227. številka Ljubljana, v sredo 4. oktobra 1899 XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., "za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon ®t. 34. Sistirano! Zdaj pa je Avstrija rešena, in slavno-znana celjska policija je dobila najsijajnejše spričevalo, kar si ga je mogla želeti. Kranjska deželna vlada je namreč sistirala sklepe občinskega sveta ljubljanskega z dne 19. septembra t. L, storjene povodom tolovajskih napadov na celjske Slovence in njihove goste, češke visokošolce. V dotični seji je bilo na predlog župana Hribarja sklenjeno, odposlati županu kraljevske Prag-J, dr. Podlipnemu, naslednjo brzojavko: „ Občinski svet ljubljanski, zbravši se danes v prvič po celjskih dogodkih v sejo, izrekel je soglasno svoje ogorčenje o sramotnem, naravnost divjaškem početju celjskih Nemcev proti češkim izletnikom ter me je pooblastil, priobčiti brzojavno Tvojemu gospodstvu, da so po njegovem prepričanju ravno ti dogodki še tesneje spojili z bratovski vezmi češki in slovenski narod, katera naj v bodoče združena odklanjata blagodati degenerovane nemške kulture, kakršna se jima — žal, da brez protivljenja merodajnih faktorjev — v poslednji dobi vsiljuje. — Župan Hribar." Zajedno je obč. svetnik Prosenc v tisti seij stavil naslednji predlog: „Slavni mestni zbor naj sklene: a) izreči svojo ogorčenost nad dogodki, ki so se vršili dne 9. avgusta 1899. v Celji na ta način, da so bili Čehi in Slovenci nečuveno užaljeni in napadeni od celjskih Nemcev; b) izreči globoko obžalovanje zaradi postopanja mestne oblasti, ker ni mogla ali marala spolniti svoje dolžnosti, da bi se vzdržal red in mir." V primeri z dogodbami v Celju in zlasti s postopanjem celjske policije pri napadih na življenje in imetje celjskih Slovencev in Čehov so ti sklepi tako ponižni tako skromni, da bolj že ne morejo biti. Z njimi se je dalo v najpohlevnejši obliki izraza ljutemu srdu in krvavi užaljenosti vsega slovenskega naroda nad celjskimi dogodki, a še ta preobzirni protest proti postopanju celjske sodrge in celjske policije ni našel milosti pri kranjski deželni vladi še ta skromni protest je dež. vlada razveljavila. Stališče, katero je zavzela dež. vlada napram rečenim sklepom občin, sveta, je skrajno malenkostno in sicer toliko bolj, ker razveljavljenje tega sklepa nima prav nobenega praktičnega pomena. Brzojavka praškemu županu je bila odposlana, še predno je dež. vlada izdala svojo naredbo in praški občinski svet jo je vzel na znanje. Namen Prosenčevega predloga pa je bil dosežen v tistem trenotku, ko je občinski svet te predloge sprejel. Sicer pa je naravnost smešno misliti, da se z razveljavljenjem sklepa obč. sveta zaduši simpatija slovenskega naroda za češke brate in ogorčenje vsega naroda nad brezprimernimi škandali, kateri so se pod pokroviteljstvom in nadzorstvom gotovih oseb zgodili v Celju. Deželna vlada ni s svojo odredbo ničesar druzega dosegla, kakor da je to ogorčenje radi celjskih dogodeb še poglobila in poostrila. In ogorčenje mora prešiniti vsakega, ako pomisli, da je cela vrsta nem ških mest hitela sklepati takozvane fulmi-nantne resolucije, v katerih se je celjskim Tevtonom izrekla simpatija, v katerih so se naravnost odobravali razbojniški napadi na življenje in imetje Slovencev in Čehov, in v katerih so se Celjani nemškega mišljenja ščuvali na uboj mirnih Slovanov, ne da bi bila vlada le jeden sam tak sklep razveljavila. Nemcem se je dopustilo naj-predrznejše izzivanje, glas slovenskega občinskega zastopa pa se je takoj poskusil udušiti, dasi je bil več kakor ponižen. Tako postopanje, tako vbađanje mora razburiti občinstvo, zlasti še, ako vidi navdušenje gotovih krogov za frankfurtarske zastave, ki imajo očitno nepatriotičen pomen, in navdušenje za „\Vacht am Rhein". Tako malenkostno stališče napram izjavam avtonomnih korporacij mora pa tudi povsod obuditi dvome, da je dotična odredba utemeljena v zakonih, in nič bi se ne bilo čuditi, če bi kdo vsled teh dvomov prišel na misel, da obstoji pri vladi neka ani- moznost proti občinskemu svetu in sploh proti slovenskemu narodu. Občinski svet je storil popolnoma prav, da je sklenil, pritožiti se proti vladni odredbi na ministrstvo, umestno pa bi bilo, da si to zadevo notirajo tudi naši poslanci in da jo primerno porabijo, kadar spravijo v državnem zboru celjske dogodbe na razgovor, zakaj če bi še lake reči molče prenašali, potem seveda ne smemo pričakovati, da bi se naše razmere kdaj zboljšale. V LJubljani, 4 oktobra. Prva zadrega novega ministrstva. Jedva je nastopilo novo ministrstvo vlado in že je v velikih škripcih. Pokazalo se je namreč, da niso uveljavljene že vse nagodbene predloge s § 14. KaizI je zapustil svojemu nasledniku kislo jabolko, namreč predlogo o restituciji vžit. davkov, ki še ni uveljavljena. Kako naj nova vlada ta neločljivi del vse nagodbe uveljavi ? S § 14.? To je nemožno, kajti nemško uradniško ministrstvo ne more storiti nekaj, proti čemur so Nemci! S parlamentom ? To bilo smešno, ko je vse drugo, kar se tiče nagodbe, dognano že s § 14. Clary in KGrber sta hodila zadnje dni mnogo okoli Kaizla ter mu prigovarjala, naj uveljavi še ta zadnji del nagodbe, a Kaizl, ki je inte resu države žrtvoval skoraj vso svojo veliko popularnost in žanje za to sedaj le avstrijsko hvaležnost, je prosilcema to uslugo odklonil ter ju pustil pred najsitnejšo nalogo. Mladočeški poslanci in položaj. Mladočeški izvrševalni odsek je sklenil sklicati nemudoma klub deželnih in državnih poslancev ter zaupne može vse stranke. Na tem shodu se sklene najodločnejša opozicija proti novi vladi. Zajedno je sklenil mladočeški izvrševalni odbor delati na to, da ostane solidarnost desnice v opozicio-nalnem postopanju proti sedanjemu uradniškemu ministrstvu ohranjena. Značilno za Češke razmere je, da je začelo glasilo drja. Engla, načelnika mladočeškega državno-zborskega kluba, agitirati za to, da naj bi odložili vsi dosedanji češki državni poslanci svoje mandate ter naj bi se izvolili novi. „Hlasy od Blanika" pišejo namreč^ da bi ne bilo prav, ako bi delale iste osebe različno politiko. Premagani generali ne morejo zahtevati več zaupanja, četudi jih spozna najstrožje vojno sodišče nedolžnimi. „N. Fr. Presse" bi rada odvrnila Poljake in nemške konservativce od solidarnosti s Čehi, češ, da brigajo jezikovne naredbe, ki se odpravijo, le Čehe in nikogar druzega. — Praški občinski zastop je sprejel oster protest proti vladi, ki hoče preklicati jezikovne naredbe. Temu protestu sta se pridružila doslej občinska zastopa v Smiho-vem in v Kralj. Vinogradih. Nedvomno pa se pridruži še mnogo drugih. V Plznu so priredili Čehi demonstracijo proti novi vladi ter so pope vali „Hej Slovani". A vojaštvo je bilo nemudoma demonstrantom za hrbtom ter jih je razgnalo. Celo nemški listi konštatujejo, da niso Čehi napravili s svojo demonstracijo nikomur nobene škode. No, vojaštva pa je bilo vendar-le treba! Za prstom cela roka. Generalisimus Wolf je zmagal. Njegova taktika, h kateri je moral z najhujšim terorizmom prisiliti marsikaterega nediscipliniranega nemškega vodjo, se je obnesla popolnoma. Obstrukcija je dosegla triumf, močna desnica je morala spustiti iz rok vajeti ter jih prepustiti manjšini. Wolfu ovijajo danes čelo z lovorjevim vencem, toda Wolf ga — odklanja. Prezgodaj je še, pravi, zmaga še ni popolnoma in uspehi še niso celi. Sovražnika treba poteptati za vselej in uničiti mu zadnjo nado, da se mu povrne še kdaj boljši čas. Gene-ralissimus Wolf je izdal torej v svojem glasilu sledeči ukaz : Radikalci in njihovi somišljeniki bodo nadaljevali boj ter bodo zabranili volitev delegacije, ako se jim poprej s prestolnim govorom ne obljubi, 1) da se izvrši nagodba z Ogrsko le v obliki, kakoršno sprejme parlament, — 2) da se § 14. ne bo nikdar več zlorabljal proti ustavnim pravicam Nemcev, — 3) da se predloži vladni načrt jezikovnega za kona, v katerem bo jasno in nedvomno priznana nemščina kot državni jezik ter se zagotove zaključeni nemški jezikovni LISTEK. „Smiljana". (Opera u četiri čina. U duhu narodne glasbe glasbo-tvorio F. S. Vilhar. Spjevao Milan Krekovič.) Prva opera F. S. Vilharja, „Smiljana", ki se je pred dvemi leti z dobrim uspehom uprizorila v Zagrebu, izšla je pred kratkim v tisku. Knjiga obsega 186 stranij; tiskala se je pri „Engelmanu et Miihlbergu" v Lip-skem in stane 5 gld. Dobiva se pri skladatelju samem v Zagrebu, v Rajnerovoj ulici pa tudi v Ljubljani pri L. Schwentnerju. Dejanje se vrši na hrvatsko-bosenski meji in sicer za časa zasedanja Bosne. Smiljana je hči Gjukana, krčmarja (sopran, bas); snubita jo Marko, bogat seljak, in njega pastorek, Nikola (bariton, tenor). Manjše uloge imajo: Božo — mlad seljak in njegova sestra, Marica (bariton, alt) ter Marta, vaško dekle, pa sodnijski sluga (mezzo sopran — bas.) V zboru nastopa ljudstvo, fantje in dekleta. Opera ima predigro, o kateri se je francoski kritik v „Revue Internationale de Musique", v članku: „Le Mouvement mu-sicale croate", jako pohvalno izrazil in sicer takole: „Ouvertura „Smiljane" je pisana v visokem stila, in spominja s svojo kon- strukcijo najlepših klasičnih ouvertur. Lahnemu pozivu harpe sledi po narodnem motivu eksponirana fraza v klarinetih, in potem v druga godala prenesena, z mnogimi variacijami in popolnim poznavanjem nijans in kontrapunktičnih efektov. Ves tema je v svojem razvitku poln bistrine in se drži vseskozi klasičnih načel ..." Dostavljam, da je ta glavni motiv predigri izbral gospod skladatelj jako srečno in sicer iz 4. dejanja (III. prizor), iz napeva Nikole: „S Bogom, srečno — s Bogom, nado, oj!" Ponavlja se ta motiv tudi v uvodu k tretjemu dejanju in sicer zaporedoma v flavtah, oboah, fagotih, klarinetih in tudi dalje v istem dejanju, v drugem prizoru. Da je dal ta glavni motiv različnim lesenim godalom, je vsekakor prav — in se narodnim — ljudskim popevkam gotovo najbolj prilega. Prvo dejanje začenja z zborom de klet pri vodnjaku sredi vasi. Nastopita tudi Marica in Marta. Marica, dobrodušno dekle, je otožna in ji to pevanje ni po volji. Marta ji zbadljivo odgovarja, da je to le posledica dejstva, ker je Nikola več ne ljubi, ampak se trudi za Smiljano. Pove ji tudi, da bi Srni-ljano rad dobil stari Marko, ter da hoče njenemu očetu, Gjukanu Se danes hišo prodati, ker mu dolžuje 600 gld. Tako pa bode tudi konec gizdavosti Smiljane, ki bode morala še beračiti. A Marica zagovarja Smiljano, za katero bode že Nikola skrbel. Marta in zbor pustita Marico samo s porogljivim pozdravom: „S Bogom ostaj, pa se brini za nju!" Marica poje žalostno: „Na što cvatu ruže meni uz kočicu čistu bielu ?..Nastopi Nikola, končavši za odrom s pevanjem pesmi: Listaj goro zelena .. .*; njiju pogovor se končuje v jako nežnem spevu. Nastopi Smiljana in se čudi, da je tudi Nikola nekam pobit. Nikola in Smiljana pojeta na to jako nežno ljubavno pesem. Nato jima Marica žalostna razodene nakano Nikole očuha, Marka. »Ne boj se, Smiljana, ko hrast u gori hrabar i čio stojim ja", poje na to Nikola, in Smiljana nadaljuje po istem na-pevu: »Mili moj Nikola, ko bršljan viti na veke ču te grlit ja!" Pridruži se jima Marica v trospev: „Neka nam ljubav bude vječna . .. neka nas mine tuga i jad!" Izza odra pa kliče Božo sestro Marico, ki se že tako dolgo mudi pri vodnjaku. Na-stopivši veli Marici še malo počakati, da se posvetujeta, kaj storiti, da preprečita sramotno nakano Marka. Nikola in Božo hočeta tega trdosrčneža pregovoriti — in ako ju ne usliši, hoče pa Božo skrbeti za Smiljano in njenega očeta, dokler Nikola ne dobi premoženja, ki je poverjeno Marku v var- stvo. Konča se prizor in dejanje s čvetero spevom, opevajočim zmago prijateljstva in ljubezni nad sovražnikom. V 2. dejanju pije Gjukan pred hišo in poje: „Čašice, oj čašice milena! . . ." Pokliče Smiljano in jo kara, da ne misli na drugo nego ljubav, in da zanemarja hišo in očeta. Srditi oče ji ukaže dolžna pisma prinesti in se prepričati, je-li res odredila sodnija prodajo hiše. Ne več „čašice, oj čašice", ampak tužno sedaj poje: „Djedova mojih štednja i rad, dušmanu pada u ruke sad ..." in sklene hišo raji zažgati, nego da jo dobi Marko. Smiljana pa mu pove, da je res sodnija odredila, da mu proda hišo. Marko pride in Smiljana ga skuša pregovoriti, da bi ne prodal njene rojstne hišice, ali ta ji zbadljivo in žaljivo očita ponos, katerega če biti kmalu konec. Ko pa ji še pravi: „Stalo me muka, jada i truda, najzad češ biti ljubovca moja" in jo hoče objeti, se mu Smiljana izmakne in mu da zaušnico. BAl če moja jošte teža biti!", pravi Marko in odide. Začuje se boben. ,0 strašna zvuka! Oče, idu!" kliče Smiljana. Notar, sodnijski sluga, ljudstvo, Marko Gjukan, itd. pridejo. Vrši se licitacija, a nikdo se ne oglasi, da bi kupil hišo. Nikola prosi, da bi se pač licitacija opustila, tej; ponuja za varščino vse svoje premo: Zastonj — tega njegov varuh, Mark okraji. — Wolf naznanja vladi, da je iznašel sredstvo, s katerim prepreči prav gotovo volitve delegacij, četudi bi imel prav malo ljudij na razpolago. General Wolf hoče torej, da pade pred njim na trebuh vse, — prav vse! In morda doseže tudi to. — Avstrija je dežela političnih čudežev. Vojna s Transvaalom. Boerci so že prekoračili mejo Natala in angleške garnizije so se jim umaknile. Boerci so oplenili tudi več angleških skladišč ter bodo podrli železnične proge, ki vodijo v Transvaal. Poveljnik boerske vojske ni Joubert, najuglednejši general, nego Cronje, Burger in Kock. Ti trije poveljniki so si razdelili nalogo, a menda le začasno, kajti končno prevzame vrhovno poveljništvo vendar-le Joubert, ki je odšel sedaj na vzhodno mejo, da zabrani ondi nepotrebno izzivanja svojih rojakov. Dober poznavalec angleške vojske poroča v „N. Fr. Pr.B, da bodo morali poslati Angleži proti Boercem 4—5krat močnejšo armado, kakor so jo poslali proti Sudanu. Posledica tega pa bode, da doma in v Indiji skoraj ne bo vojakov, kar je jako nevarno. Bodoča vojna s Transvaalom bo za Anglijo sila draga, in če dosežejo Angleži še tolik uspeh, se jim stroški ne izplačajo. Poročevalec „N. Fr. Pr." trdi, da angleški listi lažejo, ko imenujejo toli velike številke angleških čet. Vojska Anglije je mnogo manjša, kakor trdijo angleški listi. Angleška kraljica se še vedno upira vojni, princ Wa-leski pa stoji na strani bojevitih. Dopisi. Cd Drave, 30. septembra. (Tako pa ne.) Dopisi iz naših učiteljskih krogov v zadnjih številkah Vašega lista zavzeli so smer, katere trezno misleč rodoljub ne more odobravati. Žalibog ni več dvoma, da je kužna sapa razpora prodrla iz so-sedja do skrajnih naših mej; tudi ni več dvoma, da z bojem, ki je nastal iz razpora, prodira iz sredine med nas, ki smo bili doslej na glasu zmernosti v javnem postopanji, vsa ona odurnost in robatost, katera je slovenskemu narodu že provzro-čila toliko moralne škode po pohujšanji, ki ga dajejo širni množini ljudstva oni, ki so po svoji višji izobraženosti poklicani, biti mu duševni roditelji. Najbolj žalostno in za nas nevarno pa je to, da je ves prepir v nas zanetil tuji vpliv od severa, pri Vas v sredini pred leti Missia, pri nas ob meji pa najnovejši čas nemškonarodni prorok Horvatek. Ta je letos posetil sedem zaupnih shodov slovenskega učitelj stva na Spodnjem Štajerskem. Zakaj so bili ti shodi zaupni? — Ako so se razpravljala gmotna vprašanja učiteljstva, ali ukoslovna in vzgojeslovna, čemu naj se to prikriva javnosti? Ker pa se prestopek proti tajnosti kaznuje z „efialtstvom", mora javnost sklepati, da povod zaupnim shodom res ni bil za javnost. No, naš „Slov. Gospodar", tisti, ki se včasih od same hudobije tudi zlaže — glej privoli. Ker se drugi ne oglasi, ostane hiša Marku, ki ponudi zanjo — jeden gold. nad 600 gld., ki mu Gjukan dolžuje. „Zar se, Marko, ti ne bojiš Boga, da otimlješ kuču kuma svoga ?° poje ljudstvo in grozi Marku — ali hiša tudi že gori . . . „Evo ti kuče* .. . kliče Gjukan Marku, in ko ga hoče ta oddati sodniji, zavpije: „Nečeš! Nečeš! Čuvaj mi Smiljanu!" in steče v gorečo hišo. Nikola beži za njim, da bi ga rešil, ali prinese že mrtvega iz hiše! Tako se končuje to dejanje, ki se odlikuje zlasti po Gjukanovem samospevu in prizoru licitacije. 3. dejanje ima, kakor sem že zgoraj omenil, jako efekten orkestralen uvod, ki nas pripravi na prizor rajanja gozdnih vil ob spečem Nikoli. Zbor vil je jako lep, dasi je vglasben v priprostom narodnem duhu. „ . . . nek zefira mehko krilo ranjenika hladi! Snivaj, snivaj, ti junače naš!" Rajanje se ustavi, prva vila poljubi Nikolo na čelo, a potem zginejo vse. Dani se, v cerkvenem stolpu zazvoni, Nikola se zdrami. sKako mi je čudno! Bijaše san il java ? Oj vilo, oj 1" ... Kako priprost spev, a kako čisto, sveže iz njega diha to kar hočejo besede — in glej, to je znan slovanski motiv; o tej si-tuvaciji ga poslušaj in ljubko ti bode zvenel po ušesih, zdelo se ti bode, da te res vile mamljivo vabijo: Vstani — vstani — jutro! celjski „fremdes Gebiet", — objavil je poročilo o jednem teh zaupnih shodov. Njega resničnosti se ni ugovarjalo; torej se takrat .Slov. Gospodar" ni zlagal. V tem poročila se nahaja točka, ki jo je smatrati skrajno pohujšljivo. Pri Vas na Kranjskem iznašli so rimski proroki, da je vera v nevarnosti, pri nas pa nam tuji agitator vsiljuje načelo, da verski pouk sploh ne spada v šolo. Verni narod slovenski naj torej uničuje svoje duševne sile — v verskem boju? O kako so tega veseli naši zunanji nasprotniki! Ni-li to najveća ironija? In mi smo toli kratkovidni, da se damo voditi tujim prorokom. Pajdašenje z nemškim učitelj-stvom še našemu ni doneslo niti betvice dobička. Kar more slovensko učiteljstvo doseči, častno doseza le z vzajemnim delovanjem v naši čvrsti „ Za vezi", ki se lahko ponosno meri z vsemi „Lehrerbundi". Horvatkovanje pa je kukavično jajce, s katerim hočejo naši dozdevni prijatelji po ovinkih in polagoma — ker naravnost ne morejo udušiti narodno mišljenje našega učiteljstva ter tako oslabiti krepko narodno organizacijo naše „Zaveže". Ni-li naše učiteljstvo samo dovolj zmožno, dati si pravec svojemu strem-lenju ? In — ne ve-li, da se krivi nazori, nasprotna mnenja zavračajo stvarno, z uma svitlim mečem, ne pa s proskripcijo oseb! ? Ni-li toliko kolegialnosti, toliko takta« da ne rečem galantnosti v nas, da se zoper odlične tovarišice, ki so po vsem slovenskem Štajerji znane kot pošteno narodne, ne bi rabilo tako robatega orožja? Opomba uredništva: Prijavljamo ta dopis, da se čuje tudi drugi zvon iz učiteljskega tabora, povdarjati pa moramo, da se nikakor ne identificiramo ž njim in prepuščamo vso odgovornost pisatelju. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 3. oktobra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč svetnika Svetek in Žitnk. Župan Hribar je omenil, da je .Slovenec" o seji obč. sveta dne 19. t. m. priobčil tako tendenciozno, tako nesramno poročilo, da ne podaja nikake prave slike. Vajeni smo, da „Slovenec" obč. svetu ni naklonjen, ali dosedanji poročevalec (Ra-kovec) je imel toliko časti in poštenja, da je o sejah poročal nepristransko. Poročevalec o zadnji seji pa je podal skrajno zavito poročilo. Nič ne imenuje tiste kukavice, katero je župan ožigosal radi dopisa v „Vaterlandu" in nad katero je vse slovensko časopisje izreklo svoje ogorčenje. S tem se je „Slovenec" predstavil kot solidaren s tisto kukavico. Skrajno podlost poročevalčevo pa dokazuje pasus, v katerem se očita županu direktna zveza z dopisom v „Ruđečem Praporu", češ, da je ta dopis župan nalašč provzročil, da bi mogel potem snovatelje nepotrebnih demonstracij svariti. Kdor tako nepošteno, tako pobalinsko pisari, ni vreden, da bi sedel pri poročevalski mizi v dvorani. (Živahni dobro- Pride Smiljana. V dolgem pogovoru si obljubita zvestobo. Nikola ji pove, da mora iti k vojakom in jo svari pred Markom, ki se dela, kakor da bi sedaj bil blazen, ali s tem nastavlja nji nove mreže. Smiljana pa ga tolaži: „Kolnem se ti pri grobih svojih starišev, da hočem zvesto odoljeti njegovim napastim". Objameta se, potem odide Nikola k vojakom. Smiljana poklekne sedaj pred kip Matere božje poleg cerkve in poje lepo molitev: „K tebi vapi duša moja . . .! — Čuj jecaj, čuj vapaj moj.. . ! Marko pa se na tihem priklati. — Smiljana se prestraši, se mu hoče umakniti, a pri tem pade skoraj v prepad poleg kapelice, da je ne prime Marko. „Makar i vrag, al život ti spasi! Umiri se, djevojko, umiri, radje bi te vidio pod viencem vjenčanim, neg ledenu i mrtvu." Prigovarja ji na dolgo, da jo ljubi, in da je bogat, a da Nikola ne bode nič imel, ker je mati njemu (Marku) vse zapustila, da ga tri leta ne bode od vojakov ter opisuje vse ugodnosti, ki bi imela na njegovi strani: „Pobječ čemo svoga iz gnjezda, ravnaj se nastaniti v Bosni... carski ce se oficiri oko tebe šopiriti ..." Lepa zlata verižica omami Smiljano — in Markova je. V zadnjem prizoru se prikaže v ozadju Marta, ki je zapazila, kako se je Smiljana prodala Marko. L. Pahor. (Dalje prih) klici.) Župan je povedal, da je pisal uredništvu „Slovenca", da za njega novega poročevalca Štefeta ni več prostora v dvorani. .Slovenec" je dopis sprejel, a vzlic temu je zopet poslal Štefeta. Za dostojnega poročevalca „Slovenca" je vedno prihranjen prostor pri poročevalski mizi, za poročevalca Štefeta pa ga ni. Župan je na to Štefeta pozval, da se takoj odstrani iz dvorane. (Burni klici: Ven! Marš ven! Štefe je pobral šila in kopita in šel) Župan je potem naznanil, da mu je praški župan dr. Podlipnv pisal, da je praški občinski zastop radostno vzel na znanje brzojavni izraz simpatij ljubljanskega obč. sveta, ki je bil z ozirom na celjske dogodbe sklenjen dne 19. septembra. Župan dr. Podlipnv izreka v svojem dopisu trdno nado, da ostanejo prijateljske zveze mej Čehi in Slovenci vedno najprisrčnejše. Župan Hribar je pripomnil, da se mu zdi ohranitev češko slovenske solidarnosti zlasti važna sedaj, ko se kaže, da utegnejo nastati za slovanske narode jako težavni časi. (Živahni dobro klici in klici: Živeli Čehi!) Obč. svet. Plantan je — po odobrenju zapisnika zadnje seje — nujno poročal o najnovejšem ukrepu deželne vlade. Došel je namreč intimat, s katerim naznanja deželna vlada, da razveljavlja sklep obč. sveta z dne 19. septembra, da se po predlogu župana Hribarja odpošlje županu praškemu dr. Podlipnemu z ozirom na celjske dogodbe brzojavni izraz simpatije, in da se po predlogu obč. svet. Prosenca izreče ogorčenje občinskega sveta radi celjskih dogodb in radi tega, ker poklicani faktorji niso branili mirnih Slovencev in njihovih čoških gostov. Dopis vlade sicer obžaluje celjske dogodbe, a prepoveduje izvršitev storjenih sklepov in to na podstavi § 84. obč. reda. Govornik je dal markantnega izraza velikemu začudenju občinskega sveta radi te vladne odredbe. Čuditi se je, da je taka odredba sploh mogoča. Meja, katere se je pri svojem sklepu držal obč. svet je bila tako dostojna, tako ponižna, da mora obuditi največje presenečenje, da celo dotična skromna izjava ni našla milosti pri vladi. V tem slučaju se je šlo za rodne brate, ki so bili divjaško napadeni in katerih poklicana oblastva niso branila. Obč. svet je imel moralno dolžnost, da se je zanje zavzel. Imel pa je tudi pravico, izreči svoje simpatije bratskemu narodu in izreči svoje ogorčenje nad celjskimi dogod-bami. Kar se raznim nemškim obč. zasto-pom ni zabranilo, to se je zabranilo ljubljanskemu. Razna nemška mesta so celjskemu obč. zastopu izrekla svoje simpatije, in dasi nekatere dotičnih izjav obsegajo naravnost ščuvanje proti celjskim Slovencem, niso bili dotični sklepi sistirani. Govornik je predlagal, naj se v varstvo pravnega stališča mestne občine vloži proti odredbi deželne vlada v Ljubljani priziv na ministrstvo. Živahni dobro-klici. Predlog je bil soglasno sprejet. Obč. svet. Plantan je potem poročal o volitvi predsednika in šestero Členov ku-ratorija cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole in je predlagal naj se izvolijo vsi dosedanji členi izvzemši ravnatelja Šubica, ki je vsako zopetno izvolitev odklonil, namreč predsednikom kuratorija zopet ravnatelj Senekovič, kot členi pa dr. vitez Blei\veis, Dimnik, Hubad, dr. Krisper in Orožen in — na mesto Šubičevo — Pavlin. Poročevalec je tudi predlagal, naj se vsem členom, zlasti pa ravnatelju Šubicu, izreče zahvala na njih delovanju, ki je bilo zlasti v prvi dobi težavno, ko je bilo treba šolo v življenje spraviti. Župan Hribar je omenil, da je bil ravnatelj Šubic vsa leta referent o višji dekliški šoli, in ta posel z veliko trudolju-bivostjo opravljal, na kar je obč. svet. dr. Požar pojasnjujč, da je ravnatelj Šubic pravi ustanovitelj višje dekliške šole, ker je vse preskrbel in uredil, kar je bilo potreba, predlagal, naj se njemu zahvala pis meno izreče. Ta predlog je bil sprejet zajedno s poročevalčevimi predlogi. Obč. svet. Svetek je poročal o škon-traciji mestne blagajne dne 12. avg. 1899. in je bilo poročilo vzeto v vednost Obč. svet dr. Hudnik je poročal o prizivu Pallusovih dedičev v zadevi oto-penja voglov pri njihovi novi hiši ob Za- tiških ulicah. Sprejet je bil predlog, naj se prizivu v toliko ugodi, da se lastnikom zadevne hiše namesto otopenja voglov naroči zaokroženje. V imenu pravnega odseka je poročal obč. svet. Plantan o uličnih tablah. Odsek se je o tej zadevi posvetoval vsled poročila, katerega mu je bil glede nabitja uličnih tabel na levem bregu doposlal župan. V tem dopisu je rečeno, da je ob-čniski svet v zadnjih letih opetovano sklepal o novih uličnih imenovanjih in napravi dotičnih tabel. Določila so se samo slovenska imena in je s tem občinski svet molče izrekel, da naj se napravijo tudi samoslovenske table. Ko so se vsled novih imenovanj nekaterih ulic nabijale dotične samoslovenske table, dal je župan nabiti tudi tiste table, katere so bile v zalogi še iz leta 1894. Storil je to radi jednoličnosti, ker so na desnem bregu Ljubljanice napisi že od prej samoslo-venski in ker si je v svesti, da je postopal po interpelacijah občinskega sveta. Poročevalec je potem podal kratko sliko zgodovine uličnih tablic. Leta 1892. je deželna vlada razveljavila sklep, da se napravijo samoslovenski napisi, in ministrstvo je to odobrilo, toda upravno sodišče je to odredbo razveljavilo in izreklo, da se s sklepom občinskega sveta glede uličnih tabel ni kršil § 19. državnih osnovnih zakonov, in da ga sploh ni zakona, ki bi zabranjeval občini napravljati take napise, kakršne hoče. Na pritožbo nekaterih prebivalcev pa je deželni odbor kranjski 1. 1894. se izrekel za dvojezične napise in upravno sodišče je priznalo, da ima deželni odbor pravico, v tej zadevi razsojati in sklepati. Vsled tega je občinski svet leta 1894. sklenil, napraviti dvojezične napise. Od tedaj pa se je dejanski položaj bistveno spremenil. Občina je pri raznih prilikah tako za stare kakor za nove ulice inceste določila samo slovenska imena, je tudi izrekla , naj se napravijo samoslovenske table. Proti temu ni bilo nikacega ugovora. Občinstvo je bilo s tem povsem zadovoljno in iz tega je izhajalo, da so se s tem položajem sprijaznili tudi tisti, ki so svoj čas zahtevali dvojezičnih. Zdaj pa se je nakrat začela zopet agitacija proti sa-moslovenskim tablam. Očitno je, da je ta agitacija umetno provzročena in da razen nekaterih posamičnikov spoznava vse prebivalstvo, da s tisto pravico, s katero so Celje in celo Kočevje in druga mesta napravila samonemške napise, s tisto pravico sme Ljubljana napraviti tudi samoslovenske. Kakor mora v Celju slovenska manjšina se zadovoljiti s samonemškimi, tako se mora tudi v Ljubljani nemška manjšina zadovoljiti s samoslovenskimi napisi. Ta agitacija pa je sedaj že brezpredmetna, ker niti vlada niti zasebniki niso ugovarjali različnim sklepom obč. sveta glede novih samoslovenskih imenovanj in tablic starih in novih ulic, s katerimi sklepi se je zajedno razveljavil sklep, da naj se napravijo dvojezične table. K temu pa je prišel še nov faktor. To je razsodba upravnega sodišča št. 5180 iz leta 1898 v zadevi uličnih napisov v Pragi. V tej razsodbi je izrečeno, da ima izključno samo občina pravico določevati imena ulic in to principialno razsodbo sme ljubljanski občinski svet z vso pravico porabljati zase. Županov korak je torej dejansko in pravno utemeljen in zato je poročevalec predlagal: Občinski svet odobrava, spreminjaje sklep občinskega sveta z dne 5. januvarja 1897. št 1104, nabitje samoslovenskih tablic na trgih, cestah in ulicah levega brega Ljubljanice in sklene, naj tudi v mestnem delu, na desnem bregu Ljubljanice ostanejo pribite samoslovenske tablice. Obč. svet. Dimnik je poročal o računih raznih šol glede porabe dotacij, ki so se vsi odobrili, in se je dovolilo za torbice za shranjevanje poštnih tablic 20 gold. in za neke potrebščine II. mestne deške ljudske šole 300 gld. Po poročilu obč. svet. Grošlja je bilo sklenjeno dovoliti, da se vrši ogledovanje mesa za Buzzolinijevo tovarno v tej sami, prošnja za znižanje pristojbine v znesku 350 gld. pa se je odklonila. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. 03T Dalje v prilogi. Tyi Priloga »Slovenskemu Narodu" št 227. dne 4. oktobra 1899. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. oktobra. — Osebne vesti. V sinočni tajni seji tbčinskega sveta ljubljanskego bil je pisarniški oficial Franc Barle imenovan mestnim registratorjem. Nadalje so bili imenovani: kanclist Friderik Košir ofici-jalom druge vrste, praktikant Ivan Zavisan kanclistom, pomožni uradnik Janko Kessler pa pisarniškim praktikantom. — Kmetijska družba kranjska. Nadaljevanje rednega občnega zbora za 1. 1898. bode v četrtek, dne 2 6. oktobra 1899. leta ob polu 9. uri dopoludne v t e 1 ova dni d vorani „Narodnega doma" v Ljubljani. Spored: Nadaljevanje dnevnega reda prekinjenega občnega zbora z dne 13. julija t. 1. in sicer: 4.) 5.) in 6.) Volitev družbenega podpredsednika za prihodnjo triletno dobo; — volitev osmih odbornikov namesto po družbenih pravilih izstopivših gospodov grofa A Barbota, grajščaka v Rakovniku, O pl. D e t e 1 e , deželnega glavarja in grajščaka, V. G o 11 a , c. kr. višjega gozdarskega svetnika, Iv. Lenarčiča, posestnika in deželnega poslanca na Vrhniki, Fr. \Vitschla, deželnega stavbenega svetnika dr. M. pl. \V u r z b a c h a , odvetnika, J. Žirovnika, nadučitelja v Šentvidu in namestu umrlega gosp. A. F o 1 a k o v -skega, c. kr. veterinarskega koncipista; — volitev dveh računskih preglednikov za triletno dobo namesto po pravilih od-stopivših gg. Karola Žagarja, in Fran Čiška Tr i 11 e r j a, kontrolorja dež. bolnice. 7.) Poročila in predlogi odborovi. 8.) Poro čila in predlogi podružnic. 9.) Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Da se prihrani čas in vzdrži potrebni red pri volitvi, se bo vršila volitev podpredsednika, odbornikov in računskih preglednikov skupno, in sicer le z uradno glasovno golico, katero dobi vsak udeleženec občnega zbora z legitimacijo vred pri vstopu v dvorano. Neudom vstop v dvo rano ni dovoljen. — Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek dne 5. oktobra uprizori se prvič na našem odru „Jernej Turazer", drama iz delavskega življenja, ki je v zadnjih letih najpopolnejši in naj trajnejši vspeh na vseh večjih odrih dosegla. Ker so glavne uloge v najboljših rokah, nadejati se je ta večer pravega umetniškega užitka v drami. — Slovensko gledališče. V„Dioge-novem sodu", ki jo je spisal največji češki pesnik Jaroslav Vrchlickv, ni nova na slovenskem odru. Poznamo jo. Ni spisana za vsakogar, tudi ne zato, da bi ugajala, tudi ne tako, da bi z zunanjostjo, z efekti, s šalo in dovtipom vplivala na poslušalca. Vrchlickv namreč piše, ker mora pisati, ne ker hoče. Pred seboj nima gotove vrste ljudi, katerim ustvarja, pred njim stoji umetnost, ki ji služi njegov duh. To veseloigro je spisal nemara, da olajša nekoliko globokega svojega duha. Izbral si je zato klasično osebo, velikega filozofa — Diogena, ki jih razdira brezobzirno na odru. Ob njem stoji mogočni in razburljivi Aleksander, zaljubljeni Parmenij in ravno taka Melisa — vsi trije zaradi njega. Dejanja torej ni mnogo, pa je več duha in poetiških besed, katerim mora dati življenje in moč dotičnik, ki jih govori. In imele so oboje, in letele so kot pušice besede Diogena — Inemanna, ki je igral nad vse odlično. Nadel si je tudi klasično masko, pa mu je stari modrijan v vsakem oziru najboljše uspel. G. Verovšek je bil ponosen Aleksander, krepak in moški v besedi, odličen, samozavesten v igri, dostojen v opravi. Lepo ga je podpiral gosp. Deyl kot simpatični Parmenij, ki je dekla-moval s toplim izrazom in primernim po-vdarkom. Bil je tudi v lepi opravi Gdčna. Sla v če v a nam sinoči ni ugajala, dasi je bila ljubka in prikupna Melisa. Govorila je premehko, prenežno; in bilo je v njenem glasu in v njeni igri preveč ženske in premalo ponosne, zveste ljubice. — Uprizoritev je bila lepa in igra s pohvalo sprejeta. — Potem je bila prva repriza „Glumačev". Duhovita, premišljena godba Leoncavallova se je tudi sinoči mehko in čarobno, dojmljivo in ponosno razlivala po gledališču ter se kazala v onih lepotah, ki jih zasledi Človek šele polagoma v nji. Nekaj skrivnega, globokega, neizraznega je položil skladatelj v to godbo. Zatorej pa privaja pevke in pevce do nekakega treznega, spoštljivega proizvajanja. Gdč. N o e m i je izborna pevka in fina igralka. Kako se ji čisto izproži glas, kako Čisto zveni in kako čisto izzveni. Brez trepeta — ravno gre kot utrinek po zraku. Prekrasno je pela zlasti pesem: „ Ah, solnce, sveti na moja pota!" Kot zadnjič nam je ugajal gosp. Desari, ki je bil v igri celo boljši. Vedno bolj si prisvaja na odru čvrsta tla in v posameznih momentih se mu razvije glas in premišljena igra do dramatiške popolnosti. O tem nas je osvedočil n. pr. s pesmijo: „Smej se, pajac!" — Jednako izboren je bil g. No 11 i, ki je zlasti s prologom pokazal starega mojstra in vrlega umetnika Neznatno ulogo Beppa je pel g. Le beda ter se zlasti pri petju karakteristične podoknice izkazal tudi to pot. Gosp. Pola še k zasluži kot zadnjič našo pohvalo. Po naših mislih je bil še boljši in bo imel, ker ima krepko voljo in lep dar v grlu, še lepše uspehe. Pozabiti tudi ne smemo, da je tudi zbor pel lepo in igral jako živahno. Opera je torej tudi sinoči kar najlepše uspela, in občinstvo, ki ga je bilo toliko, da je zasedlo vse prostore, in da so morali postaviti v parter stole, je bilo ž njo jako zadovoljno. — Predstava se je vršila v proslavo cesarjevega godu v slovesno razsvetljenem gledališču. Udeležili so se je najvišji dostojanstveniki. Pred predstavo je igrala vojaška godba cesarsko pesem, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. —a—. — Izmed gledališkega občinstva nam nekdo piše: Obiskovalci slovenskega gledališča opravičeno zahtevajo, da naj bo začetek vsake gledališke predstave točen, in da se ne vznemirja občinstva s počasnim zavlačevanjem odmorov. A takisto smejo zahtevati, da naj bodo tudi obiskovalci — obzirni. Zapazili smo namreč že prejšnja leta in letos tudi, da prihaja nekaj — skoro največ — občinstva prepozno, in da ti za kasnelci motijo in dražijo z ropotanjem, s premikanjem, z vstajanjem tiste, ki dospo pravočasno, in ki že mirno na svojih mestih gledajo pričetek igre. To je vendar nepravilno in neodpustljivo, in želimo, da pride v bodoče vsak pravočasno v gledališče. To zahtevata takt in — svetost gledališča. — Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 8. oktobra 1899 na slovenskem dirkališču v Ljubljani IV. veliko narodno dirko. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Spored. 1. Predvečer: ob poldevetih pozdrav gostov v „Narodnem domu". 2. V nedeljo: a) ob devetih dopoludne sestanek v »Narodnem domu", b) ob treh popoldne dirka (z vojaško godbo), c) ob osmih zvečer vojaški koncert in razdelitev nagrad v „Narodnem domu". Vstopnina 20 kr. Člani kolesarskih društev so vstopnine prosti. Spored dirke: Dirka ju-niorjev: 1200 m = 3 krogi. Otvorjena za vse dirkače, ki na dirkališču še niso dobili I. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 30, 20, 10 kron. 2. Match: Ferkovic Iros. Vozi se trikrat. Kdor zmaga dvakrat je zmagovalec in dobi častno svetinjo. 3. Borba za prvenstvo kluba biciklistov celjskega „Sokola": 2800 m = 7 krogov. Otvorjena za člane celjskega kluba. Vloge in nagrade določi odbor. 4. Borba za prvenstvo kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana" : 2800 m = 7 krogov. Otvorjena za člane kluba. Vloga 5 kron. Prvi dobi naslov: „Prvak kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana' za leto 1899./1900."; častno darilo v vrednosti 80 kron in častni znak; drugi in tretji častno s>:etinjo. 5. Match: Ferkovio-Iros. 6. Borba za prvenstvo slovenskega kolesarskega društva „Ilirija": 2800 m = 7 krogov. Otvorjena za člane društva. Vloge in nagrade določi odbor. 7. Dirka gostov: 2000 m = 5 krogov. Otvorjena za vozače, stanujoče izven Ljubljane, incl. zunanjih članov kluba. Vloga 4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 50, 30, 20 kron. 8. Match: Ferkovic Iros. 9. Handicap: 2800 m = 7 krogov. Otvorjena za vse vozače z vsakovrstnimi kolesi. Vloga 4 krone za osebo. Nagrade: Častna darila v vrednosti 50 prvim, 40 drugim in 30 kron tretjim. Navodilo. 1. Dirka je otvorjena za vse člane slovenskih in drugih slovanskih kolesarskih društev. 2. Dirka se vrši po dirkaliških pravilih „Zveze" slovenskih kolesarjev". 3. Red došlih prijav je tudi red na startu. 4. Prijave se jemljo le tedaj v poštev, če dojdejo pravočasno, če so jim priložene vloge, in če jih je potrdilo prijavljenčevo društvo. 5. Od zaključka prijav je otvorjeno dirkališče prijavljencem za training. 6. Spored dirke si pridržuje prireditelj dirke. 7. Ako bi startalo le čve-tero dirkačev, dobita nagrado samo dva dirkača. 8. Pri vseh točkah so določeni maksimalni časi, katerih ni smeti prekoračiti, ker drugače bi se ne vročile nagrade. 9. Ugovori se vlagajo neposredno po dotični točki, ter je istim priložiti vlogo 10 kron. Vloga pripade v slučaju neuvaženja ugovora dirkališki blagajni. 10. Proti odločbi razsodnika ni ugovora. 11. Dirkališče je 30 cm od znotranjega oboda, dolgo 400 m, široko 8, odnosno 6 m. Polumer rede meri 37 m; rede so vzdignjene na 2 m 40 cm. Zaključek prijav je dne 4. oktobra ob devetih zvečer. Na pozneje došle prijave se ne bode oziralo. Prijave sprejema blagajnik g. Gombač. Odbor. — Dirka kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Vsled nekaterih prememb vsporeda morajo se vabila vnovič tiskati in se ne morejo še odposlati. Ker pa je rok za prijave določen do 4. t. m., prosijo se najuljudnejše vsa zunanja društva, da prijavijo svoje dirkače brzojavnim potom (Gombač, Salendrove ulice št. 3); sicer bi nastale precejšnje neprilike. — Tukajšnja velika gimnazija se preseli z jutrišnjim dnevom v svoje novo poslopje v Tomanovih ulicah. Slovesna otvoritev poslopja se bode vršila pozneje, ko bode ta avla in oltar dodelana. — ,,Črna tabla". Na drugem mestu najdejo čitatelji pregledno sestavljen izkaz o različnih regulacijah učiteljskih plač na Goriškem. Ta izkaz je sestavil učitelj gosp. Vrtovec, in na njega podlagi na veiiki skupščini „Zaveže" v Gorici pojasnil, kako se je goriškim učiteljem vedno le pritrgavalo od plač. Prijavljamo to „črno tablo" na izrecno prošnjo goriških učiteljev, dasi tacih stvarij ne priobčujemo radi, če so že prej izšle v kakem drugem listu. — Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici priredi dne 8. oktobra s sodelovanjem domače godbe v zgornjih prostorih g. Pristavca veselico. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina za neude 15 kr., gasilci so vstopnine prosti. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni. — Domača konjereja. Naša dežela je bogata na prirodnih znamenitostih ; toda umno gospodarstvo tudi zamore dvigniti prospeh narodne ekonomije domače. Živinoreja je jeden glavnih pogojev gospodarskega napredka osobito na Gorenjskem. In ravnokar nam je bilježiti, da je gosp. J. C. JuvanČič doma vzredil žrebe, katero je z 27 meseci prodal kot izvanredno domačo iz rejo c. in kr. erarju za 1000 gld., reci tisoč goldinarjev. Konjerejci, posnemajte ta vzgled in posnemajte, s tem narodno ekonomijo. V naši deželi podana so vsa sredstva za to, treba je le dobre volje in gospodarskega ruzuma. — Konjska dirka v Šentjerneju se letos radi dežja ni mogla vršiti in se bodo premije, kakor v jednakem slučaju pred dvema letoma, porabile prihodnje leto — „Narodna čitalnica" naznanja: Danes zvečer ob 1/i9. uri bo sestanek v „Narodnem domu". * Sestra H. Heineja, gospa Karlota Emden v Hamburgu, bo praznovala 18. t. m. stoletnico svojega rojstva. * Povoženi rekruti. Iz Hamburga po ročajo, da je povozil vlak četo rekrutov ter ranil okoli 30 rekrutov, med temi sedem jako nevarno. Rekruti so stopali baš iz vlaka, takrat pa je pridivjal drug vlak in jih povozil. * Ženske borilke z biki. V Bor-deauxu so vpeljali ženske borilke z biki. Nedavno je nastopilo kar šest takih modernih Amazonk. Toda — blamirale so se! Ženska nežna narava se je pokazala tudi pri teh neusmiljenkah. Njihove roke so bile prešibke, da bi mogle zadati grozno razmesarjenim bikom smrtonosni sunec. Radi tega je občinstvo, ki se je spočetka naslajalo nad pikantnimi borilkami, psovalo te borilke in jim žvižgalo, da so zapustile jokaje areno. Nato sta nastopila dva moška tareadorja in zabodla bike. Poslej pa ženske venderle ne bodo smele več nastopati kot toreadorke. Emancipacija ženskih se je ustavila pred — biki! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 4. oktobra. Danes ima ministrski svet sejo, v kateri se določi, dan, kdaj se snide državni zbor. Bržčas se skliče na dan 17. t. m. Dunaj 4. oktobra Clary je imel včeraj dolgo posvetovanje z bivšim ministrskim predsednikom grofom Tminom. Ogrski ministrski predsednik S z e"11 in finančni minister L u k a c s sta prišla danes iz Pešte sem. Dunaj 4. oktobra. Razveljavljenje jezikovnih naredeb se razglasi mej 10. in 15. oktobrom. Dunaj 4. oktobra. Načelnik »nevtralnega" ministrstva grof Clary je včeraj povabil k sebi poglavarje nemških obstrukcijskih strank Stiirgkha, Pergelta, Grossa, inHochenbur-gerja in jih vprašal, če morda zahtevajo, naj se zasedanje poslanske zbornice zaključi. Rečeni obstrukcionisti so se izrekli za zaključenje, in danes se v poslanskih krogih z vso sigurnostjo zatrjuje, da izide že jutri dotični cesarski patent v uradni „Wiener Zei-tung". Predsednika obeh zbornic, Fuchs in Windischgratz, sta o tem že obveščena, Clary pa je danes o tem cesarju poročal. Za popoldne je Funke poklican h Clarvju. Z desnico nova vlada še ni stopila v nikako dotiko. Dunaj 4. oktobra. Nemška napredna stranka in nemški nacionalci so se zjedinili na skupno taktično postopanje. Prihodnji teden se bodo načelniki nemških klubov posvetovali o nameravanem predlogu, naj se obtoži Thunovo ministrstvo. Praga 4. oktobra. Shod čeških deželnih in državnih poslancev je določen na dan 7. t. m., shod zaupnih mož pa je sklican na dan 8. t. m. Praga 4. oktobra. Vodstvo češke stranke je razglasilo komunike, v katerem pravi, da so mu došla z mnogih strani vprašanja, kaj se zgodi, če se razveljavijo jezikovne naredbe. Vodstvo opozarja, da popolna ravnopravnost češkega jezika v celi Češki ne sloni na vladnih naredbah, ampak na veljavnih zakonih, kateri se z nobeno naredbo ne dajo razveljaviti. Ta ravnopravnost sloni na Ferdinandovem deželnem redu in na kabinetnem ukazu z dne 8. aprila 1848., glede katerega je najvišje sodišče dne 13. septembra 1848. 1. izrecno priznalo, da je po veljavnem državnem pravu ta ukaz zakon, katerega nobena vladna naredba ne more odstraniti. Če se torej tudi prekličejo jezikovne naredbe, ostane češki jezik vender v celi Češki tako v občevanju s strankami, kakor tudi v notranjem uradovanju popolnoma ravnopraven z nemškim jezikom in vodstvo češke stranke upa trdno in zanesljivo, da se bodo vsi češki sodniki držali razsodbe najvišjega sodišča, ki je bila sklenjena v plenisimarni seji, ob navzočnosti vseh senatnih predsednikov in sodnikov in katera se je inti-mirala vsem sodiščem z naročilom, da se morajo po njej ravnati. London 4. oktobra. S Kapa se poroča, da so Buri konfiskovali Angležem zlata v vrednosti šestih milijonov goldinarjev, in da so angleški vojaki pri Kimberlevu prekoračili mejo Oranje-republike. Poslano*^ Slavnemu uredništvu ,,Popotnika-' v Mariboru. V smislu sklepa upravnega odbora „Zaveže" slov. učit. društev" od dne 7. dec. 1890 ste razpisali v svojem cenj. listu dne 10. dec 1890, štev. 23. za tri najboljše izvirne pedagogiške razprave tri darila po 4, 3 in 2 cesarska cekina. V Popotnikovem letniku 1891. ste priobčili štiri vposlane spise „za nagrado" in v letniku 1892. zopet jeden, torej skupaj pet razprav. SI. uredništvo „Pop.a je — kakor je čitati v 2. št. omenjega lista letnik 1892 — razpis nagrad raztegnilo še na 1892. leto, in bi se morala torej še v istem letu dotična zadeva rešiti, kar pa se ni zgodilo, tako da še danes, torej po preteku petih let neverno, komu so gg. ocenjevalci pripoznali nagrade in kako se vrstijo neobdarovani spisi po njih vrednosti. — Prosimo v tej stvari pojasnila. Ved učiteljev. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Črna tabla. Iz Vrtčove razprave „o učiteljskem gmotnem stanju na Goriškem", pri glavnem zborovanju XI. skupščine .Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, dne 11. kimovca 1899, kako je namreč deželni zbor Goriški vsled vedno vsestransko naraščajoče draginje na opetovane nule prošnje izboljševal svojemu učiteljstvu plače in njih dohodke sploh, posnamemo sledeče: Leta zboljšanja Plačilne vrste Opazke i. II. III. IV. Podučitelj Podučiteljica Plača Opravnina Stan. Skupaj Plača | Opravnina Stan. Skupaj Plana Opravnina Stan Skupaj Plača Oprav. Stan. Skupaj Plača | Oprav. | Stan. Skupaj Plača j Oprav. Stan. Skupaj gld. gld. gld. gld. gld. 1 gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. | gld. ! gld. I gld. gld. ! gld. gld- gld. 1870 600 300 240 1140 500 200 200 900 400 100 120 620 300 50 60 410 240 — — 240 192 — — 192 Plača podučiteljice je znašala GO °/0 učiteljske plače iste občine. 1875 600 200 240 1040 500 j 100 200 800 400 50 120 570 Ta plačilna vrsta je odpadla 240 80 320 192 — 60 252 Na opravilnini po 100 oziroma 50 gld. manj. 1879 600 3050 75.100 100 800 500 30.50 75.100 100 700 400 30 50 75.100 100 550 Ta plačilna vrsta je odpadla 300 — 80 380 280 — 60 340 V letu 1879. se je določila opravil-nina za enorazrednico 30 gld., dvorazred-nico 50 gld., trirazrednico 75 gld., štiri ali večrazrednico 100 gld. — Na opravilnini in stanarini 100—200 gld. zopet manj. V tem letu je deželni zbor odpravil krajevni sistem in vpeljal personalni. */,, j skupnega števila stalnih in začasnih učiteljev je prišla v I. plačno vrsto, '/m v II. plačno vrsto, •/„ v III. plačno vrsto. 1896 600 30.50 50.100 100 750 500 30.50 75.100 100 650 400 3050 75.100 100 530 Ta plačilna vrsta je odpadla 300 — 80 380 280 — 60 340 V letu 1896. je deželni zbor odpravil dvanajstinko ter uvel desetinke, tako da pride Vi« v I- plačno vrsto, 4/t« v H-plačno vesto, */M v III. plačno vrsto — pa le stalno nameščenih učiteljev!! Nastopni vzgled nam to zboljšanje po desetinkah pojasni. V nekem okraju je bilo 24 stalnih in 12 začasnih učiteljev. Po postavi iz 1. 1879. je znašalo skupno število 36. V13 od 36 v I. plačno vrsto t. j. 3; »/m °d 36 v II. plačno vrsto t. j. 9; B/n od 36 v III. plačno vrsto t. j. 24. Vsled najnovejšega zboljšanja po desetinkah pošteva postava izmed omenjenih 36 učiteljev le 24 stalno nameščenih ; 12 začasnih učiteljev izključi postava iz 1. 1896. iz skupnega števila. Pride torej 2 10 od 24 v I. plačno vrsto t. j. 4; */10 od 24 v II. plačno vrsto t. j. 8; */io °d 24 v III. plačno vrsto t. j. 12; 12 jih je bilo torej izključenih. V letu 1897. je bilo izmed 141 slovenskih učiteljev v I. plačni vrsti 21, v II. plačni vrsti 41, v III. plačni vrsti 75, in 4 podučitelji. Izmed 54 slovenskih učiteljic jih je bilo v I. plačni vrsti 5, v II. plačni vrsti 11, v III. plačni vrsti 31 in 7 podučiteljic. Učitelj ima prvih 8 let, izvzemši stanovanje 1 gld. 9 kr. na dan, učiteljica 90 kr. podučitelj 80 kr. in podučiteljica 76 kr. Plač goriškega učiteljstva ne moremo primerjati s plačami žendarmov, finačnih stražnikov, policajev, dacarjev, državnih slug i. t. d. Plače teh gospodov presegajo plače učiteljstva sploh. Učitelj-učiteljica, podučitelj podučiteljica se ne more glede plače primerjati niti z navadnimi rokodelci, hlapci in deklami. Dandanes se mora plačati zadnjemu težaku za dnino 1 gld. Ni-li res? Tako postavodajavec svojemu učiteljstvu na Goriškem! Kakor se nam zatrjuje, namerava gosp. Vrtovec pri prvi priložnosti razpravljati krvavo zgodovino, kako so se omenjeni že itak pičli postavni dohodki učiteljstvu, njihovim udovam in sirotam neusmiljeno trgali. Darila za „Narodni Dom". XCI. izkaz „Krajcarske družbe". Prenesek . . . 35.923 gld. 21 kr. Doneski za mesec julij; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar, 5 gld..... 5 „ — „ Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Murnik, M. Ple- teršnik in D. pl. Trnkoczv, a 3 gld., skupaj...... 18 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, S Rntar in V. Rohr- mann, a 2 gld., skupaj ... 14 , — „ A. Bayr, J. S. Benedikt," O. pl. De- tela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar, M. Klein, dr. J. Kušar, E. Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, Gust. Pire, K. Pire, L. Pire, T. Povše, J. Rode, dr. Fr. Te- kavčič, J. Velkovrh, K. We- ber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj......... A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko, J. Maček. Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj Doneski za mesec avgust; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... 5 n — Dr. A. Ferjančič, 1. Gogola, Fr.Koll- mann, I. Murnik, M. Pleter- šnik in D. pl. Trnkoczv, a 3 gld., skupaj......... 18 „ — Dr. vitez K. Bleivveiss, Fr. Goričnik, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, S. Ratar in V. Rohrmann, a 2 gld., skupaj 14 , — A. Bayr, J. S. Benedikt, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar, M. Klein, dr. J. Kušar E. Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire. K. Pire, L. Pire, T. Povše, J. Rode, dr. Fr. Te- kavčič, J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj ........ 26 , — A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj 4 „ 50 26 . — 50 10 gld. 5 . — 18 14 , - kr. 27 „ - 50 Ig Kozjek za izposojene stole in mize......... Doneski za mesec s e p - t e m b e r; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar,...... Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Murnik, M. Pleteršnik in D. pl. Trnkoczv, a 3 gld., skupaj......... Dr. vitez K.Bleiweis,Fr. Goričnik, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, S. Rutar in V. Rohrmann, a 2 gld., skupaj . . A. Bayr, J. S. Benedikt, J. vit. Bleiweis, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar,M. Klein, dr.J. Kušar, E. Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, T. Povše, J. Rode, dr.Fr. Tekavčič, J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., sknpaj...... A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 5 j kr., skupaj Sknpaj T 36.136 gld. 71 kr! Opomba: Vsem čč. p. n. darovalkam in darovalcem, ki z nami v sedanjem, za društvo toli težavnem položaju vst rajajo, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani, dne 29. septembra 1899. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 8. Dr. pr. 946. V četrtek, dne 5. oktobra 1899. Prvikrat: Jernej Turazer. Drama v treh dejanjih. Spisal Filip Langmann. Poslovenil Josip Mazi. Režiser g. Rud. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. ori. — Začetek ob 1 'A uri. — Kmet ob 10. vi. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. ti 27. V soboto,, 7. oktobra: Opera: „Glumači" in „Igra pike". Meteorologično poročilo. Vtfina nad morjem 306-2 m. Srednji monl tlak 736-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 2£> 8.» 12 Vetrovi Nebo II U 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 739 9 14-4 si. sever dež 739 7 7391 11 9 si. ssvzh. pol. oblač. p 16*2 sr. jjvzh. Ipol. oblač.! o Srednja včerajšnja temperatura 15 2°, nor-male: 12 5"°. ID-u-riELjsIca- borza dne" 4 oktobra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru 99 B 40 „ Avstrijska zlata renta .... 117 , 30 a Avstrijska kronska renta 4° „. . 99 , 20 „ Ogerska zlata renta 4*/0. . . . 115 „ 95 „ Ogerska kronska renta 4" 0 . . 94 , 25 , Avstro-ogerske bančne deklice . 901 , — , Kreditne delnice....... 362 , 50 „ London vista........ 121 „ — ,. NemSki drž. bankovci za 100 mark 69 , 05 „ 20 mark.......... 11 „ 81 , 20 frankov......... 9 n 57 „ Italijanski bankovci..... 44 „ 40 B C. kr. cekini........ 6 _ 70 Vse vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Priporočava vi (21—227; pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Album slovanskih IP napevov za citre. To prvo hrvatsko delo izbranih, vseskozi najlepših U priljubljenih narodnih in umetnih napevov je izšlo snio r tretjem izdanji s podložen itn slovanskim besedilom in primernim nemškim prevodom. Zadržaj tega izdanja j, izredno zanimiv in prireditev v kolikor možno lahkem slogu stavljenih pesni je posebno efektna. Med sedanjim podobnimi izdanji je omenjeno je hraližno za c trasa, ki namerava s predavanjem .slovanskih napevov v slušalcu vzbuditi izredni uspeli. Ukusna oprema tega ljudskega izdanja ga dela prikladnim darilom za vsa-cega prijatelja citer. Jtozdaj je izšlo 25 zvezkov p< 25 novč. Kdor naroči 20 zvezkov na jedenkrat dobi 20°;0 popusta. Pregled pošilja na zahtevo brezplačno. (1791-1) Josip Sorg v Zagrebu. Društvo kranjskih zdravnikov zboruje dne 6. oktobra, (v petek) ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru (deželna bolnica). Isti dan zboruje tudi zdravniška zbornica, in sicer ob 5. uri popoldan. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve, in če bo mogoče tudi demonstracije. Posebna vabila se ne razpošiljajo. j 1 Brata Eberl $ I Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. p| Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. H 39 južne železnice. Slikarja napisov. H Stavbinska in pohištvena pleskarja. i Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev \ na drobno in na debelo. 1 Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih ' barv v tubah za akad. slikarje. ■*♦>• Zaloga ■#»■ jg vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, ali* gj karje ln zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinst'U najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje šotnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. erilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja 39 s Alojzij Porsche s Pred Škofijo, poleg mestne hiše. *rmrmrmrmcmcmrmom Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji 39 po najnižjih oenah. Biolkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Tusja unfila m točno hmijejo. Sv. Petra cesti it. G Ljubljana Sv. Petra cesta št. 8 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah 39 solidno in najhitreje isgotovjjajo. Pozortaf* Vsi za požarne hrambe potrebni predmeti, kakor: distinkcije, emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d. dobe se pri znani tvrdki J. S. BENEDIKT tt Lijubljani. Ceniki na razpolaganje. 39 ili^Hi^HH Učenec se takoj sprejme pri Frideriku Hoffniaim-u (1830—1) urarju na Dunajski cesti. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldm-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, l/t ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina Sčetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broSa najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavra tniških in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3°/0 zlato, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa-lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1827—1) Trgovski poslovodja in trgovski pomočnik vsprejmeta se v večji trgovini z mešanim blagom na deželi. Oba morata biti vešča špecerijske in železninske stroke, kakor tudi slovenskega in nemškega jezika. Prvi naj bi bil saj 28—30 let star. Ponudbe pod „trgovina štev. 2" na upravniStvo „Slov. Naroda". (1781—3) Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice št 10-14 priporoča svojo veliko zalogo gumijastih čevljev in čevljev za telovadbo po najnižji ceni 17107 Vossji sod d^ša^a© od 1. oktobra 1899. Ijj-U-lDljeirLSt — Trbiž 705 1150 708 1153 713 j 1157 722 1-206 733 12i7 7*7 j 1229 804 i 12*3 809 12^ 8« 829 8« 853 904 914 925 1004 lOis 1Q32 102 107 119 130 140 150 202 219 240 253 307 402 405 410 419 431 443 456 501 515 520 532 542 552 6o 704 707 7™ 7™ 748 7™ 807 1025 1083 1041 1102 1109 1118 1123 7137 iz Ljubljane (drž. kol.) v H Tavčarjevdvor(post.) A\ Črnuče (postajal.) . Trzin......... Domžale....... Jarše-Mengiš .... >|r Homec (postajal.) . . A v Kamnik.......iz 656 643 633 618 6" 557 548 535 1108 1055 1061 1031 1024 1013 1006 953 610 567 563 533 526 516 508 455 96» 94a 937 917 910 960 863 840 Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (6°o do 569) označen je s tem, da so podčrtane številke minut. Sprejmem takoj izurjenega Plača po zmožnosti. Ponudbe narav- n08t Dr. Tomaž Horvat (1826—1) odvetnik v Ptuji. Naznanilo. Na postaji Škofja loka proda so potom dražbe v nedeljo 8. t. m. ob 9. uri dopol. sod vina (cvička) 612 litrov s posodo vred. C. kr. prometni urad postaje Škofja loka dne" 3. vinotoka 1899. (1825—i) Z ozirom na razna obrekovanja, katera se o meni širijo, izjavim: katerega izvem, da jih bode v istem smislu širil, bodem tožil. V Sodražici, 31. septembra 1899. Jože Oberstar. (1824—1) Št. 1338. Natečaj. (1796-3) Podpisano županstvo sprejme takoj v službo občinskega redarja z letno plačo 360 gld., prostim stanovanjem v občinski hiši in službeno uniformo. Prosilci, kateri so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vlože" naj takoj prošnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstvu. Dosluženi žandarji in vojaki, kateri so se z ednakimi posli že pečali, imajo prednost. Županstvo občine Fostojina dne 28. septembra 1899- F. Vičič, župan. S. 7/99/1 (1761—3) C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25. decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Ferdinanda Sever-ja ▼ Kostanjevici odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. okrajnega sodnika, Raj munda Doleialeka z uradnim sedežem v Kostanjevici in za začasnega upravitelja mase c. kr. notarja Aleks. Hudo vernika v Kostanjevici. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 6. oktobra 1899. dopoludne točno ob 10 uri, na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkursne mase kako zahtevo kot konkursni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do 23. oktobra 1833. leta pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Kostanjevici po predpisih konkursnega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 18. novembra 1899. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda. Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek III., dne 22. septembra 1899. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona*' in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonafieve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broSiran a 4 gld., vezan v Bonafieve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonafieve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc • Izlet v Carigrad, broš. k 20 kr. Po znižani ceni priporočam Targenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebiz sky: Blodne duše. Roman, broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in nail časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Hal e vy: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Rasne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet : Undlna. Povest, broš. a 20 kr. Sonvestre: Vil enaki brodnik Povest, broš. a 15 kr. Jnrčifi: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slavenbroširano a 5 ■ kr. 48 Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Miimo 30 lcr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. - Scli-^rentner knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. prodaja najceneje. **& Alojzij Erjavec «3L črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tebnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno nar o če vanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 39 Mere te shranjujejo. — Vmnjim naročilom n»j u priden« noret. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvali po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kogljiško kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 39 MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi priporoča ® (gg gg) ® gg) v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. @ ® 39 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, ei© e B e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno, a e. s e. & HENRIK KENDA Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Glavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št. 12. Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečen ec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. j^lbin J?ant trgovec rojena j-ranchetii ♦^C** poročena. »tX* Jfranj, dne 4. oktobra t899. (1828) Št. 33.537. Razglas. (1819-2) V smislu §. 37. občinskega reda z i deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1900 t. mestnega loterijskega posojila. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, 3. mestnega vodovoda in 4. mestne klavnice že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst riifcij, in sicer od £• do IS. oktobra t. 1. občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. ^Eest2^.i m-agdstrsit rr I_0T3_"blja,23.I dne 30. septembra 1899. Zahtevajte vselej Maršner-ov kakao ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado <;_^:,7, ki je tujim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (1823—i) A. Maršner, Praga, Kral. Vmohradjr. Va prodaj v I.JuililJuiii imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotnv, Ivan Jebačin; v jflnriboru: J. Pelikan ; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. ^vili:xxerxi oddelek tvrdite Kastner & Ohler Gradec razpošilja štajer>ski loden iz zajamčeno čiste ovčje volne, stanovitne barve gld. 3>35, 3*«S09 3*909 per m. volneni ■ stanovitne kvalitete gld. ■*SS9 2*20 per m. Nepremočljiv loden za haveloke, zajamčeno čista volna gld. 2*1«»9 2-4S09 3.40 per m. Nepremočljivo blago za. suknje v najlepših barvah (zakonito zavarovan izdelek.) blago za zlmNke sakiije, blago za motlne ** 1» 1 1* «*rno blago v največji izberi, blago za damske jaqnets«plašče in plaščeke. = Stalne eene. = Vzorci zastonj, zavitki v vrednosti čez 10 gld. poštnine prosti. (1789-2) hranilnica in posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št. 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge po A\°\o obresti od dne do dne 01 |2 |0 brez odbitka In brez odpovedi. Glavni deleži so po 100 gld., poslovni po 10 gld. Za brezplačno pošiljanje denarja so polož niče na razpolago. Vsa pojasnila pismeno ali v uradnih urah od 8.—12. in od 1 a3.—6. ure. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obre3tovanje pretrgalo. (1688—7) Dr. M, Hudnik, predsednik. Vincenc Camernik kanmnose&kl mojster Slomškove ulice št. 9 LJUBLJANA Slomškove ulice št. 9 nasproti električne centrale (1731—5) priporoča p. n. občinstvu za bližajoči se praznik. Vweli Svetili svojo bogato zalogo nagrobnih kamnov iz raznolikih marmornatih %rst po najnovejših riNnriJnli. Prevzame izdelovanje rodliiiiHkili rakev ter spomenikov tudi na zunaj. arisl ter načrti so feresplačno n. a. og-le ol. Znano solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba. mm®w/@®®®m®®®w®®®®®®®m®®®®®®®®®m j Društvo prvih ljubljanskih osfreščkov § se priporoča slavnemu občinstvu za aJbcono noslovanje, kakor tudi za ^»»e-mraianje pokištva p j navali in s svojim nowinm W0 velikim voKona po nmestu 4ex* okolici kot tudi xa *»-;■ no železnicah. Zagotavlja najboljšo postrežbo in ' kolikor le mogoče nizke eene* Naročila sprejme vsaki člen, QP pismena naročila pa naj se pošiljajo J načelniMcu tega društva v pisarno • ^e^ra ces*a $ a Ljubljani. •••••••®»®©®ooooo»oooooo«oo< (1814-2) ^ Doering'00 milo (444—26) SOVO. Izmej najfinejših toaletnih mil najcenejše in najmilejše. Za umivanje porabno za dame kakor tudi kot "D o _ < O o oo $ o S ^ 3 OL 01 milo za otroke Za udobnost čestitih p. n. odjemalcev odprla, sva v ponedeljek, dne 2. oktobra t. 1. na Dunajski cesti št. 6, zraven lekarne g. G. Piccoli-ja še jedno trgovino z modnim in manufakturnim blagom. Pri tej priliki si štejeva v dolžnost, da vsem svojim častitim p. n. odjemalcem izrekava zahvalo za veliko zaupanje, katero so nam izkazali vzlic vsem možnim nasprotovanjem od gotove strani, ter si bodeva prizadevala, da si isto ohraniva. Vsled prav ugodnih velikih nakupov, moreva v zimskih predmetih postreči kakor še nikdar doslej, kar je razvidno iz nastopnega izvlečka iz cenika. Z velespoštovanjem Gonrad Schumi & Co., trgovina z modnim in manufakturnim blagom ^JPjrt novi tovarni" Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6 in Sv. Petra nasip štev. 2. (1794-2 Izvleček iz cenika. ^ Tisknni lin rlienli za obleke od 10kr. naprej. In fluiieliii linrlienti za obleke, na obe strani vzorcani, pristne barve, meter 26 kr. In modni (kani »nrlienti. pristne barve meter od 25 kr. naprej. 041 eni široko novo blago za obleke, od 28 kr. naprej. ISO eni m i rok pristen tirolski loden v vseh barvah, meter 1 gld. I*0 «•■!» široko volneno blago, meter od 45 kr. naprej. ■ «« em h i roko damsko sukno, meter 1 gld. Vrlin tegu veliku izber seeesijskega blngn. llnutes-\oveautes vzorenni žameti za obleke, meter 75 kr. Velvet za damske obleke, meter od 1 gld. naprej. Peluelie v vseh barvah, meter od 95 kr. v naprej. pameti v vseh barvah, meter od 95 kr. naprej. Cista svilna .lloireband v vseh barvah in širokostih, od 6 kr. naprej. Pod6ivno blago. f oulardln, meter 10 kr. sirting. meter 12 kr. Volneno platno, Ia blago, 90 cm široko, meter 15 kr. C'rolse Ia, meter 20 kr. Kimnasto blago, meter 14 kr. Organtln, meter 4 kr. Zvoneasto blago, meter 11 kr. Keitliolerjevi podložki zn potenje. par 8 kr. v- Blago za moške, tudi angleško po vseh cenah. Uloške srajee, komad od 90 kr. naprej. Ovratniki, komad 11 kr lUanšete, par od 16 kr. naprej. Uloške kravate, komad od 5 kr. naprej. Kobri, komad od 2 kr. naprej. Fini batistastl damski robci, od 10 kr. naprej. __ !4aliko odejna podšiv, meter 13 kr. Hlauthnerski C'lotb. izboren za đamsko perilo, meter 18 kr. Venpretiran BoiiilniMin, meter 25 kr. ."\njtiiiejil K Cliillon, neapretiran, meter 27 kr. _ MeeesijMkn zngrinjnlo. meter 35 kr. C'ipkuMtn zngriiijulu. Ia izdelek, meter od 16 kr. naprej. Strpane odeje, komad 2 gld. Suliii odeje, komad 3 gld. 50 kr. Kvilnnto-ntlaMiie odeje, najfinejše v vseh barvah, komad 7 gld. Ravnotako tudi vsi drugi manufakturni predmeti po čudovito nizkih cenah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".