Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER &0. 151 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 28, 1944 LETO XLVII - VOL XLVII Zavezniki hite popravljati pristanišče Cherbourg V roke jim je padlo mnogo orožja, munici-je in drugega materiala v pristanišču. Angleži so začeli ofenzivo na (aenr 120 milj od Pariza. .: * —» Zavezniški gl. stan Angleži so pričeli na evem krilu v Normandiji z, tyfetizivo na mesto Caert, glavno lemško trdnjavo v vzhodni.JjJorfnandijh Ameriške čete pa, so zavzele Cherbourg, danes 'čistijo še ostala nemška toezda v okolici. '' Od dneva invazije so Nemci v Normandiji nad 0,000 izgub, vključno 32,000 vojnih ujetnikov. I Zavezniški inženirji so hiteli takoj v Cherbourg, da ga kakor hitro mogoče popravijo in pri-rede za uporabo zavezniškemu brodovju. Tukaj bodo izkrcavali in izlagali vojaštvo in potrebščine za ofenzivo proti Berlinu. Uradn se poroča, da so zavzeli Cherbourg vojaki 79., 4. in 9. ameriških divizij. V pondeljek so zajeli Amerikanci 9,000 naci-jev, danes pa še številne druge. Vjet je nemški general von Schlieben, poveljnik nemške gar-nizije v Cherbourgu in rear admiral Hennecke, ki je poveljeval pomorski sili v pristanišču. Ogromne zaloge municije in drugega materiala je padlo Ame-rikancem v roke. S popravo pristanišča so pričeli par ur zatem, ko so ga Amerikanci okupirali. Zdaj je znano, da se bori v Franciji osem ameriških divizij; 79. in 8. sta iz Pennsylvanije. Najhujši boji so zdaj za mesto Caen, katerega napadajo Angleži. Tukaj imata obe strani naj- PETER IN TITO STA SE BAJE SPORAZUMELA Bari, Italija. — Jugoslovan-kralj Peter in vodja partizanov, Tito, sta se sporazumela na formaciji nove vlade, kateri načel ju je kot premier dr. Ivan Šubašič. Dvoje ministrskih mest v kraljevi vladi bosta dobila dva Titova partizana. Eno teh mest bo najbrže mesto vojnega ministra. Zanesljiva poročila trdijo, da sa se tudi Tito in Šubašič popolnoma sporazumela na formaciji nove vlade. Kakšen bo pa ustroj vlade po vojni, je ostalo odprto vprašanje. Kralj Peter in dr. Šubašič se bosta v kratkem vrnila v London, kjer se bodo izgotovile še podrobnosti, nakar bo sledila uradna vladna izjava. Smrtna kosa boljše divizije. Nemci imajo tukaj štiri oklepne divizije. Zavezniško 'bojno brodovje pomaga pri ofenzivi s tem, da pošilja neprestano težk6 izstrelke v nemške pozicije. S padcem Cherbourga so izvršili zavezniki drugo točko v invaziji. Tretjo je pa začel general Montgomery s tem, da je napadel na levem krilu glavno nemško silo. Montgomery je odprl to ofenzivo po svojem najljubšem načinu, da je namreč postavil poljske topove po 8 jar-dov od kolesa do kolesa, nakar so začeli vsi nakmalu pošiljati salve v nemške vrste. Bojne ladje j pa pošiljajo od obrežja težke krogle 10 milj v notranjost. Vsa okolica mesta Caen je v dosegi ladijskih topov, kar bo v ve- j liko pomoč Angležem. Padec Cherbourga je prišel j skoro štiri leta potem, ko je Hitler izjavil, ko je pregledoval premagano Francijo: "Vojna v za-padni Evropi je končana." Zavezniki so dali Nemcem včeraj drugi ultimat, naj se podajo. Toda general von Schlieben se ni zmenil za to. General je star 49 let in se je lansko leto proslavil pri Orlu na ruski fronti. Cherbourg je najbogatejši plen v Evropi. V njem je lahko "obenem 100 največjih ladij varnih ob vsakem vremenu. Nemci so poškodovali nekaj pomolov, toda valolomov niso utegnili porušiti. Tudi niso mogli zablokirati pristanišča s tem, da bi pogreznili v njem ladje, ker je pregloboko in preširoko za to. -o- Fine peči naprodaj Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. nudi fine kuhinjske peči, ki jih ima lepo izbero. Cene so vse od $59.95 do $149.95. Mr. Sušnik, lastnik frime ,vam bo pomagal izpolniti prošnjo za novo peč. Po dolgi bolezni je umrla včeraj popoldne ob petih v Charity bolnišnici Frances Roje roj. Fi-lipčič, stara 53 let, stanujoča na 2427 Scranton Rd. doma je bila iz vasi Tatra, fara Hrušica na Primorskem. Tukaj zapušča mo ža Franka, tri sinove: Johnu in Albert sta pri mornarici in 10 letnega Jima; dalje zapušča šest hčera: Frances omož. Kocin, Mary, Helen, Rose, Betty in Ana, ibrata Franka, dve sestri, Uršulo Zala na Vineyard in Helen Mahne na Broadway in 33. St. ter več drugih sorodnikov. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu Anthony J. & Son Toman, 2144 W. 14. St. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Avguština, W. 14. St. in Harvard ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje. Odpotovala na oddih Mrs. Mary Franko iz 1010 E. 70. St. je odpotovala za dva tedna na počitnice v Sugar Grove, Pa. želimo ji prav veselo bivanje tam. Tito, kje si? Že več časi\ ni nobenih poročil o zmagah partizanskih brigad po bosanskih sumah. Najbrže bo vzrok temu to, ker fddmaršala Tita ni doma. Ko je namreč zbežal pred Nemci (baje v sami spodnji obleki), so ga čez tri dni našli Angleži in pripeljali z letalom v Bari, Italija, od tam pa na otok Vis. Tam je menda tudi šubašič ž njim govoril in mehčali so ga Angleži, da je, ali da bo postal cesarsko-kra-Ijevi. Poročevalec Sulzberger poroča v New York Time-su, lcako je padla Titova veljava. Kako poje tista pesem" . . . čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš. . ." HOOVER OČITA F. D. R. PREVELIKO OBLAST Chicago. Ill,—Republikansko ' konvencijo je včeraj pozdravili bivši predsednik Herbert Hoo- j ver. Udrihal je na vso moč po j predsedniku Rooseveltu in mu očital, da dela politične kupčije z Anglijo in Rusijo na svojo roko. Rekel je, da so na konferenci v Teheranu Roosevelt, Churchill in Stalin vzeli svobodo malim isarodom. "Kadar bodo prišli naši fantje iz vojske domov, bodo hote-, li sekuritete in dela," je rekel Hoover. "Hoteli bodo biti svobodni pri izbiranju del in ne bodo pustili, da bi jim birokra-1 cija ukazovala, kje in kaj bodo delali." -o- Cleveland se je pekel Včeraj je toplomer v Cleve-landu ponorel. Zlezel je bil na 98 stopinj, kar je bil najbolj vroč 27. junij v zgodovini Clevelanda. V Springfieldu in Cincinnatiju je pa kazal toplomer celo 102 stopinji. Vremenski urad nima za trpeče Zemljane za danes še nič tolažbe, kvečjem za par stopinj se bo ! dal "zglihati." Mrs. Josephine Stwan, 1016 E. 72nd Street poroča, da bo obiskala vse domove na 72. cesti od St. Clair Ave. do Donald Ave., začenši jutri. Priporočamo, da jo sprejmete prijazno in kdor le more naj kupi bond od nje. Isto priporočamo tudi ljudem po vsej naselbini, da ste naklonjeni tem neumornim delavcem in delavkam, ki se žrtvujejo za uspeh kampanje petega vladnega posojila. * * •* Vsi, ki so v kampanjskem odboru oziroma tisti, ki pobirajo naročila v tem distirktu, naj bodo gotovo navzoči nocoj v SND. V dvorani se naj zglasijo pri Al-' bi ni Novak, da se zabeleži, kdo VZHODNI ZID SE MAJE, KO PRODIRAJO RUSI Z NAGLICO PROTI MINSKU Ruske čete so že zavzele Oršo in se bi jejo z Nemci po ulicah Mogileva. Z zavzetjem Minska se odpre Rusom pot v Varšavo in proti Nemčiji. London, 27. junija. — Ruska armada je danes zavzela utrjeno mesto Oršo. Tako je sporočal premier Stalin v svojem dnevnem povelju. Mesto leži na skrajni severni konici 100 milj široke fronte v Beli Rusiji. Ta postojanka je bila ena izmed zaprek proti Minsku, odkoder je odprta pot v Varšavo in proti Nemčiji. Depeše iz Moskve trdijo, da se zdi, kot bi se ves nemški vzhodni obrambni zid rušil pod silnim pritiskom ruskih armad. Stalin je ukazal proslaviti padec Oroše z 20 salvami iz 224 topov, kot včeraj zavzetje Vi-tebska in Zlobina. Druga nemška utrjena po-istajanka je Mogilev, kjer se Rusi že bijejo z naciji po mestnih ulicah. Ruski stormovniki (letala,ki se spuščajo nizko nad zemljo in o b s i p 1 j e j o sovražnika s strojnicami) neprestano zasledujejo nemške kolone, strelne jarke in betonska gnezda. Ruska armada, ki je zavzela Vitebsk, je takoj udarila za Nemci. Nemci so držali Vitebsk od 13. julija, 1941. Od tukaj gredo glavne ceste na Baltik in Vzhodno Pr.ussij.0. "r' Švedska poročila trdijo, da bodo Rusi začeli na jugu z ofenzivo istočasno, ko bodo zavezniki udarili iz Italije in Balkana. I je bil navzoč izmed odobra. * * * Kdor želi kupiti vojni bond bo ' imel na shodu nocoj lepo priliko podpisati prošnjo. Odbor je pripravil posebne prostore, kjer se bo lahko oddalo naročila. To bo seveda pripravljeno le za postrežbo brez vsakega vsiljevanja. Vsak posetnik bo to sam odločil, ampak lepo bo, Če se bo dobilo nekaj naročil. BRICKER IMA PRILIKO BITI PODPREDSEDNIK Chicago.—Earl Warren, guverner iz Kalifornije, je bil izbran za podpredsedniškega kandidata. Toda včeraj je ie-■ javil, da nominacije absolutno i ne bo sprejel. Delegacija se je zdaj obrnila na ohijskega Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. A. Česen, 1075 E. 61. St. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Pfc. August J. Česen, ki je pri vojaški divizijski godbi nekje onstran Atlantika. Le dobro "zaigraj" Nemcem, Glist! m M M Pfc. Victor J. Kuznik, fcin Mr. in Mrs. John Kužnik iz 3572 E. 82. St. je bil premeščen iz Kalifornije v Colorado. Njegov novi naslov je Pfc. Victor J. Kuznik, 35067678 90 Inf. Regt. Camp Carson, Colo. h q n Louis Ivane, F l/C, sin Mr. in Mrs. Louis Ivane iz 1099 E. 68. St. je bil premeščen v novo gar-nizijo in sedanji njegov naslov je: Louis Ivane F l/C, Btn. 5 C, Co. 10 Plat. i; NTS, Richmond 19, Virginia. m M m Florian Setina, 975 E. 69. St. je naročil sobotno Ameriško Domovino za svojega zeta Sgt. Albert J. Skully, ki služi z ameriško armado nekje v Italiji. |I28 |BH Sgt. Louis J. Kokely iz 4352 E. 77. St., ki se je nahajal nad dve leti po južnem Pacifiku, se odpočiva zdaj v Crile vojaški bolnišnici, Parma Heights, O. Na Pacifiku je bil prideljen zdravniškemu koru 37. divizije. Ob sobotah pride di)mov k svoji ženi Amaliji in k svojim številnim prijateljem. mi m ni Sgt. Rudolph Klemenčič, sin Mr. in Mrs. Michael Klemenčič iz 5806 Prosser Ave. je dospel za 15 dni na dopust in taborišča Clairborne, La. Za 15. dni je prišel na dopust Cpl. Frederick A. Orehek, sin Mr. in Mrs. Anton Orehek iz 1264 E. 59. St. Služi pri marinih v San Diego, Calif. guvernerja Brickerja, ki je sicer še vedno predsedniški kandidat, toda bo najbrže sprejel tudi podpredsedniško mesto, če mu bo ponudeno. -o- Iz raznih naselbin W. Alikuippa, Pa. — John Rupnik in njegova žena sta dobila obvestilo od vojnega depart-menta, da se njun sin John pogreša od 11. maja. Bil že top-ničar na letalu, ki se je nahajalo nad Belgijo. Milwaukee, Wis. — Družina Franka Stumpfa je te dni dobila od svojega sina Franka, po-ročnika-bombardirja, karto iz Nemčije z naznanilom, da je nemški ujetnik. Pravi, da je zdrav in mu drugače gre dobro. Frank je bil uradno proglašen za pogrešanega 25. februarja tega leta, ko se je udeležil napada na Nemčijo. • Aguilar, Colo. — Dne 14. jun. je naglo umrla Frances Prunk, dekliško ime Bele, stara 61 let. Doma je bila iz vasi Brčna pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova pri vojakih in dve hčeri. -o- Iz bolnišnice Iz Glenvilfe bolnišnice se je vrnila Mrs. Dorothy March na svoj dom, 716 E. 160. St. želi se zahvaliti prijateljicam za obiske, kakor tudi za vsa darila. Enako se zahvaljuje tudi njena hčerka Dorothy, ki se pa še vedno nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Obe st nvinnrnJSflfa 7.» nnHalinp nhislfo Tukaj se brije, češe in striže precej dražje V brivnicah okraja Cuyahoga bo od sobote naprej striženje las 85 centov, tako so sklenili unijski brivci. Sedaj se strižemo po 75 centov. Britje bo po 50 centov, zdaj je 35 centov. Kdor se hoče torej ostriči po stari ceni, naj se pred soboto. 17. obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ivano Turk v spomin 17. obletnice njene smrti. Napolnimo nocoj dvorano SND Kot vam je že znano iz našega časopisa, bo nocoj zelo zanimiva predstava v SND na St. Clair Ave. Začetek programa bo ob osmih. Govoril bo župan Lausche in par drugih Ameri-kancev iz mesta. Na sporedu bo lep in zanimiv program, kot petje, glasba in nastop čarovnika Johna Grdine. Vstopnina je popolnoma prosta in vsak je prijazno vabljen, od blizu in daleč. Ta prireditev je pod pokroviteljstvom odbora za prodajo bondov v 4. okraju. Torej bo to tudi nekaka domoljubna prireditev, kjer bodo govorniki priporočali ljudem, naj posodijo Stricu Samu denar za skorajšen in zmagoslaven zaključek te strašne vojne. -o- Pismo iz ujetništva Mrs. Ana Skolar, 1219 E. 169. St. je prejela iz Anglije pismo od svojega nečaka, ki se nahaja v ujetništvu že tri leta. Piše se Anton Strehar in je doma iz Vipolž pri Gorici. Piše, da od doma ne dobi nobenega odgovora na svoja pisma. Mrs. Skolar ni še nikdar videla tega svojega nečaka. Njen naslov je dobil pa potom sestre, ki se nahaja v Argentini. White Motor odstavlja Clevelandska firma, White Motor Co., je odslovila od 300 do 400 delavcev in novih ne jemlje več. Firma pravi, da ne dobi dovolj materiala za izdelavo trukov. Upa pa, da bo jeseni zopet obratovala na celi črti. Kratke vojne in druge vesti ALBANY, N. Y. — Guverner Thomas E. Dewey se bo danes odpeljal z letalom v Chicago, kjer bo sprejel nominacijo za republikanskega predsedniškega kandidata. Včeraj je ves dan pisal svoj sprejemni govor. * * * WASHINGTON — Predsednik Roosevelt je danes povedal, da bo prišel v Washington general de Gaulle, načelnik Francoskega osvobodilnega k6miteja in sicer med 5. in 9. julijem. * * * WASHINGTON — Predsednik Roosevelt je včeraj v šali rekel, da bo morda obiskal obrežje Normandije. Navzoči niso vedeli, če se predsednik šali, ali res misli obiskati osvobojeni del Francije. * * * LONDON — Včeraj je bilo ubitih več šolskih otrok, ko je nemška leteča bomba padla na neko šolo v južni Angliji. Včeraj zjutraj so začeli naciji zopet spuščati preko Rokavskega preliva leteče bombe. * * * LONDON — Vatikanski radio je včeraj poročal, da je bil popoldne sprejet v avdijenqi pri papežu Piju Myron C. Taylor, osebni odposlanec predsednika Roosevelta. Ensign Frank Jamnik, sin Mr in Mrs. Frank Jamnik iz 1014 E. 169. St. je doma na dopustu do sobote. Prijatelji ga lahko obiščejo. Služi pri mornariškem letalskem koru. Diplomo za pilota in šaržo ensigna je prejel v Pensacola, Florida, čestitamo! STOCKHOLM — Finska vlada je včeraj uradno poročala, da ji je Nemčija obljubila vso vojaško pomoč za nadaljevanje vojne z Nemčijo. * * * CHICAGO — Bivši predsednik Herbert Hoover je izjavil, da bo živahno pomagal v kampanji za izvolitev republikanskega predsednika, ker da je ta boj za vse, kar je drago ameriškemu narodu. leiile deželo, je lic republikancev ' roti novemu dealu : Chicago.—Predsednik repub-tanske narodne konvencije, li ija republikancev v poslan- a (i zbornici, Joseph W. Mar- s< 11 Jr., je včeraj z odra zbo- j< 'Value dvorane apeliral na "V e Amerikance, naj se pridru- s ta republikancem v boju, da n ohrani deželo našemu ameri- n teniu načinu življenja. P Predsednik konvencije je 'Sotovil delegaciji, da imajo d i sitiven program, ki jih bo 1 ('il vedno le naprej, da kon- s 'jo birokracijo in avtokraci- k 'novega deala. f'rvo delo, ki ga bodo izvršili Nblikanci, ko pridejo do mo- I je zagotovil Martin, bo, da 'kongres zopet zastopnik na- pa orodje vlade in nje- II Uradnikov. Napadel je vodja komuni-/?v» Earl Browderja, in poli- 0 :ilo akcijo CIO, ki so indor- 1 predsednika Roosevelta v Četrti termin. "Ali želi ame-!ki narod," je vprašal Mar- ^ '> "te radikalne organizacije, ^ ; imajo namen preusti-ojiti } ^ '»leriko, da bi kontrolirale »• tednika in kongres ter da ^ 1 'iftele popolno oblast nad na- ^ vlado? Absolutno tega ame- j narod ne mara. j Republikanski kongres se ( boril proti birokratskemu , °ju novega deala, toda zdaj , '^ebuj emo vaše pomoči, i ^rikanci! Mi smo prišli do jke, ko moramo imeti rezer-' da obdržimo vlado ustave. H j t e nam republikanskega tednika in republikanski %'es in lahko boste mirno vedoč, da imate zopet ^odno vlado in prostost, ki ^am jo zagotovili naši pio-' ^ v naši republiki." -o- Nov grob ® } pondeljek je umrla v Leroy, F0, deželna cesta 86, Lucija (rbič, Zapušča soproga Anto-si«a Williama ter hčeri Rose »' l^ary. Pogreb se bo vršil v če-rk zjutraj ob devetih v cerkev Fije Vnebovzete, Painesville, if I /Truplo bo ležalo do pogreba l^grebnem zavodu Mulqueeny , (I> 312 Eagle St., Fairport ) bor. Naj ji bo lahka ameri-^ zemlja, preostalim sožalje. )e / k Lep dar domovini ) , 6v. Julij Slapšak, kaplan pri to v ' Lovrencu, nam je zopet po-/i ' en lep ček za župnijsko po- akcijo, ki zbira denar za N staro domovino. To pot je I\*a $50.00, kar je darovalo ff^Vo Sv. Imena fare sv. Lovil;1 kot preostanek od predsta-J, fi^rnjeva krona. Iskrena za-r'a v imenu sirotne domovine, \ V_ H aBT MjH|k J9A HS HE Tffifr §0) M. ^^ H m W ' AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1944 S5 lu "AMERIŠKA DOMOVINA" XMKKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Oblo. _Published dally asccpt Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto <6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto >7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, 6etrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: Celo leto $6.50, doI leta $3.50. četrt leta $2.00 ____Fosamenm ttevllka 3 cente_________ SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada. $6.50 per rear. Cleveland, bv mall, $7.50 per rear U. S. and Canada. $3.50 lor 0 month*. Cleveland, by mall, $4.00 for fl months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. _Single copies 3 cents____ Entered as second-class matter January 5th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 151 Wed., June 28, 1944 Kaj mislijo Primorci Iz "Bazovice" citiramo nadalje: "Samo trdna povezanost v organiziranih vojaških enotah, ki je sad dve in pol letnega pridnega dela in požrtvova-nja, lahko učinkovito pomaga našim bratom v slovenskih gorah in gozdovih, kadar bo prišla naša ura. Odločitve so v rokah najmerodajnejših naših in zavezniških voditeljev. Bodimo potrpežljivi! Vsi smo enaki rodoljubi in dosedaj vsi enaki junaki. Vsako napihovanje je samohvala. Samo prava vojaška disciplina, poslušnost, ubogljivost in dostojan-stvenost slovenskega prostovoljca bodo dokazi naše odločne volje po osvobojenju in samostojnosti na mirovni konferenci." :]i >;« "Kakor smo že poročali, je prišlo v zadnjih dneh zopet večje število jugoslovanskih beguncev v našo bližino. Med njimi je bilo tudi 36 Slovencev in Slovenk. Po večini so to naši primorski ljudje. Mnogi med njimi so izobraženci,, ki so bili dolga leta po laških ječah in internacijskih taboriščih. Od ostalih jugoslovanskih beguncev so oddvojeni, prišli so tja, kamor spadajo — med nevtralce. Golo naključje je naneslo, da smo nekaj naših ljudi obiskali. Ne v njihovem taborišču, zaenkrat to še ni dovoljeno, pač pa na nekem drugem mestu. Kar priznati moramo, da so zelo korajžni in polni najlepših upov na bodočnost naše zemlje. Na nikogar se ne zanašajo, pač pa na lastno silo in moč. Žalostni prepiri, ki vladajo med našimi brati, so tudi te naše ljudi potrli, ali trdno verujejo, da bo prišlo do pomirjenja med brati in da je naloga zlasti Primorcev, da ob vsaki priliki skušamo pomirjevalno vplivati na obe sprti strani . . . Med tem smo dobili iz Italije poročilo, da prispe še nekaj Slovencev semkaj. Med njimi so zopet naši stari mučeniki, ki so pretrpeli leta in leta po laških ječah za boljšo bodočnost našega naroda." :;< :|s sjs "BAZOVICA je neodvisen slovenski tednik, ki nepristransko, pravično in v mejah gole stvarnosti zastopa interese vseh Slovencev in se bori za osvobojenje PRIMORSKE in njeno priključitev JUGOSLAVIJI." * * * "V našem listu smo že večkrat poudarili, da mora priti do pomirjenja in smo resno svarili pred vsako prezgodnjo odločitvijo. Londonski razgovori so zgodovinskega pomena in upamo, da se udeleženci tega tudi zavedajo . . . Kdor bo stri jugoslovansko neslogo, ta bo pokonlčal našega največjega sovražnika. ❖ :;< t',i "SFORZA ZOPET POUČUJE. — Duhovni oče ra-pallske pogodbe, ki je 600,000 Jugoslovanov izročila na milost in nemilost fašizmu, zopet servira svoje zamisli zavezniškemu javnemu mnenju. Zopet bi ta stari lisjak rad izigral Slovence in Hrvate." J;C ij« "Listnica uredništva. — Ga. B. v Bari. Pismo je prispelo z veliko zamudo . . . Veseli me, da ste našli naše fante, in upam, da ste zadovoljni. Naše tukajšnje življenje se zrcali v BAZOVICI. Težje je kakor si pa tam predstavljajo . . ." * «S sis Z dne 19. marca 1944 piše Bazovica: "NAŠI V ITALIJI. — Na mnoga vprašanja sporočamo, da še vedno ne moremo ničesar storiti v korist našim v Italiji, ker je vsako naše delovanje za enkrat ustavljeno. Stvari pa se popravljajo in potrpite. Storili bomo vse, kar je v naših močeh." (Konec.) Naš dostavek: Iz "egiptovskega pisma" in teh citatov lahko vidimo, kako daleč narazen -je delo nekaterih naših "voditeljev" v Ameriki in pa zamisel bodoče stare domovine pri ljudeh, ki bodo tam živeli. Tam verujejo, to zlasti Primorci, samo v Jugoslavijo, dočim ustvarjamo mi tukaj neko spako, sovjetsko republiko, ali kar že. Dočim Primorci še vedno z vso neza-upnostjo gledajo pod prste starem lisjaku Sforzi, "duhovnemu očetu krivične rapallske pogodbe," ki hoče Slovence ponovno izigrati, kot jih je že izigral, pa naši voditelji, a la Lojze Adamič, pripovedujejo svetu, "da je Trst odprto vprašanje," kar pomeni, da pripovedujemo svetu, da še nismo sigurni, čigav da naj bo Trst. In taki nepoznalci slovenske zgodovine naj rešujejo slovensko oziroma primorsko vprašanje? Ako pa skušamo take "voditelje" opomniti na njih polomijo in jih skušamo spraviti na pravo pot, se pa dobe bedaki, ki jih celo zagovarjajo in branijo z raznimi protesti in nečednimi priimki. Tako "rešujemo" ameriški Slovenii ob tem velikem trenutku našo rojstno zemljo! Žalostna nam majka in v dno dušegias je, lahko sram. Iz predstoječih citatov je razvidno, da naši Primorci upajo edino v Jugoslavijo ter v to, da bodo imeli na mirovni besedi samo tedaj kako besedo, če organizirajo vojsko, ki se bo pridružila zavezniškim vrstam. Ne verjamejo pa v avanture požigalcev in morilcev doma, ki skušajo z ognjem in mečem dobiti v roke oblast nad našim narodom, ne glede na to, če bo pod italijansko ali kako drugo vlado, samo da bodo imeli oni besedo zraven. In za tako propagando ali, da naravnost rečemo, za prodajanje duše slovenskega naroda, pomagajo nekateri naši v Ameriki celo z denarjem. Njih odgovor,-ki ga bodo morali dajati ob svojem času domovini, ne bo lahak. "Kaj storiti z Italijo!" "Bazovica," 9. apr. '44 (JA) Iz Salveminijevih razmotri-vanj o vprašanju Julijske Krajine, ki je prišla »pod Italijo po prvi svetovni vojni pred 25 leti, sem izluščil troje misli, preko katerih nisem mogel brez odgovora. Gre za domnevo: 1) da prizadeti Slovenci in slovenski kmetje ne bi mogli upravljati Julijske Krajine in italijanskih mest; 2) da bi mogla carinska zveza med Italijo in Jugoslavijo ustvariti znos-ljivejše življenje 400,000 Slovencem in Hrvatom, ki naj bi tudi še po tej vojni ostali pod italijansko vladavino; 3) da nima krajevno vprašanje itali-jansko-jugoslovanskega sožitja v Julijski Krajini in Dalmaciji nilcake zveze z gospodarskim prbolemom Trsta in Reke kot dveh trgovsko-po-morskih emporijev severnega Jadrana. 1. KAKO JE S SLOVENCI KOT UPRAVITELJI JULIJSKE KRAJINE? V realnem življenju odloča sedanjost in ne preteklost. Preteklost je predmet spominov in vprašanje zgodovine, ki nas zanima le v toliko, v kolikor črpamo iz njenih zmot in resnic nauke in smernice za sedanje življenje. Le sedanjost s svojimi vrednotami je nosite-ljica človeškega življenja in nehanja. Kdor je gospodar pozitivnih Ijvornjh sil, o'jbvalda sedanjost. Taka je zapoved življenja. Vzporedimo tvorne sile slovenskega in italijanskega naroda sedanjosti, to je v dobi sedanjega pokolenja, v dobi zadnjih 30 let, ki jih živimo in doživljamo. Prof. Salvemini izhaja iz krive premise, da je istovetiti Slovence s kmeti in s predmestno polinteligenco, nesposobno za upravo Julijske Krajine, njenih mest, trgov in vasi. čast in spoštovanje slovenskemu kmetu, iz katerega je izšlo 00'.' današnjega slovenskega ižobraženstva, ali Salveminije-va trditev o socialnem ustroju Slovencev bi komaj mogla odgovarjati stanju 60 ali 70 let minulega stoletja; danes pa je ona le iz neznanja izvirajoči anahronistični paradoks. Manj ko dva milijona Slovencev sta vzgojila v zadnjih 50 letih tako raznovrsten in odličen intelektualni naraščaj, kakršnega relativno ni ustvaril noben drug narod v Evropi. Ti izobraženci so izšli iz vseh slojev slovenskega naroda, od preprostega kmeta, tovarniškega delavca in železniškega čuvaja pa tja do visokih državnih uradnikov in vseučiliških profesorjev. Lestva socialnega dviganja je bila in je dostopna pri Slovencih vsem slojem od najnižjega do najvišjega. Na vseučiliščih, kjer so se izobraževali slovenski dijaki, so živeli v bratski vzajemnosti in povezanosti sinovi kmetov, delavcev, trgovcev, industrij -cev, visokih uradnikov s sinovi odličnih pripadnikov svobodnih poklicev. Danes imamo Slovenci v vseh panogah toliko izobražencev, da se njih število že približuje stanju nadprodukcije. Od vseučiliških profesorjev svetovnega slovesa, teologov, filozofov, jezikoslovcev, naravo slovcev, pravnikov, zdravnikov, tja do inženirjev, stavbenikov, strojnih graditeljev, ladijskih graditeljev, poljedelskih in gozdarskih inženirjev ter rudniških inženirjev; v vseh panogah javnega, kulturnega in gospodarskega življenja imamo povsod samo svoje ljudi. Slovenci imamo v Ljubljani svoje popolno vseučilišče z inženirsko in z rudarsko fakulteto. Imamo svojo visoko glasbeno akademijo. Ljubljanska vseučiliška knjižnica je največja v Jugoslaviji in po kakovosti ter količini svojih knjig, med katerimi so edinstveni izvodi zgodovinske vrednosti, bi delala čast vsakemu svetovnemu velemestu. Poleg tega so študirali in študirajo slovenski sinovi na tujih visokih šolah • Parizu, Londonu, Oksfordu, Glasgowu, v Moskvi, na Dunaju — in se vračajo v domovino kot možje svetovnega kova in obzorja. Slovenci imamo svojo samostojno Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki je vredna predstavnica najvišjih slovenskih kulturnih vrednot. (Dalje prihodnjič) Pomenljiva prireditev Nocoj se vrši zelo pomenljiva prireditev, oziroma patriotični shod v S. N. Domu na St. Clair-ju, na katerega se vabi vse občinstvo. Glavni namen prireditve je, tudi zelo važen, namreč, da bodo ameriški časopisi poro čali, da je naselbina aktivno zainteresirana v potek kampanje za prodajo bondov petega posojila. Dragi rojak in rojakinja! Nikar ne pojdi kar mimo te prireditve, češ, ne grem pied tednom, sem truden, imam drugo delo ali se mi ne zljubi, itd., ker tako se ne izgovarjajo tisti, ki se nahajajo na bojnih frontah, za katere bo šel glavni del denarja, ki bo prišel skupaj potom prodaje bondov! Bodimo tudi mi zavedni in domoljubni in zberimo se skupaj ob prilikah, na katere je pozoren vladni finančni odbor (War Finance Committee). No-cojšni shod je bil sklican v prvi vrsti na priporočilo vladnega odbora, ker enake manifestacije imajo po vseh naselbinah in gotovo mora biti tudi naša naselbina med prvimi, kadar gre za ugled nas vseh, ki živimo ali delamo v tej okolici. Glavni govornik na shodu bo naš priljubljeni župan Frank J. Lausche. Njegova prisotnost v teh dnevih zaposlenosti je upoštevanja vredna, potem bo navzoč tudi Harry Windsor, ki je načelnik odbora za Cuyahoga okraj in pa načelnik našega četrtega distrikta Raymond Love. Pokažimo tem požrtvovalnim ljudem, kako mi cenimo svojo domoljubnost, katero tudi javno dokažemo, ob takih prilikah. V listu s^e tudi že brali, da bomo imeli zelo pester program. To je resnica. Na programu so točke; ki so še vselej privabile lepo udeležbo. V prvi vrsti izborilo petje. Po dolgem času bomo slišali dvospev Josephine Lauschc-Welf in pa Mary Udo-vich s spremstvom Dr. William Lauscheta. Nastopila bo tudi Antoinette Simčič, ter duet Glasbene Matice in nastop pevcev zbora Zarja. Mr. Josn J. Grdi-na ima pa za pokazat nekaj nove "coprnije," kar vemo, da bo res zabava prve vrste. In to ni še vse, pač pa imamo še druge lepe točke, ki vam bodo nudile velik užitek. Vstopnina je prosta. Začetek bo ob osmih zvečer. Torej na svidenje v sredo večer v avdito-diju S. N. Doma. Za odbor vabi. Albina Novak. -o-- buy mm WAR BONDS t: ****** * Ali bomo res pozabili? Vse tako kaže, da bodo ljudje vse pozabili, kar se je dogajalo v preteklosti, ko je gospodarila depresija. V tistih časih sem premišljeval razmere v pomanjkanju denarja, kar je povzročalo tudi na veljavi posestev in zemljiščih, ker niso stvari imele že nobene vrednote. Videl sem, kako so domovi propadali, niti za davke niso mogli nekatere prodati, ljudje so se norčevali iz hišnih posestnikov, ki so vprašali za najemnino itd, itd., dom in zmeljišče je bilo vse na prodaj za sramotno ceno! Noben ni 'hotel kupiti, vsak pa prodati. Takrat sem sklepal, da se teh časov ne bo nikoli pozabilo, da bodo ljudje to obdržali v spominu, dokler bodo živeli. Varal sem se. Ljudje so tako lahkomiselni in brezbrižni, da jih vsaka okolnost omami in sledijo kar slepo tje v en dan naprej s časom kakor listje z vetrom. Odkar se nahaja naša prva generacija v Ameriki, še ni bilo hujše depresije, kakor je bila minula. Na drugi strani pa tudi ni bilo večje prosperi-tete, za delo in za zaslužek, kakor je to ravno v teh vojnih časih. Pametni in previdni ljudje, ki znajo obdržati spomin na trde preiskušnje, katere so ostale zanami, (zanjimi) bodo te čase in prilike izrabili v svojo korist in v korist za zmago, v pomoč za hitrejše končanje sedanje strašne vojne, če bodo v teh kritičnih časih storili to, kar od njih pričakuje, da, opravičeno pričakuje vlada, da bodo denar investirali v bonde! Zakaj v bonde? Za to, ker nas kliče vlada! Kdor je vreden državljan, ki se zaveda da živi v deželi blagostanja, tak mož ali žena, se ne bo pustil prositi, da naj kupi "bond," ki s tem postane delničar in solastnik dežele, v kateri živi in vživa blagostanje, kakorenega nimajo in ne vživajo nikjer drugod na svetu! Kdor tega ne stori sedaj v tem času, (jih je veliko, kateri kopičijo denar in ga shranjujejo) pa ne kupijo bondov, taki niso dobri državljani,! Taki računajo le na sebe in jim ni za Ameriko! Taki ne pomislijo, kaj se godi na bojnih poljanah našim sinovom, ki so šli tje, poslani z namenom naše vlade; prvič z namenom, da se Amerika, ki je že bila napadena sama sebe zavaruje, to se pravi, da zavaruje nas, njene podanike, da bo Amerika še v nadalje to kar je bila do sedaj. Amerika je bila prisiljena iti v boj, da se ohrani pred onimi, kateri prežijo, da bi jo okrnili na morju in su-sem„ kar bi pomenilo, da bi za nas nastali drugačni, revnejši časi, kakoršni vladajo V deželah, iz katerih prihaja sovražnik našega blagostanja v Ameriki. To je dovolj tehten vzrok, da so šli naši sinovi v boj za take ideale, v katerih je naš spas in naše odrešenje, nas samih, ki smo vendar dolžni, da se branimo in si pomagamo. Ob enem je šla Amerika v boj poleg tega, da zavaruje sama sebe (nas) je šla z principom za "SVETOVNI PRAVIČNI MIR." Za stalni mir in za osvobojenje vseh ostalih narodov, kateri bi se hoteli pridružiti temu idealu. Pomislite ljudje vendar, kaj je vse v tem zapopadeno! Naj-prvo pa prosim, da se postavite, vsi, kateri imate denar, ki bi ga lahko investirali v bonde, prosim, da se postavite v vrste sinov, fantov in mož, ki so na bojnem polju, kateri gledajo vsak dan, vsako uro smrti v oči, kateri padajo, umirajo, zgubljajo ude svojega telesa in bodo ostali pohabljeni za vedno. Vse to store, nekateri to store z veseljem in ide- alom, drugi ker morajo, toda, vsi pa na principu, da se osvobodi zemlja takih zavojevalcev, kateri so od nekdaj prirejali vojske, da so kradli zemljo narodom, ki so mirno živeli na njej. Torej, za take ideale se je končno vredno žrtvovati, vredno se boriti, tudi umreti. Za svobodo, v kateri živimo, so umirali na bojnih poljanah naši predniki, da so nam pridobili tako bogato in srečno domovino, deželo, kateri ni para na celem svetu. Vojska, katero vodi Amerika, je tako vzvišenih ciljev, kakor je bila prva in še bolj, katero je vodil Gen. George Washington, ako pravim še bolj, pomeni to namreč, da se gre sedaj poleg tega, da se osvobodimo našega sovražnika ,ki je nas napadel, da pri tem izvojujemo zmago še za druge zatirane narode. Posebno še mi Jujgoslovalii smo všteti, naša domovina bo imela delež tega osvobojenja. Naša Slovenija, naša sosedna Hrvatska, z našimi brati Srbi postanemo zopet ujedinjeni in sicer po načelu svobode, kakor jo imamo v Zedinjenih državah. Vprašam vas vsakega posebej : Ali niso to ideali in principi, za katere je vredno žrtvovati nekaj? In, vlada sploh ne vpraša nobenega za žrtev! Vlada nas vpraša za posojilo! Pomislite! Za posojilo! In vlada nam bo za to plačala lepe obresti.! človek se ne more načuditi, za kaj ne bi vsak in vsi ljudje z enim glasom zaklicali: "HOČEMO!" Vlada ne bi potrebovala nobene reklame ali oglaševanja, če bi mi bili res njeni dobri državljani, in če bi mi gledali za blagor naše domovine Amerike in za druge, ki so všteti v te principe. Rojaki, roko na prsa, spomnite se, iz kakšne dežele smo prišli v Ameriko. Spomnite se, kaj ste že vse tukaj doživeli v preiskušnjah. Spomnite se, da je treba biti previden v gospodarstvu. Varčevanje, o katerem sem pisal že tolikrat, je edino, ki vas bo rešilo v prihodnji depresiji, če bi se zopet pojavila. Ne bodite tako po-zabljivi. Ne bodite nespametni. Hranite s tem, da vladi posodite, pa se boste enkrat veselili. S tem pa pomagate svojim sinovom in vsem narodom do pravične zmage. Anton Grdina, predsdnik N.A.B. Kampanjski podpreds. Div. 4 DONALD DAME Program tako zvanih "Pop" koncertov, katere prireja Cleveland Summer Orchestra pod vod- stvom Rudolph Ringwalda stopa v drugi teden. Tako je ta orkester pripravljen za v sredo 28. junija in v soboto 1. julija. V sredo nastopi kot solistinja Marie Rogndahl iz Portland, Oregon; dalje Monica Mais iz Jamaike, Britske Zapadne Indije in Gloria Halliday iz Balti-mora, Md. V sredo večer bo orkester zaigral dve popularni koračnici "Pomp and Circumstance" in "March Slav." Vstopnice lahko dobite v pred-prodaji v Taylor trgovini in na dan koncerta v mestnem avditoriju. ^ 'MMIF"«"" ) ^ verjamete - ar pa ne »■■.■■•■■■■niiiin Naročnik mi piše iz Kansa "List mi zelo dopade. Le t naprej. Ampak za božjo, vo Jack, nikar ne vlači svoje k< panije zopet nazaj v kempo. -ni kempa že kar pred očmi glja in vsako noč se mi sanj vaši kempi. Za pet ran bož usmili se nas in odnehaj s k po." Well, mene je to iskreno semce dregnilo v dno srca in njenemu naročniku bi got ustregel, pa še kako rad, č< on vedel,, ampak kaj naj z oglodano ter od vetrov in d< oprano kempo pustimo v nem Absolutno nemogoče! Mnc naših čitateljjev je (gospod jev), ki komaj čakajo, kako Kushlan prebarval hišo t stroškov in brez sodelovanja jih nežnih rok. Saj se je zad nedeljo pripeljal v Cleveland lo naš stari prijatelj Vine • rold iz Sheffielda, Penna., k hotel od mene že vnaprej zv< ti Kushlanov program. Sev' poslal sem ga zopet domov s jasnilom, da naj lepo pridno ta mojo kolono in bo vse zve Marold ima namreč tudi ' kempo v gozdu nad Sheffield kjer smo že večkrat vedrf1 plašili srne in srnjake in un vali škodljivo pijačo. Ko je' del o Kushlanovi propad glede barvanja kempe, je prihitel sem in nas prijazno vabil v svojo kempo za pi'aZ "forte žulaj." Jaz sem ta uganil, da se skriva za tem vabilom prekoristna ideja: 1 vanje njegove kempe, za k*" sam nima časa, ker je čez P zaposlen s svojo gostilno in telom doli v Sheffieldu. če. mo šli v Maroldovo kempo a'1 zdaj še ne morem povedati-lo kasno je že, da bi začeli de za ta zlet propagando p" 11 ženicah. Ako bi hoteli iti z3 ■ dni in celo tako daleč, bi m0, graditi temelje za dozvol0 r manj en mesec prej. Se r< včasih zahtevajo izvanredn' • čaji naglo odločitev in & kaj pametnega pade v g'aV°' se bomo izmazali od doma' prav lahko zgodi, da bomo >n na rokah barvanje kar . kemp čez poletje, če m*s'!!, ima urad za vojno produ* skrbi čez glavo, naj se m^0 na nas in bo videl, kaj se P imeti skrbi, da še reče. Iz gornjega moji cenje?'j tatelji torej lahko razv* da mi je nemogoče prenej1 kempami ob tem času. bomo, reveži, dobili v de samo eno, ampak kar dve- j simo torej, da se na sto P je ne vabi na botrinje in d j podobne domače zabave-že brez tega ne vemo, kJ ^ nas glava drži, da bi mo# oplesti. Seveda, če bomo šli v dovo kempo, bomo mora'1 dati na to, da ga zopet f lomimo, kot smo ga že eU {( Ko smo namreč nekef?®. marinovega jutra vsta11^ eden izmed nas oblekel dolgo spalno suknjo, v ^ je hodil sem in tje po pustil, da se mu je poln*1 »^ od prejšnjega večera P ^ hladila v čistem gozdne"1 ku. Tam v bližini je del*^, gozdar, ki je z velikim^] manje opazoval našega r v dolgi spalni suknji. & j(| gleda, zmajuje z glavo 111 čno konštatira sam Pn ^pc "Da je baba, to vem. $ da bi navsezgodaj kadl 0. C ro, to mi pa ne gre v „ hudika mora biti zakeJ- Kushlana in našega 1 ^ ; ta smo pustili, kot v^uje: baro, kjer ga'Leo napelJ \ barvanje kempe. Ju ',0vjde jutri obiskat in bom" kako daleč sta že Pr ■ ^jtfjjj sta namreč še za Pra WAR LOAN WW AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1944 Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. POMOČNIKI ZA STAVBINSKO TOVARNO $51.26 tedensko za 58 ur dela Izkušnja ni potrebna, toda morajo biti dobri delavci. Nobena omejitev starosti. Prilika za napredek REPUBLIC STRUCTURAL IRON WORKS 1270 E. 53. Street Moške in ženske splošna tovarniška Seli se potrebuje zg Moški in ženske TU SO DOBRE SLUŽBE pri 100% vojnem delu Predznanje ni potrebnb ZGLASITE SE DANES DELA ZA STROJNE OPERATORJE INŠPEKTORJE TEŽAKE POMIVALCE OKEN, itd. • Visoka plača od ure Poleg plače od komada ali bonus Premijo se plača za 2 in 3 šift. OHIO CRANKSHAFT 3800 HARVARD AVE. na Harvard-Denison poulični liniji. 6 dni v tedna ' T 48 ur dela na teden j Plača za ZAČET1K Molk! 77YiC na uro ] 2enske 62V4c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Z glasite se na 1 Employment Office 1256 W. 74. St. 1 1 National Carbon Co., Inc. (x) ostalim štirim, ali bolj rečeno povedal svoj stan, ker ga j< Grivar vprašal zanj. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sobe zgorej, furnez in vse lepo urejeno. Nahaja se na 436 E. 158. St. Vprašajte na 18900 ChicaSaw Ave. ali pokličite do 2 popoldne KE 3135. (152) Lepa hiša v Collinwoodu Za 2 družini, 4 in 4 sobe, parna gorkota, dvojna garaža, lep lot, blizu Grovewood. Za nadalj-ne informacije se zglasite pri J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 _(151) Pomagači pri kladivih Flat Die Plača od ure The Machinery Forging Co. 5450 Hamilton Ave. _(152) Preklic! Mrs. Angela Stražar iz 81. St. ni rekla, da naj bi vojna še dolgo trajala, ker moj mož nosi dobro pedo domov. To je slišala od drugih ljudi. J. G. Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneae za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Wesport Ave. (June 20,21,22,26,27,28) Stanovanje iščejo Radi bi stanovanje 7 do 8 sob, najraje hiso samo zase, po zmerni najemnini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdicott 6377. (152) Kupim vaš avto Plačam v gotovini za vaš avto, naj bo katerega koli izdelka ali leta. Pokličite ENdicott 9712. (June 24, 26, 28, 30) Izvrstna prilika za dober zaslužek je zdaj odprta Oskrbnice Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri voj nem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o i , državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE za Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Short Blast operatorji Ženske Lathe operatorice in inšpektorice Packers Pokličite IV 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Euclid, Ohio. (157) MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V , 4 ženske potrebujemo 3 za lahko delo in inšpekcijo v livarni 1 za učenje varjenja Dnevno delo 6 dni na teden Dobra plača od ure Zglasite se v West Steel Casting Co. 805 E. 70. St. blizu St. Clair Ave. najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu HEnderson 0628 Ti poznaš mojo nedolžnost, tooliš za mene. Ti mi bodeš &agal, da ne prelomim svo-'uhovske dolžnosti. Naj pri-kar hoče, jaz sem v božjih Jh!" Tako je molil župnik l0jem srcu, ko stopa že sko-kot jetnik med obema tem-?a zročima moškima v svo- sito. * PROTOKOL, župnikovi sobi naglo na-1 župan na kos papirja, ki ?a je dal župnik, besede : Policijska prefektu-Hoparski umor odkrili v '^ictoire. Prosim pošljite 5i izvedenega preiskovalne-sodnika in žandarma. "ijean, župan." femar je precej priprav-nesti telegram na pošto, ^ar prosi, da bi ga žan-"l spremil. Morali so mu 'jti, kajti naravnost se je 'iti sam po neprijaznih satanskih hodnikih. 0tnaj sta obadva zapustijo, seže župan po pobot-1 ki je že ležala na pultu, jo je bila podpisala go-Slanchard. 'obotnica Blanchard," od-abbe Montmoulin. 'ako previdno, da ste si od gospe podpisati pred 0 smrtjo to že poprej spi-listino!" pripomni župan. I>ič ne slutite, kje je sedaj [e. Nič ne vem." tako, tako! Hm, to pozve- 00 naloga gospoda preis-lHega sodnika iz Aix, ki 0 8 še pred dnevom. Mislim, {"u ne bo treba dolgo iska-a tem pa bi bilo dobro, j °da, spisati kratek proto- \ žalostnih doživljajih nasedanje preiskave. To bojišču v korist. Gospod 'k morebiti se hočete med ^alo vleči v posteljo! Stoj u Palnica pač nima nobene-n^gega izhoda?" In župan d le svetilko ter posveti v s l0tičke male spalnice, e 'i morebiti mislite, da na-■a vam pobegniti?" vpraša ( lno župnik. "Seveda mi 1 Ho, da se vam zdim sum-ji, Druzega ne morem kot 1 svojo nedolžnost, ki se 'Pam, pri preiskavi dčka- Poskus ubegniti bi pa 'c |a šele opravičil najhujši l\< ' t1 ).&n je to uviden in ker je t1 edino okno spalnice pre-1 v'Soko nad tlakanin dvo-'ri Pusti župnika samega v jici in se vsede z obema i>! "na gospodoma k mizi, [' narekoval notarju pros'- Ne da bi hotel biti pri-vi lski je vendar nehote ''J v slabo luč vedenje in {C ^ienje župnika tako, da gl 'Oralo postati sumljivo, p ^tem se je po kratki mo-, 2a pomole hotel župnik ro ' v posteljo. Sebi v strah 6 videl, da je bila njegova ,0 Jv^iška suta^ia od kolen Ltc Hna še mokrih madežev. u Pa je to? Pri švečinem vidi svoje prste — bila jt !eČkasta strjena masa. zf, ?! — da resnično, str-n* krij" pravi sam pri sebi. :ila, kako se je to zgodi-laH pehote g je obšla groza. a h bi kaj slutil, je bil po-jco! ,'J poleg trupla v strjeno .<>b* y je tekla od trupla do jP? "ciega Loserja! Ne da bi , premišljeval, zgrabi za [Ofn ik, in začne s trepetom ati grozne sledove iz svo-, ane. Ni dolgo trajalo in ' Je' bila rdeča. Hotel je - ' s,v°do skozi okno in potem e|v° še enkrat sprati s sve-Ko pa odpre okno, H Je dalo odpreti samo z ? j 0rn> so to slišali gospod-111 i^e(inji sobi, na kar takoj | ^i v spalnico župan mi-' ^a hoče župnik skočiti skozi okno. S klicem: "Kaj delate tu? Kaj imate tu?" pade nad župnika in mu iztrga iz rok umivalnik. "To je vendar kri!" kliče osuplo. "Gospoda, poglejte vendar!" "Cela skleda krvi!" kliče notar ves prepaden od strahu. "Da, kri je," odgovori abbe Montmoulin dokaj mirno. "Moral sem bil pokltekniti v krt , poleg uboge gospe Blanchard — poglejte mojo sutano — in 3 sedaj bi jo rad izpral." ^ Povsem priprosta je bila razlaga župnikova, ali župana j ni mogla zadovoljiti. Župan j je pač že zdavnaj sumil žup- ^ nika in tako lahko se takega suma ni mogel znebiti. "Kdo ^ ve, kdaj in kako so prišli ti j madeži v to suatno!" vzklik- 0 ne župan. "Vsekako pa mora- ^ mo pustiti stati skledo in pa j njeno vsebino, in vi gospod s župnki bodete blagovolili za- r menjati to sutano z drugo, če se ne motim, ima vednost sred- 1 stva, s katerimi more določiti, ^ kdaj je bila ta kri prelita." "Samo še eno sutano imam," s pravi župnik, "in to sem sino- ; či pri bolnikovem obisku ja-ko hudo omadeževal. Tam v kuhinji mora kje viseti," meni župnik Montmoulin. "Tako je bodemo torej skupaj šli poiskat," odvrne župan. "Jaz pri tem obstanem, da vi, gospod župnik, to sutano odložite, da bode veda preiskala te nad vse sumljive madeže." 3fiJt "Župnik pomiga z -rameni, prime za svetilko in gre z gospodi naravnost čez hodnik na ono stran v kuhinjo. Svetilko vzdigne visoko in posveti v temni kot poleg ognjišča, kjer je visela sicer že suha, pa skozi omadeževana in umazana sutana. Stara Suzana še ni bila našla časa, da bi jo bila očistila. Abbe Montmoulin jo je ravno hotel sneti s kljuke, ko glasno zakriči občinski pisar in pokaže na košaro, ki je stala v kotu poleg ognjišča. "Košara moje uboge sestre —J" vzklikne pisar. Župan jo vzdigne in odpre. Ni bilo dvoma. Na njeni notranji strani je bilo ime gospe Blanchard. Košara je bila prazna. "Ali tudi vi poznate to košaro?" vpraša župan župnika. Osupel odgovori ta: "Da, to je gospe Blanchard košara za uboge. Jaz sam sem položil denar zvezan notri." "In kako pa je po vašem j mnenju košara vendar sem i prišla?" "To je ravno, kar tudi meni ne gre v glavo. Zato nimam nobene razlage." Komaj je župnik izrekel te besede, že mu jšine misel v glavo, da je morebiti na vse zadnje morilec iz hudobnosti sam postavil košaro tja in jo tam pustil, da bi stem obrnil sum na župnika; kaj pa, če bi se bil morebiti Loser še nalašč pri njem spo-vedal zato, da bi mu stem usta zaprl, češ kot spovednik ne sme spregovoriti. Če je pa to res, seveda je bila spoved potem samo hinavska spoved in njemu tudi odvzeta dolžnost molčečnosti, kajti če se človek samo dela kot bi se spovedal, pa se v resnici ne spovednje, ! tedaj duhovnika ne veže no-1 bena stanovska dolžnost molčati, ker ravno izpoved ni bi-1 la spoved. Seveda mora pri tem biti prepričan, da se je dotični tudi v resnici hinavsko spoved&l. (Nadaljevanje) Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) Tako razmišljaje jo zavije v znano kmetsko gostilno na dunajski cesti in si po dolgem, dolgem času privošči zopet dobrega vina in dobre jedi. Ko se je bil prisiljen popolnoma odvadil opojnih pijač, ni ravno čudno, da ga je vino kmalu prevzelo in da ni šel docela trezen v posteljo. S težko glavo je vstal in sedel v jutranji gorenjski vlak. "Me bodo li še spoznali tam po Javorju? Kako me bodo neki pogledovali, kaj rekli? Kakšna je hiša, tega mi Mlinar ni pisal, da je še moja last, to mi pa je sporočil. Kaj naj počnem sedaj? Ljudje se me bodo ogibali, dela ne bodem lahko dobil, postaren in slaboten sem tudi že, kaj bo, kaj bo — ?" Pa bi šel za otrokoma na Koroško, mu pravi nekaj. Od Ljubljane do zadnje postaje so mu rojile take misli po glavi in iznebil se jih ni niti tedaj, ko je peš korakal po zmrli cesti. Pot ga utrudi, ko hodi komaj četrt ure; seveda, koliko pa je hodil v zaporu. Od severa brije precej mrzel veter in tudi zebe ga. Stopi tedaj v kmetiško gostilno ob cesti, da si okrepi in ogreje život; no, žganje poživi in ogreje naj- bolj, tako je menil stajerc m tako meni vsak pijanec, in zopet je pil to nesrečno pijačo po dolgih sedemnajstih letih. Domu ni prišel ob enajstih, kot je nameraval poprej, ampak šele ob dveh popoldne se je negotovih korakov bližal francoski bukvi. Ko dospe do nje in zagleda znamenje, kjer je upodobljena njegova žrtev in on sam, ki beži v gozd kot Kajn — se zgane in huje se [mu vzbudi oni nikdar mirujo-I či črv vesti, na katerega se trenutkoma pač pozabi, popolnoma pa nikdar. '^To si ti storil!" pravi mu notranji glas. Res, prestal je kazen, katero mu je odločila pravica, a pravica, kateri je zadostil, ni mu mogla dati — miru. čutil je, da tega vedno kljujočega črva, glasu vesti, ne bode umiril nikoli. "Pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo zvrne," veli narodni pregovor in resničen je. Stokrat in stokrat delal sklepe, obeta sebi in drugim, da odslej ne bode več pil, ali vsaj prav po malem in le redke čase, a strast, ta peklenska moč, ga vodi zopet v gostilno, iz katere se opotekajoč virača na dom, če ga še ima. še danes, potlej pa ne več, ponavlja dotlej, da ga poneso v jamo. Tudi štajerc je delal take obljube in sklepe že od sinoči, ko se ga je bil po sedemnajstih letih zopet nalezel v Ljubljani. In danes jih je delal zopet vso pot in tudi tedaj, ko je stopil k Premetovcu le toliko, da pozdravi svojega starega znanca — krčmarja. Da mu je le-ta malone pregnal družino izpod strehe, na to je bil že pozabil. Pri Premetovcu je bila slučajno nekoliko številneja družba kot navadno ob delavnikih.. Pet pivcev je sedelo okrog dolge, stare mize. Stari Grivar, ki je že nekaj let vžit-kar, da si priveže s kozarcem vina dušo, ki mu vsak dan bolj uhaja, kot je pravil sam; njegov sosed, ki se je vračal iz mesta od sodnije, da si popla-kne strah, s katerim ga je navdal resen sodnik; dva dninarja sta vlekla počasi "kratkega," in tam na nasprotnem koncu mize je sedel s culo poleg sebe v napol gosposki a precej oguljeni obleki potujoč urar, kot se je bil predstavil At 'the Consolidated Shipyard in Morris Heights, N. Y., Mike Engel is painting the funnel of a P.C. vessel, or patrol craft, using the special high resistant paint which imparts a hard, glossy surface that defies corrosion and hard wear. The byproducts of used kitchen fat are essential ingredients in the manufacture of this paint. DELO DOBIJO DELO DOBIJO LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. (153) Izurjeni operatorji na stroje Za zelo natančno vojno delo Visoka plača od ure Oglejte si našo udobno podružnico na 5452 Broadway ali pokličite tovarno Harris Seybold Potter Co. 4510 E. 71. St. (154) AMEKISKA DO^QVlN^, JUNE 28, 1944 videla — je pričela igrati- Cela tropa lakajev se je ■ javila, da prične streči t° soko-donečo gospodo. P'10, jedlo se je najfinejše je<" pijače. Z vseh delov vseta je dobila tukaj delikatesa najfinejši francoski šart njec se je penil v kozarci izginjal v--! Kozarci prično zveneti-lo se je na zdravje tega videzno srečnega para. A pili so govorniki in aplaV^ je razlegal po ti veliki raz ni dvorani. Sedaj zopet_ odspodaj navzgor doniJ0 ' jo klici. In od časa do se usuli cekini med ljudstva po pooblaščenci!1 menije Campbell. — cvetlice, za sadje, kakor tudi zlati krožniki in skodelice, vse < to je prihajalo iz zakladov od ; Lady Campbell, katera je ma- , lo prej v cerkvi podarila svojo roko sinu srebrnega kralja ( iz Nevade in od tistega trenut-ka postala Lady Wilson. Vsi svečniki in druga različna držala so razširjala čarobno razsvitljavo kot morje, in v ozadju je žuborela iz umetnega vodovoda mrzla voda, ter .razširjala prijetni hlad naokoli. Lakaji so letali sem in tje, da dovršijo umetno nakitje na mizah. Sedaj so pričele dohajati ekvipaže s ženitovanjskimi gosti. i Poročne priče in drugi pri ! poroki navzoči gostje so dospeli in so se zbirali skupaj v dvorani poleg glavne dvorane. Tu se je videl bogatinec Rhe-der Nelson v pogovoru z odličnimi damami, katere so bile v blesku različnih barv, potem Colonel Browna in druga odlične gospode iz San Franci-sca, nato resnega Murrayja, kateri je hotel takoj drugega dne oditi inšpicirati začetno delo železničnih prog .in pa tudi po zadnjih dogodkih vz-nemrijenega Vanderbroocka. Sedaj vstopita Edward in Armenia. On jo pelje v dvorano. Neizmerno srečno se je počutila, in je izgledala v beli židani obleki in z dolgim pajčolanom nepopisno zapeljiva in lepa. Novoporočenca sta bila od • gostov navdušeno pozdravljena in častljivo sprejeta. Sme- joča se in nekako sreče pijana sprejemlje Armenia nji izrekajoče častitke. Tudi resni Edward se sili do smeha. Tre-notno se mu ni poznalo, da ga vedno nekaj muči v duši. Armenia se triumfalno obrne k Edwardu in ga prvikrat naziva, moj ljubi soprog. Nato so se podali v glavno dvorano in zasedli bogato obloženo mizo. Dva sedeža v sredini sta bila pripravljena za novoporočenca in sta bila okrašena s samimi duhtečimi cvetkami. Pred Armenijo se je pa nahajal na mizi fino-duhteči in dragoceni 1 šopek najdražjih cvetljic. Godba, katera se je nahajala na galeriji v dvorani je bila tako postavljena, da se ni NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINI POZOR GOSPODARJI HIŠ! W Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfalt^ p^iko škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite " ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. ^ l? MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. GArfie * Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. lozicHA UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" jm kateremu je znižana cena ^ O rtfl in stane samo: tiU" Naročila sprejema - KNJIGARNA JOSEPH GRDINA ^ 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O- TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN 4_ Franklin AJexander—Philadelphia Bulletin