73. številka Ljnbljana, v sredo I. aprila XVIII. leto, 1885. Irni* vsak dan ivo it. i/.; m i nedelje iit praznike, ter velja po pošti prejemati M *v s t rij »k o-opc r * It *• detel« za >m i<-i<> 15 £ld.. za pol I*-'« * |fUI„ /a eetrt letu 4 pfM., xa )e i ii meneč 1 «ld. 40 kr — Za Ljubljen« brfca p«-šil tanj t na dom /.;» \ »«• l •-r • - 13 nld za eetit leta 3 ifl » .'H) kr., ah leden iii«-^-.- I gld. 10 kr. /a p-.ftiljafije tia doni min k« p« 10 kr. za mesec, po 0 ••• r. za rtetit leta. — Za t it j * ■ dežel«- toliko ve«*, kolikor pttAiiiitM znaša. Za ozuunilH pUAnje ae od četiriatopne neti t-vrste pu A kr.. <■»• se oznanilo jtrdeukrut tiska, po f» sr., «*e se dvakrat m pO 4 kr., će Be ir.krat ali »-.čiirat ti«k^ Dop.si nai »>• izvole frankov »ti, — Rok upi ni io ne vračajo. Uredniitvo in upravutat.vo je v Frana K>-imuna biSi, ., da bi se ta kanal ne gradil? Jaz mislim nasprotno, da je to le vprašanje časa, ideja je prezdrava in podjetje obeta preveč dobička, da bi se nikdar ne izvelo. Če so pa napravi ta kanal, potem je konec lepih Aranjueških dnij za Severno železnico. Iz teh razlogov ne morem biti za podržavljenje Severne železnice, in bodem glasoval, na podlagi predloga večine, da se pr» ide v podrobno debato. roliticni razgleda \ i i r< *ska vlada razpustiti poljsko oporo v Varšavskem gleda* Mšcj, katero dobiva podporo od vlade Zato se bode pa začelo v tem gledališči rusko igrati Upanje se vekša, da so bodo nasprotja tnej Rnstj<» m A»s-.iijo mirnim poo.i poravnala An- , gleški listi že / ičenjajo to stvar treznejšo pretreso-vati. Ppsebno pa Puli Muli Gazete dosledno odsvetuje od vojne in trdi, da Itusi v Aziji korektno postopajo, ter ju vsa krivda na angleškej stkani Po- . slamkom vseh vlastij v PeterbUrgju in Londonu je ' naročeno, priporočati zm^rnost in prijohljlvost Itu-ska in augleška vlada sta neki jako pbmirljivegA mišljenja, a prebivalstvo obeh -tolic je že precej navdušeno za vojno Zato jo še vedno mogoč \, do javno mnenje jedno ali drugb vlado prisili začeti 1 vojevanje. Standard je Izračunu, rWiina Anglija sni-deče vojne sile na razpolaganje: is [mikov konjice, 13 jahajoči}) baterij, ;;:> poljskih baterij, :»4 garui- : zijskih baterij, 2J stotnij žouijskib čet in 58 bata-ta lij ono. peštva Konjjca lina blizu lo.ooo niož in 60jO konj, jahajoče tpp ni carstvo 2300. mož In 12O0 | konj poljsko topn.čaistvo ilOOO mož in 8i)foo lebnf, : garnizijsko topničarstvo 3Soo mo:, Ženljske čete 25u i mož in peštvo 6a(K}0 mož. Rezerva broji 70.i "»7 mož Polkovnik Sir Howartl Elphinstono, po- ! veljiiik ženljsklh čet v AMeitthottti, dobil je povelje, ' da litij takoj odide v Indijo, da se pridruži vojvodi ' Counaught-skemu. Angleška v ada se baje pogaja z italijansko, da [talija nadomesti s svojimi vojaki au- i gle ive posadke v E Iptu, ko bi prišla d« Vojno z 1 Busijo, itusi bo dodelali brzojav 1z Askabada v MerV, in .-..•■laj imamo iz Brednje Azije pričakovati hitrej- | šib port)čil o tamošnjih dogodkih. Že dolgo ni na F^avitconfiLOiii bilo take nevolje proti kake j vladi, kakor se je poslednje dni pokazala proti l-onv-jii V zbornici otipali 80 skoraj vsi poslanci od vlade. Najboljši vladni pristaši si je neso upali zagovarjati, ko so jo napadali od desne in leve strani. Kdo sedaj prevzame minister' Btvj, še ni odlučeno. Nikdo prav ne mara prevzeti vlade v tako kritičnem trenutku. FraUCoBki listi iiii^i,o, da prememba vlade ne l><> dosti premenlla francoske vnanje politike. Za Francijo hi baš ugodno, da je palo Ferrvjevo mlnisterstvo, kajti ba§ tej vlatli se je bilo posrečilo ustanoviti neko stalnost v Vladanji, poprej so se pa vedno menjale vlade! Ne moie se vedeti, ali BO hode Ferrvjev naslednik mogel kaj časa obdržati na krmilu. Danes praznuje lavinski kancelar bvojo sedemdesetletnico. Po vseh nemških krajih slave tega državnika, kakor še nikdar narod nikogar slavil ni. Vč raj so je slavje že pričelo. Zvezni sov t. je imel slovesno sejo, v katere] je odobril parhiško predlogo. Te seje so se udeležili vsi ministerski predsedniki posamičnih nemških držav. Konferenca, ki se bode posvetovala o neutra-liteti Nu<>!«kega prekopa sešl.i se je v Parizu. Predvčeraj imela je prvo sejo Francoski minister-ski predsednik Ferry je pozdravil odposlance in omenjal velik mej narod ni pomen Sueškega prekopa. Kakor se iz Suakima poroča, so tamošnji Miithtiiski rodovi od pali od Osmana Digme. Poslednji je bežal s samo sto privrženci v Tamani in jeden njegov odposlanec prišel je v angleški tabor z vprašanjem, s kakimi pogoji bi se mogel skleniti m i r. — Ziber i»ašo, bivšega d ar turškega sultana, odločali so v Gibraltar. Ž njim odposlani so v pre gn instvo dva njegova sina. jeden njegov posinovlje-nee in jeden domač prijatidj Pred sodišče Angleži Ziber paše neki ne mislijo postaviti. I)0| >IN1. Ik Vlariboru 31. marca. [Izv. dop.] (Va lete g. dru. Greg ore u na čast.) Preteklo ne-đeljo zbralo se je v našej čitalnici lepo število go- j spodov od tukaj in iz bližnje okolice, tla preživijo Se jeden večer skupaj z g. dr. Gregorcem, kanoni- j kom Strasburškim, ki odide kakor znano kot župnik V Novo cerkev pri Celji. Ta gospod si je v teku '; Svojega desetletnega bivanju v Mariboru s s^pjo vsestransko delavnostjo, s svojim neustrašenim in požrtovalnim potegovanjem za pravice našega na- 1 roda, za prebujenje slovenske zavesti na Spodnjem Štajerskem toliko zaslug pridobil, kakor malo kdo drilgi, tako da bode, kdor bo kdaj pisal politično zgodovino našo, imenovati moral mej prvoboritelji našimi njegovo ime. Pri valeti, h katerej so prišli iz Ormoža, Ljutomera, Šoštanja itd. telegrafski pozdravi, oglasil se je najprej g dr. H ada j: „Pred lt). leti došel je sem g. dr. Gregorec še malo poznan, ali v kratkem je povsod poznal se znak njegovega delovanja. Naša čitalnica je takrat popolnem hirala, pohištvo smo na dražbi prodali, skoro se je že pozabilo, da smo imeli čitalnico; pride pa g. dr. Gregorec in po njegovem trudu je čitalnici na novo oživela in od tedaj ve selo napredovala. Takrat, se mu je izročilo tudi uredovanje „Slovenskoga Gospodarja".. List je imel takrat kaci.lt 200 naročnikov; g. dr. Gregorec pa je nredoval list tako spretno, ponujal kmetskim bral-eeni toliko zanimivega in v tako razumljivoj obliki, do jih je vedno več pristopalo ter se število naroč-i nikov več kakor podvojilo. To je najlepše priznanje I za njegov trud. Takrat smo se Slovenci razcepili v dve stranki, v Mladoslovence in Stnroslovence. Po previdnem in politiško modrem postopanji pa je g, tir. Gregorec dosegel, tla se je razpor poravnal, da smo se zopet začeli složno kot jedna stranka, i kot jedno telo v bran postavljati našim nasprotni-: kom. Vspehi naše sloge in s tem naše veče moči '. so se hitro pokaza)} v veselih zmagah na raznih i voliščih. Narodna stranka postajala je vedno moč-' nejša, ter porivala prej tako oblastne nemškutarje vedno bolje in boljo nazaj, in če Bog da, ne bode dolgo, da bo popolna zmaga naša! — Da se je „Slovensko društvo" osnovalo, je tudi njegova ideja bila. Tako se je celo življenje slovensko tukaj kon-ccutrovalo oko!u njega ter se opiralo na njegovo delo. On sicer odhaja od nas, a njegovo delo in njegov duh bode vedno ostal mej nami in nas oživljal. Jaz mu Želim, da si od svojega truda nekoliko odpočije, in če previdnost božja hoče, še kedaj po- vrne mej nas! Bog ga živi!" — G. dr. Radajevim besedam so burno in radostno navzočni pritrjevali. Ko zopet mir nastopi, poprime g. tir. Gregorec živahno pozdravljen besedo, rekoč: „Jaz sprejmem čestitanje denašnje z veseljem, kajti vem, da velja bolje stvari, za katero sem se vedno potegoval, kakor meni. Borba za obstanek tako malega in razpostavljenega naroda, kakor je naš, to ni majhna reč. To stoji veliko žrtev in britkostij za vsakega domoljuba, naj bode stanu katerega koli. Brez trpljenja ni, razun nemškega, noben narod v Avstriji dosegel ravnopravnosti. Vsi so morali trpeti, Hrvati, Madjari, Čehi, Poljaki, vsi, predno so došli tlo veljave. Mi Slovenci smo primeroma prestali; par urednikov so v luknjo ut.aknili — _. Brez trpljenja ne bode šlo, ter smo že tudi nekaj vendar le prestali. Tudi sem prepričan, da bole naš narod vedno imel mož, ki bodo za pravico stali neustrašeno, ki bodo vedeli za narod delati in če treba tudi trpet . Delajmo složno, ljubimo svoj narod, da mu ohranimo življenje, da mu priborim > boljšo prihodnjost!a G. tir. Mlakar omenja velikih zaslug, ki si jih je pridobil g. dr. Gregorec kot profesor v našem bogoslovji. On je storil povsod svojo dolžnost, kot profesor in kot narodnjak. Dobil sem prošnjo več njegovih učencev, naj pri tej priložnosti izrečem njihovo zalivalo. G dr, Gregorec, ozirajoč se na svoje delovanje v Mariboru in njegove vspehe, lahko reče s lloraeijom: non omnis moriar. G drd. Ivan Dečko kaže na boje, katere bijemo za naš materni jezik, boje, katere bo svobodno ljudstvo prihodnjih časov komaj umelo; zanamci naši se bodo čudili, da je kaj takega možno bilo. Y tem boji ne vihti se meč, tukaj ne odiočuje surova sila; za ta boj veljajo besede: PDŠko 11 ii k liti, iii.-u' u toki Sad jo braću drugi »k k; Ostro pero, bister um, Neku nov niun ture tbum. Kot bojevnik z „oštrim peresom in bistrim umom" odlikoval se je v tem biji vedno g. dr. Gregorec ter si pridobil nevenljivih zaslug. Govornik opisuje potem njegovo Časnikarsko delovanje ter konča: G. dr. Gregorec je rekel v svojem slovesu, da je položil svoje pero iz rok. Jaz sem pa prepričan, da bode on svoje dobro ostro pero sicer shranil, da pa nikakor ne bode pustil, da bi zaru- j javelo, nego da ga bode vzel večkrat v roko, da i brani čast našega naroda in zastopa njegove koristi. Potem se še vrsti napitnica za napitnico ter govore gg.: dr. O ro ze 1, Danko, Der val d B i n d-lchner. Še le kasno razide se društvo in poslovi ; od slavljenca g, dra. Gregorea, katerega naj Bog še dolgo ohrani in kateri naj sebi obrani isto požrto- j valnost in isto delavnost za narodno reč, s katero ; se je dozdaj tako odlikoval, j ........ lz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 81. marca. Navzočnih je 25 mestnih odbornikov. Po ver je • : valcema zapi nika imenuje župan Grasselli od-i bornika M11 r nika in dr. M o s c h e t a. Mesto Za-i greb doposlalo je proračun svojih zakladov in zavodov za leto 1885, magistrat na Reki isto tako, ' Dunajski magistrat pa statistični izkaz svojega delo- Očka. rekla je Suzana, zakaj vender mučiš tega blagega Bosa? Saj dobro veš, da župan izbira redarje (policemen) ; ti si pač sam pustil imenovati onega, ki stia>.i našo ulico. Nazadnje budete morebiti, pristavil sem z žalostnim glasom, pustili občinske troške privoliti onim, ki jih plačujejo? Nedvomno, odvrnil je Kose; kdo pač ima pravico privo jevati troške, če ne tisti, ki jih plačujejo V No, lep proračun (budget) bi imeli! To pa je pravi način skup spravljati milijone! In kadar odpirate nove ulice, vprašate premda najprej prebivalce, da zoper se izvabite vso sebičnost zasebnih koristij V Koga pa naj bi povprašali? rekel je priprosti lekar. Ulice, misiui so za nas in vse zasebne koristi skup so javna, občna korist. Izvrstno! Izvrstno! vzkliknil sein smehljaje; pač vsi ste sesali mleko iste oslice. Mili Bog! Kaka potreba bi bila, da bi s teškim kladivom v te tesne glave nabijal velike misli sedanje naobraženosti! Ko bi videli čudeže centralizacije, razumeli bi vsaj, da naše zadeve neso nikdar bolje oskrbljene, kot če jih brez našega dovoljenja izročajo takim, katerim prav nič neso mari! Ali očetje, pristavil sem morebiti tudi dovoljujejo naklado za šole ter določujejo njih troške? Rad bi poznal uspeh takega postopanja. Troške za šole, rekel je g. Alfred, ki bi bil rad pokazal svojo naobraženost in izvedenost, troške za šole privoljujejo vsi vkupe; odgojevanje in izobraževanje je javni dolg, katerega poplačevati si šteje vsak v čast. Predvčerajšnjem so določili donesek za leto 180:2 ; namreč po dva dolarja na vsakega prebivalca, neglede na to, kar država za šolstvo potrosi. Šestnajst milijonov frankov privoljenih po šest-sto tisoč Parižanih za šole velikega mesta! vzkliknil sem: tega nikdo še ni videl ter ga tudi nikdo videl ne bode: to je nemogoče. Očka, otlvrnila je Suzana; ker je Alfred to povedal, mora pač biti resnica. No, dragi mi prijatelji, rekel sem na to, treba je z volkovi tuliti. Če so naše zadeve res naše zadeve, če je Pariz res naš ne državen; če mi res sami privoljujemo in potrosujemo svoje denarje, če so rcBiiične vse te neverjetne in nezmerne stvari, izskušnji in razumu nasprotujoče, tedaj se uda m občni norosti! Parižan, ki ni tujec v Parizu, Pari-žan, ki v občinskih zadevah ima svoj glas, Parižan, ki sme govoriti in katerega tudi slušajo, je pravi samolet (fenis), ki se nahaja le v Ameriki. No, le glasujmo; živio Green, župan Pariški ... v Mas-sachusettsu! Živio Green I kričala je vsa tolpa ter se drvila proti prodaj al niči dišavarja. Očka, rekla je Suzana, objemite me, predno greste. Saj veste, pristavila je prav tiho, da naše ime je tudi na imeniku. Na katerem imeniku, dete drago? Na imeniku občinskih uradnikov. Nekaj volivcev vas v Pariškem Telegraphu priporoča za nadzornika ulic in cest, poleg gosp. Humbuga, ki ima biti mirovni sodnik. Glejte no, očka! in iz Žepa svojega predpasnika je gospica potegnila rečeni časopis. Kaka dežela je to, kjer zaljubljena devojka čita časopise ter se zanima za javne volitve! Vzel sem Pariški Telegrapbe; res je na čelu imenika stalo moje ime z velikimi črkami ter spremljano s primerno hvalo in slavo. Na me je to čudovito vplivalo. Upravo v vsem presojati, to pač dobro znam; zato sem Parižan. Oblastnike grajati in za- vanja za 1. 1884. Novo izvoljeni meščani gg. Janez Hafner, Janez Krašovic, Andrej Zamejec in Jože Kavni h ar store obljubo. Dr. Tavčar stavi sledeči nujni predlog: Z dopisom dne 4. svečana 1885 št. 1257 je C. kr. deželna vlada mestnemu magistratu naznanila, da c. kr. ministerstvo za notranje zadeve za sedaj i še ni potrdilo sklepa mestnega zbora o ustanovitvi mestne hranilnice v Ljubljani. To pa zategadelj ne, ker se £ 0 predloženih pravil ne vjema z načeli, J ki so obsežena v § 12. regulativa za hranilnice z 1 dne 2. septembra 1844 leta in tudi zategadelj ne, | ker se dotični sklepi mestnega zbora neso ozirali na 04 in 09 provizoričnega občinskega statuta za mesto Ljubljano. Združeni finančni in ] ravni odsek so je z nova posvetoval o pravilih za mestno hranilnico ter sklenil, da naj se načrt spremeni v tem da se ima §. 6 glasiti: „Reservna zaklada, ki ima namen pokriti slučajne'izgu be h ran i In i čne, ostane tako dolgo nedotakljiva za druge namene, dokler ne znaša 5*70 vseh hranilničnih ulog. Ko se pa to zgodi, ima se polovica onega zneska upravnega dobička, ki presega 5°/„ vseh bianilničnih ulog, porabiti v ta namen, da se mestu vrnejo v §. 2. omenjeni utemelitel ni in upravni stroški: ko so pa ti poplačani, ima se ta polovica po predlogih, upravnega odbora in pod zakonitimi pogoji porabiti v ohčcko-ristne svrhe mesta Ljubljanskega ali dežele Kranjske. Druga polovica onega letnega Upravnega dobička, ki presega 5°/<, vseh hranilničnih ulog pa pripada tako dolgo rezervne! zakladi, dokler ista ne naraste do 10% vseh hranilničnih ulog. Ko se pa to zgodi in dokler se rezervna zaklada ne zmanjša pod 10°/o vseh hranilničnih ulog, ima se ves letni upravni dobiček pod zgorajšnjimi pogoji porabiti v mestne ali deželne občekoristne svrhe." Hran lnica ima se ustanovili pod lastno garancijo deželnega glavnega mesta. Mesto prevzame tedaj poroštvo za uloge in obrestovunje njihovo. Ker bodo te uloge brez dvojbe presegale več nego četrtinko mestnega letnega dohodka, moralo se bode izprositi privoljenje deželnega zbora, ki se ima izdati v obliki deželnega zakona. Združena odseka nasvetujeta tedaj: a) Sklep mestnega zbora z dne 31. maja 1882, po katerem so ima v Ljubljani pod nadzorstvom in garancijo mesta Ljubljane ustanoviti mestna hranilnica, se še jedenkrat potrdi b) Pravila za mestno hranilnico, ki so se v javni seji z dne 11. septembra 1883 že vsprejela, spremene se v tem, da se ima §. 5. glasiti, kakor sem prej čital. c) Mestnemu magistratu se nalaga, da stori potrebne korake pri visokem deželnem odboru, da se bode denašnji sklep in oziroma sklep mestnega zbora z dne ol. maja 1882 potom deželnega zakona potrdil. Gospod župan kon-statuje, da je zadostno število odbornikov za veljavo teh sklepov navzočnih, na kar se vsi predlogi združenih odsekov vsprejmo jednoglasno. Dr. Zamik poroča v imenu personalnega in pravnega odseka, da se je g. profesor F. Kri ž nar ničevati je jedina svoboda, katere nas celo veliki kralj ni mogel oropati; s tem se tolažimo ter se osve-tujemo za svojo politično pokojnost. A samemu upravljati in ukazovati, delati mesto kričati, opustiti proti-vanje ter se samemu postaviti proti protivni stranki, utažiti jo z ognjevostjo in uspehom, to me je v bodočnosti močno mikalo ; že se je častiblcpnost vkrala mi v srce. Premišljeval sem, da sem bil prejšnji dan surov s Ilumbugom (in vender časopis je moč!) in da sem morebiti preostro govoril z Rosom in njegovimi sinovi; bilo je deset volilcev! Naglo sem objel Suzano, tekel za iekarjem ter začel ž njim prijateljsko pogovarjati se o čudovitih jagodah ; te od mene iznajdene jagode so imele popolnom pre-drugačiti zdravljenje ter obogatiti zdravnika, ki jih je izumil, in lekarja, ki jih bode prodajal. Izleček iz ukuhanih kamilic je to močno zdravilo, ki v osmih dneh gotovo ozdravi dispepsijo, to neozdravljivo in britko bolezen duhovitih ljudi. Doslej sem nameroval s to čudovito iznajdbo najprej iznenaditi zdravilo-slovsko akademijo; že šest let sestavljam svojo spomenico ; a kadar nas ugrabi čestihlepnost, z Rogom previdnost in modrost! Učenjaška slava se mi ni več bliščela, nadzorstvo cest in ulic mi je odprlo politično življenje, bil sem kandidat! ; ladoski. — (..Slovana") izšla je danes 7. številka, j ! Na prvi strani ima prav lepo podobo pokojnega : ; Pagliaruz/.ija. Vsebino priobčimo jutri. — (Črnogorska d a r i I a.) Črnogorska kne-ginja Milena podarila je cesaričinji Štefaniji za njenega bivanja na Cetinji krasno črnogorsko narodno ' j obleko, pri kateri sta črnagorski princesinji Stana in Milica skazaii SVOJO izredno Spretnost v vezanji. ; j Cesarjeviču Rudolfu podarila sta se sreberna krož-i nika, na katerih mu je na meji Črnegore serdar j Jovičević ponudil soli in kruhn. — (Čebelarsko in sadjarskodruštvo j za Kranjsko) sklenilo je iz svoje drevesnice oddati lepa 4 letna požlahtujena drevesa: Več sto jablan za ude po HO kr. neudoni po 40 kr.; več sto hrušovih dreves za ude po f><> kr., neudom po j 00 kr.; več sto oiehov udom po 10 kr., neudom po 15 kr. Hruške ,\\ jablane se lepo vzraščene, visoke in žlahtnih plemen. Kdor jih želi, naj pošlje dotični znesek z naroćbo gosp. O Ho man u v Radovljico. Vsakemu drevescu dodan bode listak, ki pove, kako bode ovočje. — (Umetno delo.) Tukajšnji frizer, gosp. Jurij Vidak pred škofijo, razstavil je v svoje b»iv-nice oknu umeteljno delo, namreč božji grob iz ; samih las. Mnogo ljudij si ogleduje to delo, ki je ! zanimivo tudi zategadelj, ker je g. Vidak samouk in se nikdar ni učil risanja. — (Iz Trsta se nam piše v 81. dan m. m.: Gosp. Čoki dogotovi] je ravnokar 85 cm. visoko in 61 cm. široko sliko sv. Cirila in Metoda ter je poklonil »Tržaškemu podpornemu društvu". Napo-uiinaui gospod je za isto društvo naredil že več podob, kakor: Prešinit, Puškina, Davriča in Jurčiča. Srčna hvala mu! — (Hrvatsko n ar 0d n o gledališče) dobilo je bkratu (Ive novi igri: Školsko modrost", igrokaz v 4 dejanjih, od neimenovanega pisatelja in „Zlato grivno" dramo v 5 dejanjih, katero je spisal M. Djordjević-Prizrenae. Zadnja igra ni imela vspeha, vrhu tega pa je doneski pisatelju še to neprijetnost, da se mu očita, da igra ni izvirna, ampak posneta po nemški „Das goldene Annband". Je li to očitanje osnovano, o tem bodo sodili gg. J. E. Tomić, Evgen KumiČiĆ, Avgust Ilarambašić in Nikolaj Ko-kotović. -• (Prva nevihta) bila je preteklo nedeljo in sicer v Gradci ob 1Ui. uro popoludne, v Rudol-fovem ob 0. uri 5 minut. V Iludolfovem bilo je razen bliska, groma in dežja tudi malo toče. — (Historično-meh anična razstava) otvori se prihodnjo nedeljo na cesarja Josipa trgu. — („Der Trentajage r".) Tako je ime novi nemški operi, ki se v besedah in v dejanji naslanja na prekrasno epično pesen „Zlatorog' (R. Baumbach), se snuje torej iz naše narodne pravljice, ob našem Triglavu Zložil jo je za glasbo mladi, a že sloveči Viktor Gluth in prošli teden se je prvi pot igrala v Monakovem. Sestoji ta opera iz predigre in treh nastopov, dejanje pa jej je sledeče : Na Triglava vrheh je prekrasen vrt, v katerem prebivajo bele žene in dobre boginje kranjske dežele. Ta vrt varujejo posvečene koze, ki imajo za vodnika Zlatoroga. Če hi kdo tega kozla z zla tirni rogmi ostrelil, pricvetela bi iz njegove krvi rudeča Triglavlja roža, čarobno zelišče, ki takoj ozdravi divjega kozla, če je použije. Če bi pa ke-daj kateremu lovcu se posrečilo, da bi Zlatoroga ustrelil, potem bi dobil za plačilo njegove zlate roge, a s temi bi lahko odpiral čarobno goro, Bogatin po imenu Pride lovec iz Trente v ta kraj in skuša ustreliti divjega kozla. A njemu v srečo mu to odsvetujejo bele žene ter mu tako rešijo življenje. Naložil si je pa drugo divjačino in prišel z njo doli na planino k staremu pastirju Jaku in njegovi trdosrčni hčeri Špeli. Ta mu zapoje pesem o Triglavlji roži in Jaka ter drugi pastirji dopovejo lovcu, v kakšni nevarnosti je bil. Nekateri pastirji mu pa le delajo pogum, toda kadar koli gre na Zlatoroga, vselej ga s petjem zmotijo bele žene in tako obvarujejo smrti. Špela začne goreče ljubiti mladega lovca Toda ta nekoč gre z drugimi pastirji v dolino, v gostilnico ob Savi, kjer so ravno imeli „žegnanje", in tukaj se zaljubi v lepo Jerico, krčmarjevo hčerko. Tako tlolgo je iskal, tla je mogel prvi zavrteti se z Jerico. Na strani pa stoji Špela zapuščena s svojo ljubeznijo, in ko vitli, da je Jerica nevesta mladega lovca, sklene maščevati se. Kolikor more smeši lovca Jerici, pravi, da je samo izgovor plašljivca, če pravi, da ga varujejo bele žene, kadar hoče streljati Zlatoroga; če hi imel kaj poguma, ne bi nevesti nosil rož, nego zaklade iz hriba Bogatina. Pridejo pa benečanski kupci in jeden izmej njih se hoče Jerici prikupiti in jej ponuja zlato verižico; Jerica bi jo rada vzela, a lovec iz Trente jej brani. Jerica so spomin po-smehljivosti Špeline in jame lovcu očitati, Baka] jej ničesar ne prinese sam iz hriba Bogatina, ker jej brani vzeti darilo beneškega kupca. Lovca to očitanje ujezi. Hiti torej na vrb Triglava, da bi za Jerico dobil kras, ki ga zahteva. Na potu ga sreča Špela in skuša odvrniti od lova, ki mu prinese gotovo smrt. Vse zastonj. Lovec ustreli Zlatoroga, a za to se prekrasni vrt spremeni v pustinjo in Save valovi podijo po dolini truplo mladega lovca. Spela plane v Savo, da bi se vsaj po smrti združila z ljubčkoin. Jerica pa se vsa obupana zgrudi na tla. — Poroča se, da je poslušalstvo v Monakovem b lo jako zadovoljno, ko se je predstavljala ta opera. Tudi umeteljni kritiki častitajo komponistu Gluthu, da se mu je prvenec tako dobro obnesel. Ce pridejo za slovensko Talijo boljši časi, naj se pokaže ta opera tudi pri nas. HI a j novejše vesli. Pariz 31. marca. Ukazalo se je, da nemudoma odrine 8000 pevcev, šest baterij in eskadron konjice v Tonking. ho.000 mož broječ voj se sestavi, ko bode zbornica dovolila nadaljni kredit. Pari/. 31. marca. Zbornica dovolila je jednoglasno 50 milijonov kredita za Tonking. Ko bode nov kabinet sestavljen, dovolil se bode nadaljni kredit, „liepublique Francaise" pravi, da morajo v no-vem kabinetu zastopane biti vse skupine republikanske večine. Hazitc vesti. * (Koliko se v Evropi vina popije.) Ljudje, ki imajo za take stvari dosti časa, izračunih so, da se v Evropi toliko vina popije, tla ga pride na vsacega prebivalca: V Španjskej I 30 litrov, na Francoskem 115, v Italiji 109, na Grškem 84, v Avstriji 05, v Švici 58, na Badenskem 40, na Virtemberškem 20, na Bavarskem 12, na Angleškem 8, v Prusiji 5, v Rusiji 4, na Saksonskem 2, na Norveškem 15 litra na leto. * (Pivovarn) je na vsem svetu, kakor piše „Brauer und llopfen-Zeitung" 04.047. V teh pivovarnah zvari se na leto do 144,044.211 hektolitrov piva. Davka pa plačujejo vse te pivovarne vkupe nad 300 milijonov goldinarjev na leto. * (Velika požara v Ameriki.) Iz Novega Yorka se 20. marca t 1. poroča: Včeraj zvečer pogorelo je do tal veliko glasbeno poslopje v mestu Buffalu (v grofiji Erie). Skoro ob ravno istem času unepelil je ogenj katoliško stolno cerkev v Saint Louisu, v prvostolnici države Missouri. Pričelo je goreti, ko je bila cerkev polna vernikov. Na klic, tla gori, zavladala sta strah in groza mej občinstvom iu navstala je strašna gnječa, vse je hitelo iz cerkve. Mnogo ljudij je omedlelo in marsikaterega so udušili. Ognjegasci ulomili so vrata in okna ter tak<» dali dušek gostemu dimu v cerkvi, da se ljudje neso popolnem podušili. Navzlic vztrajnemu delovanju vrlih ognjegascev pogorela je krasna cerkev z dragocenimi slikami vred do tal in tudi nad 100 osob je zgorelo. „Sokoli" pozor! Vabimo Vas na jako važen razgovor jutri t. j. na veliki četrtek zvečer ob 8 uri v telovadnico na veliki realki. Posebno pa naj nihče onih gospodov ne izostane, ki imajo društveno opravo Odbor „Sokola'. p i naša v 4 štev. nas'ednjo vsebino: 1. Juan de G run ada: Balada o potresu. — 2. J. Stritar: Kje si, mini obljubljena dežela? Pesem. — j. Dr. F r. Detela s Veliki grof Zgodovinski roman. (Dalje.) — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 2 2 Pod hruško. — 6, J. Kržišnik: Žaloba. Pe sem. - - 6. J. C i in p e r m a n: Osehlo cvetje. Sonetje. 7. S. R u t a r: Reka — Timava. — 8. Fr. VVies-thaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. — 9. J. Stri tar: Pogovori. II.— 10. Dr. K Št reke 1 j : Jožef Pagliaruzzi — Krilan. f— 11. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 12. Književna poročila: II. Dr. K. Štrekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. (Dalje) — 13. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Jurčičevi zbrani spisi. — Viktor Smole. — Literarna zapuščina Krilanova. — - Josip Petkovšek. — Društvo slovenskih pisateljev. — Za „Narodno Šolo" — Razne novice. — Pogled na cerkveno književnost slovensko leta 18-4. (Dalje.) -- Glasbena Matica. — Vaclav Brožik. — Srbska književnost. - 1'opravek. — 14. Janko Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Narodne-gospodarske stvari. Kako je drevesa snažiti. (Spisal Fr. Praprot ni k) Ne da se pa do pič ce povedati, kako je drevesa obrezovati, kajti je vsako drevo drugačno, vsako ima drugače razstavljene veje zato se bode tudi drugače rezalo. Vsakemu mora tedaj zdravi razum in pa okus povedati, kako bode snažil to, kako ono drevo. Ne poreži drevesa preveč, kajti bi mu bilo to bolj na kvur, nego če ga porežeš premalo. Podamo pa v sledečih vrsticah nekaj nasvetov, kot navodilo pri snaženji dreves in se nadjamo, da bodemo marsikateremu ž njimi ustregli. 1. Drevesa je najbolje snažiti meseca febru-varja, marca in aprila, dokler še neso v mezgi, kakor hitro se pa po stanicah in povezkih začne gibati drevesni sok, potem je najbolje, da se drevo več ne porezuje. 2. Drevesom se ne sme preveč vej izrezati. Preveč bi se jih pa izrezalo, ako bi presegalo to tretinko vsega vejevja. Ako je treba čez tretinko vej odstraniti, tedaj se mora delo na dve leti razdeli i. Oe bi na primer drevo imelo 0 vej in se kaže, da jih bo treba 5 odrezati, tedaj se odrežejo prvo leto 3. drugo pa 2 veje. Tako se pa ravna zato, da drevo radi prevelikih in obilnih ran škode ne trpi 3. Izrežejo se veje, ki stoje pregosto, da imajo potem še ostale dovolj zraka in svitlobe. Izrezi pa tudi vse križem moleče veje, posebno, ako se druga ob drugo drgnejo, od česar se drevesa rada loti rakova bolezen Da se morajo tudi vse preveč proti tlom viseče veje, kakor tudi vse suhe. nalom-ljene in kakorkoli hudo ranjene veje odstraniti, ume se samo po sei i. Veje in vrhi pa, ki so se pustili, se ne smejo oskubiti, to se reče, pustiti se jim morajo vse stranske šibice in mladike. 4. Vsaka veja se odteže tik na obročku; ravno tako tudi vsi štrceljni (receljni), vender tako, da debla ne zarežeš. Rana, ki je tako nastala se potem hitro in lepo zaruste. Ako pa režeš preveč na dolgo, tedaj dobiš mnogo rteljnov, ki prav grdo od debla mole. ti veja ne < dčesne, zareži jo naj po potem pa jo za vsem odžagaj od Da se spodaj. rane gladko poreži, ter pa z mazilom narejenim jih zamaži iz ilovice, o. pred od zgoraj 0. Velike s kat rano m ali pepela in apna. 7. Ako se veja ne odreže povsem, ampak se le prikrajša, tedaj se mora to vselej nad kako mladiko, ali pa vsaj nad kakim čvrstim popkom zgoditi, kajti to pripomore, da rane popred zacelijo S. Izieži vse samorašče schosse) razun tistih, iz katerih izroditi. o. gnjili in luentom pa, ki v mladike (Wasser-si misliš novih vej Ako so na drevesu luknje, tedaj jih sesnaži, trohneli les izrezi, ter potem luknje s ce-ali pa z navadnim apnom zamaži. Ptičem takih luknjah radi gnezdijo, priskrbi za- vetje v hranilcih, katerih si mnogo po drevji razobesi. 10. Ako raste po drevji tičji lim (mivje), tedaj se morajo dotične veje globoko izrezati, in rastlina dobro iztrebiti, kajti je jedna najhujših zajedalk, ki drevesom muogo redilnih snovi izpije. 11. Mah in lišaji, ki po drevesu rastejo in se rede od drevesnega soka, se morajo z železno str-gačo ostrgati. V jeseni ali spomladi pa se naj taka drevesa namažejo z apnom, ki potem te rastline po- polnem zatre, ter ukonča tudi mrčesjo zalego v skor-jinib razpoklinah. Tu se naj vsa stara in mrtva skorja z debla spravi, da bode potem spodnja, sveža skorja ložej rasla. V spomladi prehodi večkrat svoj sadovnik, preglej večkrat svoja drevesa in kadar zapaziš kje na veji viseti kup pajčeviue, tedaj vejo takoj odreži, ter gosenice pohodi ali pa jih vrži v ogenj. Zlasti je to dobro storiti po jutrih predno se gosenice po drevesu razidejo. 12. Prekoplji zemljo okoli drevesa tako daleč v okrogu, kakor daleč segajo veje in če moreš, drevesu tudi pognoji. Prepričani smo, da hudo drevesa, ki se po tem navodilu skrbno snažijo, lepo rasla in tudi mnogo dobrega sadu rodila. »Popotnik" Tujci t 31. marca. Pri *>!..■.%»: Prhic FolijfiiHc iz Voloska. — Del Piero ia Trsta. — Resmau i/. III. Bistrice. ri tfMii.l: Roset z 1 > i i i i * —Lapajne a Krškega. — Schetik z Dunaja. — l'odboj iz Ribnice — Buudesen z Dunaja. Pri »vui rljMkem ccsmrjl: de Galliano, de Malinos iz Belgije. — Sancner s Dunaja,. Ti/ne Ceill- r B J ti bij a n * dne 1. aprila t. 1. kr. ,1. kr. : Plenica, hktl. ... "ti.8:i &peh povojen, kgr. -ibh Rež, * • • "> 'JO Surovo maslo, . - 85| j Ječmen, n 30 Jajce, jedno .... -i 2! Oves, Ajda, Proso, n 3i41- Mleko, liter .... \ 8 n A 11 Goveje meso, kgr. - rti n ,r> Hf» Telečje . „ — M i Konica, . Krompir, D 86 S\injsko . „ — f> | o 80 Koštrunovo „ „ — 36 Leda, Grab, 9 ... H Pišanec ..... — f>OJ >- Golob...... — 'e j Fižol, I 8 60 Sen ., KO kilo . . i i>- 1 Maslo, _ 96 Slama, „ . , ||7fl Mast, rt — H-J Drva trda, 4 □ uictr. 7 6i-| . Speh frišeu, n — 09 „ mehka, „ „ 5 20 Z lO. majem t. 1. odda ».«■ v najem Mcteoro logično poročilo. Srednja temperaturu noriiialoin dne* 1. aprila t. 1 il/.viriu) tolegrafidud poročilo.) Papirna renta.......... 62 gld. 3 • kr Srebrna renta .... ...... 82 <» 70 Zlata renta .... ....... 107 70 5*,', marčna renta......... 97 95 Akcije narod u banke . . ..... 800 Kreditne akcije......... 899 m — London . L 24 40 — _ Napol 9 n M Vs n t; kr cekini .... 5 81 Nemške marke 60 70 4°/„ državne srečko iz 1 18 4 260 {.rkl 'ti *n 5 1 Državne s.-tćue u 1 180« 100 g[A 171 25 \"i0 avstr zlata renta, davka prosta 108 10 Ogrska zlata renta 6*/, ^7 65 „ papirna renta ou/0 92 n 06 n 5*/» štajerske aemljišč, odvez oblig 104 n — Dunava reg srečke fi»/# 100 ^ld Zemlj obe avstr 4'/i°/0 vdali zast listi lift 9 — ti 198 % 60 l'rior oblij; EHzabetirte /upad železne* 111 73 Prior oblig Ferdi ...i i«.ve sev železni e 105 75 Kreditne srečke 100 gld 178 _ Uudolfove srečko 10 „ 19 rt — Akcije anjflo-a' str banke 120 . 102 25 4'rnuiinwny-društ velj 170 gld a v . 217 ■ — n Zahvala. Za dokaze toplega sočutja o bolezni in smrti mojeg i soproga, gospoda JANEZA PODKRAJŠKA, g-o s t±lm.Ič a,r j se, potem za mnn^obrojno spremstvo pri pogrebu, posebnu pa gospodom gostdnicarjem, ki so svetili, slav. bovškemu društvu .Slavec' za mile na grobnice in d&riteljem lepih vencev izrekam pre-srčuo zahvalo. V Ljubljani, v 1. dan aprila 1884. (182) Ivana Podkrajšek. . i Izvrsten med 1 5 (;••»! i*nntii-jkii. pituuue) v plehaatih skatljah po 6 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se ii..hi.a pinti poštnemu po\zetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečar j i v Ljubljani. (452—6) v zvezi s kavarno in tobakarno v prostorih drafttTN ,F>'l nost* v A j ti o \ -eini, na najlepšem prostoru, na državni cesti, s p av ugo oiimi BJMiaJi — Ponudo« itd. sprejema lastnik Filip l'<> j-.uk \ N.nnri-jul. |»ri 1......s.im. (171—5) S Naznanilo. i X S tem objavljan p. n ku|>i»valcem piva, da sem (t t; /. 28. dn m mnre i t. I. pustil zastopstvo Alojzija J C Mfiyer ja v Lju Ijuni /a pivu v steklenicah in sedaj J zastopam (f pivovarno in sladno tovarno g. TOME GOTZ-a v Mariboru. C Zabvaljajoč bc za dnsedHiije zaupanje, priplombavaBlJ»* in * VSe zobu«- ojMi-u« ij«' ♦ i zobozdravnik A. Paichel, t ^ poh'K Hr»i«leekerfH moatU, I. nadstropje. #> Dr. 8|»ra ti|5c»r-J<'v«» Tajni m ilicinski in d«urni sovelnik dr. Biickiitg, medicinski smrtnik dr. lulin, dr. Sliiuning in mnoge «lru«e zdra\niške avtoritete so je preskusile in je /.h \/.\ >tno domače i ne tijno.. sredstvo priporodajo proti vsem želodčnim in trebušnim h.je/.iniii. Poti)sg;.jo takoj proti migreni, krču v želodci, ouifdlmici. gl.m.liol u. in liuhnln Ij«, /,asli/.enju, žolortčuej kislini, vztligovunju, nmot.ci, kolku, skroieljiiom itd., proti zlutej žili. /.»pretili. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast du ledij. Poskusite Siono 'i malini in prepričajte se sami. J. dna stri. i 50 in 30 kr. I'ri gospo*4 i I »'Kurji Si«»l>o«li. pri /Jutein orlu, un FrcNirii1 j; 111 i so ixšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman, Spisal grot' A. K. Tolstoj, poslovenil J P. — Mi. 8°, 609 ssrail j. Cena 70 kr, po pošti 80 kr. NOV. Roman. Spisal Turytn}ei\ pos'ovenil M. Malorrh. ■— Ml. 8°, 32 p6l. Lena 70 kr., po pošti 80 kr. Tz^a-šegrsi časa. Roman. Spi al M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2-i4 Mrniiij. Cena 40 kr., po polti 45 kr. 3MiR>iu>vski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. Ml. 8°, 12-J strani j. (ena 25 kr., po pošti 30 kr Časnikarstvo in naši časniki. Spisal , * * Stat iiominia nmbrn. Ml. 8", 19 p51. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. r£,a ziiižuno vem* se morejo še dobiti slo.leče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega : Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Doz. — Prešern, Prešerln ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voiinjak. — Čegava bode, noveliea, spisal ./. Ogrintc. Velja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spis.il J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poil«>venil Davorin Hostnik. Velja.................25 k r. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, franeoslH spisal lieritre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulatje, poslovenil Davorin Hostnik. VeUa.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za po- BainezAti zvezke pa 5 kr. i/datelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".