aeaege n prssuiu. — inirrnn ao OQ peai mt A Din 2. do 100 vrst A Din 2JBO, od 100 do 800 vrst A Oin 8* ve^Jl inseraa petit mta Din 4v-. Popust po dogovora iraeratnJ đaveJt poeebej. — >SknrenflJd Narod« r*Ha mesefcno w Jupoelsvifl Din 12- ra tnotemstvo Dto 25- RokopUd m ne vračajo UREDNIŠTVO 0« UPRAVNlfTVO LJUBLJANA, anafljeva «m©a ttev. ft, Telefon: 81-22. 31-23, 51-14. 81-25 a Sl-36 Podratoiot; MAJUBOK SUMamaverjeva 5b — NOVO MJ£STO LjuuijcuidKA c telefon At. 26. — CELiJIi«: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon At. 6A; podruanica uprave: Koeenova ulica 2. telefon fit_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lui PoAtoA tiranllnlca » Ljubljani Ai 19.351- Veđno večje komplikacije v španiji: Madrid obtožnje Nemčijo in Italijo Madridska vlada trdi, da ttemške In i talijanske vojne ladje v £pa~il]i pedpirajo generala Franca in vrše vohunstvo v njegovo korist Valencija, 25. novembra. Agencija Fabra poroda: Minister mornarice in l<*talstva je dal suoči izjavo, v ka te r i je med drugim iz-rekel: NI bilo treba Sakati na to, da vladi v Berlinu in Kimu priznata Franca- Mi smo stalno računali s tem, da ie od mes4?ca jo-lija njihove ladje stalno obiskujejo našo obalo in pomagtijo nckaterim edinicara mornarico, ki so prešle na stran nacionali-«tov. Republikanska mornarica je bila stalno nadzirana od njih, ki so s svojih popol-nonia strateških polozajev lahko opazovali \-sa gibanja naše mornarico. \sr* to «*o te ladje takoj sporočile upornikom. Dokazano je, da s<> se nekateri napadi letal na me-sta ob obali izvršili ravno na podlagi te vo-hunske služhe in vse to opiramo z nasled-njimi dfjstvi: Dno 4. avg"iista jf repu bi i Iranska mornarica nameravala izvršiti napad na Ceuto, ko se je pojavila nemSka križarka »Eh'iitsch land«, ki se je zasidrala na rtu pred Ceuto In tako preprečila napad naš" mornarice na postojanko, odkoier so vozili legionar-je na fronto v ftpanijo. Ko je naša mornarica bifa v Malavi, je tjakaj skoraj vsnk dan prihajala kak^na nomška. vojna ladja, ki je nato brezžično poro^ala neprijatelju vse, da sta ti đve pod-, mornid pripadali neki tuji e&kađrili. Rdeča armada 2S0.000 mož v Kataloniji Ruski generalStabni oficirji organi^jrajo posebno iz inozemcev sestavljeno armado ttercelona, 25. novembra. Rdeči oeneral-ni štab, v katereui to jk> većini ru^ki gene-ralštabni olieirj-i. jp izkrepd Z3. uetanovitev rde^e armado v KatalonijU ki bo štela 250.000 mož. Arniado bi ee^tavljaii izključn© inoze»mci, po većini Ru^i ter naj tvori jedro hodoce špaiipjce rde^* armade. S to armado hočejo najprvo organfeirati obrambo Kalalonije. jx>?ne]e pa o5i»titi v«o ftrvaniio tt*r prognati s^eneraU Pranca in nj«* j»ove pristade. Stroški se bodo krili z ziatora Čpanske narodne banke, ki je po većini že deponirano v RueijL Francoska in angleska vojna mornarica v strogi pripravljenosti Francija in Anglija se bosta zoperstavili vsald nezakoniti akciji generala Franca na morjts PARIZ. 25. novembra, t. Negativen odgovor generala Franca na protest Francije in Angtije zaradi nameravane blokade spanskih luk in bombardiranja barcelonske luke je napetost zelo poostril. Ukrepi, ki sta jih izdala Pariz in London, kažejo, da sta Franciia in Anglija trdno odločeni do skmjr.osti braniti svoje interese. Francoska vlada se je postavila na stališče da ne more priznati zakonitosti blokade, ki jo namerava izvesti general Fra/ico, ker ni prurmlu njegove vlade in mu odreka značaj \r>j$kujoče se države, marveč smatra vse dogodke v španiji za špansko n&tra-njo zade\*o. Zaradi tega je bilo včeraj in danes od poslanih v ipanske vode večje število franeoskih vojnih ladij, da zaščiti-jo franeoske interese, ob enem pa je mi-nistrstvo za mornarico izdalo nadaljnje ukrepe, da more takoj od poslati v špan-ske vode večje brodovje. Slične ukrepe je izdala tuđi Anglija, Velik del itngleške mornarice /e zbran pri Malti in pri Gibraltarju. Uradno poročajo, da gre zgolj za manevre, priznavajo pa, da bo še v teku današnjega ali juiriinjega dne krenilo v španske vode še večje število vojnih ladij, da skupno s Francijo čuvajo &\f>bodo morske plovbe v špsnskih vodah. Celonočna seja franeoske vlade Razpravljali so o mednarodnem položaju in sprejeli potrebne sklepe Parii, 25. novembra r. Po razs:o»orih, Ki jih je imel t teku vferajšnj^ga dne zunanji minister Delbos i diplomatskim! zastopniki Anglije, Rusije. Turčije. Male antante in s francoškimi vojaškimi etrokoTiijalti, s« je sno*i ob 18. sestala vlada k seji. ki je trajala rse do X ijutraj. Seji Tlade so prisostTora'i vsi ministri* tadi novo imenovani notranji Tnmi«ter Maks Dormov. Zunanji minister je na s-eji podal obzirno porori'o o mednarodnem položaju ▼ zvezi z dogodki v španiji ter o prizadevanJB sa neutralizacijo špan&kih đo~ godkoT. Na podlagi njegoregm poročil* je sprejel ministrski srel primerne «klepe, ki jih pa drže zaenkrat še v strogi tajnosti. 0 seji je bil izdan >e kratek komunike, ki na-vaja, da so raipraTljali o predlogu no^ega tisKOTnefra zakona ter da Je bil v r*eh na* felnih vprašanjih dos«i©n »porazom. Po»«r. nost pa je zbudilo dej»tvof da je dobile mi-ni«trstro vojne mornarice nalog, na] skrene Tse potrebno za n«pešno obramb© traa-eo«ke zastave t španskih vodah. Na španskih frontah nič novega Manjši napadi nacionalistov so Mli odbiti Maand, 25. novembra. AA. Havas; Vojno ministrstvo je objavilo ob 21.40: Na frontah ni bilo ničesar novega. Samo na jugu Madrida smo zajeli 500 glav živine. Na fronti pri Guadarami je sovražnik za-stonj poskušal prodreti in je bU odbit. Tuđi pri Aranjuezu nasprotniki niao mogli doseći svojili ciljev. Čete madridske obrambe so zelo delavne v odaeku pri Vila Verde. Nactonallstl »o izvršili napad na cesto Toledo Carabancel, biti ao pa odbiti. Na fronti pn Ovledu je 10 repubUkaA-skih letal bombardiralo meato. Pokrftaj na tem delu fronte je selo ugoden sa republikanske čete. Largo CabaHero odklania •ovletofcl rdBm Predsedktik republikanske vtede Lcrffo Cabtlkfo je danes izjaTil ▼ Valenciji: V mspiutju z rarmmi trditvamt ▼ **jt~ ai ae atrraoi tteda rapublikia po tom. da uvede na Španskem sovjetski režim. Njen glavni namen jl ohrunitev republikanske^a parlamentamega reda, kakor je določen z ustavo. ki si jso oznanjevalci diktature in antiparlamenta-nzma. Ko so izzvali državijansko vojno pad fašističniiTi znamenjern. so izvršili ne-š^eto grozodejstev proti intelektualcem, proti zelo uglednim državlianom, proti vsem* tisftim, ki so ostali zvesti obstoječe-mu sistemu. Program moje vlade je program zbiranja vseh demokratskih sil, voljnih braniti parlamentarne svoboščine pro- ti diktaturi. Bližajoče se zasedanje parlamenta v Valenciji bo simbo! popolne^a ^o-gias-ja m&d vlado in veliko većino prehi-valstva. Churchillov nečak med mlllćniRl London, 25. novembra. A A. L'gotovili so da se nećak \Vinstona Churchilla. ki je me-secft februarja l/ginil iz Velike Britanije, bori v nekem strojnem oddelku na strani madri-dske vlade. Rutnunija in Poljska Zunanji minister Antonescu o pomenu svojega poseta v Varšavi Bukaresta, 25. novembra. A A Pat po-roča: Pred svojim odhodom na Poljsko je rumunski zunanji minister Antonescu iz-javil, da je srečen, da se lahko odzove va-bilu zunanjega ministra Bečka. Vse tisto je dobrodošlo, kar ojaći življenslco moč zvez med Poljsko in Rumunijo Zastopal bo v VarŠa\i ne samo rumunsko vlado, ampak tuđi rumunski narod. Pogodba med Rumunijo in Poljsko, ki sloni na paktu DN, je veni a slika naše volje, da zavarujemo v tem delu Evrope mir na temelj ih teritorijalne nedotakljivosti, je podčrtal Tunanji minister Antonescu. Veri sodelovanje med Poljsko in Rumunijo je treba ra/vhi po&cbno na polju kulture in gospodarstva. Predno pridern v Varšavo, se bom ustavil v Krakovu, da tako izkažem čast organizatorju velike poljske države, to je tistemu, ki je bil duša zvt-re med Poljsko in Rumunijo.« Ob koncu je poudaril Antonescu, da se bo šesta! tuđi s predsednikom republike Mo-scickim, z maršalom Rvdz Smyglijem in zunanjim ministrom Bečkom. Ti sestanki j bodo znatno pripomogli k ia^anji. odnoša-jev med obema državama. Hlađen sprejem Ribbentropa ▼ Londona AngHja odrekla Nemčiji vsako nadaljnjo Jconcesijo Ivondon, 2&. novembra. A-A- Hava«: Tu-kaj zelo živalino razpravljajo o tem, da je von Ribbentrop sedaj že drugič z letalom odpotoval v Berlin. Baje je to v zvezi z noto angleške vlade z dne 20. novembra in v kateri zahteva Anglija sestanek lokarnske konference. V tej noti pa angleSka vlada ne daje nobenih koncesij nemski tezi in zahteva da mora biti pogodba sklenjena v okviru pakta DN. Tuđi se omenja, da je bil zadnji sertanek med Ribbentropom in Baldwinom ado hlađen in je Baldwln odgovori! Ribbentropa g^lede na borbo proti komunizmu, da je to notranjepolitićni problem vsaJce oržave po-sebej. Mnogi pravi jo, da je to nenadno potova-nje tuđi v zvezi z dogodki v Spaniji in posebno Se z eksplozijo na španski križarki »Cervantes«. Vaš trde. da je zelo ozka vez med to eksplozijo in dejstvom, da je bil te-daj pred hiko v Cartagreni nemSki ruAUec »Leopard«. Lord Londonderv poakuša posredovati med Baldwinom in Ribbentropom. franeoske zbornice Pariz, 25. noveanbrA. a. Fnnooriui po-slazuska zboimica je itm^1g vfie?rB,j komjeoio-nativnio 0ejo za pođcojnim. notnaniioii indui-atronn Salesgrojesn. Dočkn ao se levKar-ski poslanci, pristJaSi liJuđske fronte ode. leMi seje skoraj potnoštevttaio, ao ae de-andčars^i opozjcajski postanci đemonatora-tivao abotinirali. Spomtaatfsi govor je *nei predaeđnfik ztootmlce Herrlot, ki Je v »vo-jean govoru ariaeA zaahige j>6ko>n«^a mi-ntetra, kl je vn*fl svojo nalogo v naitežjai oko«6inah. Ntoto j« toel vre&mMk Ttađfi Leon Bhm krarpl govor, v katerem Je po-zrval poalanoe, naj trezoo preeojajo poio-žaj in podtpirajo ^ađo, U ae bo opuvtla ničesar, kar je v korist F*andje to aetov*-nega ljudstva. Seja Je b*a m*o ▼ mmis. *»-lavaaaja pirekJnjeaaa. Prihođnja seja b© ▼ cetrbe*. Na dnetvneaaa T Kvejbajsa. li ManMra* prihAiaJo ddhoOU. da %> Mongoli odredili «p*o*no ol«o»W proti pobrmimi Sajnea. ▼ AagecMi Pmrix, 25. novvmbrm. d. PoAv, kl J*}*-brunnll t meeto Aagemi preteklo soboto, ao poffftflOi tele moočL Prtbtttpo 80 ntt Je pogorelo &koro do tmL Katedralo eo imaen strehe reim tn pvecr teJoo tndl asonej. ftko-do eenljo na 60 mttjono* tnmke*. Foiai Je mhterml tuđi OuiuMm Irtev. Naka ata-im tenaka Je pri referalni akciji pada i Berlin za zapadni pakt, a »rez Poljske Berlin, 25. novembra, b. V uradnih kro-gih potrjujejo prejem nove angleške note glede sklicanj* konference takozvanih lo-kamskih »iL Ncmčija sicer prisUja na skle-nitev zapadnega pakta, vendar še vedno odločno odkUnj« vsaleo rve«o nved zapad-noevropskimi in r-zhocmoeTrop&kinn vpra-šanji, zlasti odklanja najnovejšx) kombinacijo poljskega vmešavanja v zapadni pakt po znanein ovirvku francoako-poljskc voja-Ske 2V€zc, ki naj bi yo Nemčij«i priznala brez pomi&lekov. O pritegnitvi Ćeškoslova-ikc m Rusije k razgovorom o zapadnem pakta ne more biti seveda niti govora. Vsc-kakor žele v Berlinu, da bi se pokajanja za sklenitev zapadnega pakta nadaljevala. Zelezniika nesreća pri Urnu Brno, 25. novembra, o. Ponoćni brzi vlak je v neposredni blizini postaje Lctorice z reKko silo zadel v tovortti rkik. V©ć va-goaov je biđo rarbitih. Stirje potnđri »o biU ubiH, 8 pe |ih je hwk> renjenih Promet se sedai rasrija rzmenično le na enem tim pkt nU'go\'tt£a »po bega iz življenju«, ko je i/vedel, da so brezvestno klevetnička kumpanj(t proti pokojniku vodili t tud je, ki se sicer ponosno trkajo na prsi\ da so kršCansko-kutolitrke-ga prepričan in. 7. ozirom na ta znana dej-stva je kardinal LienurU podal to-le zna-ČU no izjavo: »Pred tem odprtim grobom smatram zm svojo dolžnost, da ponovno povdurim, dd politika ne upruvičuje vseh dejanj. Klevete in obrekovanja, da, ie samo opravljanje predstravljajo greh, ki gu obsoja Bfig. STih-čtT nimu pravice .«c postuievuti vseh sred stev, sumo da priđe do ±vojegu cilja, časopis je, ki se speciirliziru v iem pogledu, ni kršćansko, ni katoličko! Mi tako časopis je odklanjamo v imenu onega, ki nam je uka-zal, da moramo ljubiti tuđi svnic tovrtti nike!« Opozarjanio na to slovesno izjavo, ki jo je podal kardinal sv katoiiške cerlcve Linard, glasilu »KatoliškeUa tiskmmegu društva« — »Slovenca« in »Domoijubm! Mi si borno to deklaracijo kardinala Lie-nardu dobro zapomnili in jo vsakokrat prezentirali imenovanima list oma kadarkait se bosta posluževala svojih prošlufih mmt-tod klevetanja in obrekovanja! Na pragu velihth ođioiHm. »Politika* z dne 24. t. m. priobčuje to-4e 2 debelimi Črkumi tiskano ve.vf; V vseh političnih krofjh \iada nedefjeno preortča-nje, da prehajajo pogujanja o hrv&tskem vprašanju v odločilno fazo. Pogajanja v beograjski izven parlamentarni r>poxicrf\ bodo vsekakor končana do začetku prihod njega meteca Po končanih občinskih vottt-vah v zadnjih dveh banovinah — v dunavski in vardarski bo vsekakor t:idi J RT imela priliko, da te prične ba\*iti s vpra šanjem sporazuma s Hrvati, s vpraianjem, ki se je v vsi svoji aktualnosti pomtavOo na dnevni red ne samo po svojem btstva, marveč tuđi po svojem formafnem povdar ku tega problema. Vsekakor bosta konec novembra in zctčetek decembra morala pri nesti pomembna razčiščcnja o hrvatskim vprasanju. To bo brez dvomu pred*t:nstja-lo preokretno točko v tem \-elikem vprm-ianju notranjega političnega življenja, ka-krsno je hrvatsko vprašanje, čigar obstoj nihče več ne osporava tn čigar retttev mnogi /ahtevajo.« Dr. Ma£eh in sporazufit Organ dr. l'Ltdka Mačka »Hrvatski Dnevnik« razpra\Hja v uvodniku o sporazumu s Hrvati, ki ga napo\*edujejo z vseh strani, in izjavi ja. očividno v to poobla-Ščen od same ga dr. Mačka; »Kaktno je sfališče in kako gleda dr Moček na vpra-ianje sporazuma, je vsaknmur znano ćelo tuđi v primeru, ako se o tem niti ne pike. Dr. Maček je daleč od tega, da bi vstopil v kakrsnekoii kombinacije, ki bi komar-koli donašale slrankamke koristi pa kompromitirale hrvatsko staliŠće. Hrvatski na-rod se ni žuto organizirah da bi komu ustregel in dosegpl onot kar bi že Odavna lahko imeL Samo povdarjanje pripravile-nosti za sporazirm, Se ne pomenja ničes-ar, to je me tanje peska v oči, ako ne obstoja dobra volja za realen sporazum. Problem je ie tako dozorel, da se on mora končno resiti. Polovično rešenje bi ne bilo nikakr-Sno resenje. Problem je treba zagrabiti v nfegovi celoti in ga v ocloii tttdi reSiti.« Borba med pangermanlz* mom in panslavizmom? Znani madžarski politik Tibor Ekhard, vod ja stranke malih posestnikov, ki /e svoječasno zastopal Madžarsko pred Društvom narodov v procesu radi Janke puste, je imel te dni shod v Miikolcu, kjer je zla-sti obiirno govori! o mednarodnem položaju in med narodni polit iki Izvajal je med drugim: »Položaj v Evropi je skraj-no nevaren. Svet ima na razpolago k wč-jemu dve leti,, ako hoče s pogajanji preprt čiti novo svetsko vojno. Situacija je taka. da lahko vsak nepremišljen korak v naj krajiem času povzroči krvavo vojno. Ne bo mogoče vf>fne preprečiti, ako se svet ne se stane na novo mirovno konferenco . . . Podunavske države morajo v svojem interesu skleniti med sabo časten tn pošten kompromis. Ako pa se bodo vendarle morali v Dunavski kotlini odigrati odločilm spopadi med pangermanizmom in panslavizmom, poiem se bodo najbolj krvave borbe vršile na madlarskem ozemlju* — Mtdnarodni položaj rtf ni posebno rožnat, tako črn pm vendarle 9e ni, da bi bilo treba TačtaMasi t H0txo£to#to vojnoi . i. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« sređa. 25. novembra 1998. &AV. 2/1 IZDAJALCI Je dokument đamAaje dobe! Najogromnej&i film sedanjosti, tedefaai • •odetovanjem w«ist-ne svetnike je župan pczvai, da položijo prisego; m. s. Koritnika ni bilo na ieji, prisegla eta le m. s. Josip Bahovec in Ku-dolf škof, po običajnem cermonijalu. Nato j+* župan govoril o umrleni vpoko-jeneni mestnem pisarniSkem ravnatelju Ivanu Dražilu. ki se je uđejstvoval tuđi na kutturnem, zhsti grlasbencm polju in ga je zaradi tega mestna ob6ina izvolila za svojtu mesčana. Nadalje &e je sponinil 13. t. m. umrloga zaslužnejja meščana. čevljar-skega mojstra Mart ina liadovnna. in v po-ncvleljek zvečer prominuJe^a mfstnega t-o-frrja — «\TPi!en Vinka žffnjnarjn. Mestni pasojili * Obšimo poručilo je župan podal o »ub-»kripciji mestnega obliiracijskega po^ojila in 0 posojilu. najetem pri Hipotekarni banki. Oliligacijsko posojiln je s'ibs^ribiralo 441 pmij'isnikov in sicer za S7,350.000 Din. Sedaj p:t je nastalo vpraš>anje. ali naj se ohliga-cijsko posojilo zvi£a na podpitfano vsoto ali pa reducira sul »škripci ju na določenih 20 milijonov. Zvišanje tega mostnega po-sojila bo najbrže težko izvodljivo. ker bi pote-m imelo mes.ro večje breme z odpla-ftpvanjeiii vi.Ajih anuitet. Hipotekama banka je dne 11. t. ni. definitivno iidobrila medini občini poaojilo 30 miiijonov po 7°.o z^i dobo 15 let. Prvo anui-teto v ziusku 1."/.>9.:?GO Din bo treba plakat] 1. julija 1937. Za to posojilo je zastavila mestna obeina občinsko doklado ua državna neposredne davke. polog tega večji del BvojM! sta no vanjskih hiš. in sioer 80 novih in 17 starih zgradi), na katere pa Hipotekama banka ne bo vknjifcila svoje za^tavne pravice, nego se prijavila le zaradi vrstneg-a reda, S temi denarnimi akcijami bo v veliki meri omogoč-eno Mestni hranilnlci, da mo-bilizira svoja likvidna sredstva kei bo mestna občina vs**h 80 mil-jonov izrofiila Mestni hranilnici kot delno odplačilii svojih co'prnv Dosedanfi rezultati zimske socialne akcije Zujkui j»- poiuta! tuiii u zim»ki akciji ia> bie/,|M>fctliie iu bcdne. Mostjiine, ki jo nabi-raj*> br«*x.po»el!u sami 8e je nubralo /a 1 Ui£f i»m [iioatDvoijna socjulirj dav:6inn na sobe in uslužbenct*. je dala doslej čistih 1»Hi.1Hy !>in. \'sa ta srtNtBtva »e hodnikove cegte. Ta dfla s»e prifno le v nriluuinveni t^Inu. Župan je pri thtti ponovno apvlir.il na ljubljansko pivbivaUtvo. du podpira megtno zimsko akcijo. Po pre*llo^ru m, s. dr. Likjirjii uaj bi sr bila o poroeiiu iupmiu ^Uilo fonda za Ivez-|M)Avlne &i> »laknaduo vršila d« b.ita, ki je pa ni bih«. Nftto je župan prešel na dnevni roil. Najprej je parttCal načelnik firtjt^neir« o*iJ»or?i prof. D^rmasiji. Zamonjava fnettne-jra sveta z zekmijifeocm lludolfa Duugana j^ bihi odklonjena. ker vretlnost tegti tem-ljisO.-i ne odgovarja vretlno^ti me?tn«'ga sveta. Mestpl svet je re^il nato ?0T> u^ovorov proti mestnim Msni-it ila prcHJpism.T priras'knrin:'. 7,nižana ciđ 6 000 ni 2.r>no Oir- Valentinu Brekevarju Je W!.i cenn y.i doKavo 400 votov amet.i mllana oA «?.00f> na 1.000 Din. Nato je me&tai iV€t FeAil £e 28 ucrovorov zoper takto na psa ter y.h vse zavrnil. Ni podlaci poročila načelnika građfeene-cra ora m. 8. dr. Stejeta je bilo r^ienlh Vprašanje dveh go«tUn M. ». Zupun je podal poročilo ottftio-tn-diutrijskesra odbora. Ivanu Flerinu Je bilft ]irizJiana neomejena konoesija bufffU n» letnlišču. Vladimir ju Naaom je bili »vrnja-na prošnja za ©tvoritev krčme v Puh»rjevi ulici. Veo ja debata se je razvila o potrdil* ti em predlojju odbora »i^đe proinj« Odjar Torezijp za premestHev njene gostflBe \i Dravelj v Zapuže Mestna svetnika Favllč in dr. Kamu>ič sta bUa proti temu le raradi tep-a ker se je sORtftni&iniko idruleaje 1«-reklo proti taki premestitvi in Ytr hi t& crnatiina na noveni megtu v blizini tT)W>>le pega Janezac. Tuđi m. s. dr. Liknr je topio priporofal predio? odbora, češ da gre za dve siroti, dve sestri, ki v tuji hisi kjer imat-i sedaj svojo jrostilno zaradi previs^ ke najemnine ne moreta izhajati. na novem m^stu pa bi imeli brezplnčne prost ilniSke prostore v bis: svojega brata. Krćma bi bila namenjena 2lasti nižjim slojem docim obiskujejo irostilno pri »Slepein Janezu« le bo!j?i rae^čani. Pri gladovanju je b!l prtvllojr cnibora z 21 proti 14 glasovi odklonjon in premestitov ni bila dovoljena Tudi pri priho povst^n nasprotnih nač^ii'h. O!>a nnstna svetnika fcta zaradi teg-a z^hfevaia naj se obe za. čle-na pravilnika, kako je ceniti vrednost zemlji^ in ostale imovine dolšnikov-kmetov ima mestni občuiski &vet imenovati več tričhmskih cenitvenih komisij. Por'^evalec ^ predla^al da bi se imenovale čtiri takts komisije, ena za Barj«. druora z^ Moste in fttepanjo vas trrtj-i zi Zg'ornjo .^e^ko. Koseze in Dravljf. čotrr.i pa za Vie. Za elane teh komisij je preillagal nj s. Izidor** Florijttnđiča iz Drnvelj. m. 6. Cenjeta J- te- i ta iz /gornje 6ifeke m s. Cernet^i Franca iz Most. po&egtnika Frnnon Kurpej^ % Za-loAke ceste.' m. a. Franc« Novaka in no*«t-nlka Antona Sojerja z Vifeft. m. s. Franea Jarca in posestnika KF We-ster je predlagral. da se pravilnik predloži ravnateljstvu \u u^peinij zboru aavoda v vednost. Har Je bilo sprejeto.. Vztrajal je tuđi pri tem da se ima nadzornica eavoda postaviti izklju^no na podlaci predloga rav-nateljitva- M 9- dr. Bohinjec se je zavre! ia to, da bi moitni svet Uaenoval v upravni odbor aavoda predvsem kvalificirane ljudi, ksF ima veljmti tuđi » dva it?aed onih treh njegovih članov. ki naorata biti hkratu tuđi mestna svetnika. Odbor naj bi se ne setta-jal samo na por.iv predg^nika. ne«© tuđi na lupanovo ?ahtevo. M. i. Likar ee je oginsil proti to!|Ww»u *tevilu žlanov uprav-n«fm odbora vendar je poroCevalec m, »• Novak v«tr«jal pri pmvilnikovem pređlojru. Nate je m. «. Kovak utemeijev*] |e pravilnik o uporabi ihtlbeni^ kole«. ¥ *, 4r-Bohinjec &e je glede te^a pravilnika aavse) la to, da bi *e dolo«U tetni paviaJ sa po-pravfla kole«: PoroCevalec }e Wl proti t*-mu. 5e« đa je pri uporabi sr«dst«v ▼ tafcilJ primerih prwn*fi|a 5im PMBJia elaptičnost. Pravilnik je Hl sprejet y svoji prvotni ob-liki. Zavrnfen •amatoltti pgsdlog siMHn jf ra^pravn o Hm'li s^m^st^Jnih predlogih in interpelacijab. fcuptĐ Je Baj- prej pre^jtal prvi predio^ ra. a. Uikarja in Ivana Kralja z.a katerejra sta predlagatelja zahtevala nujnosr. Predio^ se je na na žal na spremembo zakona o m^stnih ob^inah in na čiraprejJnji ra2pi». novih voliav v me^tn*-svete. Mestni svet naj bi pi zval vlado da bi r-imprej ali pa vsaj v okviru finančneaa za kora za 1937/38 izvedLi reformo seda-njetra zakona o mestnih svttih v tem smislu da bi bili v^I člani mcsiue^a sveta izvo-ljoni na podlagi splošne tajne in enake volilne pravice rer po profKirenem volilnem siktearm Na podlaci take spreiueinbf zaJco na naj bi nato v nojkrajšem roku razp S'la «vobrw1ne volirve Župan naj bi ta *kl*»p meiTnetra «veui pr«*diiffM m n'stru zi notra nje zadeve m g:i opozorit na to. «i;i ni ni kakih zadržkov da se ne bi mojjle vgak j čn? vršiti volitvp. Xe na prhodnji seji naj | bi poročal o usi>ehii tesra svojega koraka Mestni župan je k pred logu pripomnil da je treba v ^7Yii*ln zakona sklepati najprej o njeirovi nujnogri in sieer z dvetr** tjirjsko večino O nnjnosti se je razvila raz-prava in pretllagratelj m. s. Likar je nujnost podrobno utemeljil Pri tem je bil ponovno prekinjen Xaglasil je da je nonnal z u- ja političnih prilik nujoo potiebna in da je potrebno predvgcnj en'ko postopanje % napram prebival^tvu v meetih kakor na dežeii kjer so se volitve pravkar izvršile. V o*>ta-lem so predlo*r irlede sp:O-5ne tajne in enake voJilne pravie> p.jvsem sklada s programskim stališčem većine občin^kegrs sveta Tuđi iz te-JTa nivlf^a je fiovsem razun1!] vo. da bo pn^loeu pnznnna nujnost. (Sioeb.) M. s. dr. Korun se je p-idruži) Li^arj^vim izvajanjem in je dej-1 d-\ bo m^stn' sver posfopnl gotovo po int^ncijah vi d^ čc pre kr. vlado pozove nij po volilni reformi e^mprej razpi.ie vo'itve mestnih občinskib o^lborov. M. s. Kamušič je eieer odklanjil sedanit volilni sistem. vemlar pred logu me?t!i!li svetnikov Lik-irjn in Kmlja nujnost ni priz nal. Vre?ina m^stnecra sveta se je postavila že od vsp^a početka w\ demokratsko &ta-liAČe Zaradi tega je pienil <1a ob tej prfliki ni potrebno to še pns^bej poudariti. Kr vb.da <*»^ trurH in ]n že iz.hvi'a. da sp bnlo vsl nolHi?n' zakoni spremem!; in dn bodo uvedene tuđi tn;ne enake rn proporčne volitve. Ker je tnko 7.ap"otovi1o ž^ dano je prMloir brej pm ena in zaradi tega tuđi ni mijen. Mf-stni "župan je stavil vpr^šinj^ n'ijno!!t; nn crU*ovnnie Z*»njrt b*» je izr'?il■■'> 7 mf«t nih svetni'-ov. varad! č&k^r jar^dlogru nuj no?t n; bibi privnona in se^ato o njem tuđi nadalje ni raznravlialo Sanacija maloželeamižkc družbe in pogrebna zavarovaimea DiU«l ajJliUblOjili plcdiU^ aO V'iOZlll Ui. e. Ivan kralj iu tovai&i in $e je nana§.U na sanacijo Maioželezniskt; 4iužbe iu 4xu^a aktualna vprašaiija. Po tein preulugu uaj bi ae čimj>iej zgTudila nova tranivajiska pro-jra k Sv. Križu, ki bi bila vsekakor renta^ biilia Ui bi le prispevala k sanaciji družbe. Dognano je. da gre na leto k Sv. Križu povprečno 370,000 ljutii, od katerih bi &e nii obnovi statističnih laključkov za dru;je primere gSO.000 gotovp po^luževalo tramvaja. V zvezi s tem Daj bi se takoj zaradila tuđi mrtvaška veža pii Sv. Kiižu. VTseka-kor bi se morali vne*ti krediti, ki §o po-trermi Maloželezniški družbi za sgrađuev omenjene proge in na drugi atrani za igra-ditev mrtvačke veie, že v prihodnji pro-ra6un. PoJeg tega naj bi meato ustanovilo tuđi svojo pogrebno zavarovalnico. Vsake-niu posamezniku bi bll tako zagotovljen do-stojen pocrreb. na druiri »trani pa bi se našla sredstva za realizacijo obeh prej ome-njenih naČrtov. Župan je o tem pre«lloa:u dejal da je de-loma že realiziran. Priprave za z»rrai1itev inrliSke veže so že toliko napredovale da bo bržkone že na prvi prftodnji »eji Inhko po-rocal o definitivnih retultatih razgovorov in pogajanj za njeno zirraditev. Tuđi kredit za isvHbo tega đelfl je malene te za-Srotovljen. Enako se vr^jo pri Pogrebnem zavodu priprave zn ustinovitev mestne po-p-ebne zavarovaln'ce. Ta «?deva je v teku že ved Uot pol leta. Nato je prečital tretji samostojni predlog. ki so ga vloSili pr»v Ulio w, •- Ivan Kralj in tovariši. Predlog se Je nannSal na do-hodke mestnih dnevničnrjev. k! n«j hi ?? jim la^otovil piimeren minimalni zatlužek. Pertonalno-pravni odbor nnj bi zbra! podatke o prejamkib teh đnevni&irjev in naj Wi DNJ^fOik« jjreuredU tako. da bi v&ak dnevuiftuF prejemal na mesee na|manj po 1000 ne pa po 600 in nmnj dinarjftv kakar doslej. V to svrho W »e morale vnesti v novi rnettni proračun ti»di potrebne postavke. Tuđi o tem predloži je župan izjavil da je bil vlofen prekasno. Podatki. «•» podlaci ]cater1b pe inaajo na novo ^olr^iti do hodki dnevničarjav. »e fe iWrtijo On sam ■f je bavti r |0m ▼pr»l"njero fe ponovno tada * prven let« r*ojwr» fnn*nnvatiia do vm^itve %mm probltm* m fnnfpei priti j*to fm *m vpwtenj^ • p^*lio4n?fm proračunom ▼vekakor fe ui>«!eno. Pr«dlo# mm •» »ta. Rdor «e bo£e dve uri nm- ^^ k piemtoH krrata« ami- Sta« Laure! **VA1W OUv«t> Har4y pu^ć«, v r»tprmvo personalno-pravnemu 0«t-seku, M. §. dr. Boblnjec fa vlotU interpelacijo, v kateri je z&hteva! jrl«de n« neki konkretni Driroer naćeiDO intorpretaeijo vpratjtnjft« ali se ffleile na določilo 54. f duibtrte pragmatike, po katorom ^e od rodbinske pokoj-nin^1 mo^tne^a uslužbeuca ne smejo odte-irovati dolžni predujmi taki predujmi se smejo o^itegovati oA drugih prejennkov njegove rodnine posebno pa od po?mrtnine. Interpelan* &p je poatavil dh sulice, da je posmrtr.ina ^mostojna originarna pravica vdove in zato nedotakljiva. Župan T«1 vztraj^l pi tem. knr določa ?!už bena pragmatika in je prirx>mail da se je rlotični primer ie uwdil. če bi pa dotična vdova ven*1ar!e ne pristaJn nn tako ureil-tpv. naj vloži pritožbo aa porsonalno-prtvnl odbnr Konec porobila prioWimo jutri. | Mari|a Tnrkova | Ljubijana. *5. novembra Suoči ob 21. je doma v Komenske^« ulici mirno /^>pala za vedru> ga. Marija Turio va. so^prv>ga gasilske^a starelne 2. Josipa Turka Pokojna je bila stara 69 Tot in s© je še do Lani veselila trdnegu zdravja. Ta- kral se ji je prio«tilđ nezgoda, da ie padu* in po/neje je bo'ehaki. Pred Viemi sveti e lecjla in zdaj je podlegla bolezni B!aij^ ^osDa ie bila vse življenje skromna in tih : ter je živela le za svoi dom in družino Bolje jo je pozna 1 le ožj: kro^ jnan-cev in pa številni reveri, ki s> se zatck^li po poenoć k njej. ki jim jo je delila ob p.«jrazličnejših pr'likah v obilni meri. Go-*pa Marija je bila doma iz znane gostilne »Pri Amer'ki« na Gl'ncah in se ie poroči-la z q Jos;pom Turk m 1. 1893. Ž vso vn«-mo in požrtvovalnositjo pristne slovenske matere se je posveti.1*! vzgoji otrok in skrbi za dm VT srečnem zakonu se ie ro-dilo pet otr-otk Ra*ko Vilko. Josko Alb:n ter hcer-k& Ela S:lno ]e po>rrla ubogo mater smrt njenc^a sin« Joška. so-dneaa pripravnika, ki se je smrtno r>onesreč;' 1. 1922 na Grin'ov-cu. Takrat se je urnaknila v svojo naio/jo ''kolico in se odrekla zunanjemu svetu, Vso svojo Ijub^ze-n ie posveoaUa svojim ćetve-rim vnuk^in Usoda i; je d i^čila. da ]<"> r>olože v grob jutri b?$ n^ dati Hletnice >mrti njenega sina Joška. Plemeniti slovenski materi, ki je vedn-> vzlj3J*i!h vsc svoje ^r~-ke v naprednim duhu. bodi ohran'en najhlažji spomin T^žko nr^zad.*' u?ledni Turkov; družini naše g^loboko sož^ilje! ljarj«, ki «O faradi «Bat'e« izj|UbUi rtvh>. Veo lufcmpM#»tiiih pnč j« izjavilo pismeno, da )« «iiadi »3atec re« brezjK^olnih iatiof«> nadih obrtnikov i» da se bi.c med vBat*o. in n«J»m; obrtn ki te već kl boj. l'r.'nijrr dr. Kn vic ja poucUril, d« ćkioek v gq\pi> ni 2*ljtv sa Bat«o in ne moro skoriti n)#-g-ovemu kreditu, ker a*ffovar;a interese enega dela naroda ali delovne zajoduict- Mali senat s predsednikom Ivajaf>m Bre-Uhom in preus^dnikom«, aodnikoma Gore^ Oanom in Koba'am j« raraodjl, (in je ured nik kriv. Obaojen je bil na ftO^ r>in đenu.rn? kazni In na platile vseh stroškov. PckI :Mj+ >Bat'a je zahtevalo 50 000 Din olfckodnuir senat mu Je prisodil 300 Din. ©bto2«?oec ni poskusil dokazati inkrrmiir ranih te-dii^v niti ne, da ie bil v ^rnoti. Duh članka j« y* btl tak. a okolnosrt je b3a. da ie urednik a priobčttvijo članka hotrl Ifti-titi interese ćevljarsliih obrtnikov. f SPORT — Sraučarski klub Dovjc MajstranjL. OJi- veli smo! Ce tuda ni stiega, a vendar rw#c članstvo resno in redao trenira pod veni* stvtjn našega olimpijca Klančntfća Alojasa že od septembra po predpi&flh n-aie^a vzor-nega lan&kega finskeCa tronerid. Tuđi oa-ša Ivodioća smučarska garda uri smućarako gicnnastiko. Saj je za mali klub lepo 5t»>nlo 20 narasčajnikov in 10 ^anov V n©de'j© l\ t. m. je imel klub v hotelu TrtalavveVJto smu5aps3c<, veselico da je z d^bičko-n zfi s:!o irma¥\ velika luknje v blagajni. Po««" ti!o je prir&ditev toliko odl)i6nih domaji* KOLED.\B Dane«: Sreda. 25. no\-embra katolican^t Katarina. DANAŠNJE PRIRED1TVE: Kino Matica: Cigaa&ko dek^e. Kino Ideal; Kneg-nja čardala, Kin« 5>jo«a: Crna *^>ba. Kino Union; K6uig«inark. Kinu K°delje\o; Kdo ]e nw>ril©c. Ljuhljaiinka podružnica Sadjax*keg& UB vrtnarskega društva; Predavanje nadzornik* Streklja ob 19- v dvorani niineraloSkega in-stihuta na univ^rzi. Ljudska uni>erza* predavanje proL dr. Čerinelja; »V «vetu meglenic« ob 20- v ma U Filharnioničjii dvorani. DE2URNE LEKARNE DaoM: Mr. Suznik. Viarijiin trg 5, Kuriti. GyMfM»veb&ka ce^ta 10, Bohinec dod.. C-e*** "29. oktobra 81. BOLJfeE KOT »FRANRENSTKIN« EST »FRANKENSTEINOVA NEVESTA« ! Boris Karlof v dvojni vlogri. ZA JAKO MOĆNE ŽIVCE! Danes prt^mlera v KINT7 SLOGI : v najnapetejSem, misterijoznem filmu g^roze crna soba V smrt za zaročencem Maribor, 25. novembra Ni še minilo teden dni, ko je skočil pod vlak blizu studenškegj gozda pri Mariboru. 191etni tovarniški delavec Franc 5umef. že mu je sledi'a danes druga žrtev. D^vi <">b 5.51 se je na istem kraju vrela pod vlak ?umerjeva 19'etna aaročenka Ana K^-rn'* ker ia Studencev, stanujoća v Kof.nikovi ulici 6. in u&lužben*i kat tikaika v tovarni Zelenka Vlak U je odtrgal desno nogo pri trupu, levo pa pod kolenccn. Nesrečnico ]e viicl. \m se je vrela t>od vlak, neki rarna-valec kruha in nemudoina obvestil žandarmerijo v Studencih, ta T»a re5ev;-lno f»otft«lo Mladenko so takoj naložiš nti voz, kr?4 ™]e na odrezan; nogi ter jrv odpelteH v bolnico. Ka^-n^er'eva jp b'Ja ves Čas t»?*' zavesti in ie izp<">verzala, da ^e bila preveč hladna r.a-pram Srm-erju. jsd-n si »e 4-a ko»nJa.1 živl-ie* nje. Ker se je eutili krivo njebd-?*a1a tuđi, ko ao io preoeH-al> v holni* eo. Ne^'-ečnlci leži ?da; ni operaci^Vi mi-y\, 4n rd^-av-nSlc- a^ i;n'tK;]: vs-ako nado. da bi }Q ohranili pr: iivlienju. Zaradi gunnastih opank Ljubljana, 25. novembra. Dne 17. maiea ^ *Trgovpki liet« objavil članek »Bata in gumasti opanki'r. V uvodu tega Članka je urednik Alek^gjiđer fce» leznikar pripomnil: Ker so vsi slavenski tedaiki in dnevni ki priobćili pU*ane Inae-ratna odgovore nekih anonimnih kniečkih zadrug in nekih še bolj anoBlrnnih narodnih poalancev, popolnoma p« »ajanoifcali, kaj o tem inseratnem odgovoru pišejo naii obrtnik', naj bo vsai v naiem liatu »bele-jten odgovor obrtnikov, da be vsaj nada gospodarska javnoat objektivno informirana o tem vT>ra&aniu. Zajfrehfikj -r>Obrtnički Vjesnik« piie... V nadaliBem sledi {►revod članka iz ^VjesnikaBata« je poslalo uredniku popravek ki pa ni bil objavljen. Zaradi te-gra je po4*etje topilo urednika ielesmkar-ja po tiskovnem zakonu. Inkrimii5*Kirane so bile trditve. da. Ha*ta« pmivvaja in p*Q* daja «rumaste opanke, Ceprav nima za to predpisane koncesija in dovoljenje. da je bilo nujno, da ae to vpraMnJe in to pre-tizakonUe delo »Bate« ojrromnih dimensij pokaže temeljito na anketi, ki me je vrti-la v pri^toinenn nuiii«trstvu ter da tvrdka >Bat'aV*Ii nima pravice fMroazvajati in m»daiati trn n«v%nie vnte obutve^- IZastoppik podletta >Bat*a< Je dehazal, dn ima »Bat'M dovoljenle za. ^rofsvaianle in piedata irumaatlh onank ObtoSp^er ne i 1i aaeovarial da at fcoU* mUU Md« 6ev-. nov in tu)ih gostov, da «e tein potom zm-hvaijujemoviem, Ici so pripomogli kodlii-'n©-mu u^pebu. Zadcnjo nedclj« jC članstvo fnt*!« tekmo. Go»dn; tek c* *>700 m. Stani in cilj pred hotelom TrigUv. Pro^a je tekla z ^«f-nimi vijugami na Mlake v Konec in nazaj. Re^uilUti prvih: Klan^nik Gre^or 34 minut 40 *ok., Kiančnik Alojz 3n rmin. 50 sek.. Rabič Milia 37 mi;n. 43 sck., Lihtenecer Ferdo 38 min. 10 sek. Tud! nareičaj ni hotel mirovati. Na mojs!r.aji*ki pravnik sv Kl em ena, ko sejmu-e*no, a* je pomerćl« mladin«. Prog* lahka ea. 2600 m. Rezultati: Merkelj 13 min. 50 sek., Zavr! 14 min IO sek., Dovian 14 mm- 43 sek., Lihteneger Jo2^ 14 min. 58 sok-, £w>ljiak 15 min. 45 sele. itd. Toliko zadnjih novosti. U parno, da vstrajno in resama delo nailoni u§ptr-hov in da ALojstrana obclržj svoj renome. Smuk! — Službene objave GZSP. Dopis SK K^ vinarja, Jesenice, se vzame na znanje Potr jujemo prejem st*"*istićnih poda'kov od SPD in TP Kranjska SK>«i, isti se odstopijo propagandn!! sekciji GZSP. d& j4h. ko pr©:-me»Tie te podatke še od ostalih naših klu-bov, vpošteva v skupnem i>M*oči!u. ki qa Homo potem v ce'oti objavili v čaaopisiu. Do-pUa SK Boh-inja se vzarneta na znanje, trn. delegata ha njihov rftdni obon.i zbor s« doloei rwedse>dr.ik tovarii Joie <^iniw>vic. ASfc Primorje Ljubljana je mz-pisal xn dne \. 13. t. 1. vsakolertni »Tek u«djinjenja«. Pri-P3r<>čanv> vsem našim klubom, da na to prireditev nošljojo svoje tekmovalce. Na d-epis SK Koštana, se bo odcjovorilo pismeno. Naknadno sm^> odobrili termin za klubslco tekmo SK JCovin*rja z Jesen;c Ob-veiČAmo vse klube, da bodo te dni prei^H ček T*>If»žnice »a r>of4ivnavo zaostale kakor tek-erče članarine. Išlo srno poslali vsern jesen-i§k;m klubom poJrdila za bre^plačen zdravniški pregled. Naše Ka<1ar #e ulr-^a oblake bo v poaedel^ak 30. t m. Deja-j nje Se onr]\ v trjkih krogih ter ^l:ka razkroi in popolen prepad drufcn^ega iivlj^oja« zgrajenega hre/ Ijuhezni na laži 'n ^x>hl^T»«i po bV^o&^anju. Oanovnf motiv je mi^ei: Kar je unilo fie mora podirMi. OiaAmo c'ba^o ^"' jan'a ;e epo^nan'e krivdf in «pokf>riVv fluv. ne^a grešntlca Kalana Tcrro pripravlja Ci' ril Dobeve*. OPERA Sreda 25.: Pod to ćoro zeleno, Red Sreda. Cetrte 26.- Seviljski hHv*p RH f-Mrt^V. Petefk 27,: anrto 3qU>U 2&.: l^^aie. Premiera)u abonina. St«v. 271 »SLOVSKSKl VABOK1MK ft «MlM m Strm 3 DNEVNE VESTI — Ir dtoeJft-oe alg*«*. Za peticije*«** straSnika. pri pcadatofeU****!' maatiie pali' ci je v Mariboru ao imenovani policijski Mražnilci pripravniki Henrti JU*gTO. M&r-tm Fidier, Ivan Florjanora Cibic, za ba, novinsko »vaniftni«« pri krnetij«tei aali na Ormu banorvinska. dnevniCar'^a Deoiea Modič in za bano-v-iaskeg-a kmotijsKega, ^vetnika baaoviajkj vifcji pristav v. d. ravnatelja mlekATBA« fiol£ v &kof jj Loki ing, Srećko dabec Premešćen je aekirađ&rij bajiovnake, bei&iee v Celju dr. Stane Str-nad v banovinsko bolnico v Slovenjgrad-m; rajveljavljen je odjok. a kat«rtw je bil premeščan r>$j3*> vinski profesor kmetijske Sole v St. Jurju ob Ju&ni ieleznici ing. Frwijo Kopri v*elc ca. bajaovia^co aalekaj-a^o solo v šicofjo i»ko. Fremiera! Premteral Boris Karlof v misterijozni, napeti drami CRNA SOBA Ktanlio in Olio. kralja ameha. kat cigana v muzikalni veaetoigrf CIGANSKO DEKLE BS^lBfpm * P v W Wi * Jf k. „Hfl Slagerfilm z lepo E11 § s o Lsndi _________KONIGSMARK jboroice za etravoko hanoviao je bil vpisan onurani keujUii teku^ke ali filozofske lakuaot«; obvladajo iiaj poleg clržavuejja je-*ik& ke ka U drug *>ve tovni jezik. Pod ©na kipi) pogoji kuajo icandi-rUtje, ki So ia aluibovah v k-akem kemi-cnem institutu ali iniajo prakso v kemicni industriji, pre*ino*t. Prošnje, opremljene e prilcgami po previ pi* nih § ?> in 4 uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univ^rze kralja Aleksandra I- ▼ Ljubljani najkarineje do 10. decembra t 1. — Iz ^luibenega lista, »SUižbeni UH kr. haneke uprave dravs'se banov-ne« 5t. 95 z dne 25. t. m. ob.avija odločbo kraljevih na-m«*talkov o spojitvi občin Kranj in Prim" 6kovo v obeino Krani. o-1ločbo kTalje\i6kih mamfeštuikov o izlocitvi zadalkov Zupeleveč" ka ^o a in Vrhovecia t^eia iz obe^ne Dobo-va io priključit vi k obeini Kapele. odloCbe .kralj. nam. o izlocitvi bivše občine Podsori-c* iz obč ne Dol in bivše oboine Dragomeli ir ODcine Domžale t*r u^tanovitvi nove ob-cine Po4porica, o izločitvj Ujvše obriine Dol-*ko in kraja Laza iz obfime \H* ter k. o. Sv. Kri« iz ol>cine Kre^nic*^ t*r ii«tanovjtvi obline Polako; o izlocitvj krajt IVtdfirad je ria^eljem Gradovi je iz obline E>oJ tn pri' kljiiŽitvi k oblini Polje v ljublianskem ^rezu, uredbo o ustanovitvi poli rij ničega koin^a riiata U9 -leeonicah, izpramembo pravilnika 2a v©lLJu> ui nialo pr\xlajo eoli. ob;avo o novih tak«ah v telefonskem prometu med Ju" go&lavijo m I ta lijo *n nora telatpnske zvaz« 7. mozaic^tvom, razglas o odlocitvi voli te v ohcr^kiipa »>il>ora la občino Semi?, ras* c^as banske uprave o izpremembi prorarupa ohčioe Prečn^ jr^ede obcinftkih davsč-n in razne objave iz >Službenih novin<- .... Sanacija vinogradnistva. Poljedek^ki mi-nt^ter ie izjavil. da dobimo v kratkem ure<1-bcj o sanarij.j našega vinogradništva. Pr©d" no ho n# uredba izdana bo aklicana v Beogradu kmiferenca, na katero bodo povabljeni za&topiuk: veeh vec j ih vinogrradni*ikih or firani^a^ii v državi — švicarji zgrade v Splitu *elik hote*. ftviear^kj? finaučna skupina 4^- M**ch in ar-hUelft Solinjer imala že pr*prg;vljtjuo po' drobne nacrte za velik švicarski hotel v Splitq. Hotel naj bi bil zgrajen na Tnimbi* ^evj obaij kakor zahteva prometno uiinistr-6tvo. od^e^ek za pomorstvo, ki pa zahteva obeneru od ^v'-carjev letno najemnino za zemliisč« ppl m;li)Ofi* Dia. irvi^arjem «• pa zdi najemn.na previsoka in se bodo še po-gaj ali. Na razpolago i majo okroff 25 miU-[Oaov Dld io ta denar bi &e porabil za zgra' ditev hotela. . . Ma^ad potr»6 v Baoni V nuli od P» Ged*^|i^ a^ U>f^k *o čuti li v SlavooekeiD Brodu moćan poLres, kakržnega ne pomnljo niti naifttarejši ti ud je. K »re?i pa potr^» ni napravil veće «kode. le nekai dimnSkov «e te porulilo. Posebno »nočan je bil potro* v Derventi, kier le poškodovai n^kaj h-f. Tu-d v Oi;eku in Baaiahiki »o čutiH jx>tre*-qe e*uri)lfe. __ Prvi nirat t *ererni V>jvodin". Vfceraj je priti^nil v tieverni Vojvodini prvi leto*-Bji mrai. V Subotin je znaia'a temperatura ^iutrai ^5. Kjs je najvec zakonnv Najvcč zakanov i majo pau lam, k'j^T iu&£-io rakorde na vs^h po'jih» namrec v Anjeri-ki. Med araeriškimi j>ra\*i»iki ee je na^el njak-do, ki «^ je potrudi in zbra! \^e zdaj ve-l;avne zakone v v<>eb 4S američkih državah. Nastala je ftgFOmna zbirk*. ob^egajoča mi' l iij*ifl lš*).f*H jcakopov- Vidimo torei, df ima Amerika tuđi v tem pogledu rekord. Zanimi*-vo je, da h pri tem ogromnem stevilu mno-^i zakoni ua^protujejo iu» i=amo v raznih dr žavab. teniveč tuđi v enn in i£\: državi. Federalni b zak^nov, vei^a.nib za. v^o ameri^o UnTjo. je razm6*roi«a ze1« ma^o. AđnerUiaa. ki so ni u odprt* vrata \-««b 4r ^av, &c seveda ne more orientirati v t«m !^l-bin.nlJJ /:akonov. To Btm Ujdi pDj^Kni, za l;aj je r;evernoaTi)eriđka Unija pravi eldorado advokatov. Tuij y Ameriki velja namreč Dačelo. da Člpvefe ni re§©n krivce, ce ne po-jrna zakona. Iz tega 1-ahko eklepamo, kako oaromno breme pravne^a ^nafifa inor« no*3" ti v^ak American, če noČP šmetj nepreatanih bitnosti e 6odi^i. A*O£ri&4 ftnaboda tar#i ni tako idealna, kakor se nam vidi od đtltč. — **•+**&> N- ki je bil vojca k«torr Ju*-ćić !. 1844T — rr+%i94m» i* e«M kr«M ▼ Jicttlf ?'-i*. V krajem ao imeli t* d« »«>ioMw> o«r ravnavo m«d o^kim tovarcurj^n kvaM hi pikom. Pekop EaHotMiik «H«kat dr. Vrt* ivantievič i« r»«grmi pred Mdittam im^* mivo »iiito o k»rte*u tavvmmri&v k*v»#» io njihovem xa»lu*ktt. ProtxvodnU ta k«U«w kviM t Ju«o«Uriii #UlkH> a«raM«t«. tftkft da ga borno kmalu porabili okrog ^0 v«fir dov ietoo. Do !«U 1921. »e b*U> izd#ioyaaie kva«a prosio, potem «no pa debUi ciatefn konceAiomrani« i« koD9po let« 19» t«k«7^ eko prepoved o^tajsavljanja oovib Ivonjie kva«a. Ce bi u val ali ktras U Č<£koft1o«tflie bi i>a* ve!jaj 5? do ?8 Din, e naie tovarne po 3$ do 32 D^U fo nodatk'b Pekovsk« vvere r Zagrebu ig Pe-kov#ke jeadnige v l»jubliani «tax»e proizva-jalee kva« 20 Din, tovare« gi pa prodaj a jo po 31 Din. taJuj dj ra#rutijo U Pia pri kilogramu. K*r •• ir-dela v .Jugoslaviji S mUijone 200.000 kg kva«a letno, zisaAa »u perprofH 35 railMonov letjio, ali od leta 1924 nad 4no milijonov r>in — 7tomlmtr> rajsftravv«. x>rujtvo aa aa-*«to interosorv vlaf&teljer bWše »vatrij-»ke PoSUie branilniee * s*deže«j v Ljubljani obved£& svoj* čJana. da y* v4oiik» v BOftneij oktobru pri areakemu aodiAču v l^Jutoljaaj toffeo proti dri. ta^!adj kra-ljev*ne Jugoi*a>v1j© m Po*tai hrv^lnici ▼ Beogradu rautJ oei^plaAasib vio^ z*. l. »tj^u-pino drujtveniji d«A0v i« je r«3pd«ajxa to-«fcdevoa, r*flpr^v^ aa <3aa 15- dacembra. I*id te rasprave ee bo javno objavi! potom ftajnpijov. Tolba ta. dnigo alcupiao dru*tv«Qtfi v bo vlož^ua v lačetkii 61aai drudtva. ta izpLa£ilo viog. Cl^ni, ki še niste plaćali aaver\uHw za »a*eite i»teresov vlagrateljev bivše a%?atrijske poStne hraailnice, Ljubljazia. — Dragi oate<^j za slike in kij>e v narod ni ukupani je h'*l objavljen v Slu|b»nih no-vioab 7, nov. «t 25S. lUzpiAajie to šftiri fre «k«, ©n« v velikoati 14.30 m na 5.60 ni wi 1004300 Dia, tri pa v valikoKti po 1.90 na 2.10 ni, iskupaj za 60.000 Din. DaJie dva kipa po 3 m vJtK>ka v raarmorju; p^a^tika naj predstavlja državno ureditev in za-koaodaj-frtvo v oeebno©tih kralja Petra Ovobodi-te-lja in ^arja Dušana. T«rmin za oddajo osiiut-kov je 13. januar )d^7 pokoji natečaja pso isti kakor pri prvem. fcrija je tuđi i«ta. Društvo Flov. lik. umetn^tov. — Za mrt^'e proglašeni. Okrožno aodd-šec v Noveou mestu je uvedlo postoparge, 4a £pe prosrla^e s» mrtve ppoestni* « vi* fiaje gore Jofte Stare, poljeđelec i« Vefi^e Doline Matovž Bukovin^i, voanti i« Gl*-žute Franc Oberstar. pkosestnik ia Moćil Pavel Pelelj st. Matija Ka^telic iz Zden-skm vmM, popeartaai'k i^ Leaiko^'c«, Alojz Via Stoti} i» DoOnjega KaJlP^* in poja«t»ikov min im Gafarovšca Tj^Mueij KodćaJc. Q-»TO*no sodišče v Celju je p* uvedlo postopanje, da se profrla«i mm. ptrtvejfa. poa»«tnik Anton Trbiic iz ŽetaJ. —Tuđi aa Ce*ko*!ova»kem so odjektiile letoSnje Vo4Qifcovt knjig«. Kakor niun aporočajo & Pra#e, bodp AibreiLtov; »Z*-rečanU, kj ao jih Vodsukovci sprejeli ^ tx>-likimi aimpeutijaorti, *e pred Veitko notjo izšli v ^ežkem provodu - Vseka&ar velik Kn aa?el uspeh sk»v«ru&ega piaateJja! — Prvi noraaki ilustrirani tfnlnik v Jds«»> slarjji. O U*i«M ?aen« »«tlA;Sti y ,Nowpi t>H du prvi In edini nerožki Hu&trirani tedn^k v naši državi »Bilo>r \Voche<. Glavni urednik bo dr. Franjo Pere. — Slovenski rodur t* Fmpalj* »»«n pi*e med drajpfmt »Na^lepSi pox hnfMnira, ae bile knjizi VoxlBikoyt 4nj*b«, M «tm >Ui pre-čit«J 9 p4,jye4jpm ufaltem- LetoAn^a pnu tika. je apet n& viSlai! Prtnesla. mi Je obilo zabejve in pouka. Nikjer ni <)ona«£a beaeda taJco sveta kakor na tujlh U eh. na, QPTio»> Trat — gofefeo« 4 doeuga izleta: Gorle«^Tfajt ia *a*#tfce—Padova 24. 40 97. 4««wmbra. Fojaanilft: ^Fo boljem ^vetuU>voUno amrt ♦ _ S«ar«r pe^pt« |f€r«]i| 4«tn««. Dy|an Pravi?« iz va#{ Dvorišta pri BoftmiMfki **&" ei.io me! knAve ata* in m«^ ^o«tl Je H& . a^a^a^ft a^a^^^a^arifeaaV a^ata^a^A laaa^a^ka^ ^ft^Lah&^akA^a^a b^bIb^bIBb^A VaaV I IHćcoš se f&avćc6*H4 naučili! UporoUjal u pronj* v«dno Kodion. Icojti samo ftfldiofi v»a>buja> dobro Sckicklovo mila Zato \m Radion tako blag in izdaton. Pronj# z Radionom j* tako lohko in proprosto: boio parilo kuhaj 15 minu«, voUo m svilo po p#fi v mn.fi raztopini. Samo si ov RADION VSEBUJE SCHICHTOVO MILO PERE SAM! Marsikaj si Uhko ogledate v Malih Isdetfcafc, a Se veC Ce stopite v trgovino. Stofe, svilo, platno, flanele in drug« tkanine vam prav radi ra^kažemo „Mamif akttii-«" k.«. trgovina, ki vas ćeli boi>še paatreči Mastili trg 17. bil ra^igraa w hole I je avtreljjiti 6 a^mokre-«om pa >e ku ni ^ro^iL Ka 91 je poprav I jal je na e iik rat počil ^trei i ti k rogi a ^ i^. deia hčerko ed iAo Du^&aa Prav^se n« po čtel]i> in »icer v čejjo, da je bila takoj mrtva. Starec UjeLtija^ je bil ve* iz i je pa km»lu po poro du umri, — Ol» družina nad »ina, Snoći ao pre-nel>0i v bolnieo 24-letncga posestnikove-ga »ina Ivana PiAJcurja iz želunljega. vse-g«, v ranaii na grlavi ia po teleeu. Pe-pol-dnm je v druiini nast&l preptr zaradi ded* aćtne, n&kar 90 ae spravili nad Ivana oče Jajtez ter brata Ajitcm in Jo*e -Z sdruže. nimi raoomi ao fja obdataJi a toli, kl«r se ni fajit zgrudil ves okrvavljen. Za/levo poreiskujejo orožniki. Ivanove poškodbe ao teike. I Daneš Tn jutri ob 20. uri monumen- ■ talni velcfilm I KRI2ARJI I Gtoboko znižane ceoe Din 2.50 — 4.50 J Iz Ljubljane --"ij Na živilskem trgu je bilo dan«* prn-j.a na^Jo posesgii po njem. Bil je p: ra»«n en^ga s^ dejalr. da ne mešajo tr»ed masf loja, oni pa. ki ga mesa, jo prodaj.t po 2 Oki cene* je. —lj Deljene ure na mestnem p^lavar* ^tvy. 7, iTjterfHretaoi>> Tia včerajSnj-i ofa^in, se>i gićde deljcnih u rad nih ur na mtstnem pogi#var»tvu v Ljubijani. ki so bil« b*ia uved©«e v zvezi z vodstvom rvert mectfiifr imhjH^encev v imenu vsega uslužbettatva, se nikakor ne strpnjamo. ker nn bilo obvc* ščeno o tem koraku niti mestno u$1iiiben-stvo, da ćelo oni, k.i so v vodstvu zveze, itiao vedeli sa t« korcik. rV p? ri^lnjo gotove ofcba vodfrfv« na laatno p#at neJc#j. Vm ni t mlertsu usHiJbensirf. ae jim pa sa laJko vodatvo kpo *abvaljy]amo in naj pod a ki ostavko na sv-oje mesto, Se prej jih pa prosimo, da. narri na k^tno pest preafcr-Ha 4udi 13. *Ja6o. Cc pa že moria' kmajo nokateri oddelki zao«^anket pa na i fn>ak> poBoJdafiskc ure Je oni. ne pa vsi usluž-bsT*C!. T«jco ae }>^ tu^i na kuTJavi in raz* svet'jav«' Tvrihnanjlo. Mestni uslu/benec. —lj Cojzera ew|a je ila^v««^ Cajzo-va cesta je tiaKovana v veaj dol&nl tufii kriiiMe pred $entja£ohskfen mostom je hi. !o tlafeovano pred dnevi. Zdaj bo4o cesto lahko odpTji, kar je potrebao slaati 3»to, i:er Je Cojzova cesta (Jel đržavn« ce^te. ASkerGeva cejsrta Se ne bo tako kmalu od-prta, zato se bo moral pzooaet de »ekaj časa usmfirjaU na cesto 20. oktobra. Sjcer pa poorimi v Ljubljani navadno ni tranzit-nega. prometa In zapvta Cojzova cesta ne pomeni pppebpe prometne ovlre. _lj Izbran* 4*1*, htevirsbe f;]a«bene tt. terature so na apoeedv koncerta, ki ga iz--vcija v petek, dne 2rj. t. m. lzredno na-4arjena mlada Če^ka pianlrtka Vera &vfh-Ukova v maji FilbajrnonJGiil dvorani. Najprvo bo zaigrala Bacbovo Chaconoo v ai-iajai priredM v«* MfHai Id lama is Ver~ lette. Mlada vnctniea uttvm donaa in ▼ Xa patfcov koncert a* prav poaebno opo-aarjamo. Prcxlaja vstopoic v snrigarni G-Iasbege Matice. *—lj Na 9l»etf|ift*tl razntavi icOacUh bo Imol v are ujnetnostni kritik g. dr. Rajko Loža.r Ker bo raz^,tava odnrta \e ae tekoei Leden, vabimo vse ljubitelje na vod^vo ia odleti raz«tave. —lj Pevski xbor Glazbene Matice ima ra ob 30. uri. — Pedafcjgeftfce alrnfttv«* v Ljubljani skli. čuje m eetrtek. 36- t. m. ob 20.. uri v r-.-aalnici drža^nega ućiteljišća (Re^ljeva e.) prvi širti seatanak članov in prijateljev društva. Na dnevnem redu je razgovor o pe^agoaiem tećaju za roditelje, ki ga bo društvo priredilo. Lakr«cw vaMjeol viti, ki jih \npr+tm*}9 vsa;oj« »ajiima- — Pat« va^er 8FI> bo v (tetrta* 36 t. m. ob 30. uri v drufttvacuh or^atorib da Aleksandrovi odati At. 4 1. naA*tropJa. Do-stop imajo vsi elani SPD. Protf. Ravnik bo predavat o uporabi foto tamnice, k4 je na novo urejeoa ter nMBpolagm z prvovratnim povecevaJzmn aparatom. Planinci, urto. amaterji vablj#oi. —lj ^eatjakebak« * traovak* padruislca družb« »v. drila I« Metoda proiluvi per-ciesctletnico ivojega delovania v ioboU) 28. t. ni ob 20,13 uri na Ssrnijakobskem ulc-dališicem odru v Mestnoen domu s slavnos-no f>red*t«vo »l«ne/ Sonc*« Ns ia po-cnembni ve<:er vabimo v>e ćUne in prijatelje narodno QbrairtbQc. novpnjbra t. 1. od 11. ure dalje v Mestrtem domu. Vse dobrolitii*!i«*iuu u radu do ponerzen t»t ie fHM*knl *voie žrtve t€ dni v čakalaici OUZD na M*k!o*i*evi <•<>**!. ^ prej je bl'-o v čakalnici iiivrieoUi n^a; tatvin, v pon*>-do'lck pa je najbrž i**i tat odne^el Fanici V'atov^evi erao ročno torbica, v kaleri ip bila zlata mabka ura, npkaj kovancev po J0 [>io In nekaj drugih prednietov, v akui^ni vrpejuostj 1000 Din. Isteka dne ie ukradel tud: Katarini T-rubnikovi ročno torbico z drobižem iu rauzniiiii toaletniuii predmeti, v vrodrw&*i 100 Din. —ij Iz poIieUake kronike. Tatvine in^vlose vedtio bolj množe. V stanovanje Ter«-zija Kovacičeve v M»renvi^evi ulici je pri-šei te dni tat skozi o4prto okoo in j ukrade! ilat prstan in 253 Pin ^otovin«. Ravno tako bc je n©k«U> vtiboUpil v stanovanje Fraaca M-ifl*lćič* n4 Go#posvetaki cc »U 13 ter rnu od, pumperice i« moder »ukaijič. v »kupni vredno-»ti 15OQ Din. Iz stanovanja Vitibald« VI*-hovtčn je n«*ziune€ t>dnes^l pred^nounjlni po^romano moiko uro, zieto veri/ico. /lat prstan in ie nekaj drugih nredmetv, vr»d-nih 1000 Din. Iz pretlsobe P*v|e liamber-gove na Mestne»n trgu 1">, je bHa. v pone-deljek odne&en« 600 Din vretina. skoraj nova preproga. V* ponodeljek pouoči ao »kudili vlonul.i v /unoii>č« v .siški. ka1" a# hui pa ni posrećilo, ter ao bj!i prepoda«i. Tatovi »o vlomili v stsciov*nje Ane Trf pKsarjttve v V'ižmurjih in odnesli lm. Mk) i)in pCTi!:i. —Jj Kino ~Soko)«ki doaa« ▼ ttMM«l Je o4 pon«oti* v tiokctn auicrukcni jczuitekriti konviktu, ponove v čtrtrtek 2t». t. m. po /nižunih ceai^h - Nava #lcd xa morilci. Včeiaj »u na Ju^ltidvuriki {Krili i/feUUili Cltt^n iMiied h-»oć«kuvr fcj «o jib mofilci iitropnU pri«nx>no6i Ludviku Zunku v St. liju Tiaočaik iz^vra \/. iiokag« (uLrij]»iijek4 dcua/tic^a /avoda. kjiincAr g« je prine***l ucU mariborski *r-govcv / drugim Jcnaijcni- Oblaali vrše po-i*v#dbc. — 2iU ti j« prtreziH tek^tiloi ddavec Ferdi* K. ko je v uckJ nMicibortki ^o<4ikti z jezi udari) ^ desnico pu i^flkJenth vratih-Pr«rif4jl ki je pri t«n Ž4l«* v zapettju. Po-ne*rt?ćciiu* bo prrpcljalj v buimeo. — 31.000 Dio ukrailenib. L>oatikiiČ4ir Filip Merioi«; od Sv Lovreuc« ia^ Poborju je prijavi! orožn/ikom. i!^a mu >e neitdo ukra-dm\ u bUgajne il.OOU dinarjev. \* zve/i • UtvLoo *u arctir^i« ijosliUin ^rjevo Ju/kinio, ki jt: vc4i^i(i 4a kljuv od blagajne. — Obsojen f>o2igajec. M«Ii k**enAiti seoat je vćeruj ob*i»dl 321eUiega vmičorj*-vega sina Ivana I'ekt4iju iz Negave na 2 I«?'i 2 mesec« rt»bijc, ker je M. avgusta »a-^4ta! Sowtx*dar*>ko poslor^je Ivana Kukali« n« Ne«4<>v*k«n vrinu. Obtož*mcc je no p«-/i^u priiiiki poDia^ul g.<«iti. N *c Kilo p*-Ifašeno prvu poslopjc. iu» je obU>ie«iec i« zjži;:«! liibi> po»«stnice Alojiijc Jo»ti pa ao ga pri tetu /a'oiiji. Fckouja je /e kot V>-iar /đz«j«l neko hiso — Mftdžarskj regent H«nJiy n« Trager-skem, \' ponedeljek zveoer se je pelini mdd/Jirski r^uaut Horthr i jw ne>.t voanto. Vt* o Morthvju se je kot blisk *«z«irila po Pra* Iz Kranja — Gl«ilflii«ki ode* N'a roda« čkalntaa m , Krauju vnri/ori v četrtek dne 2h. t m ^n v neddjo. djie 29. t ni. ob pol 9, uri r?«-ćer O' Neili-ovo /jjodbo iz «TJOmArak«fl« živijenja v trch delih »Ana Cbristia«. O književni vrednosti ijjre n*ni /agoUvVja dejstvo. da je r>;*nVlj v vnrlj !etn*n;fh \'ro6ila. — V\: Cas, ^porftd, oln^^ilg. — l'i.io; \'^e mojjoče. kar ke«tt>r »fjored (radij^ki orkester). — 18.40: Sk>ven«e.Nia za Slovence (ti. oVr. Rudolf K^a-r^'K — 19: t^g, vratine, porobila, 6pored, eh-v©*^'ia. -^ 19.H0; Xac. ura: Savez Sokoia kraljevine .luj£uxJaviie. — 19^0; 10 minut zabave. — ,i0; klavii^ke to&e štiVjxo«no. — -1: Svet v I>e^i>i (igra radi jaki ork«wter). __ 22: Ćae, vreme. porotila, »pored. __ 22.1."5: Rndij*ki jarx. \ HM-*ne vlmke poje p. MMro Prenjelč. MALI OGLASI BesedA 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede inUih oglasov je trepa prUoiiU zoaJTiko. — Popustov za. male oglase ne pnzmuno. RAzno Beeeda 50 par, davek 3 Din Najmanjši zne^ek 8 Din 50 PAR BNTI«AN.IE ažuriranje* vezenje za ves, pe-riia, manogramov, gumbnie. Velika %aJoga perja po 6.75 Din-»Julijanac. Ooftpoaveteka 12. lepo, zdra,va, odbmno bla«o CMjdaja, dokjcr maloga t*w*Mm A« VOLK ZIMSKE RUK.NJE bo)j«e w*te. Hubertu« nepre-oioeljiv 220 Lkn peri to in \«a praktidoa ob^ila »udi po reklamnih eenah Prefiker, Sv. Petra cesta 14. 6. R. POUK Bea&da 50 par, davek 3 Diu Nalmaniši ma&ek $ Diu STROJBPISNI POUK (po deaetprMnern •i*temii). Vc-ćerni tečaj za začetnike ia iz* veibance. Posebni tečaj za *ia-rejfte đanie in go«node, Vpi«o-vaoie 2. decembra od 6. do pol 8. zv«8er. Prtfetefc pouka 3- de-retnbra. Jfa*arije Mmna, ofaia ura «ajiio 2 r>in. Ckrietofev uaiai Ba«fHl» IkMnobraaSka oe^ia 15. £ nobenim ttrugim ra-kUunninD aredatvoos •e coorete doae« «aav kega učinka, tesao* • ćaaopianlui irlaanan *lf^x delolcrog je •©-ome^n. Oaaopis prtde 9 ftMko hi*o in govori dnevno deoetUftocena ćitatejjev. Kadno o«;ia» ianje w veJU^em dnevniku |e naiuapeaocja« l«T««tleija, W »rtnaea taorUti tra^rca ia Strani »BKOTBHIKl aSmOIK m*. «• « '■■*«■ tMl Sfev. 271 Razširitev umobolnica na Studencu * V novem posloptu bo 160 postel] — Umobdafan }e potrebno t*4ix vedrilo Ljubljana, 25 .novembra. SK>liuca za đu&evno Dome je imela vče-raj intimno svečanost. Dogradili so do strehe novo poslopje, ki bo povećalo kapacite-lo bolnice za 100 postelj. Proslavi so ražen upravnika dr. Genoviča, primanja dr. Ka- mirta in nekaterih urauiniicov prisostvova-U tuđi načelnik gradbenega oddelka banske uprave ini. Skabeme in no vinarji. Stavbo, ki je obrnjena proti gozdiču, kjer se je zgodila letalska nesreća, so prićeli graditi 21. septembra in so jo v rekordnem ćasu koniaj dveh mesecev spravili pod streho. V dolžino meri 56 m, široka je 14 m, visoka pa v srednjem delu 15, drugod pa 12 m. Idejo za graditev je aprožil že bivši upravnik dr. Div jak, na podlagl njegovih podatkov pa je idejni nacrt napravil dr. Otahal. Zaradi pomanjkanja kredita so z zidavo pnceli Sole letos in Se to po zaslu-gi sedanjega, upravnika dr. Gerloviča, Ici je na merodajnih mestih vrtal toliko Časa, dokler mu nišo odobrili potrebnega kredita- Novi prizidek, ki bo sedaj prezimil do pomladi, bo poveća! umobolnico na Studencu, da bo lahko sprejela 500 bolnikov, do-čim jih ima sedaj 390. Urejen bo po naj-modernejsih načelih in obsegal vse, kar zahteva današnja doba od umobolnice. Poslopje, kl ima dve nadstrop^L, bo imelo v spodnjih prostorih moderne delavnice za čevljarstvo, mizarstvo, tapetnistvo in Se druge obrti. * Veliko važncrt so polagali na zgntdnjo dvorane, kjer bodo naŠH umobolni potrebno razvedri-k). M^JMcinska veda je munreč ugo-toviia, da umobolni po nekaj leAih bWa»ja v bolnici popolnoma otopi 4n ne kale no~ benega Bm&a za dogodke izveo •ebe. Zato ie bol nikom potrebno razvedrilo, ki ga jim najbolj nudajo rtazne igre *n predstave. Pokazalo ee je, da ?l&sti veseli filma izredno blagodejno vpli^ajo na umobolne- Ce se nainret po«reci pripraviti bokuka do emeha* je to najboljši dokaz, da »e poča»i od vrača od otopelosti in dobiva ^misel tuđi za zuna-nje dogodlce. Uprava umobolnice ima v na" črtih popolno modernizacijo v^eh objektov. Že prihodnje *eto bodo najbri pričeH • pre-delavo tako imenovanih b««nic, ker ne od-jjovarjajo modernim zdravstvenim načelom. Bolnika. ki ga je popadla besno«t *o do*lej običajno vtaknili v prisilni jopi& seda-j pa so s tak kn načinom zdravi jenja popotaoma pre-nehali in uporabljajo kot najboljše »retfotvo vodo. Zato bodo ta ođđelefc priredili tako, da bo imela veaka celioa *vojo kopalnioa Grradbena dela je iz^rSSla tvrdka Mavrič, etavbeno «a*teo»tvo je pa bilo v rokah grad-bene tehnice gdS. Guštinove od gradbenega oddeLka banske uprave. z notranjinri deM bodo prifeM ^pomladi in upajo* da bo naj-ka«neje do začetka prifcodnjega Septembra v«a ertavba dogotovljena in po blagoslovit?! oddana svojemu namenn. Septet bratov živfcov v Ljubljani Odlični pevci nastopijo na novinarskem koncertu Ljubljana, 25. novembra Za Izubijano nov pe*sld apsambel se bo Javnosti predstavu na novtaarekem koncertu 1. decemtara na TaJbom. To Je >Septet bratov Žrvfoo-c. 1% koncertov, kl JHi je to svojcrvrrettno pevsko zđruženje že priredilo većinama v serventean dedu Slovenije, je septet po parocUfli tuđi pri nas bro znan, ni pa se v LJuMjani nasto-pal. Vatoihi eflav«nskfli novinarjerv se Je septet ljubeznivo octeval ter obijuirfl svoje sodelovasije na novinamskesn koncertu. PevfKko 25daru*enje »Septet bratov 2iiv* kov« v Maj-ibo«ru je bilo ustanovljeno leta 1933 -in mu Je namen gojiti umetne in narodne pesmi. Združetnje ima svoja pravila, potrjema od banske uprave. Septet Je član Ipavfterve pevsike župe jiržnosloven-s&e pevske zvese v Mariboru. Tvori ga 6 bratov ffl*v»ko in Framc Logar. Glasovi so razdeljeaii takcđe: I. tenor Avgnst (koncertaii tenortet), EL tenor Ixrfze in Janko, L bae Vinko in Srečko, U. bas ATbin 2rvko in Ffraaac Logur. Po pokliču ao Avgust, Albte. ln Sre£ko železnifid uradnfki v Mariboru, Jaoko, šoUki upra->itelj na Pofarežju pri MarilKHTi, Vinko strokorvni nčžtedj v FoljČanah, FTaoc Lo-gar pa šolskl ufMror.ltelj v Lapor ju. UmetaoiSko vodstvo septata je v ro^ah naš€sga znanoga, skladatelja in zborovo-je Vaafiija Mlrtoa. Septet lema vaje en-krat tedeaatoo, tenenoma v Mariboru in Paljčanah. PikeJfl je £e lepo SteviFlo aa-mostojnih koncertov, ki 00 vsi dosegrli odli&ne uspehe ter Tazširili slovea septe-ta. Tako ima sep^tet za sabo -kioncerte v | Maniboaru, Ptu^u, Oel^u, LJutoaneru, Slovenci Bistrici, aofltamju, Poljćanah, Slo-venjgradou, DoJnjI LeiKlavi, Brežican, Ra-ckrvljici, Begunjah tn v RogfaSki Slatini. Poleg- tegpa pa Je septet tuđi sodeloval pri raznih slavnoertnin in đobrodelnih pri-reditvah. Radio Ljubljana je že prenaSal niegove koncerte. Nastop aa novtnasvkem koncertu t Ljubljani bo aeptetu »vasal te lepo Itevi-lo ćastJfcjflfv. Na Icooocitu bo sepCe4 Srce raža« in z Adamaćevo »Regi. ment po cesti gTe<, tema z oamimi varia-cdfloni. V drugem delu programa pa bo septet zapel ćtiii narodne peamd v harmo-nciaacijazni Sonca, Deva, Zepiča in Mirka. Lepa pesean, umetna. in narodna, Je ie vedno vžgala in bo septet tuđi na novinarskom koncertu žei TauCuđumo priznanje ter si pridobdl tuđi v Ljubljani stanpor ti^e, ki jih Že v obilni meri uftiva v dru. gih delih Slovenije. Ne samo IJuoezen do zkače pesnai in restno umetmiđko udejstvo-vanje, temveč tuđi požrtvovalnost Šestih bratov in sedmega 61ana septeta, kl bo vsi v napotrnih in odgovornih javnih siuž-ban, TAaiii*] priznanje in oboudovanje. Z Jesenic — Stole tn j koštan ji so padli. Pred krat- Jrim je začela KED graditi nove dovlacihie tire in indu«itnijske naprave v Hrenovici-Da se je dobil potrebni prostor za veliko lopo. so moraM delavci te dni poseikati več orja&kih koštan je v, ki so bili vsemu ofcoiju ▼ kras. Pravijo, da so bili ti kofldanji »«-sajeni v času, ko 90 Francozi gospodarili ▼ naših jkrajrih. Orjcaka drevesa so bila nema priča velikih sprememb v kraju in vedLkega gospodarskoga razvoj«, radi kate* rega so zdaj padla. — Ustanovili obdni zbor Legtje Imreikih borcev za krajevno organizacijo na ieseni- 1 cah bo v nedeljo 29. t. en. ob 10. uri ▼ pTOstorih tovarniske restavracije Legat na Savi. K udeležbi poziramo r%e one kofo-ške borce, ici so svoj pristop že bomurkoU prijavili, icakor tudd one, Ici žele po^Uti člani te organlzacrje in so se udeležili bojev za osvoboditev Koroške. Na obonem zboru bo poročal iti dal sniernlce za novo delo delegat glavnega odbora LKB iz Ljubljane. — Korošku borci, vsi «ta oboni xbor- Barra bi đdsTBOst Jfdceflm pariUcemu ofcenjaku me je M------ čilo dokazati, da ioMa in rdeca barva vxpod-bujata člaveka k jodt, doSm mu modra in zelena dober tek orira*a in kvariU- To bi morali vedeti goakilnieani & rfetavraterji. t nasprotnem MnMu pa upofttevati ofetje žtevUmb ki vedno lažnih otrok. Na kahfor-nijaki univerzi «o pa proiskiMU mčinek bar-v« na oloreAko ofa> in Jlorekoro dotavnoM vobee. Dognali «0. da nfinknje t tem pogledu iiajugodneje iolU bmnra. aa ujo zelena, potom rdeča in iele na zadnjem mestu modra, Bela toC zaoataja 1« neznatno za žollo. v Defcaterih prim«*ih pa ueulcuje Se ugod-noj§e od nje. Tildi litrujenost po de^n je odva*na od barve luH v navedenem vrrtneni redu. Razlika v delavnosfi pri šoHi In modri svetlobi «e giblje med 7 in 20*, kar j« gotovo ze-lo zaninvva utjotovitev za »tvarjajo^e duhove umetnoHi in znano«ti. Gotovo je bil torej globlii acnieel v tem. da «ta imela Mi-chelangelo in GoeAhe ze^o rada ioMo barvo. Iz Celja —< 8mrt bjviega celjakega župana. Na Dun*ju je umri v nedcljo odvetnik dr. Hen-rik J*bornegg. bivži celjski župan. Pokojni se j« naaelil L 1895. kot odvetnik v Celju in je portal nekaj let pred vojno cdjski župan. To funkcijo je obdržai do prevrata, naloar se je pfreselil v Gr*d«c- V dobi nje^ govega ŽufMmoranja v Celju so vodili naši narodni naaprotniki najostrejdo nacionakno in gospodarsko borbo proti zavednemu ftkr-venskemu prebivalstvu. —c Redna ieia moatnega sveta bo v pe-tek 27. t. m. ob 18. Na dnevne m rodu so poročila predsednika m odborov. —c TeS^j sa vzg^jo otroka na Ljudskem vseae^Uića v Cdja. V £etvtek 26. t. m bo drugo predavanje a temo »Otrok ob vsto-pu v aolo.« Predaval bo prof. dr. Franjo Zgeč. —c Umri je v torek v Kovdnarski uMci 6 ▼ aUrosta 80 let vvdčni mojster v p. g. Adolf Menzi, ki je riužboval polnih 45 let v celjski ehikarni. Istega dne }c umri v Liscah 731etni delavec Jožcf Skoberne. —c Tri nesreće. V nedeljo popoldne je padla 71etna hčerka tovarniškega delavca Anica Koštomajeva na Ljubedni s »osedo-ve kašče 10 metrov globoko in si zlomila levo roko v pomedeljek je p*del 28\&\m leani trgovec Alojz Žunter s Sp. Pobrežja pri Rcčici ob Savmji pri dedu v gozdu in si zlomil levo no*o. Istejja dne je padel 271etn«i zidar Friderik Krivce z Ivence pri Vojniku s kolesa in si zlomil desno nogo. Fonesrečenci se zdravi-jo ▼ celjski bolnici. Letanje kot zdravilno sredstvo E«, na}ve£ dva poleta v visino od 5OO do 7 metrov odpravita oslovski kaielj Letaka ici vetja danes n iuijin^nkovtitej Se in najmodernejie orožje, za najttitrejže prometno sredstvo, za važen pripomo^ek v modernom gospođanstvu. za učinkovito obrambno »redsbvo proti šleodijiveinu iur iosu in gozdnim požarom skoraj v v^eh kulturnih driavah »veta. je postalo zadnje čoee tuđi izborno zdravilno sredstvo proti neka-terim vi*tam bolezn^. Va ihtnajski v^eučUi^ki klinika za otro* žke bolezni to delali že pred sedinimi leti u&pešne poskupe zdravljcaja odlovtikejjia ka šija 8 po-nK>čjo enega. rrajv«č dveh ix>letov v visino 500 do 730 m. Elnofitavuo&t tega zdravijenja, ki &e Lakoj pokažejo njegove blagodejne po»ledice, da oalovski kašelj po-vsem izgine, ima eamo to eLabo stran, da Be mnogi ljudje še većino boje letaka, kakor •o «e bali v etarLh ča^Lb vlaka. Sicer se pa da najti tuđi iz te za ga te izhod> eaj gre za otroke v staroe-tL ko Se n^ti £e ne zave-dajo dobro, da sede v letalu in plavajo \>o zraku- C'eee že et&nM boje leta 1 a, lahko pač otroka za nekaj minut zaupajo pilotu sa-memu ali pa spremljevalcu, ki pred leta* njem nima nobene ia jiih včasih irili potrpeiljiva psihoanaliza ne uior© od' ^truniti* se lahko odstraiujo 1 zdravljenjeiD v it'talu. iJn»f- Lemonier je prouči oxn^o t;tne može v »amozave^tne Ln odk>čiip. Po«?kuei pix»f. Ivemoniera s0 postavili m^j-nk v zsjodoviru k-lal^tva. PokazaM eo. ole7ni iu da je letato že zidaj selo praktično zdravil-no ^redritvo. Seveda bo pa preteklo >e mno *io vode, predno l>o to najmodernej5e ^red 6tvo proti bole/nim do^topno široLun flo jem, ker je lutanje zaenkrat 5e prerej dra-^o, še večja ovira je pa kot rečeno v te*:n da ee ljudje letaka >e mnogo preveč boje, \x> sobno tJ^ti. fci naj bi jim prinG^lo zdra/ia Ogrotnen generator proti raku V Hutingrtotnovi bolnici ▼ Bostonu ▼ ameriški državi Massachiissets »o dobUi no\*o napravo proti ra'u. To je ogromen elektroJtatičon g-anerator, ki prodxvaja posebno mo&ne X žarke z napefcostjo 1 mili jona vodtov. To so žarki tako krat ih valov, da se ujame^o z gama žaaiki, ki jiih lzžareva radij. V bolnici hočejo z njim le-Citi noft-e tvorbe globoko v telesru. Ta zdravijenje z ultraJkratkimi RontgpenovL. m\ žar'il so se odločili za to. ker laz je ptro-dirajo skozi živo tikivo v giabmo, na din*-gl iitrani pa je njihov učinefc na. no-\*a tvorbo speorifićnejši. Generator je izdelal dr. Truanp, aotrud-nik tehnolo&kegra za\x>da, :-rjflr so izdelal med drug'im tuđi ogromno leCo za najve*-n daljnogled aveta. Dr. Tnirop ra^Hina. a tem, da bo mog^el novi e^ekt^of^1:a■t^^ni pf*-nerator pro:z\'ajati žarke večje mtomžv-nosti, nepro bi jih doftđli, čc bi »pravili E»kirpaj ves ra nič presenetljivega, k&jti o4e Tabaret se je naslanjal samo na beseđet đo&m je imel Da-birron v rokah jasne izpovedbe prič, dejstva. In stvar je bila taka, da so se mogii vsi Tabaretovi argumenti v korist AJberta obrniti proti njemu in potrditi njegovo krivdo. Slednjič je proeil Tabaret, naj mu sodnik do-voli govoriti z Aibertom. Mislil je, da ima glede na svoje usluge pravico do tega. Daburon je pa ođ-klonfl njegovo prošnjo. Toda v tolažbo je pri-pomnil, da mu bo mogel čez tri ali štiri dni ustreči, ker ne bo več pomislekov proti njegovemu razgovoru z Albertom. — VaSa odklonitev me zeio boli, gospod sodnik, — je dejal Tabaret, — toda razumem jo in uklonim se ji. To je bila vsa njegova pritozba. In takoj je od-šel, boječ se, da bi ne mogel več krotiti svojega ogorčenja. Zavedal se je dobro, da bo čutil poleg neizmerne sreće, da je rešil nedolžnega človeka, ki ga je bil pahnil s svojo neprevidnostjo v nesrečo, neizrečeno radost ob osveti nad sodnikovo trmo. — Trije ali stirje dnevi, — je mrmral sam pri sebi, — pomenijo tri ali Miri stoletja za nesreČ-neža, vrženega v je6o. Našemu sodniku je lahko govoriti tako. Pomagati moram pravici na dan. Preiskovalni sodnik je odšel v sodno palačo in poslal po obdolženea. — Kakšna žeJezna volja je to! — je pomisUl, ko je vstopil obdoltenec v sodnikovo sobo. Albert ni bil ve£ podoben nesre&neŠu, kakor prejanji dan, ko ga je Mla strfa ob6V«ttev, ko ara je Hl tako nepričakovan udarec in ko je malo manjkalo, da se si onesvestil. Zdaj je bil podoben možu, ki se zaveđa svoje nedolznosti, možu, ki se je zako-lebal pod težo nesreće, ne pa padei. Sodnik je spoznal, da mora prijeti stvar pri đrugem koncu. Postal je nežen in laskav, poln globokega sooutja. Nesrecnež! Gotovo hudo trpi, on, ki mu je bilo vse življenje polno radosti in zabave. Koliko gorja naenkrat okrog njega! Kdo U mogel pričakouati kaj takega! Saj je bil edina nada bogatega in starega rodu. Sodnik mu je pri-klieal v spomin njegovo mladost, dotaknil se je najneinejših stnm njegovega srca. Tako je upo-rabll in zlorabil vse, kar mu je bilo znano o ob-đolienčevem življenju, mučil ga je z najbolestnej-Shnl namlgavanji na Klaro. Čemu ta zakrknjeni mdk? Mar ni njegova dolžnost potolažiti čim prej njo, ki ji visi življenje na njegovem življenju? Kaj je potrebno v ta namen? Ena sama beseda. Potem bo *v«ijen svetu, če že ne bo prost, mu postane vsaj zapor znosen, tovariši ga bodo posečali, nemoteno JEh bo lahko sprejemal. Oovortl ni več oodnik, temveč ode v gioboki pri-zanesl^voeti do svojega sina. Eteburon je govoril ddgo, pHzadevajoč si omehčati zakrknjeno moril-oevo srce. Toda Albertu njegove besede nišo file do Uvega. Njegovi odgovori 90 bfli akrajno lako-ničal Zatrjevml je neprestano, da je nedolžen. Preostajai je ie en poskns, ki se rad poarečL de isto sobote so odvedi Alberta k truplu vdove Zđelo se je, da ga je grosni prizor pretrese*!, toda ne bolj, kakor clovvka, ki se man ozreti na žrtev umora po Stirih dneh. Nekfio izmed prisotnih je pripomnil: — Ah, če M mo^La izpregovoriti! — To bi bila zame velika sreća, — je dejal Albert Daburon je bil trdno prepričan o Albertovi krl* di in gotovo ga je spa*a/vila njegova zakrknjenost naravnost v obup. Vsem je bilo jasno njegovo razočaranje, ko je strogo zapovedal odvesti obdol-ženca nazaj v ječo. — Vem, kako ga bom prisili! k priznanju! — > siknil skozi zobe. Vrnil se je domov zelo utrujen in neaadovoljeru Doma je nažel na mizi tole brzojavko načelnika varnostne brigade: Rouen, v nedeljo. Moža smo najdlL Nocoj odpotujemo v Pariz. Važna priča. GevroL XV. V ponedeljek zjutraj je bil Daburon že ob devetih namenjen v sodno palačo, kjer je upal najtl Gevrola z njegovim možem in morda tuđi oč©ta Tabareta. B« je skoraj že pripravljen k odhođ-u-ko mu je poisel sluga povedat, da bi roda govorila z njim mlada dama v spremstvu starej&e leme. Svojega imena ni povedala, čes, da bi ga izdala Ie, če bi bilo nujno potrebno, če bi je gospod ne hotel drugače sprejeti Ur^Joje Jttttp ffifjan^y. ^» Za ^Navodbo tsAas^c 9t&& Jsiba* ^— ste -^b^smm sa l^^^^^^rf ^m s^^b. ^B^m ^bm^^^č. «_ w^. w t^đ^^