$tev. 249 (Posamezna jterifka 8 vtoaijn.) V Trstu, f softoto. i, septembra 191J fcrhija vsak dan, tudi ob nedeijrt In praznllđb, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Aaiškega IL 20, L mđstr. — V* dop »1 naj se poSlJajo uredništvu lista. Neirankirana plama aa M sprejemajo tn rokopisi s« ne vračajo. If'ajatelj In odgovorni urednik Štefan Godiaa. Lastnik koMovd| t- a .Edinost-. — Tisk tiskarne .Edino««*, vpi ane zadruge j omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška /.tffkega IL 30. Telefon uredništva in uprave fttov. 11-57. Naročnina anala: Za eeio leto . . . . . . . K 91*90 Za po! leta.............. • • . 15 00 Zt tri mesece.....,..*••••»« * 7*80 na nedeljsko ladajnsa cai* tate............, 6*20 ca pol leta............. • . . . ZQ0 Letnik XIII. Posameiae številke .tdinostt* se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolono* Ceue: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvate, posla niče, oglasi denarnih zavodov ................nun po 20 vin* Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-J vsaka nar*- j na vrsta.............« Mati ogiasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina " re™Mciic r' P°5i,Iajo upravi lista. Plačuje se izključno !• ■pravi .Edinosti* — f Jača ta toži se v Trstu. sc °ahajata v ulici Sv. Prančiita Aatfkaga it 30. — Fjdtnohranilnični račun It '41.652. Politični položni. (O i našega posebnega poročevalca). D u n a j, 7. sept. V svojih poročilih sem že imel ponovr. priliko nagiašati, da v krščanskosocnalv stranki nekaj ni v redu, kar je že imelo odločilen vpliv v notranji politiki. — Ogenj, ki je tle1 pod pepelom, je zdaj izbruhnil. Ost je naperjena proti županu dr. YV eisskirchneriu. — Znani mestni svetnik dr. A a t a j a (ki je tudi državni poslanec jr- »ačelnik ustavnega odseka) je v »inr -m mnogih podal -na 'eželne^a maršala p : iica Liechtensteina pritožbo, ki je rezko naoerjena proti županu W. in ki trdi, »da ravno na dunajskem magistratu uživao n;: j večji vpliv in ugled židovske organizacije in osebe.« — Sploh pa očitajo kršči5 -s1 socijalci županu, da se preveč nag:-ba na stran liberalcev in socijalnih demo-k i to v. — Ker se p? skrajno krilo antise-r i rov boji, da za veje po vojni tudi na Dunaju vse drugačen v.ter, hočejo imeti župana, ki bo že zdaj pripravljal tla za b boje, ki naj obdrže krščanske so-ci .'sce na krmilu. — Dr. W. irna da'j; osebm-ga nasprotnika v deželnem odbor-n- i Bielohlaveku. ki ne zamuja nobene p r ' • * e, ko more priložiti dr. W. kako mo-" o zaušnico. — Poleg vseh teh pa sta opOa še Pius-Vcrein in Katoliška Ijud-zveza. K'i v svojih listi!*, mečeta župa-. )le::a pod noge. ker jim je V/e-ss-h erjevo »katoličanstvo« jako dvom-\ rednosti. — Ali nasproti vsem tem ■mikom ima dr. \V. skoro ves ra: na St t;ir ! Poslanska zbornica bi se imela sniti zopet 18. t. m.; predsednik dr. Gross je tu, uraduie prav pridno, — ali poslancem še niso bila razposlala vabila. To se sicer lahko še pravočasno zgodi, toda nekam kilavo se vse pripravlja. Nade o neki *de-lovni večini« so čedalje manjše! Še ena podobna vest, kakor je zadnja iz Krakova, pa je nova vlada zopet v krizi, se preJno je nastopila. Čujem sicer, da se radikalni nemški krogi vesele takih težav, ki bi spravile vlado do krize ali... parlament na trajne počitnice ... ali do razpusta. Nadejajo se namreč, da bi tako dozorela njihova pše-nica; zapel bi ponovno § 14. in temu bi sledilo____še huje nego pod Sturgkhom. Toda ti politikascri pozabljajo, da Avstrija ni na luni, marveč sredi Evrope, ki io pre\eva čil duh resnične demokracije. Taka Avstrija, kakoršno si mislijo ti ljudje, je sredi Evrope povsem nemožen nestvor. Kdor hoče Avstriji dobro, si jo mora želeti tako, da bo mogla izhajati s sosedi in po vojni pričeti z gospodarskim preroje-njem, z razvojem industrije (uvoz surovin in izvoz izdelkov) in veletrgovine. Za vse to bo potrebovala č»m prej obnovitev zrušenih prijateljskih odnošatev z vsemi so-seii in drugimi državami v Aziji, Afriki ;n Ameriki. Ali bi mogla upati na vse to takrat, ako bi tu gospodarili nemški nacijo-nalci? — Merodajni krogi imajo vse te i .' / iiosti pred očmi. Zato pač nikakor ni misliti na novo ero § 14. * + a Odsek za obnovljenje poškodovanih ' istop '.a seboj, državni poslan : krajev bo imel sejo 13. t. m. ob I'*, dopol-i/cepljeni. — Mestni svet je izre- dne. — Želeti bi biio, da bi se pri tej ali mu jnnico, za katero je gb.so- kaki drugi priliki sprožil nredlog o vojno-'ir. M a ta i a. — Včeraj pa ie i ne j kreditnem zavodu za južne kraje po strankin svet, ki se je b | vzg'edu v Galiciji. V ; 'ii f iC 'jk r eo tiri .'r. Mataje: pravijo, da je »Ina edinost hi b Kar se tiče obno* 'tve Gorice, je prevze- o tn ko-hi0 pokroviteljstvo meto Berolin. Nemci so lepal širši strankin svet. ; se hvalili, da imnje že veiike svote pri- pojavov n■ prezirati ob presoja- j pravljene. — Ali bi ne bilo možno, da bi tranjepolitiškega položaja. ker ^ o- dali na razpolago nar milijonov za — prejo nakrat težave ob rešitvi važ lih dujme? Dvakrat da, kdor hitro da. — Naj misli na tof kdor ima priliko, da more kaj koristiti! v!-r--> nij. ne da vemo za vzroke. Tako je biio tudi ob pogajanjih za parlamentarno v'ado. Kršč. socijalci so odklonili vstop iz dveh razlogov: 1. niso bili edini glede! ■-* 'frrij^vaMje svoi*!' ku^didati v K« v n udi < »menjenih sira ik »sedai elnik 1 a AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7, (Kor.) Uradno se razglasa: 7. septembra 1917, opoldne. Italijansko bojišče. — Sovražni letalski napadi na odprto mesto Trst postaja jo dnevni dogodek. Boji na južnem delu kraške planote so se nadaljevali. Sovražnik se zaman prizadeva, da bi nam iztrgal zadnje dni priborjene uspehe. Njegovi napadi, zgrabljeni od naših čet ponovno v protisunkih. so se povsod izjalo-vUi ob težkih izgubah. Izredno srditi boji se vrše še vedno za Sv. Gabrijel. Sovražniku niso nobene žrtve prevelike. Deset napadov se je razbilo včeraj na severnem pobočju, en hud naval na zapadnem pobočju ie bil odbit. Od 19. avgusta smo uveli na soški fronti skupno 500 ita-} jansMh oficirjev in 18.009 mož. Krvave žrt\e Italijanov v e?iajsti soški bitki niso nič manjše kakor one v preišniih bit^h. Na t* rti ji- h frontah in bojiščih nič važnega. Dogodki n a morju. — V odgovor ni ponovne sovražne letalske napade na odprto mesto Trst, pri ^aierih ste bili poškodovani škofijska in občinska palača, so naša pomorska letala v noči od 6. ra 7. t. m. izdatno In z . Dinowski, prej odvetnik v Var-ki je med Poljaki zelo priljubljen a je pristaš poljsko-ruskega spora-. Poleg njega sta v tej vladi« grofa »-ki in Plater, Predsednik liudovlade 'rmelno ustvaril poifsko vojsko, ki jo c'ia pcHtika v Avstriji je danes poni pod vplivom vsepoljskega polo- - Najnovejše razmere v Kongresni i razburjajo avstrijske Poljake v *o-jri, da ie prišlo celo do opisanih »v med poslanci samimi. — Najno-vest. ki ni malega pomena, je do^la icije: da se je tam sestavila »; { uspehOin obmetala z bom- a • kl W * na h,v§1 član dl,-;ban:i potnerskl arzenal in vojaške naprave beneške trdnjave. O azeni so 1i številni zadetki. Kljub sr; ^emn obra/rbneinu rvfi.u so se vrnila vsa !c-?fa nepoškodovana Načelrik seneraiuega štaba. NEMŠKO. »rganizovala neka "franeusko-poljska j BEROLIN, 7. (Kor.) Vejikf glavni stan, ja, na čelu jej franc. general Arclii-7. Septembra 1917. J. — Moštvo bodo nabirali med Pol:a- j Zapadnobojišče. — Armada kra-v Ameriki. I ljevica Ruprehta: Na flandrski fronti so L- ko poijsko vprašanje zori torej ia-(se \ršili med gozdom tiouthoulstom in If^ce'^i izpremenjeni orijentaciji, in' Mcllebecke zepet srdhi topovski boji. Zju-lepega dne bo svet zijal , ; op >1-i traj in zvečer so Aiigieži po močnem ;a izpremenjen peložai na Poljskem.—■ bobnajočem o^nju napadli naše postojan-J časom sem že povsem dobro označil ke severno proge RouierS—Ypern v ši- lini 4 km. Po kratkem, hudem boju so bili) povsod odbiti. Zastavitev treh divizij pri teh napadih, ki so staii sovražnika velikih i/gub, so potrdili ujetniki. V sosednjih odsekih so napadali po močnih ognjenih sun-kin angleški izvidni oddelki. Tudi ti niso imeii uspeha. Pri Lensu so se zgodaj zju-trai !zgi:bono»no izjalovili dalni napadi so->ražnika. — Armada nemškega cesarje-viča: V več delih fronte ob Aisni *.n v Sampanji je bilo bojno delovanje teiiom dneva živahno. Boji v predozemlju so nt Pi to premembo, ki počenja dobivati jasneje oKlke od ruske re/oiucije dalje. Prei mo-rarhična in osrednjima državama prijavna politika poljska se pokazuje čedalje bo;j v republikanskem in Rusiji prijaznem svitu. — ^Berliner Tagblat« očita to zdai Poljakom kar naravnost. DoČim pa so svobodnejši poljski glasovi doftli v Kongresni Poljski in v Poznanju. morejo Poljaki v Avstriji toliko glasneje govoriti za-se in — za nje; zato se i •t F ona! neposredno ie Nem : . — Za:o pa prijakujeio du- nam prinesli ujetnike. Topovska bitka na i j n i kn sri. i -i Kolo Polskie vzhodnem bregu Moze se je nadaljevala pozno v noč s kratkimi presledki. Naš tiničevalni c^enj proti opaženim pripravljen m četam e preprečil napad Francozov v gozdu Fosses. Južno Beaumonta je vir-teirbiTški polk prodrl v sovražno črto in Negotovost spi« Prvega po- oregnal posadko v boju z ročnimi grana- sestreljenih v zrač- * * • r.em boju, 5 nadaljnih s topovi. nsli v tli p red no bi zavzelo proti tej lozicijsko, morda celo so-. — Zdi se nti pa, da se >reveč zanašati na poljsko :čina K. P. jadra v precej Vzhodno bojište. — Fronta princa Leopolda Bav.: Umikanje Rusov severovzhodno dolnje D vire se je včeraj nadaljevalo. Naša konjen ca se je uspešno borila s sovražnimi z i 'njimi oddeiki jugozapadno Nitave In P Novem Kaipenu, 70 k n vzhodno Rige. Med Labeškiin jezero a in Fridrikovom so umikajoči se Rusi požgali vse vasi. Plen v Dvlnskein. Ustju znaša poleg Gbi'nega streliva -10 topov, med temi 22 veuega kaMbra kakor 12 cm. — Do Čnjegi morja sicer nobenih večiih bojnih .jr.. Macedonska fronta. — Med Ohridskim in PrespanSkim jezerom boji med izvidniki. Vzhodno Vardarja živahno topovsko delovanje. BEROLIN. 7. (Kov.) Veliki glavni stan, 7. septembra 1917, /,v zer. Na zapadu močni U povski boji. — V Livlundski skuša dobiti naša konjenica stike s sovražnikom. Prvi generalni Kvartlrmojsterf Dl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 6. (Kor.) Generalni štab po-toća: Macedoiiska i/onta: Na raznih točkah fronte pičel topovski ogenj, kl ie bil Južno Dojrana nekoliko živahnejši. Na zapadnem bregu Predlanskega jezera so prodrli nemški oddcL-ci v sovražne strelske jarke in 'privedli u'etnike. Ob MnS Stru ni patruljno eelov nje. — Romunska iromn: Pri Tulccii in lsaceji posamezni topovski streli. TURSKO. CARIGRAD, 6. (Kor) Iz glavnega stana Se poroča: Naša povodna ieiala so v noči o i 3. na 4. t. m. napadla Sovražno !etaH5če na otoku Im^rv z bomhrmi. Kljub živahnemu obstreliev m a sp se vrnila v^a letala neix>škodovana. — Na sinaj^ i fronti smo v noči od 4. na 5. t. ni. moti'" so\ ^až-t« u i rje valna dela v bližini Gaze. ENAJSTA SOŽ1 \ BITKA. DUNAJ, 7. (Kor.) Boj za Sv. Gabrijel se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Težek topovski in minovški ogenj bruha neprestano na to bojno ozemlje, pri čemer se poslužuje sovražnik zelo često tudi plina-rrai.at. je iaj/adel \*čeraj severni del jarkov in enkrat je poizkusil svojo srečo na zapadnem delu. Hrabri branitelji so ga vedno odbili v bojih iz bii/i?ie ob najtežjih izgubah. Kljub vsemu temu pošilja Cadorna na treh frontah Sv. Gabrijela vedno nove mase v boj, ki pa imajo že v našem uničeval; cm ognju najtežje izgube. Kljub vsem so' važnim naporom smo obdržali včeraj in predvčerajšnjim osvoj.ne postojanke. Tudi pri Sv. Katarini je bil odbit močen sovražen napad. Na Panovcu so bili od časa do časa boji z ročnimi granatami. Sicer tudi na goriški fronti le topovski ogenj, ki je bil naperjen predvsem proti zaledju. Tudi na severnem delu kraške planote le majhno topovsko delovanje. Postojanke v odseku Grmade, ki jih je včeraj izgubil sovražnik, so trajno v težkerr ognju. Več napadnim poizkusom pri :~"londarju in Sv. ivant. ki so se večin m \ razbili že v našem ognju, je sledil zvc;er srdit naval na vsej f"n nti od Sela do morja. Po najsrditejših bojih iz bližine so bile do 9'30 z\ e-čer odbite vse sovražne napadne kolone. Tam, kjer je sovražn'k začasno uspel, so s£a naši hrabri branitelj vrgli zopet s krepkim protisunkom. Ujeli so pri tem 5 oficirjev in 700 mož. V zadnjih bojih smo ujeli tamkaj tudi-4 polkovne poveljnike in enega oficirja generalnega štaba bri&ade Cattauzaro, sorodnika generala Cador.-e. Skupno je bilo ujetih Josedaj 500 oficirjev in 18.500 mož. Trst je bil opoldne in danes ob 3 popoldne zope- napaden od sovražnih letalcevr. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 7. (Kor.) Wolfiov urad poroča: V noči od 4. na 5. t. m. sg naša mornariška letala napad a vojaške naprave v Diinkirchnu in S^it t Polu in zmetala skupno 2300 kg boml^ Opaženi so bili požari in detonacije, ccien naših podvod-nikov je dne 4. t. m. uspešno obstreljeval z granatami utrjeno angleško pristanišče Scarborough ob vzhodni obali. Opaženi so bili številni zadetki in požari. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Atlantskem morju, Rokavskem prelivu in Severnem inorju so potopili naši podvodniki zopet 7 parnikov, skupno 19.500 ton. BERN, 7. (Kor.) Parnik »Parana« torpediran. Posrečilo se mu je, dospeti do grške obali. Ruski in srbski vojaki, ki jih Je imel parnik na krovu, so bili, razven 7 mož, vsi rešeni, nakarjs£je parnik potopij. Padec Rige In ententno časopisje. STOCKHOLM. 6. (Kor.) Pariškega časopisja se je vsled padca Rige polastilo veliko razburjenje. General Berthaut ie mnenja, da je sedaj omogočeno nemško prodiranje proti Petrogradu. »Echo de Pa-ris^ pa vidi v tem že pričeto izrinjenje Rusije iz Evrope in pravi: Sedaj se moramo še !: epkeje okleniti Amerike in Azije. An-gle^ časopisje kaže h adnokrvnost in pra\ i, 4n ie padec Ri e ie majhnega po- mena. Listi so mnenja, da bi bil pohod proti Petrogradu za Nemce jako nevaren. LUDENDORFFOVA NEZGODA V BELGIJI. BEROLIN, 7. (Kor.) V zadnjem času se razširjajo vesti o železniški nesreči v Belgiji, pri kateri da je bil težko ranjen tudi prvi kvartirni mojster, general Lu-dendorff. Glasom poizvedovanj na pristojnem mestu je dejanski stan sledeči: Ko se je Ludendorif dne 19. avgusta ob 11 zvečer vračal z bojišča v Flandriji, je zavo-zil na kolodvoru iužno Bruslja v njegov posebni vlak vsled napačne postavitve ogibala z municijo otovorjeni vlak. Luden-dorff in spremljajoči oficirji so bili le po drobcih lahko ranjeni. Nobeden izmed njih ni bil niti za trenotek nesposoben za službo. Vsled zakasnitve v velikem glavnem stanu se generalni feldmaršal Hmden-burg ni udeležil vožnje. Cesar, ki se je nahajal na vzhodnem bojišču, je takoj po sprejemu poročila o nezgodi čestital Lu-dendorffu, da je ostal ohranjen domovini. (624» ton) je bil dne 24. avgusta dvakrat Proti Avstro - Ogrski. AMSTERDAM, 6. (Kor.) V dveh člankih semkaj došlega lista »Daily Mail« z dne 24. in avgusta svari George De-\var angleški narod, naj nikar ne podpira Avstrije in ne misli, da bi j o bilo mogoče pridobiti za poseben mir. Avstro-Ogrska je zelo nevarna in ako prevladujejo v širokih slojih Anglije Avstriji prijazna čustva. je to le znamenje popolnega nerazumevanja vojnih ciljev in značaja Av-stro-Ogrske. Edino pravo geslo za aliiran-ce mora biti: Delenda est A ust p a (Avstrijo treba razbiti). Avstro-Ogrska razpolaga z ogromno armado, ki bi se v slučaju, da je ne bi vezali Italijani, uporabljala proti drugim aliirancem. Naloga Italijanov je gigantska. Mirovno vprašanje. STOCKHOLM, (>. (Kor.) Zimmerwald-ski komite, ki se je izrekel pred kratkim proti stockhohnski konferenci, razpravlja sedaj, kakor se zatrjuje, v očigled izpre-menienenni položaju načrt uvedhe med-narodne mirovne akcije. Posvetovanja, ki se vrše pod predsedstvom župana Lind-hagna, so zaupna. Razven zastopnikov nemških manjšinskih socijalistov se udeležujejo posvetovanj tudi zastopniki boljševikova, Romunov in Fincev. Rcvoiucijska stremljenja v Italiji. BERN, 6. (Kor.) »Berner Tagblat t« poroča iz Lugana, da je razpoloženje v Italiji kljub sedanji enajsti soški ofenzivi, kliub tisočem topov na kraški fronti in kliub močno pomnoženi francoski in angleški pomoči naravnost brezupno in da je pričakovati poloma. V mestih in na deželi vlada pobitost. Po vseh mestih dc-li'jejo prekucnili, ki jih organizirajo ofi-cijalni socijalisti. Revolucijonarna propaganda ima dve središči, v Milanu in Rimu. Te dni se je vršilo v Rimu zborovanje strankinih voditeljev oficijalnih socijalistov pri zaprtih durih. Intervencijonistič-no časopisje pripoveduje, da je bil na tej skupščini določen dan za izbruh revolucije, ki naj se prične meseca oktobra in sicer s stav ko industrijskih in prometnih delavcev in generalno stavko tiskarjev. Protirevolueijska zarota v Rusiji. PETROGRAD, 6. (Kor.) Uradno se poroča, da se preiskava glede protirevolu-cijske zarote nadaljuje z veliko strogostjo. Razkrite so zveze gotovih velikih knezov, ki so bili aretirani, in oseb iz bližine prejšnjega carja z gotovimi monarhistič-nimi politiki. Zbrane so bile zelo velike svote. Sled zarote niso bile razkrite samo v Petrogradu, amnak tudi v Moskvi, Kijevu in Odesi, da celo v Sibiriji. Aretacije in preiskave se nadaljujejo. Grimm izstopil iz vodstva socijaiistične stranke. BERN, 6. (Kor.) Berner Tagvvacht< poroča: Narodni svetovalec Grimm je izstopil iz upravnega vodstva socialistične stranke v Švici. Eutcnta hoče kupiti ladje centralnih vlasti na Kitajskem. AMSTERDAM, 6. (Kor.) »Times« poročajo iz Pekinga, da so se aliiranci ponudili za nakup zaplenjenih nemških in avstrijskih ladij. Pomilostitev dr. Friderika Adlerja. DUNAJ, 7. (Kor.) Današnja »Arbeiter Zeitung« poroča, da je cesar na smrt obsojenega dr. Friderika Adlerja pomilostil na 18 let težke ječe.__ Zopet 119201 o stori tiri (Pisano izven uredništva.) Ko je meseca junija zapihalo na Dunaju nekaj jutranje sapice, ie marsikomu zopet stopilo v srce nekaj upanja: morda je vendarle strašna stiska vojne privedla vodilne kroge do novih misli, na nova pota. Cesar je odslovil grofa Clam-Martinica in dal Seidlerju čisto prehodna naročila. Reklo se je, da se ne m^re kar oez noč sestaviti one končne vladfc, ki naj poskusi in reši narodno vprašanje. »Jugoslovanski klub« je tedaj glasoval za provizorij t. zv. proračun z izrecno opazko, da je to zadnji rok, / katerem se pokaže, ali se z nami resne misli ali ne. Od edaj se je izpremenilo marsikaj. Na Dunaju veje — kakor vse kaže — zopet siari veter. Seidier se je začutil od dne od dne bolj detinitivnega. 2e koncem julija je v »Pester Lloydu« izjavil, da le zategadel ni odločno zavrnil naše in češke deklaracije, ker o stvareh, ki so ob sebi umljivo nesprejemljive, »ni vredno« izgubljati besed. Kmalu na to je v : Frem-denblattu« razglasil, da sestavlja definitivno vlado s programom narodne avtonomije v okviru kronov in. Vedel je dobro, da je s tem vnaprej onemogočil j)arlamen-tarno vlado, a vklju-b temu je kot pesek v oči ».»oskusil« sestaviti jo: nato pa je sestavil uradniški kabinet. Temu je dal program. v katerem se je sicer sprva držal le besed prestolnega govora (namreč, da treba vzdrževati enotnost celotne države, narodom pa dati enakopravnost), dal pa mu je takoj na to isto interpretacijo kakor svoj čas Ciam-Martinic: nerazdelii-vost dežel, narodna avtonomija v njih okviru. Grof Clam je vsaj rekel, da je to prvo vprašanje v državi, Seidier pa jo drugega inazirania: »Vossisclle Zeitung« je 31. pr. m. izjavila: »Narodne avtonomije se ne srne umevati drugače, nego v črno-žolteM smislu. Na delitev, na raztrganje« kronov in vlada ne misli. V okviru krono-vin hočemo po možnosti narode zložiti skupaj, to ie vse.« To zveni prav jako slavno, a je baje sila »težak problem, ki ga bomo mogli rešiti še le ted-'-j, ko bodo rešena pereča vprašanja« (t. j. finance, prežrvež, premog!) No, če je vlada na tem stališču, ni čuda, da Nemci še manj nudijo. \ Mariboru so se v prisotnosti predsednika nemškega »Nationalverbanda« Dobmiga zbrali 2. t. m. zloglasni >Vo!ks-rati < in sklenili protest zoper našo deklaracijo in — čujmo! — tudi proti narodni avt m miji v okviru dežel, češ, da bi to biio nevarno. Vse to pa seveda, pravijo, velja le glede južnih kronovin! Tako! Sedaj vemo, na čem smo. Vlada misli na malenkostne koncesije na šolskem polju tnajodni šolski sveti). Nemci pa so umaknili svoie »Richtlinien«, ki .->o prej zahtevale narodno avtonomijo v vseh kronoyinah. Vladi se pač nič ne mudi; seveda še manj pa Nemcem. Človek bi pričakoval, da bi peščica Nemcev na Kranjskem in Primorskem zahtevala zase narodno avtonomijo. O ne. Oni so sedaj tudi proti femu, seveda zato, ker imajo brez avtonomije več, nego bi dobili ž njo. Potem bi morali n. pr. oni plačevati na Kranjskem za-se 6 gimnazij, oziroma realk, tako pa jih jim plačujemo mi! Boli presenetljivo je, da se vladi nič ne mudi, ko je izza Wilsonove note nastopila prccejšnja nervoznost glede narodnega vprašanja. Očividno se zdi vladi današnji položaj prav prijeten, češ, Čehi in Jugoslovani le »deklarirajte , mi pa bomo ta Cas di -ali po svoje. Z deklaracijami se dn dobro krošnjariti v zunanji politiki, saj so po Czerninovem načelu »notranje sa-moodločitve«; pa svetu se vodijo diplomatski razgovori, kjer naša »zunanja« vlada povdarja, kako je ona vneta za to Ta čas pa »notranja« vlada dela j>o starem iii odk'anja via facti tudi -notranje samo-odločevanje. Za kulisami pa se nam živahno smejejo. Mi pa nismo tako slepi, da bi mirno gledali. kakšno dvorezno politiko uganja vlada. Nam je zunanja in notranja vlada eno in isto tem bolj, ker vemo, da za vsem stoji minister za vnanje stvari grof Czer-nin. Vlada misli, da spravi pod streho proračun, posojila in druga bremena, ne da bi ji bMo treba pokazati pred vsem svetom. da noče in ne more rešiti narodnega vprašanja! Pod bičem »neogibnih državnih potreb < naj poslanci dovole toliko bremen, da se bodo davkoplačevalci upogi-bali pod njimi, pri tem pa naj še čakajo in čakajo na debato o narodnem vprašanju, kjer že naprej vidijo iz vladnih in nemških izjav, da ne dosežejo ničesar! Položaj se je torej izza 2 mesecev, zlasti izza proračuskega glasovanja, bistveno spremenil. Težka je situacija za našo delegacijo, a upamo, da se je vlada to pot temeljito zmotila, ko dela račune brez ozira na slovansko opozicijo._ za sBODodo le — za-se! Praška »Union« je priobčila te dni kaj >učne spomine iz časov, ko so bili v Pr; poučne —......- — ------- — — naši državi nemški — liberalci absolutni gospodarji, iz časov, ko je nemški »liberalizem« koval slovansko časopisje v okove in je — vkljub našim ustavnim zakonom — dušil vsako svobodo do izražanja svojega mnenja. Je to nujno posvarilo ne-nemškim narodom, naj se ne udajajo ni-kakim iluzijam, naj od nemške »svobodomiselnosti« nikar ne pričakujejo — svobode! Iz teh remrniscenc nam zveni poziv, naj sami zavihamo rokave, da si z lastno energijo izvojujemo svobodo. Nemški Nationalverband je zopet en-kra. ial o potrt —• radi cenzurne prakse in naee «ii -U so naložili, nai obvesti o tem Stran II. .fcDlNOM* štev/ k 19. irstu, ane 8. septemora iyi/. ministrskega predsednika dra. p!- Seld-fse pač stvar imenuje — so zadevale le I izpopolnjevati, ima gotovo na tem najveeo ierja K temu se priključuje še jako ener- češke urednike in češke liste. Ali sedanji zaslugo Washmgton; ali odvisno je bilo v tfirHin tiritnfha »Bofoemie« raJi sedanje ministri — katerim bi imeli siccr, ako bi prvi vrsti od značaja, samosvojstva m na- gična pritožba »Bobemie« raJi sedanje ministri — katerim bi imeli siccr, ako bi cenzure. ne bilo cenzure tudi mnogo povedati — so "is'aša ustavna doba traja, če začenjamo pošteni možje, ki se drže načela, da je z Antonom Schmerlingom in februarsko zakone in naredbe enako porabljati za vse državljane. In le odtod sedanje pritožbe nemških nacijonaleev. S početka so poizkušali, da bi po listih stvar tolmačili tako, kakor da bi cenzura proti nemškemu tisku postopala strogo, .......„w proti češkemu pa z očitnim dobrohotjein; vali sami »ustavna stranka . Preglejmo j in uredniki, ki so hoteli svoje tovariše pre-enkrat različne perijode te nemške zado-1 kašati, so trdili celo s pobožnim pogje-voljnosti s tiskovnimi razmerami. Torej!, dom, da celo članke, naperjene proti drza-Doba Schmerlingova. Urednike so ob so- ] vi in zavezniški politiki cenzura rzpusca. Kili, liste konfiscirali in ustavljali, ali šlo je j Sedaj se pa dani! O. Dobermg se je ustavo. 30 let, 6 mesecev in nekaj dni. In v prvič prihaja iz tabora nemških političnih strank pritožba proti krčenju tiskovne svobode. Da, moremo celo konstatirati, da so bili v vsej tej dobi zelo zadovoljni, kar izhaja že iz dejstva, da so se imeno- vseeno še precej po starinsko dobrodušno, ker šibo so često kazali le bolj v vzgoje-valne namene. Karkv-Auersperg-Herbst. Tu je bilo že strožje. Šiba — različni paragrafi kazenskega in novo uvedenega tiskovnega zakona — je pridno pela. Obsojenih urednikov je bilo kmalu toliko, da v dotičnih pritožil radi postopanja z nemškim tiskom v splošnem, a »Bohemia« pro domo sna šc posebej. In te pritožbe so. to priznavamo brez pridržka, popolnoma opravičene! Ampak radi istih stvari se pritožuje tudi češko časopisje in tudi to z vso pravico.1 Zakaj bi se mi enkrat ne pogovorili skupno o tem, ko je vendar tiskovna svoboda ubikaciiah v nekdanji novomestni občin- i ista na tej in oni strani jezikovnih mej! ski hiši (v Pragi), ni bilo več prostora za (Mislimo, da praška »Union« sama ne pri- nastanjenje obsojencev in so jih morali zapirati v Sv. Vaciavsko kaznilnico, tudi če mera njih kazni ni dosegala tega zavoda. Medtem so pa ustavo opremljali z najrazličnejšimi svobodne« t ni mi pridobitvami. Svoboda kot na Angleškem! je bilo tedanje geslo. Danes se čita to drugače, pobili smo za liste porotna sodišča, najprej — na papirju! V dobi prevajanja s papirja v resničnost so pa. lahko rečemo, jakuje. da bi tak apel na nemške »svobodomiselne« stranke v interesu — svobode kaj izdal. Oni zahtevajo svobodo le — za-se. Zato si morajo nenemški narodi sami izsiliti tudi to svobodo!! Op. ured. »Edinosti«.) Iz španske Amerike. (Nadaljevanje.) papirja v ic-.>iiii^iu/-M iu iciiirvtj ,stara j^sem sc jc zopet ponc\iIu. delovali s polno paro, da do zadnjega tre- j Madero izvoljen predsednikom, je v boju notka še pravočasno spravijo čim več P"*i Viktorijami Huerta protipredscd-u redni kov pod kliuč. Kazni, bogato seštete niku, podlegel po hudih bo.in; izvoljeni so dosegle nad stoletje,, seveda razdeljene na več sto urednikov. Huerta pa jc »po večletni vojni podlegel protipredsedniku gc-nrahi Carranza, ki Lanser, imenovan Auersperg. Nade. ki i V^ je imel zopet veliko opraviti z »gc-t> ) se stavljale v porotna sodišča, so bile! nera!oma Villa in Zapata, ki sta hila oba i revarjene. Obsodb cd strani porotnih _ ____niso mogli zahtevati. Pa tudi, ako so urednike postavljali pred drugojezične porotnike, ni bilo mnogo doseči; da. bilo jn uteme.t jc - horribile visu — eeio analfabeta, voditelja takozvanih »peonov«, takoi \ kmetskih prolctarcev. Šele sedaj se zdi, neyic(jc na 0 da sc Carranzova vlada polagoma oiačuje : Ans2:li1i jure. O vrednosti in zmožnosti mu ■ 'o epro-' te^a moža in zakonito izvoljenih zakono-s ; , [dajalcev, ki jam jc sedaj izročena usoda v-'in c0 posedli po zadnjem sredstvu*^ mehikanske dežele, ni š>e možno izreči Urednike so kaznovali ie 'radi različnih * sodbe. Dejstvo, da sc je znala nova vlada tiskovnih prestopkov, za zločine pa niso prebiti skozi toliko viharjev m vzdržati* kaznoval: urednika, ampak so sc celo tudi Uakor tudi pomiriti stranke, vsebuje sicer pri visoko kvalificiranih zločinih zadevo-1morda jamstvo, da bo znala spraviti Meriti p t-s lopi njen, ki ie lic vale ob staj: ka, an z objet lo v tipal I, s za p . da niso obsoJ i uredni-.' i list Ln uničili eksem-piare. ki so j»n na I i. Na ta način so se i z gnili dcloćbi državnega temeljnega zakona, pc katerem imajo edincle porotna sodišča odločati o vprašanju krivde pri tiskovnih deliktih. i j 1 - i V o na tisto pot, na katero jo je napotil llnuz, to je, na pot r-Ja in sadunosnega nanredka. II. i z Vrzimo sedaj svoj pogled na dežele z večnim snetem pokritih And m KordiI<#: nad katerimi pluje ponosni, močni in po-gumiki- neoiiiejno svobodo uživajoči Kondor, — na dežele južno Karajibskega m na. ki so vezane z mehikansko repu- 'i j bliko po Panamski zemeljski ožini. Sezna-nimo se s človekom omamne duševne ve- is^li so si bistroumen razloček med urednikom in listom. Ker porotno sodišče ih hotelo obsoditi prvega, so ra puščali pri miru. ali o listu ne govori -državni te _______ _ melini zakm. Tako so pograbili list in gajličine, s pravim, enostavnim predstavi-() I* s i ili — kakor smo povedali gori. V; teljem špansko-govorečih ljudi amerikan-v.>eh perijodah tiskovne — nesvobode ni niti v taboru ustavoveme stranke, te : are matere, niti v taboru nemške svobo- domiselne stranke, matere današnjega bokočuteča si ca. da vse one o: nemškega natk nalverbanda, oglasila niti igrale pri osvoboditvi južne i najn: jjija pritožba proti dušenju tiska. j Amerike izpod španskega jari Me! tem so prišli še različni izjemni veliko in važno vlogo, stopajo zakoni v porabo, da ne bi naše različne ■bi .te i rebujno vevetele. Tako jc prišel / :!\< i » J 5. maja 1869, ki je prava zbirka i iii izjemnih zakonov. 23. maja 187so začasne odpravili porotna sodišča. Zakoni ernKfui; sc skega plemena. Ta karakteristična prikazen jc tako sijajna. simpatična in pridobivajoča vsa glo- osebe, ki so iti srednja izpod španskega jarma četudi veliko in važno vlogo, stopajo daleč v ozadje. Don Simon Bolivar, ic zadostno znan v zgodovini in pripada radi velikega izrednega vpliva na svoje sodobnike k tistim možem, ki jih Emerson prvi vrsti od značaja, samosvojstva m naravi severoamerikanskega ljudstva. Človeški materijal, ki se ga je \Vashin-gton posluževal v dosego stavljenega si cilja, je obstojal iz polnovrednih, nadarjenih, močnih, zdravili in treznih, podjetnih, le za pozitivno delo brigajo-čih se kmetejv in trgovcev germanskega rodu. katerih moralna vrednost je bila tem močnejša, ker se niso mešali s tujo krvjo, ampak sc ohranili čisto evropski. Radi tega ie imel Wasliington ne samo tekom vojne, ampak tudi in posebno po končani vojni pri snovanju in vzdrževanju še danes obstoječe močne Zveze v svojih lastnih rojakih mnogo večjo inoialno oporo, nego Bolivar v svojih južnoamerikanskih rojakih. So obstojala sicer tudi pri Severnoamerikan-cih nasprotujoča si mnenja, ampak ta na-sprotstva so bila pravzaprav gospodarske naravi. Ni bilo šeie potrebno ujedinjati naroda, ker Severnoamerikanci so sploh bili takrat skoraj vsi čisto angleške krvi, torej v narodnem pogledu edini, medtem, ko so v južni Amejtki Mešanci in civilizirani Indijanci vedno tvorili pretežno večino -prebivalstva. V severni Ameriki so bili prvi angleški naseljenci Puritanci strogega rei>ublikan-skega mišljenja. Zapustili so bili Angleško, da bi se odtegnili netolerantnosti angleške flade. »Nosili so seboj (pravi We-ber) svoje cerkvenc občinske uredbe in narodnostne nazore, ki so vse slonele na samovladi, in v novi domovini jim je bil merodajen skupen dobrobit, ne kraljestvo. « > Vsak je vzel v posest odkazani mu kos zemlje, smatral ga za svojo najsvetejšo lastnino, in gledal, da ga namnoži; vsak je molil in delal v prvi vrsti zase; vsak pa je bil tudi pripravljen po izvolitvi zastopati svoje soobčinarje v cerkvenem in v občinskem svetu kot zakonodajalec.« — začetku so s! dali kolonisti, _______obstoječo memarhično ustavo v st:fri Angliji, lastne reprezentativne ustave v republikanskem smislu. Anglija, ki je imela že tedaj precej razvito parlamenta-rično ustavo, je molče odobrila samovoljno postopanje kolonistov, ker nji je bilo glavno, da kolikor možno izkorišča nove dežele v gospodarskem oziru. Tudi je bi1 v Severni Ameriki zdrav kmečki stan močnejši, nego vsi drugi. Zetnlje, ki se je nakazovala vseljencem. ni bilo treba šele osvajati, ker so, ali kolonisti ali pa vlada, potom trgovskih družb odkupovali zemljo od Indijancev. Prepiri in indijanske vojne so se pričeli šele, ko so začeli Francozi prodirati v deželi Kanada in ob Mississippiju; Francozi so namreč, ljubosumni na naraščajočo angleško posest, hujskali Indijance na naselbine kolonistov in narobe. Toda s trfm je začel tisti znani dolgoletni kruti boj za predvladje v Severni Ameriki, ki se lahko oznaCa kot boj germanstva proti romanstvu za prvenstvo v Severni Ameriki in ki se ie končal z osvojitvijo Quebeca potom Angležev in angleških kolonistov. (Dalje prihodnjič.) _i tiska, društev in zborovanj so imenuje zastopnike človeštva. pri;:e>H svoje izjeme kar seboj v življenje. On je takorekcč južnoamerikanski b . Schmerlingovc so prevzeli zakon j Washington. Kot vojskovodja mnogo spo-o'J 17. dec. 1S02, ki izpopolnjuje itak ne sobnejši in srečnejši nego \Vashington, preveč svobodnostao se eni splošni ampak nesrečnega kot zakonodajalec in v i:i vojuško-kazenski zakon. In k temu ampak. še jZX r sevanj u državnih poslov, dasi je bil ti-*i neprispe Jobljivi S 14 državnega ■ jurist. osi,t vnega zakona o državnem zastopstvu j Kakor je Washington naiocHičiiejša s i au in; sc da enostavno prav vse napra- j oseba in vodja Severnih Amerikancev v viti. Orcf Stiirgkh in njegovi nasledniki' njihovi osvoboditelju! voini proti angleški so se leta pošteno hranili ob njem in soil)rVotni domovini, tako je Bolivar najod-z naredbami na pcJlagi tega paragrafa za iičnejši voditelj Južnih Amerikancev v si:.; na polnili malo knjižnico. In do najno- j njihovem boju proti španski prvotni do- v višeg a časa. v dobi treh gene racij, ni bilo movini. oj vodilnih nemškosvobodoiniselnih | ])on Simon Bolivar. rojen v Caracasu :ga zakona, ki določa, da listov nI f Vil WaL-hingioii v severni Ameriki, smeti staviti j>od cenzuro — uvedla nc-| posrečile sc mu ie pa to le deloma in le ltalo zemlja v osnlo. Naša slovenska goriška zemlja stoji že nad teden dni v strašnem ogniu laških topov vseh kalibrov, metalcev min, zračnih bomb--— Oblaki dima, med njimi celi stolpi strupenega, smrt nosečega plina, jo zakrivajo. Sovražnik jc napadel z vso silo. V naskoku je hotel prelezti gre-benein zavzeti naše najsprednejše obrambne črte. Od Krna do morja divja vojni vihar z nezmanjšano silo, tuintam sicer s presledki, toda vztrajno. In te najstrašnejše vseh laških dosedanjih ofenziv ne bo šc kmalu konec. Na prostoru 60 km je nastavljenih nad 5000 laških topov. Nad milijon laških vojakov je poseglo v boj. Obljubili so jim, da je to zadnji napor pred uresničenjem velelaških sanj. Samo v prostoru od Vipave do morja naskakujc naše postojanke nad 500.000 mož močna laška armada, najizbranejše čet-e. Sovražni'^ ima pred seboj dva cilja; Trst in pa strategične meje«* tržaškega zaledja. — Zato je treba v pni vrsti prodreti obrambni zid krog Grmade. A to je le mogoče, ako nam istočasno iztrga iz rok banjško in trnovsko pobočje. Pri Vrhu sc je sovražniku posrečilo prodreti proti banjški c< kaka j-red cenzura, ki pušča daleč za se-j za kratko dobo. Morda bi se mu bilo po- j piatieii in izsekati prodiralen klin. Toda večo i sr -čilo popolnoma, ko bi bil imel na inno- naše hrabre čete "-o v hudin krvavih bo-' žice tak \ pliv in tako oblast kakor \Vas- jih ustavile sovražnikovo prodiranje. Ob In- hingion na svoje rojake, in ko bi bila morju je zavzet sovražnik vas in višino 1 N*a-'on dia. stavljena mu na razpolago, imela i Sel o, odkoder je upal zlomiti zadnji odpor tisto vrednost, kakor ona, s katerimi jc | proti Trstu — strašno Grmado. Prve tre-ra z po lagal \\ ashington. • nutke jc bil položaj nevaren in tudi naj- Ker, če se je mogla zgodovinska epizo- | močnejša srca so trepetala. Kdo ve, če začeta pri La\ingtonu in zaključena I vzdržiino ta naval? A danes smemo upati, i lorktovnu. tudi zanaprej srečno raz- | da so po junaštvih v navzočnosti našega jat*, iu s^ do današnjega dne vedno boli! monarha naše občudovanja vred-ne čete A,c,t Ii?st< ači!o in n ponavljamo znameniti hi-čen dogodek: Načelnik nemškega Na-lK erdbanda je debil nalog, naj sc pri-I : i n inistrskem predsedniku dru. pl. lerju, radi naše tiskovne nesvobode! c naj si tolmačimo to različno posto- o >e z is i si tohn: to st\ari Prve tiskovni e. isto eji< svobode tavno: — tako da. P O n L ! S T E K E«!i!iioi!ar9 ki !s isginFI« 1 ri4a;i. Tranco>l^i s»>isal Evgen CL:?\ettc. K; stonila v btidoar, je prestrašeno \/l.iik;r!a in vsled teka nekoliko zardeli obraz ji je hipoma obliia rdečica sramu. \ sebi namreč, kjer jc mislila, da najde tri v ebe, je hipe n a stala pred Mauricom in s čisto sama. Njena za Tega pa je potrajala le malo čase. ki; za>!išala jc rbcneni tudi škri-ije res' a pod hitrimi koraki v drevoredu, ki jc vodi! k paviljonu, in takoj nato ye je pojavi' ra vratih v budoar gospod de Bediere, voJeč Avroro, in le-ta je vzk'ik- ii I — Pavlrnica. ali si morda oglušela in r Lj cla? Tekla si mimo naju, ne da bi l.aiu bila videla i:i ne da bi bila slišala, ti a tc k .čem. Pridi sem in poljubi me, malica moja. Ko je odšel Colard, je zdravnik počakal nekaj minut; potem pa je. kot da bi sc ke-sal. da ni Iioiel razumeti starega hišnika, dej:J hipom:! sam pri sebi: — Govoriti moram s Pavlino. Da. toda '«:;;':o r.ai priden1 tlo nje? Strela, saj vendar zdravim gospo Avroro. sem rešil Bri- cheta in de Lozerila----posetim kot zdravnik vse tc tri osebe----pa bi res moralo biti začaram*, čc ne bi srečal tiste, katero pravzaprav iščem. Kak» r vemo, je slučaj zelo ugoden prekanjenemu. Mauricu. Ko je prišel na vrt, !je za^i-jdal v razdalji kakih desetih korakov na kit p:ci gospe Brichetovo in gospo-da de Badierea na pomladanskem solncu. I ki je naravnost iznova poživljalo bolnicf>. Avrora, ki i kiami.aU z gospodom de 13::Jiereom, je i rijazno pr.mignila Mauricu, zlomile najhujši in najstrašnjši sovražni naval. Še nikdar ni bil sovražen ogenj tako uničevalen, tako grozen, kakor to pot. Daleč za našimi postojankami je obstreljeval sovražnik s topovi najtežjega kalibra naše mirne vasice, naše domače prebivalstvo. Seveda ne brez žrtev. Naša slovenska goriška zemlja je v teh dneh groze kot en sam velik vulkan, ki nas hoče s svojo ža-rečo lavo zasuti in uničiti, uničiti plodove našega truda. In zopci; so naši ljudje vzeli popotno palico v svoje roke in nastopili težko pot pregnanstva. Komaj so rešili svoje življenje iz gorečih domov. S krvavečim srcem so zapustili to rodne, ljubljeno zemljo. — Kaj se pravi potepati se v širnem svetu v seoanjih časih splošnega pomanjkanja in trpljenja v zaledju, potepati sc brez doma, brez -strehe, ve posebno oni, ki je pretrpel že večletno vojno pregnanstvo, grozo barak — z mračnimi imeni Stein-klamm, Bruck — in šikaniranje od strani lastnih naših ljudi. Kedaj bo konec trpljenja naših ljudi, naše domovine? Naj bi kot velik žaromet to trpljenja gonškega dela naše slovenske zemlje obsijalo našo slovensko, jugoslovansko domovino! Trpljenje naših pregnancev naj bi vzbudilo usmiljenje v slehernem našem slovenskem srcu. Težka in velika jc naša bolest in nesreča. Tako mala jc naša krasna domovina, kupov zlata in srebra nimamo in -sedaj še to strašno gorie vojne, brezkončne vojne pred pragom. Žrtvovali smo vse, kar smo imeli. Naši narodni nasprotniki Nemci nam hočejo pa ob vsaki priliki, če se lc ganemo in zahtevamo svoie pravice, vtisniti pečat •lezvestobe. čc si želimo biti združeni z našimi istokrvnimi brati v monarhiji pod liabsburškmi žezlom, smo že ententarji Će hočemo šol v svojem jeziku, slovenskih sodnih razprav, slovenskega u radovanja ob mejah in v središču naše domo vine, slovenskih uradnikov na naši zemlji, uradnikov, ki bi imeli srce za nas in nas razumeli, smo hujskači in nezanesljivi elementi. In kaj vedo ti vsenemški ne-strpneži, ki nas cesarju zveste Slovence ob vsaki priliki obmetuiejo z blatom, < »nasladi^ begunstva, o brezdomiu, o gorečni domovih, o razruvani in od granat opustošeni zemlji?! Slovenci, Jugoslovani smo poleg Poljakov in Ukrajincev najhujše vojiio breme vzeli na svoje rame. Zvesti smo bili, storili smo v polni meri svojo dolžnost, bojevali smo se kakor levi na vseh bojiščih — le poglejte imena poli vaijeiiih polkov monarhije! Največo težo je nosil slovanski avstrijski eiement v tej volni in vkliub temu so Nemci »edin državo ohranjujoč element.« Toda. proč te težke misli prošlosti sc-Jal, ko yč naša domovina v ognju. Cis. nova bodočnost mora objeti našo prenov -ljeno, iz spanja vzbujeno domovino. Zaupamo v našega mladega monarha, v demokratični duh sedanje v vojni očiščene dobe, zaupamo v svojo lastno moč, v svojo kulturno silo, vztrajnost in narodni idealizem. Grom topov sega do Ljubljane in preko Ljubljane. Sovražnik nadaljuje svoje napade proti naši zemlji, stebru braniku Avstrije ob morju. In ves svet ve, če pade naš - jugoslovansko ozemlje ob Adriji v tuje roke, pade Avstrija kot velesila. Upamo, da je to poslednji sovražni obupni napor prodreti močan jez naših obrambnih črt. Naši junaki — vsi narodi monarhije brez izjeme — proizvajajo čuda junaštev v teh bojili, kakor poročajo uradna poročila. Zato smejo vsi upati v lepšo bodočnost. Zahtevamo pravičnosti in enakopravnosti avstrijskih narodo\ združenih v novi Avstriji, svobodni zvezni državi svobodnih narodov pod habsburško dinastijo. Ni več daleč dan, ko bo utihnil vihar na naših tleh, na naši zemlji — oni dan, ko ne bo več domovina v ognju topov. Verujemo trdno v lepšo bodočnost. In le Avstrija svobodnih narodov ima življenjsko silo. — s Slovence <-. , naj stopi v paviljon, nakar je res takoj i odšel v budoar. /e dve minuti pozneje je stala pred njim i tista, ki io ie tako zelo želel videti, njego-! va ljubljena Pavlina, ki je pritekla tjakaj, ne da bi bila opazila na vrtni klopici sedeča in kramljajoča sodnika m Avroro, mimo katerih je tekla. Ponavljamo: ne da bi ju bila videla, in dostaviti moramo: ne da bi Ju bila slišala, kajti Pavlina bi se bila pač zelo čudila, če bi bila slišala oni pogovor, ki bi ji bil razkril Avrorino skrivnost. — Draga moja, — je dejal z očetovskim glasom sodnik gospe Brichetovi, — kar ste mi priznala, je od včeraj sem znano tudi še tretji osebi. Ker se je Avrora silno prestrašila vsled teh besed, je hitro dostavil gospod de Badiere: — O. ne bojte sc ničesar! Ona tretia Beneški Slovenci In Brdo. (Dopis slovenskega Brica.) Z ozirom na razpravo na izred. občnem zboru političnega društva »Edinosti« v Trstu dne 28. avgusta 1017. o našem stališču nasproti italijanskim aspiracijam, o razpolaganju z našo rodno grudo od strani drugih in o samoodločevanju tudi malih narodov si usojam dodati še naslednje o beneških Slovencih in naših solnčnih Brdih, ki jih je hotela dunajska vlada že vdrugič izročiti Italiji brez nas in proti naši volji. Ko je leta 1866., po zmagi pri Custozzi, Avstrija morala umakniti svojo vojsko in -L- i oseba je i rav plemič, ki nikdar izda svoji časti poverjene tajnosti. Poleg tega pa je še on tisti, v čigar rokah je usoda gospoda de Cambiaca. Trepetajoča Avrora je sedaj vprašujoče vprla svoje lepe oči v gospoda de Badierea. — Nihče drug ni, kot njegova kraljevska visokost, regent Francoske, — je odgovoril sodnik, ki je razumel njen vi>raŠujo-či pogled. — Povedal sem mu vse: da je baron nedolžen, da se je žrtvoval za vaš dobri glas in da ga hočete vi rešiti z odkritim priznanjem. In sedaj čujte regentov odgovor: . — De Cambiac je ravnal viteški. Na njegovem mestu bi tudi jaz storil isto. Povejte tisti, katero je hotel rešiti, da naj ne obrčzuspešuje baronove žrtve, sama uničujoč svoj dobri glas z javnim škandalom. Jaz sam prevzemam de Cambiacovo rešitev. ^— /n?Jje.) istrska jo poslati proti Prusom, ki so bili prodrli že blizu Dunaja, je ostopila Italiji Beneško in tako proti volji prebivalstva samega tudi oni del, kjer prebivajo Slovenci žc stoinstoletja, oziroma je odstopila io deželo cesarju Napoleonu III., ki se je nato dogovarjal zastran miru z Italijo in Pru-sijo. Avstrija pa je hotela odstopiti Italiji tudi vse slovenske kraje do Soče. Tedaj pa so se bili zbrali vsi Brici, ki so se jim bili pridružili tudi Furlani, in so priredili veliko ljudsko zborovanje v Kojskem v Brdih. Zborovanje je bilo zelo burno, in ljudstvo je odločno protestiralo proti nameri dunajske vlade, da bi jih prodala tujcu kakor vole in tako odtrgala od ostalega naroda. Takrat so seveda prevladali še bolj gospodarski razlogi, nego pa narodni. Narodna skupnost in narodni čut nista bila tako razvita kakor danes in ni bilo sploh nobene organizacij^. Mi nismo imeli niti ljudskih, kaj šele srednjih šol! — Kar jc bilo inteligence med Slovenci, so postali ali nemškutarji ali pa lahoni; potem ni čuda, da tudi med priprostim ijudstvotn ni bilo-pravega narodnega čuta. Ljudstvo jc oboževalo cesarja in bilo mu jc vdano kakor Bogu. Oni, ki so služili pri vojakih in so se potem vrnili domov, so se čutili še vedno vojake. Slovenci na oni strani Idrije, t. j. beneški Slovenci, so bili res kakor krotka jagnjeta prodani Italiji, ki se je že takrat borila za ujedinjenje svojega naroda. Ali, ona ista Italija, ki je poznala, kaj se pravi biti suženj, je zasužnila beneške Slovence in jim zabranila vsak naravni narodni razvoj! Ustanovila je le italijanske šole, in to ne iz nagiba za izobrazbo, ampak edino le z namenom, da bi hitreje poita-ijančila i slovensko ljudstvo. Prepovedala je povsod slovenski pouk in sploh vsako svobodno narodno in politično gibanje. — Samoobsebi je umljivo, kaj more postati iz dece, ki mora zahajati v šole, kjer ne razumejo ne učitelja ne učnih knjig! Dasi ta del slovenskega naroda žc dolgih 50 let ječi v sužnosti vkljub temu, da laški raznarodovalci niso štedili z nobeni:,t sredstvom da bi ga poitaliiančili. je ohrani! še vedno slovensko govorico. Odvzeli so sicer ljudstvu vsako moralno in politično vobodo, zvezali mu takorekoč z žele.mi-ui okovi roke in noge, ali prirojenega narodnega čuta mu niso mogli zadušiti. Pred nekaj leti so se bili tudi ben< Slovenci pričeli nekaj narodno gibati. Pričeli so se učiti nedolžnega petja in ustanovili so nekaj pevskih društev. Priredili so s pomočjo drugih slovenskih pevskih društev s te strani meje prvo domačo narodno slavnost, kar jih je bilo zelo navdušilo. Hitro so se na to pričeli pripravljati :a večjo narodno slavnost, ki naj bi s. udeležila tudi nekatera pevska društva z Goriškega. Bilo je torej vse že pripra\ l"e-io, in odločil se je bil tudi Že dan Ze di ^o slovensko narodno prireditev. Bilo ic o I. 1910. ali 1911., čc se ne motim, neke nedelje, lepega poletnega jutra, ko so nekatera goriška narodna dmštva prekoračila most črez Idrijo, da se udeleže slav-losti svojih bratov na oni strani. Toda .;!ej čudo! — Na oni strani so jih ustavili obrniti. Govorili so razni govorniki, med množic 4 ! so metali letake, na kateriii je bilo pi>; .m, ikako zdihujejo njihovi bratje v avstrijskem suženjstvu in da nimajo niti šol! Pobirali so milodare za zasebne itakjan-ske šole v Avsiiiji, t. i. za lažna rod malne šole za slovensko deco! k .j mora eu-titi pošten biovenec iu tuut esai. dru o-narodni poštenjak pri takih prizorih ■ kaj bi pa čutil beneški Slo/euec k navzoč? Ce so se take in enake 1 »ži širile v svet leto za letom neprenehoma, potem se m čuditi današnjim njihovim aspiracijam. ba: imajo Italijani na vsakem zemljevidu, v vsaki knjigi, skoraj bi rekel, zapisal o. da si Goriška. Trst. Istra — Itaha mcJenta. Na zemljedivih niso samo Gorica, bi b i m laška gnezda zaznamovana kot \ Tmu, dne 8. septembra 1917. »EDINOST« štev. 249. Stran ili. -?e 'rešena Italija, temveč vsa Primorska in ceio poiovica Kranjske! hi vse to je dunajska vlada dobro znala, a namesto da bi zabranjevala take laži. jim je celo gladila pot in jim dajala potuho. Nas pa, ki smo to vlado opozarjali na pretečo nevarnost, so v zahvalo še celo preganjali! In ravno isti Italjani trde sedai, da se bore za odrešenje, za obrambo, za ssmoociloCevanje narodov! Res čudna logika — od obeh strani. Če se torej ententne vlasti res vojskujejo za obrambo, rešitev in pravico samo-odločevania maiih narodov, potem bi morale biti na naši strani, bi morale pomagati nam. ne pa nas prodajati! Saj nadaljuje seda) ves svet vojno le edino v obrambo in za pravico samoodločevanja malih narodov! Naj izve torej inozemstvo, da hočemo tudi mi živeti in napredovati. Kai bi bilo z našimi rajsko lepimi in tako bogatimi Brdi, ako bi tudi nas Brice zadela kruta usoda osamljenosti, da bi nas prodali na milost in nemilost v ono suženjstvo, kjer že dolgih 50 lete ječe naši beneški bratje, kakor tudi je že v resnici vdrugič trgovala dunajska vlada s to našo milo in ljubljeno dedno slovensko grudo, na kateri živimo od pamtiveka. ne da bi sploh vedela za nas, kaj šele da bi nas vprašala?! Ni težko odgovoriti. Zapomni naj si pa vsakdo, da mi ljubimo svojo zemljo, ki smo jo podedovali p j svojih očetih, in hočemo ostati tudi združeni z ostalimi Jugoslovani Ie v enem državnem in narodnem telesu! Zapomnijo naj si to oni, ki nas hočejo »rešiti« in zapomnijo naj si to pa tudi oni. ki sedaj rnolče, ki so s to našo zemljo in z nami že večkrat trgovali, kakor da bi prodajali ovce in koze: naj si zapomnijo, da o nas in o naši inili domovini nima pravice odločevati nihče drug, nego ie mi sami! To je naše, tu hočemo ostati, združeni z ostalimi Jugoslovani in hraniti svojo dedno last do zadnjega iz-dihljaja. Mi zahtevamo združitev vseh Jugoslovanov do zadnje pedi naše zemlje in do sleherne naše duše, in tako zahtevamo tudi združitev beneških Slovencev z nami v eno državno in narodno telo. A. P r i n č i č. Pro^sis oglja. V prihodnjih dnevih se bo prodajalo oglje. Pravico do nabave imajo sledeče številke (in siccr rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Cena 5U vin. kg. Oddaja premoga sc zaznamuje s tem, da sc napravi luknja v štev. 1 izkaznice. 1. Mestni okraj Novo mesto: štev. 221—330 dne II. 9. pri Francu Mania, ulica Valdirivo 7 (od S—12 in 2—5). 2. Mestni okraj Staro mesto: štev. —j000 dne 10. 9. pri Granducu Andreju, ulica Caneellieri 110 (od 8—12 in 2—6). 3. Mestni okraj Barriera vecchia: šte^. 1248—1357 dne 10. 9. pri Hrovatinu J., ulica Media 52 in 1358—1417 dne 10. 9. pri Rupeni Marija, ulica Foscolo 19 (od 8— 12 in 3—6). Cena ie 66 v»n kg. 4. Mestni okraj Sv. Mar. Mgd. Zgor.: štev. 1—110 dne 10. 9. pri Franku O.. Bi-vio b (od H—12 in 2—6). 5. Mestni okraj Sv. Jakob: štev. 551— 660 dne 10. 9. pri Komar F., ulica del Bosco 10 (od 8—12 in2—6). Vrh tega sc bodo prodajala dne 10. 9. pri Simčič S., ulica Risorta 17, (od 8—12 In 2—6( drva. Pravico do nabave imajo številke 1 lih—1247 Barriera vecchia (rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 20 kg. Cena je 23 vin. kg. Izvršena oddaja drv se zaznamuje s tem. da se n a pravi luknja v štev. 1 izkaznice._ DomaČe vest!. Odlikovanja. Deželnemu kmetijskemu nadzorniku, vladnemu svetniku Friili-aufu. gozdarskima svetnikoma Tuliju Bersa pl. Leidenthal v Gorici (sedaj v Ajdovščini) in Ludviku Bolisu v Voloskem-Opatiji ter višjemu gozdarskemu komisarju Ramiru Fasanu v Puli je bil podeljen vojni križce za civilne zasluge II. razreda, državnima višjima živinozdravnikoma Ratniru Cella v Puli in Josipu Rebek-u v Pazinu, državnemu živinozdravniku Ar-turju Seniea v Poreču ter kletarskemu nadzorniku Arturju Fabianiju v Trstu vojni križec za civilne zasluge III. razreda, okrajnima gozdaiiema Jakobu Draščiču v Buzetu in Antonu Komclu v Ajdovščini pa vojni križec za civilne zasluge I\. razreda. Odlikovani so bili s srebrnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje nameščenci finančnega oddelka v Kopru: vodja oddelka in viši preglednik Adolf Golaš. ter nadpaznika Josip Scherjau in Peier Caharija iz Nabrcžine h. št. 19. Isto odlikovani*, je dnhil Ivan Sketelji. prido-deijen vojaškemu poveljstvu v Kopru. S slov. Štajerskega. Primorci se tudi tukaj radujemo, ko vidimo, da sc narodi 7~ eJ. svojih privic in dolžnosti. Veselega srca sem prečita! govor dra. Rvbafa in drugih zborovalcev na shodu političnega društva lldinost« dne 2K avgusta in pa objavljeno resolucijo. Dal Bog. da bi se izvršilo, kar je sklenil občni zbor. Bojimo se Ic, da ne bi zli stvori, ki rujejo med Slovenci, pospeševali rekcije. »Štajerc* je n. pr. dne 2. sept. označa! naše poznane slovenske vasi z Auzza (Avče), Bain-sizza (Banjšice) Bilia prevajanje slov. krajevnih imen omo-go:.; Cadorni, da govori: Vse Primorsko e i . iliansko, saj dokazujejo t ) vaška 11 ;,ia. Žil moramo z re\ iti, da sc ime- Kdor še danes, ob teh dogodkih poitalijan-čuje naša krajevna imena, pači resnični značaj dežele in se zločinski zagreša tudi proti koristim države. Slovenci v Primorju smo bili vedno doslej — ščavi! Dobivali smo, kar je Lahom preostajalo. Ti so imeli najboljše službe, da. še celo regnicoli so imeli prednost pred Slovcnci. Bog daj, da bi prišli na Primorskem Slovani do veljave, ki jim gre po številu in po domačin-sivu, da bi potem v lepi slogi živeli z italijanskim prebivalstvom. V to pomozita Bog in sreča junaška. Fasije za leto 1917. — C. kr. davčna administracija v Trstu opozarja hišne gospodarje naj fasije od stanovanj, sestoje-čih iz šest prostorov ali manj, — naznanijo ustmeno ali pismeno pri okrajnem načelniku dotičnega okraja do 30. septembra tega leta. Fasije se dobivajo v pisarnah okrajnih načelnikov. Iz trgovskih krGgov. Tvrdka F. Rastelli ima tu — kot zastopnica centrale — zalogo sladkorja. Tiste tukajšnje tvrdke, ki imajo pravico do sladkorja, morajo ob sprejemu blaga položiti 10 K za vsako vrečo; pa naj bo v boljšem, ali slabsem stanju, ali cclo raztrgana. Ko pa vračajo vreče, jim gori rečena tvrdka noče vrniti položenega denarja, ako ni vreča — v povsem dobrem stanju. Torej tudi za slabe vreče bi morale tvrdke vračati le dobre. Na tozadevne rekriminacije tvrdk odgovarja tvrdka RastelM. da je dobila od centralo strog nalog v tem smislu! In mi si ne moremo misliti, da bi nam Rastelli ne govoril resnice. Pač pa se nam usiljuje misel, da imajo tisti prav. ki trdč, da jc marsikatera centrala s svojo modrostjo in svojimi — metodami le v nesrečo. C. kr. avstr. sklad vojaških vdov in sirot, vojno-zavarovalni oddelek v Trstu, ul. Lazzaretto vecdiio št. 3, naznanja cenj. občinstvu in osobito družinam vpoMicaa-cev, da sprejema odslej zavarovalne predloge po zelo znižanih premijah. Vsled tega je v interesu vsake družine, ki ima očeta, sin^ali brata na bojišču ali pa v zaledju, da sklene tako ceneno zavarovanje čim prej, kajti naši vojaki so izpostavljeni tisočerim nevarnostim. Gosp. župani in razumniki so nanrošeni, da vplivajo na ob-činarje v tem smislu, ker občina ne bo mogla po vojni sama prevzeti vsega bremena za uboge vdove in sirote i:i tudi ni pravično, da bi šlo to breme na rame davkoplačevalcev. Oni, ki jhii je poit-klo prvo zavarovalno leto, so vabljeni, d u brez odloga obnove zapa ilo zavarovanje, da ne pridejo v škodo in v izgubo pridobljenih si pravic. Premije za take obnovitve so še bolj ugodne in nižje. Nihče naj ne zamudi prilike, da ne bo prepozno. Zavarovalni oddelek v Trstu je v prvem letu izplačal nad 600.000 K družinam vojakov, ki so umrli bodi na fronti, na straži ali v zaledni. Torej velja zavarovanje tudi v slučaju smrti v službi ali doma. Poleg tega se priporoča zelo ugodno invalidketno zavarovanje, ali pa kombinacija za oba slučaja. S peštnim uradom Doma Watra je zopet dopuščen v celem obsegu denarni in pisemski poštni promet. Premet zasebnih voinopoštnih zavitkov na voinopoštna urada št. 291 in 417 je ustavlien; dovoljen pa na vojnopoštni urad 632. Navadni pisemski promet je dovoljen zopet z sledečimi poštnimi uradi v Bukovini: Breaza, Brodina, Crnovicc 1, Czu-dyn, Dorna Kandreny, Dorna VVatra, Fal-keu, Fundul Moldovi, Isvvor. Jakobcnv. Kirlibaba, Molda\va Buk, Ober Wikow, Pojana Stampi, Po^oritta, Scletin. Sto-ronetz Putilla, Straža Buk, Szypot Came-rale, Uscie Putilla, VVaschkoutz a. Cz. in \Viznitz a. Cz. S poštnim uradom Dorna Kandreny je dovoljen tudi denarni promet in promet z vknjiženimi pisemskimi pošiljkami. Prašiče za rejo. Kmetijska družba bi mogla dobiti prašiče za rejo po približno b K kg, težke do 10 kg. Kcdor si jih želi, naj se takoj oglasi v pisarni kmetijske družbe. Razglas. Nakazani zneski od zadnje prodaje volne bodo izplačani dne 10. septembra v zalogi »Adriatica« Sylos, od komisije c. in kr. poveljstva soške armade za volno. V c. in kr. zasedenem ozemlju v Črni geri se je zli. avgustom 191/. otvoril za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad I. razreda Bera-ne. Pošiljati se smejo: na imenovani urad: poštne dopisnice, pisma, tiskovine, (časniki), blagovni vzorci, poštne nakaznice, pisma z označeno vrednostjo in zavitki brez označene vrednosti do najvišje teže 5 kilogramov; od tega urada: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine, (časniki) blagovni vzorci, poštne nakaznice, poštno-hranilnične položnice, ooj-rto predana pisma z označeno vrednostjo. Obencu! otvori omenjeni urad tudi za zasebni brzojavni promet. Ta etapni poštni iu brzojavni ur;'d bo posloval kot vojni poštni I urad za ondotn\ poveljstva, čete in zavode. Etapni pošr.ii ura J Berane se otvori nadalje za tamkaj nastanjene čete. poveljstva in zavode za promet vojnopoštnih z:r !.( .' pod pogoji, ki veljajo za to prometno panogo. Barkovljanske »slavčke« naprošamo, da prelože svoje koncerte iz popolnoč-nih ur vsaj na večerne, če si že žele brusiti svoje kljunčke. Nam tu so mirite noči že itak pičlo odmerjene in kdor nima res železnih živcev in trdnega spanja (s čemer se v parkovljah lahko ponašajo menda edino !e omenjeni -slavčki«), temu je pač redkokdaj dano, da se pošteno odpočije in naspi. Malo obzira bi res ne škodi k). Trgo\?ke in reklamne tiskovine naslov- '.i i, ::a vc^nopoštne ur.. Je v svrho po- razdelitve med vojaštvo, se bodo vračale na predajne urade z zaznamkom: »Glasom odredbe c. in kr. generalnega vojno-poštnega ravnateljstva nedopustno.« Izgubljena krušna izkaznica. Tista gospodinja, ki je pozabila krušno izkaznico (zelene barve) v pisarni okrajnega načelnika (župana) v Rojanu, naj pride ponjo. »Begunsko bralno in pevsko društvo v Hammerhotu na U. A. priredi dne 8. in 9. t. m. svoj prvi nastop pod vodstvom g. Ivo Pahorja. Uprizori se F. Žolnova veseloigra »Brat Sokol« na korist društvene knjižnice in v nabavo časopisov. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu ima jutri, v nedeljo ob 6 zvečer, v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu nastop članic, moškega in ženskega naraščaja. Vse tri skupine nastopijo samo s prostimi vajami na glasovir. Po končani telovadbi prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen Sokolom v kraškem skalovju, ki branijo naše domove, se odbor nadeja, da naše občinstvo napolni kakor vselej tudi jutri dvorano do zadnjega kotička. Vstopnina za osebo znaša 4U v, sedeži 30 v. Vojno posojilo v zvezi z vojnim zavarovanjem so podpisali: Tomaj: po 4000 K: Orel Marija; po 3000 K: Čefuta Anton; 50 2000 K: Kcnda Ferdinand, Stoka Karla, Sonc Anton, Orel Kristina, Orel Anton, Cefuta Anton, Gulič Jožefa, 2vab Marija, i Žvab Ignacij; po 1000 K: Fabjan Matilda, Končič Ivana, Sonc Bernarda, Sonc Frančiška, Gorup Jožef, Gorup Alojzij, Gor up Marija, Škapin Ivana, Skapin Ivana Skapin Filip, Sonc Terezija, Obersnel Karla, Černc Karla, Zlobec Marija, Gorup Terezija, Gorup Matilda, Fabjan Anica, Gorup Marija, Gorup Frančiška. Obersnel Ivana, Šperne Marija, Rože Zora, Škapin Valerija. Obersnel Fran, Gorup Angela, Gorup Marija, Germek Marija, Germek Matilda, Germek Angela, Cevnja Leopold. Prosimo slovenskih, hrvatskih io če« škili knjig za naše ranjene in bolne Junake ler za ona v okociii. Pošlieio nai se v Na-rodni dom,__ Začete1« še'sfcga leta v Tisiu. C. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu. Vpisovanje za šolsko leto 1917/18 se bo vršilo: V nedeljo, 16. sept., od 9—11 dep. za I. letnik in v pondeljek, 17. sept., od 10—012 dop. za II. letnik. Na novo vstopajoči učenci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti seooj: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo dobro dovršenega III. raz. ljudske šole, 3. spričevalo o cepljenju koz in 4. izkaz, da so zdravih oči. Pri vpisovanju je plačati 3 K vpisnine. Opozarja se. da se učence*', ki so prekoračili 11 leto starosti, v prvi letnik ne bo sprejemalo. Učenci, ki so bili sprejeti v I. letnik koncem preteklega šolskega leta, pridejo v šolo v torek, dne 18. sept. ob 9 dop. Oni učenci, ki prestopajo v II. letnik, prineso k vpisovanju zadnje letno spričevalo in imajo plačati 2 K učnega prispevka. Ponav-ljami izpiti se bodo vršili v soboto, dne 15. sept., ob 9 dop. * * * Slovenska ljudska šola v Rojanu. Vpisovanje v to šolo se bo vršilo dne 11., 12. in 13. septembra od 9 do 12 dopoldne. Za vpis v I. razred je potreben krstni Kst ali izpisek iz krstne matice, spričevalo cepljenja in spričevalo zdravih oči. Vsi otroci, tudi taki, ki so že hodili v šolo, morajo priti v spremstvu starišev ali odraslih namestnikov, da dajo vodstvu potrebne podatke. # * * O sera razredna dekl&ka CM šola pri Sv. Jakobu. Vpisovanje sc bo vršilo dne 13., 14. in 15. septembra t. 1. od 9—11 dopoldne. K vpisovanju novih učenk so potrebne sledeče listine: 1. Rojstni Ust ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada. 2. Izpričevalo o cepljenju kožic. 3. Izpričevalo o zdravih očeh. 4. Za vpis v višje razrede zadnje šolsko spričevalo. V pondeljek 17. septembra je Šolska sv. maša. redni pouk se začne v. torek 18. sept. ob 8 url. * • • Vpisovanje na deški fludski in meščanski šoU »Družbe sv. Cirila in Metoda« se bo vršilo dne 13., 14. in 15. septembra t L od 9—11 dopoldne pri Sv. Jakobu, na deških vsporednicah na AcQiicdottu pa 13., 14. in 15. septembra L I. od 2—4 popoldne. V ponedeljek, 17. septembra, t. 1. je šolska služba božja, v torek, 18. septembra, 1.1. ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev je treba privesti otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic iz zadnjih 5 let. 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega leta. starejše ne velja. 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez tel*, papirjev vpis ni možen. Za vsakega otroka treba povedati tudi domovinsko občino, t. ].. sedež pristojnega županstva. Ker mora šolsko vodstvo takoj po vpisovanju predložiti šolski oblasti imenik vpisanih učeuoav, se opozarjajo starši, da ob gori določenih dneh vpišejo svoje otroke v šolo, ker le tisti otroci, ki bodo priglašeni za vstop v šolo, bodo sprejeti v ta imenik: to velja posebno tudi za vse učence lanskega leta; kdor izmed teh se ne vpiše ob gori določenih dneh, nc bo štet med učence te šole in so starši sami odgovorni za posledice. Na meščanski šoli se sprejemno učenci v I. in II. razred in sicer v L razred učenci, ki so dovršili 5. razred (5. šolsko leto), v II. razred pa oni. ki so dovršili 6. razred ljudske šole (v tem slučaju sprejemni izpit). Ob vpisu ic plačati 1 k prispevka za učila. ŽivnogfeKSks banka Podružnica v Trstu Ulfca Ponterosso vosal uS. Maria Te-asa. — Lastna pa!a£a. Delniška gJavnca k 106.000.000. •• Rez. zaklad K 31,909.000. Izvršuje kutar.tao vse bar Zna in menial-n i črte transakcije. == Uradne ure od 9—1 pop. ■- :: HALI OGLASI □□ te rašuaajo po 4 Btot. be«aio. ? ilastoo tiskan« b*«ed» •• r»3u- t L-jLJ oajo enkrat — Najmanjša I pjp. : priatojbioa *a*&m 40 atotiak. .[LJLJ \flF10 rillftVi dobii° 1° zmern eeoi lira u o in ^11. J- J UlJUlil stanovanje. — Naslov Amalija D rti lovka >cala S nt j. 263, Trst-Rojan. 1411 |2f0 «f> takoj pisarniški bluga. prost vojaščine l«Urf ln—18 let star, vešč slovenskega ali hrvatskega in italijanskega jezika. Prrdstauti se od 10—12 predp. ('roat a ul. La< atoio I, II. 14»*> D»e mebllrani sobi i« X°i°v ali I. in II, nads-ropjn se takoj. Ponudbe na Ins. O'J d. Edinoeti pod Uradnik". 12:18 Dobro knuo se pije V litra 3*> vin, kava-kupuciuar 20 vin. črna kava 20 vin. Na i/.bero časniki in ilustracije. Velika čist"9t. Prostor primeren vsem slojam. — Marija Kaplan ek. 1437 EfttftAiifvf Anton Jer kič poa'uje v svojem ateljei u ruiusrui r Trstu. Via delle Poste št 10. 407 Klin A flltltl kelo istrsko in žganje, prodaja VIlIU liyui» APOLL.ONIO. Amalia l'\ l'U Dvonadstropna hiša Luciia-Portoio-e, štiri s «be, dvorana, kuhinja, dve skladišči, klet, peč, hodnik, hlev. vrt. dvoriš e studenec, se proda, takoj 15.000 K, « »tanek 1 ».0 0 K v 10 letih brez obresti. Naslov: Josi Valentič. nadučltelj, Sv. Autoa, pošta Dekani, Istra. 3 '8t> Trst-Ola Stadion 10 -Trst Odprt od 8'2 zvečer naprsi A Vstopnina K 2 o o o o 83 Perutnina Iz Štajerske <živa) j g race, kokoši, goske, plščeta itd. " prodaja po zmernih cenah A. MARI S SAN Trst, ulica Boschetto štev. 10. italbaljše vrste se dobi samo pri tvrdki Apollonlo ulica Amalia 10. ^AHBRINOf1 vsaki veter £ ob 9'/, | velika varMa predirava. lm =-"—J t Vino Iz I v vsaki množini kupuje J. Pirana Trst, ul. dai Gelsi 10 v: od 11—12 in od 1 Prodajalna v Opčine $t. 200 (blizu cerkve) Bogata izbera vseh potrebščin za pogrebe, kakor mrtvaške krste, pajčolani, blazine, venci, sveče i. t. d. i. t d* Odprto vsak dan od 8 zlutr. do 6 zvečer. Priporoča se Marila Emer. | 1—mbm 11 ii mi mm—iiw ouuaaDDOBBDDDCoaaoDaoaaoaaaaaDDB OD a □ a a a n a □ □ a □ □ □ □ □a ni E1 Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — o D □ □ a u 13 oanaooo taaanornoannacaaaaaaannac Vsako množino lepega lstrsKega BRI Kupi A. Šarabon u LJubljani. Skupaj s ponudbo Ie poslati tuifl uzorec. KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah jc iz vina destiliran star konja-k že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko za 48 K. mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrskd steklenice 40 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgunder per I. K 4.20. BENEDIKT HERTL, veleposestnik graščina Ooliče pri Konjicah, Štajersko. OpJasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edmo8tl« p Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 20, pritličje. Ustanovljeno h 1893. Ustanovljeno t. 1898. Vzajemno podporno druStuo v Ljubljani reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7l/t, 15 ali 227, letih v odsekih aH pa v poljubnih dogovorjenih obrokih-Kdor želi posojila, naj se obrne na pisamo v Ljubljani, Kongresni trg Stav. 1», ki daje vsa potrebna pojasnila Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4V«°/o TruStveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915 51934S40 K- — Deležnikov je Ulo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki repreaentujejo jamstvene glavnice za 6 0^9.8o0 K OsaKs ženska naj člta uelszan mio navodilo m&derna g@Jitev prs Izkušen nasvet pri oslabelosti in pomanjkanja krepkostl. • Pišite z polnim zaupanjem na 100 KRIIUS, Mam (Ogrsko) itatrane l Ifcl. 19 Ne slane nič! i Ne slane nI!! Amerikansko duble-z!ato v zlatarnici ln urarnici A. Jerman, Trsi, ul. Mmm ueccfils 19 Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike medaljone i. t. d. Vse stvari so po zitiernih cenah, izde a e v najboJjšIh tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam. Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo. trnm 1 rjw»-j -g-. r» ---T" Straa IV. »EDINOST* kov. m V Trsiti, đno 8. Septembra 1917. V pisovanj© v nrvtlCnl oddelek C. kr. tr-|*e oslabljeno sena a enim boljSe vrett is ttovske tn navtlčne akademije v Trstu se; drugih krajev. J ,____ .. bo v illo 15 16 in 17. septembra t. L od Pred setvijo se mor« teme dobro očistiti 9 do 1 pop. in sicer tako za prvi raz- kar »e najlažje napravi a Čistilnicami za ccd pripravljalnega in za prvi razred teh-! žito, a posebno s trijeri, kl so Jih skoraj TiiCruga tečaja kot za tečaj za absolvente vse občine Primorske dobile potom c. kr. sri dj jih Sol. — Natančnejša pojasnila o namestnfStva, oziroma potom deželna upravne ih za sprejem in o pristojbinah, ki Jih komisije v Poreču, tako, da se vsakemu le p.1 tčati, so dobe pri ravnateljstvu za-' nudi p; 1 da si avoja same očisti in voda odbere (sortira). • • • Kdor ima malo posestvo In ne more Ol jsko podporno društvo v Trstu po- priti do trijera, naj si sam z roko očisti in rivlfc pridne, a revne dijake, ki žele dobili prebira seme, saj ie ob deževnih dneh in nekaj učnih kniig iz podporne zaloge dru- ob praznikih dovolj časa v dr žini za to. It a, da pošljejo poštnim potom seznamek Torej zapomnimo sil sejmo sam-»čisto, pc.retnih učnih knjig najkasneje do 15. zdravo in čim težje seme, ker: kakoršna sept. na naslov društv. tainika: F. Pretner ■ setev, takšna žetev. . Trst V S Francesco 25 II. Opozaria se, j V naših zeml ah je itak dovolj plevelnega na p -vočasno priglasitev, ker na pre- semena, ki nam povzročajo po kalttvi mnogo lošle priglasitve se ne bode moglo sitnosti in jeze. Ali n.ij jih s i setvijo se i Tem potom se poživlja zadnjič po "nožimo? ie dijake, ki vkljub pozivom v časo- j Razvtn tega nam samo zdravo in težko ■n pismenim opominom še niso vr- seme daje zdrave in moćne rastline^P posojenih kniig, da izvrše to svojo Še ena zelo važna stvar je, katere pri >st nemudoma I ?etvi ne smemo prezreti, in ozn »žira. rovalo Igralsko omtafa K 20 za sveto-ivanske reveže. Ker je zidar g. Marije vd. Pipan v ^ocolu št. 664 pri popravljanju nekega z^n ilir-ral stati na zemljišču ge. Josipine h*un §t. 665, je morala prva plačati odškodnino K 10. To svoto darule Klunova v Rdečemu Križu«. Denar je že izročen na določeno mesto. Darovi, došli vladnemu komisarju. Gil-da MIzzan-Rovis K 20 v korist preostalih otrok ro sovražni bombi ubrte Avguste Ponton. Tvrdka Franc <5t Kranz K 100 in vojaško veteransko društvo K 20 v korist »Soškemu skladu«. Dvorni svetnik Franc Canevari K 10 v korist okrepčevalnici Rdečega križa. Friderik Schnabl in soproga K 100 za vdove in sirote padlih vojakov in K 100 v korist seske armade. Družina Kesel potom uprave lista »Triester Zeitung« K 25 za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. V proslavo rojstnega dne Njegovega sicer r a z I Veličanstva cesarja Karla se je nabrala v kuže vanje semena pred setvijo. Po-J^j 2°sp. Ivana Košute iz Sv. Križa hšt. sebn pšenico in pirjevico setvijo na vsak načn lazk Vsem kmetovalcem Pr rr0rske! tljivosti. V to svrho vzamemo nabolje ino uro j S te/kim tnidom in neumornim sedelo-, ^aiico ali form lin! vanje n žensk, otrok tn starcev je kmeti sko Razkuževanje samo izvršujemo na sledeči pr« bi a s vo Primo ske nehibno izvedlo zad- način: 'ij . ulelov^nje v ese li in spomladi. Da ra/kužimo 100 kg pšenic. raztopimo morami " pred! 1/7 za sirote in vdove padlih hrvatsko-i ž\ oroti sme slovenskih junakov, pristojnih v Istro in , naiHriii»> m i Trst, K 24. Darovali so Ivan Rakoczv. Po- PRIPOROCUIOE IHE1' pr sn bno so se v eas i vo ne izkazale naše kg (za pikico »/, kg) m e galice v in gospodinje v domačtm gospo ar-, 50 litrih mrzle vode in stresen o v to raz-ti Z b rez primerno pr dncs'jo so se po-| top ino seme tako, da je zrnje pest visoko tik nenavadnemu delu. To je fudi pra- pokri'o z navedeno tekočino. Vse skuoaj vi in tudi v bodoče naš enako delujejo in se večkrat premeša in kar splava na površje, aupanju v Boga naj jim v boibi za ob- se posname. Po približno 12 urah se pšenica e: la-tne dru; ine ne' k one tujh In naj izvleče, razpro-tre, posuši in nato poseje pri predstojećem jesenskem obdelovan u Skoro bolje je razkuž nje pše lice n pirje-^ nivojem* oridnrsijo lotijo tega de-a. vice s fottn linovo laitopinu. Na 10 i kg /as možje pa, ki s'e o !*li doma, li ste i pšenice vzameme 30 litrov vode in 7® litra žft rnili z bojn ^ Gostilna „Al Vetturino" Tr^t ulica Ohiozz. »t. 5. Domač* kn'ninja. Velika izbe a najboljših vin. Trgovina Jestv n IVAN Bi DOVEO, Trst, ul, Oamp&nile 13 (lVg Pouter« b-o). Ima v zalogi: čaj, pa-radižno ktm-servo, mnogo vrst kock za juho, Senf in tu
  • stni Jammka rum, ko- olja v domovino, 40-odstotneya formaldehida, ki ga kupimo j i»j*k Martv, ^ ermouth, mali novec. &iivovec ter več pozivi am, da s. Z sernl svojimi močmi V mirodilnld, spravimo pšenico V redko | v«t mineralnih vod. \ se po zmernih aenah. 414 tite ako važnemu jesenskemu obde o vrečo in močimo vse skupa p->b!ižno 1/t ure: Mehanična delavnica, svojih zemljišč ter da se pobrigate v tekočini; na-to seme osušimo. LniirnvAWA tiv4?-tioa mviLDFLU Via a gospodarstva onih sosedov, ki ni- Kmetovalci! Ni vam skrbeti samo za j J^ i .noskih sil doma. je ensko obdelovanje polja 7 czimino. Po-;toIjev. proračUaL 901 e ljubezen do bi žnjega zalite a, da se zabili ne smete niti svojih vriov pripraviti---:- a roko in podpira z na-veti in delom za zimsko zelenjavo (špinača, solata, čebula, j Knjigoveznica aVem oz ru tiste uboge žene, katerih ^zrah, zimske brokole, vrzote (ohrovt) in; piETltO PTPPAN, Tr.t. ulica Valdlrfvo 19. Ani- so i ad!« v voj li, ali zapadii v vjet- j drugo), da si zgv daj v spom \ ali se nahajajo še pod orožjem. za demačo hišo in za rg d; volj zelenjave vsi slo'no sodelujejo p i tem, bo! Za spomladne zgodne setve mora bi i j Majolične peči in štedilniki 1 zasejati z ozimno vsaj toliko njiv, zemlja žr v jesni priptayi|ena. Posebno i ^ ZEPPAR, ul. 6, G io van ni 6 iu 12. Kajboljša izde-je lilo v navadi v normalnih časih, * one zapuš ene nve, ki jih • današnj h , iovanja ]n najpopolnejša vr-,ta. Cene zmerne. 20:^' di naberete I etična vezava. Žej ni koledarji ia tnega izdelovanja. Vp sniki i registri; posebnega sistema. 207 Ljubljanska kreditna banfe Podružnica v Trstu E ORce Coserma Jte«, ll. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago iri izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no Mižite obrestuje 4 \ netto Uloge na tekočI in žlro-račun najbolje po dogovoru. i Obavila nak-*2!!a vojnim ujetnikom. " Poslovalnica c. kr. razredne loterUe. ! Josip struckel Trst. vogal Via Karla Teresa-S. Catsrina Novi dohodi volnenega blaga za mošice in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov Uliti ! UMo-fotogrnfičiti atelfs Trst Dllca del Rlvo št 42 (uriillčJ.') Trst ZDRAVNIK Hed. Dr. Karol PernlčiC stanuje v Trstu, ul. Glulia 76 III. n. (zraven Dreherj^ve pivovarne) in ordinira v ulici Carintla 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervotn« In otroik« bo« I. «nl (bli i cerkve sv. Autona novega.) izven te^a še mir-ikatero, nekdaj za- vo nih časih hočemo zopet uporabiti zx,- jio njivico piipraviti za f zim no setev, rastlinogojstvo, moramo že v jeleni preor i a jest-nsk setev pridejo v prvi vrsti v ali prekopati, k jti le t ko pripravljene | Trst, i r .v: ozmina pšenica, o/hnna rž, ozimni zemlje zamorejo rimski m:azovi in zimf.ka cjj\fe : it ozimna pire vica ;n ozimni oves vliga primerno pripravljali a spomladno' Hotel Continental u!ica San Isicol« It. 25 (blizu Corsa). Preao-za voiake. Dvigalo. Cene zmerne ?o-tre/.ba 190 ki ca;e bolj prikladen za tople suhe le*ie.) j p- setev. , Papir, a p S e n i c o vzamemo najboljšo zemljo, • Kdor nima dovoij semena (tudi zelenjavnih | VELlK± zaloga papiiua za ovitke, papima-am je ra razpolaganje. Močne in bo- vr-t), naj naroči primanjkujoče v pristojnem ! tih rečic lastne tovarne — Valčki raz ih barv ml e ji najbolje uga ajo, ker v suhih občinskem uradu, aH samo !o!|kov koli1 or in \ elilcosti Cene zmerne. — G;istone Dolliuar, pokrajinah, kakf^r je P.imoiska, držijo iste ga v resnici potrebuje. Tudi za narofitetev; Trs- v. ia dei Gelii 10.-M v<- časa vlago, nego rahla, lahka prst, in1 umetnih gnojil za vrtove, njive in travnike, Šivalni StlOji. s tem ne trpijo tako laliko od suše. javite se pravočasno in se Vam ni treba DELKI§KO društvo šivalnih strojev \ko moramo gno iti pšenico s hlevskim t strašiti izdatkov, Kajti ti V? m bodo večkratno SiNGER, Trst. Corso 20. Prod»ja Šivalnih seroiev enojem, potem mora biti dobro preperel. povrnjeni v bogatem pridelku. i in vseh prid klin. Delavnica z* popravljanje. 258 Gnoenje s s^tm hlevskim gnojeni, kakor Isto;ako ne pozabite pravočasno naročiti---p .. u je, ža,, na Primorskem ob:a navada, se ni-; priporočenih razkuževalnih sredstev (modre ^ ? caison ne priporoča, kajti potem nam da gotice in formalina), ki obvarujejo posebno i. tn nainlnn^n:tei>;n \.'s«h }uar\r. nren .. . _ r-' _ * _ __m.: ! i:m.i ri@rmavtg!!d Trecca TRST, ulica Barrlera vecciiia 3 lr a veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. NaJnlU« kenkurenCne cene. Izvršuje vnako fotoorrafičao delo kakor tudi raz glede, posaetkr notranjost lokalov, porcelanarM ploA»*e za v»akovr^t. spo-n^nike. POSEBNOSTI P0*12ANJS iu VSAKS FOTOflA&FJJa tu Hadl udobnoiti naročni- kov sprejema naročbe ia jih is-vršuje na domu, ev. tudi znnaj mesta po uajzmernejših ceaah. I i« I Trst ul. đel Rlvo M kl HateS in reitsv/asSla Trst, ulica S. Hteolt 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja stost. — Cene zmerne. rBu&srm ¥elika zaiog^ ca-: et iianj "zrna in več same, pšenica radi pšenico, to najpiemenitejšo vseh i'aric, pred tiust;.ft< iJjer 'se pre^starljajo najboljši glelbdiđki po e«* in je podvržena mnogim boleznim.! najnevarnejšo žitno boleznijo, ^netljivostjo. j filma.___2U Bo:,e gnojili plenico z umetnim gncjvm, Toda, tudi za vzdrževanje i .'je živine, j-n . l/rnla^iiJpa s Tomaževo žlindro, ki se naj pied oranjem posebno govedi, morate že sedaj skrbeti. LFsmsKa KrojatniLa — - - "----------. — A RIEGER, Tret alica Torreute št. 30, L naiist »ngleikem in fran-obleke za poroke, meme. 337 n^kislega anion jaeni in v zimi in z en k* množina apnene ja dušika, le da treba najveć'O Štedljivostjo pri krmenju v hlevu, tega 14 dni pred setvijo poderati d pobra- ter z nasekanjem največjih množin lisme nati, kajti drugače bi znalo t > gnojilo slabo krme (ir dla bomo z Božjo pomočjo v delovati na kaljivost semena. stanu prehraniti našo živino čez zimo. ^ nico s t. jemo vcdn«» pod brano in ne Kmetovalci Primorske! prt re ko, najbo je nekoliko dni po zadn em Uverjen sem popolnoma, 1a boste upo-or;.ni , ko se je namreč zemlja ze nekoliko U u t na.vete in i/n ,|nievaii cV(,ie vele- Nepremorijivi plašči. § IVAN KRŽE - Trst g □ Plam San Glovannl 1. □ u TfllnAfl kuhinjskih in kletarskih potreb- □ ♦ IUIU3U tttn od lesa in pletenin. Škafov, ♦ 2 breni. čebro *n kad. sodčekov, lopat, re- g □ Set, sit in vs^KOvr»tnib koSev, Jerbasev In ± metel ter mnogo dragih v to stroko spa-g daloelh predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kuklnjsko posodo vsake vrste bodi od porcelane, zemlje, emaila. kosi-terja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke z Itd Za gostilničarje pipe, krogi je. sesalje e In stekleno posodo za vino I. t. d. i. t. d. belega in črnega izvrstnih kakovosti. Prodaja na debelo po današnjih najnižjih konkurenčnih cenah. Priporoča se Marila Krlsmanll? Bazovka. I 9 LEOPOLD HAAS. Tr.< Corso 2 in ria Rsrriera □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□^♦□♦D vecchia 10. Bogata izbera vojaSkih plašCev od K 20 — naprej. "257 Jestvine na debelo. Hogata izbera vsakovrstnih jestv in ; proma-, Mikiavž Piščanc iz Rojana št. 79b K 150; >a za vdove in sirote 11a soški fronti j;adiih junakov. I1\a!a iskrena na- Zlufnrnlra & G. Plno v Trs iti §e fe preselila n« O>rso it 15 v biv$o zlatarnico O. Zercowltx L Ffglio. Velika izt era srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ^Mo en^ko kak-r pri p enici. s Tomaževo: ^ j^j ž'irdr j in amonijevo soljo. Vudi rž morami opravljali v zemlji «|rodn€mu dobrotniku in človekoljubu! br. no nikakor je ne smemo podorati. j Povodom nekeRa posredovanja pc po- Ozimni ječmen, katerega na, cim sIancu dni. Rybdfu darujejo neimenovani, . nilc. . . , _ več posejemo stavi no v lažje top ejse moiki podružnici družbe sv. Cirila in Me-! ^ ,?ft Wm je m ga čimprej spravimo pod zemljo. mf1a k f ^t .Pm „pim^^m na adnjanskeffa pristanišča samo 120 km. Ponudbe od resnih reflektantov 1 s ca. 300.000 Mu jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost 12—25 km od pred zimo dobro okoreniči in raz- zen da ^e ras e. , «ebno suhih zemljah moiamo ječmen pociorati namesto podbranati. Gnojimo ječ-1 men s preperelim gnojem, oziroma tudi z umetnimi gnojil'. Posebno slabe, suhe zem-je, katerih imamo na Primorskem mnogo, naj se po-ejejo 2 o z i m n o p t r j e v i c o, ki stavlja na ženijo ^elo skromna zahteve. Setev je en?ka kakor pri navadni pšenici, samo ta ug« d' ost se nam nudi, da se vedno lahko računamo z uspehom, če tudi je setev zakasnili. U v e s je najskromnejSa vrs:a žitaric, ki se da enako uspešno gnojiti v te/k h, tudi v lahkih suhih zemljah, ^h PrmoiSKe, in to so skoraj to.a p« setev ozimnega in Metoda 300 K. Čast tem neimenovanem m takem zgledu narodne požrtv Jvalnosti! V čast poštenjaku in dobiotniku reve-1 Inseratni oddelek lista pod: »Lesna zev, ki se je inoral ukloniti pritisku, je da-1 dustrija 300.000«. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čarm&k v Trstu, ul. Poste vecch e 12, vogal ulice della Pos e. Izdiranje zobov braz :-: bolečine. Plombiranje. :: UMETNI Z O 3 J E Veliko skladišče kljuko? deinikev, bel!^ In plsenih sra]c, platišč žipnlh robcamoških nosnic itd. itd. K. Cvenkal Trst corso 23 tene zmerne. — Postrežba toiia. Narodna trgovina, m Narodna trgovina. Hranilne vloge sprejema od tudi če ui ud aadruj^ »d jih obre-^« t| O} večje 7.1 enke po J»-stuje po t |4 |0 govoru. Trg.« v suhih legiji in zeml ah, kjer to do-puš.a vreme in sanje zemlje, po možnosti Že decemnra ali januarja, da scali takoj, ko začne predspomladno toplo vr^me. Od doma pri e anega žita s izberi mo r 'il ijše in najtežje za Feme, je hra-^nio co e %e ra zračnem pro->toiu in b aru jemo i mi. Po možnosti izme; jamo iastno, JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa di Risparmio štv. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,200.000.— neg ^ Kapital in rezerva a 13,200,150^- FILljALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar, Prodaja srečk razredne loterle. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, bt vbni krediti, rembours-kreclni. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna narnriia. Inkasc. Teleroni: 1463, 1793 in 2678. UR&CNE URE: Otl pop- - E S KOM T MS NIC - r KLTTJiE IN PRODAjA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrrdnostne papirie in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. — MENJAL »ICA —: VLOGE NA KNJIŽICE 3 Ti Ti od dneva vloge do dneva vzdiha. Rent ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tr/i: a