1ZS, SfCTlHB. f LinblianI, v petek, I. junija 1915. XLUI11. lelo. .Slovenski Narod' velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen: r upravništvu pfCjCman: ćelo leto naprcj . . • « K 24*— četo leto naprej • § . . K 22*— pol leta „ .....12'— pol leta „ • • • . # 31*— Dopis! naj se frankirajo. Rokopl*( 3t nt vri£ajo. Drsinlitro i EaaHora allca *t 9 (y pritllčju l«vaj «•*•!#• *L 14» Izbama vsak dan z*eć«r lzvzemšl n^delje In praznike. Inscrati veljajo: peterostopna petit vrstj za enkrat po 16 vin., za dvaknt p« 14 vin., za trikrat ali ve*:krat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 2U vio. Poslano vrsta 30 vin Pri ve «• *** —-na mesec . • > • • 2*30 ćelo ltto nAprtJ ...... K flU* Vprašanjem ^lede In^eratov se na; priloži za odgovor dopknka ali MMflBL. Upravnici vo (spodaj, dvorišče levo), KnafUra mila« *t a, talite« ŠL tik Dana], 3. ]"unija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo. Od đanes 3. ure 30 min. zlctrzj se cata]a Przcmysl zopet v naših rokah. Prvo vest, da se nahaja Prze-mvsl zopet v rokah zmagovalnih za-vezniških čet, je objavilo vrhovno ar-madno vodstvo (A. O. K.) z naslednjo kratko brzojavko: »Przemvsl danes ob zori pade!, zopet v naši posesti.« Vojna zgodovina ne pozna slučaja, kateremu bi se dala primerjati usoda slavne przemyslske trdnjave. Skozi dolge tedne oblegana, napade-na z vseh strani z naravnost strahovito silo, je vztrajala zmagovito in bila je kakor svetopisemska skala, katere ne premore niti peklenska sila. Sovražnik navali v drugič in kar ni moglo doseći njegovo orožje, njegova premoć, to je morala izvojevati lakota. Ne ogenj, ne jeklo ništa pre-magala skalnatih przernvslskih utrdb in junaških njihovih branilcev in sele, ko so izmučena trupla przemy-slskih junakov omagala, so se odprla vrata trdnjave sovražnika, toda ne prej, dokler ni bilo vse orožje, vse oklopje tega slavnega mesta uniče-no in razrušeno. To, kar so onega usodnega marčnega dne zasedli Rusi so bile le razvaline ... Ko se je pričela v prvih dneh meseca majnika velika ofenziva za-vezniških čet v Zapadni Galiciju ko so avstriiske in nemške armade v naravnost neverjetnem zmagovitem pohodu osvojevale ped za pedio, pa okraj za okrajem gališke zemlje tja proti vzhodu, je grenko ime Przemvsl zopet oživelo. Slo je od ust do ust, najprvo le kot nekaka idejalna želja, potem kot upanje, kot geslo ti-sočev — dokler ni postajo zopet ra-dostna resnica. Przemsl je zopet v rokah naše armade in na njega zido-vih vihrajo zopet častitljive zastave starega dednega gospodari a te slavne trcinjave. Vest o padcu Przemvsla se je po bliskovito raznesla po ćeli monarhiji. Povsod je vzbudila navdušenje in občudovanje slavnega čina zaveznrskih čet. — Tuđi Ljubljana se je radostno odzvala pozivu svojega župana In raz hiše so zapla-polale zastave. Ime Przemysl napolnjuje danes že tretjič ćeli svet. Kakor za časa prvega obleganja, kakor v trenutku prvega padca, tako so sedaj vprte vse oči v slavno gališko trdnjavo. Po bitki pri Grodeku so jo pričeli Rusi prvic oblegati. V silnih naskokih so izgubili oblegovalci okrog 70.000 mož ter so se končno umaknili dne 10. oktobra 1914 pred avstrijskimi četami, ki so prihajale zlasti od Lan-cuta in Dubtecke sem na pomoč. Skoraj natančno po ©nem mesecu — 9. novembra — so Rusi Przemysf zopet obkolili m ga pričeli izstradati. Po stotridesetih dneh — 22. marca — je glad premagal posadko in Przemvsl se je vdal sovražniku. Po-veljnik general Kusmanek je dal pred predajo vse utrdbe in topove raz-streliti in Przemysl te bil le razvalina, ko so ga zasedle ruske čete. Vo-jaški strokovnjaki so pozneje po-nov^no poročali, da skušajo Rusi razrušene utrdbe popraviti in da jih ar-mirajo s strojnimi težkimi topovi. V koliko se Hm je to restitucijsko delo posrečilo, bodo pokazala podrobna poročila iz taborišča naše armade. ki je vkorakala v zopet osvojeno trdnjavo. V neprerušenem prodiranju so se bližale proti koncu meseca maja naše in nemške armade zopet Pr-zemvslu, Ru>i so se umikali za San in kmalu ?o stale na severu in na jugu zavezniške čete že daleč za Pr-zemvs'om, trdnjava je bila skorai od vseh strani obkoliena. V terek so se zacrnale bavarske čete s severa na utrjene przcmvslske pozicije in tri utrdbe so padle. V srećo sta padli nadaljnji dve, na Rešnjeea Telcsn ob zori pa so orili zmagoviti klici za- i vezniških armad nad premazanim j ruskim in slavnim avstriiskiir • Przemyslom. i * i PRVE PODROBNOSTI O OSVO-JITVI PRZEMVSLA. Dunaj, 3. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nemške čete so ponoči v na-skoku zavzele poslednje ruske pozicije na severo-vzhodfi! przemys!ski fronti ter so vdrle danes dopoldne od severa sem v mesto. Z zapada in juga je vdrl v me-sto naš 6. arrnadni zbor. N esrovi prvi oddelki so dospeli kmalu po 6. uri na m*stni glavni trs. Daleko^ažnost tega uspeti a se še ne da pregledati. • • PADEC PRZEMYSLA. Posebni porocevalec »Pest Hirlapa« poroca: Akcija proti Prze-myslu je bila najsilnejša s severa in z juga. Na severu so napadale nemške čete, na jugu pa naš X. armndni zbor. Rusi so v zadnjih dveh mese-cih, kolikor se je dalo, popravili razrušene forte in utrdbe, jih obornžili s težko artiljerijo ter sprednje pozicije pripravili, tako da smo bili po ofenzivi ob Dunajcu prisiljeni preiti k sistematičnemu obleganju trdnjave- Najprej je dospel naš X. armad-ni zbor pred trdnavo, izpočetka še brez težke artiljerije, ker je transport 30*5 cm topov zahteval mnogo Časa. Takrat so se naše čete zadovoljile s tem, da so se čim najbolj pri-bližale fortu Pralkovce. kar ni bilo lahko delo, ker so bile naše čete prisiljene se pri vsakem koraku naprej zakopati. Nemci so takoj začeli stre-Ijati z 21 cm tonovi in kakor hitro je dospela njih pehota tako blizu, da je mogla naskočiti, je začela delati naša težka artiljerija. V nedeljo je dosegel nemški ogenj svoj višek. Toča krogel je padala na utrdbe. Kakor hitro je opa-zil nemški poveljnik, da je ruski ogenj ponehaval, kar se je zgodilo v ponedeljek zjntraj, je dal takoj naskočiti. Rusi so se branili do zadnjega trenotka žilavo in so zbežali sele, ko je bavarska pehota že vdrla v okope. Artiljerija je ostala do konca pri topovih. Tako sta prišla dva oklopna topa v našo posest. Naša ar-tHerifa Je potem ta dva to»pa na za-okroženem tim obrnila ter začela streljati na bežeče Ruse iz njihovih lastnih topov. Tako so dospele naše čete do komai 6 km pred mesto. Med tem so peskušali Rusi pri Sieniavi prekoračiti San, da napade-io annaiio iViLickeiiS.cn v boku in v iirbtu, kar pa se je popolnoma pone-srečiio. Ariiiiicla Mackenscn, ki tvori lam našo napadatno zagvozdo, se je hrabro in srečno uhranila splošnega ruskega naj^ada. Naš VI. armauni zbor v. Arz, ki pripada arrnadi gene-ralobersta Mackeiiscna, se je pri tem posebno •d-dlikoval. Med boji, ki so se v tem času razvili pri Przemvslu, je posebno omeniti še naskoh na neko silno utrdbo na južni tromi. Naši so to utrdbo pri prvem naskoku zavzeii, pozneje pa so jo norali zopet zapustiti. Prebitje severne fronte, ni razbilo samo zunanjega pasu, niarveč so čete dospele tuđi do crte interva-lov in oddelnih re/erv tja do jedra. Končno je ostalo še glavno delo, zavojevanje trdniavc same. Med tem se je bil obroč okrog trdnjave zožil in utrjba za utrclbo je morala umolk-niti. Naši topovi so obstrel:evali tuđi že edine ceste, ki so jih imeli Rusi še za umikanie. Zlasti železnica proti i Medvki je bila popolnoma v obmoc-[ Ju našega topovskega ogrja. Jasno 1 je bilo, da se bodo morali Rusi ćelo ! umakriti v našem o^rnju. i Ko je padla ." Wtov Przemvsla. je hi!o jasno, da se trdnjava ne bo mogla več držati. O zadnjih trenotkih pred pad-cem trdnave, o plenu in izgubah in o drugih podrobnostih do tega trenotka še ni poročil. V GALICIJI PRED ZAVZETJEM PRZEMYSLA. Že pred padcem Przemvsla je bilo jasno, da se ta nekdanja trdnjava ne bo mogla dolgo držati. Vojni poročevalci so to porocali svojim listom že pred par dnevi. Tako pravi poračevalec lista »Zcit«: Obkolitev trdniave se je bila zadnji teden maja *koraj popolnoma posrećila. Ko je potem prišla železnica v Medvko pod ogenj naše artiljerije, so bile Rusom na razpolago samo še nekatere tuđi ogrožene zvezne ceste. Vendar nišo hoteli prepustiti trdniave brez boja, ker vedo, kako veMk bo morali-čni vpliv tega poraza. Morda so upali tuđi na ojačenia iz Javorova. Toda vsi rrkCkusi prntiofenzive so se po-nesrecili in nam se je posrečilo pri-peljati tja našo težko artiljrijo. Dne 39. maja je dospelo več baterii 30-5 cm možnarjev pred Przemysl. nakar smo dva dni obstreljevali sprednje pozicije in utrdbe na sever-ni fronti. V noči na M. maja so bile utrdbe razstreljcne, nakar je mogla hrabra bavarska peliota priceti napadanje: Kako se je to posrečilo, rro-ve uradni komunike. Ruse smo za-sledovali z ognjem njih lastnih topov, ki so jih zmagovalci takoj obrnili proti njim. Zavzetje treh utrdb na se-verni fronti je omogočilo napadal-cem flankiranje ostalih utrdb okrog in okrog pri prebitem zunanjem utrdbenem obroču. Na podoben način z zavzetjem sektorja fronte sta bili zavzeti tuđi trd-njavi Antverpen in Liege. Sovražnikove poskuse zopet pridobiti napol izgubljeno crto San-Dnjester in jo napraviti za obrambno crto gineče moči v Vzhod-ni Galiciji, je smatrati za ponesre-čene. • • • Poparjenost v tripelententl. Berolin, 4. junija. Francoski in ruski listi so javnost že par dni pripravljali na to. da se Przemysl ne bo mogel dolgo držati. Skušali so doka-zovati, da trdnjava nima za Ruse se-daj posebnega pomena. Toda vsi ti argumenti so napravili le malo vtis-ka in vtisk padca Przemysla bo imel v vseh deželah trojnega sporazuma velike posledice. v maju znaša 862 častnikov, 268.860 mož, 351 tepov, 578 strojnih pušk, 189 municijskih voz. PLEN ZAVEZNIKOV MESECA MAJA. Diinai, 2. junija. (Ker. urad.) Uradno rszg-asHo. V hitkali meseca mala so zavezniške armade pod avsvro-ogrskim vrhovnim povelji Ištvom pripeljale vjetnlkov in pler.a: ^62 častnikov in 268.860 mož, 25! laliksh ;n t-žkih tc-pov, 57S strojnih pušk, IS9 municijskih voz. K temu prih^ia še drug mro^oštevilr! vojni matenial, ki šte-ie n. rr pri eni karpatski armadi sami 8500 stre ov artTcrijske municije, S in rol mi'iiona patronov za pehoto, 3R.0O0 niskih repetirskr^i pušk in 21 tisoč ruske^a kolega orožja. • • • REZULTAT BITKE PRI STRVJU. Dunaj, 3. junija. (Kor. urad.) Uradno se razerlaša: Napad zavezniških čet v prostoru severno od Stryia nadalje uspešno napreduje. Dosedanji rezultat bitke pri Stryju je: 60 častnikov in 12.175 mož vietih, 14 topov in 35 strojnih pušk vptenjenih. RUSKE POZICIJE MED STRY- JEM IX DROHOBYCZEM ZA- VZETE. Dunai, 2. junija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo. Na ruskem boji-šču je obnovil sovražnik močne napade na zavezniške čete, ki stoje vzhodno od Sana. Obupne napade smo pod nov i mi težkimi izgubami za-vrnili. Ob severni fronti Przemvsla smo zavzeii dve drugi utrdbi. Do sedaj zavzeti teren smo obdržali. Južno od Pnjcstra nanreduie naš napad z uspehom. V naskoku smo zavzeii včeraj sovrazne pozicije med Strv-iem in Drohobvczcm. Močne ruske čete, ki so prodrle v jugovzhodni Galiciji v pokrajini Solot\vina v napadu proti našim poziciiam. so imele velike izgube ter so se tu in tam v begu umaknile. BOJI PRI LIBAVI, SAVLIH IN OB DUBISSI. — PO ZMAGI PRI STRVJU. Berolin, 2. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Pri Neuhausnu. sev.-vzh. od Li-bave in pri §idikih, jug.-vzh. od Liba-ve, so se vršili uspešni boji proti manjšim ruskim oddclkom, enako v okolici Savel in ob Pubissi ter med Uglanvjem in Airagolo. Pri Šavlih smo vjeli 500 mož. Dve nadaljni utrdbi Przemvsla smo včeraj zavzeii. Po zmagi pri Strvju sta zaveznika včeraj prodrla v smeri na Medenice. m • PRODIRANJE PROTI LVOVU. Dva dogodka velikega pomena označujeta zadnje dni. Padec Przemvsla in zavzetje mostne utrdbe pri Strvju, ki so jo Rusi izredno dobro utrdili. Z obema uspehoma smo po-riniH dva kija proti Lvovu. katerih ozka dela sta pri Lubaczowki, seve-ro-zapadno. in pri Stryju, južno od Lvova, le še 70 km oddaljena od glavnega mesta. Razdalja Przemysl-Lvov pa znaša 90 km, vsled česar obstoja za przemyslsko posadko ne-varnost, da ji odrežemo povratek. Tri petine Galicije so zopet v naših rokah. Tekom enega meseca je pridobila naša severna fronta na Ruskem Poliskem 80, armade v Zapadni Galiciji 130, armada v Karpatih 100 in zavezniške armade na jugo-vzhodu 60 km prostora, uspeh, kakr-šnega po pr\i ofenzivi Nemcev v Belgiji in na Francoskem v tej vojni ni bilo več beležiti. Za zadnji odpor v Galiciji imajo Rusi na razpolago še tri obrambne crte. Prvo crto označujejo vrhovi severno od No\ve Grobne (25 km vzhodno od Jaroslava), \Voloska, Lvsa Gora (40 km vzhodno od Przemvsla). Sondo\va \Yisznia in zgor-nji tok Dniestra. Glavni del te pokrajine je odprto valovito ozemlje z majhnimi višinskimi razločki, veči-del pa gozdnato. Zgornji tok Dnje-stra je v tem letnem času še zelo močviren, zato velika ovira za frontalni napad zaveznikov. Drugo crto, kakih 20 km bolj za-daj, tvori \\risznija in crta jezer pri Grodeku. Ta jezera imajo paČ veliko defenzivno važnost, raztezajo se pa samo 50 km od severa proti Jugu in Rusi bi morali jezera zapustiti. Čim hi bila zavzeta manj ugodna Crta ob \Viszniii. Tretjo crto označujejo kraji Ra-varuska, Kraszne, Przemvslanv Rohatvn in odsek Dniestra. Ta crta leži 45 km vzhodno od Lvova. Rusi bi morali v tem slučaju glavno mesto že zamistiti. Zelo dvomlivo pa je, ali bodo Rusi sploh mogli držati prvo crto. Druga crta je zaradi neugodnih kra-Jevnih razmer za daljšo obrambo komaj sposobna, zato je zelo verjet-no, da se bodo morali Rusi še meseca junija umakniti na tretjo crto. Na tretji crti bi bila ruska fronta ki se razteza danes se preko vse Vzhodne Poljske s pritiskom južno od Lubh'na prerezana na dva obrambna dela. kar bi provzročili razsežna močvirja pri Rokitnu in ob Pripetu, ki onemogoČaio sodelova-nje niskih obrambnih armadnih de-lov. Severni del bi bilo potem mo-goče potisniti proti Moskvi in Petro-gradu. južni del pa proti Kijevu. S tem bi bila ruska armada razpadla in nič bi je ne moglo več združiti. 2e pa grozi Rusom nova, za nje zagonetna Tiindenburgova akcija, c kateri ne vedo, ali je naperjena proti Petrogradu, ali pa nroti železnic Varšav—Petrograd. VarŠava - Po-lozk in Brest-Lito\vsk-Moskva. V obeh shičajih bi bil uspeh nemške severovzhodne vojske katastrofa za Rusiio. . Vojni porocevalec »Zeita« javlja: Nemška južna armada pod generalom v. Linsingnom, ki rine Ruse od Str\'ja sem proti močvirjem Dnje-stra, morda že ogroža zadnjo dobro poziciio sovražnika, kr mu še ostane pred Lvovom, crto rrri Grodeku z njenimi jezeri in močvirji. V zvezi ružne armade prodira naša skupina Szurmay preko Droho-bycza skozi petrolejsko ozemlje, ka-terega petrolejski vrelci sedaj gore s plamenom. Kakor izvem, se je posrečilo del teh požarov pogasiti. V veliki reservoirih pa gori sto in sto vagonskih tovorov petroleja. Stran 2. .SLOVfcNSKJ NAKOD-, due 4. junija 1915. 125. £tev. Umikanje Rtisov. Petrograd, 31. maja. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Iz poročil tujih listov o bo-fih na Crti Gorlice do Dunajca, izha-ja, da je postavil sovražnik v prav kratkem času tam proti našima dve-ma zboroma (?) približno 1500 topov, od katerih so bili po velikem delu srednje veliki, težki in 42 centi-metrski. V štiriurnem obstreljevanju, ko je bilo delovanje artiljerije pred naskokom posebno silno, je izstrelil Samo sovražnik kakih 700.000 (!) krogel, množino, katere transport potrebuje nad 1000 vagonov. Na-daljnjih 700.000 krogel je pripravil sfcvražmk za izvedbo svoje ofenzive. Ta množina je brla od sovražnika pripravljena za izvedbo njegove , za sporazum z Nemčijo in k temu prihaja še ponovna oštra kritika vojaškega zadr-žanja Anglije v svetovni vojni. »Russkoje Slovo*« očita Angliji, da je njeno vojevanje bolj obrnjeno na varstvo lastnih interesov, kakor na varstvo interesov zaveznikov. Kon-čno more tuđi vedno naraščajoča notranja nezadovljnost v Rusiji de-lovati proti ekstremni vojni stranki, kateri na čelu sta carica vdova in veliki knez Nikolaj. Tuđi Je vpošte-vati, da se mora dati veMki kote Nikolaj operirati. Žc pred meseci se je poročalo o njegovem težkem obole- 1*1. vmtim ^ ic Jg tfammoiu Vojna z Italijo. brezuspeSni italijanski napadi NA TIROLSKEM IN KORO-SKEM. — BERSAGLIJERUI PRE-PODENI IZ GRADIŠKE. Duna], 3. junija. (Kor. urad.) Urad no razplaSajo: Na {talijanske tn bojišču so Italijani nadaMevaii brezuspešno obstreljevanje naših utrdb na več točkah tirolske in koroske mete. Kjer so prišli sov razni odd^lki v ogeng, so zbežali, tako neki italijanski pehotni polk na planoti pri FoZgariji, več stot-nii pri Misurini in oddelki bersaglie-riiev, ki i ih je napadla neka naša častnška patrulja v Gradiški. OBSTRELJEVANJE NAŠIH OB-MEJNIH UTRDB PROTI ITALIJI. — ZAVRNJEM NAPADI NA KRN. Duna], 2. junija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo. Na italijanskih hoji\>čih so ostala vsa dosedanja povzetja sovražnika brez usneha. Obstreljevanje planote Lavarone in Folgorria ter posamez-nih koroških zatvornih fortov, z velikim tratenjem težke topovske municije, ni moglo napraviti našim utrd-bam nobene omembe vredne škode. Sicer se nišo niti na tirolski, niti na koroški meji vršili večji boji. Na Pri-morskem smo zavrnili s težkimi iz-gubami za Italijane sovražne napade na brbet Krna. ZRAKOPLOVI NAD PULJEM. — OBSTREL.TCVANJE TR?IĆA. Dunai. 2. junija. (Kor. urad.) Uracfno razularile. Rezultat, ki ga Je obiavil italijanski komunike morn^riškega šra-ba o bombardiranju Pulju s strani nekega italijanskc2:a zrakoplovra, ni resniOen. Pač so se razpočilc 4 bombe, toda materijalna škoda je malen-kostna. Požar ni izbruhnil nikjer. Pri obstreljevanju Tržiča provzročcne škode se omejuiejo nn lahke poškod-be neke civilne osebe od kosov šrapnela* * » *■ Italijnnc^o p^roč?lot ki je ome-nja in postavlja na laž ura'.ini komunike našecra vrliovnega armadne^a vodstva, je trdilo, da je italijanski aeroplan dne 30. maja bombardira! kolodvor, skladišne za petr^lcj in pa arzenal v Pulju. V arzenalu da je izbruhnil velik požar. POLOŽAJ NA KOROŠKT MEJI. »Karntner Tagblatt« javlja s ko-roške meje: Prva žrtev v boiih na kornški meji je bil neki artiljerijski podčast- ■ nik, kateremu je odtrgala, ko se je nahafal na eksponirani postojanki pri Raibiu, sovražna granata glavo. Pokopali so ga z vojaskimi ča^tmi na vojaškem pokopalisču v Predilu. Poročila z meje se Klase ugodno. Italiianska artiljerija išce z veTkimi te/avami naše pozicije in je napravila dosedaj le malo škodo. Zato pa je ogenj naših topov nničil italijansko vas Timao, južno od Plockena. Na neki planini so bombardirali ItaTjani z veliko doslednostjo dve prazni planinski koči. V Oorenii Dravograd so pripe-Ijali nekaj ranjencev. Prebivalstvo v obmejnih krajih je povsod ostalo doma. Zlasti kmeli so nad postopanjem Italijanov tako ogorčeni, da jih morajo opozarjati, da se ne nahajamo več v letu 1809. in da nrkakor ne gre, sprejeti sovražnika morda z vilami, starimi puškami in kosamu da se ne izpostavijo krutim represalijam vojneg:a prava, kakor belgijski franktirerji. Iz Trbiža poročajo, da je slišati z daliave od časa do časa grmenje naših in italiianskih topov. Položaj v Gorici. Iz Gorice se nam poroča: .Veslo je popolnoma mirno. Prve dni se je polastil prebivalstva precejšen strah, sedaj pa teče življenje skoraj normalno. Italijanov ni blizu. Od časa do časa je slišati močno gromenie topov, zlasti v soboto popoldne je pri-čela gvoriti tuđi naša težka artiljerija. Opetovano so se približali mestu italijanski aeroplani, katere pa so naše baterije in strojne puške vedno preje pregnale, predno so pripluli nad mesto. Uradi so se delama preselili, vendar se nahaja vodja c. kr. okraj-nega glavarstva nam. svetnik dr. Rebek Še vedno v Gorici. Avstrtjskl aeroplani nad Motfetto. LuganO, 2. junija. Avstrijski aeroplan je obmetaval, kakor javlja »Giornale cT Italia^ tovarno za žveplo in skladišče za c4je in petro-lej v Molfetti z bombami. Neki đela-vec je bil ubit, cna žena ranjena. Tuđi je bila povzr.očena materijalna šfcoda. u Italijanski protesti. Italijanski listi se pritožujejo, češ, da sovražnik ne ravna pošteno. Tribuna« in (jiornale d' Italia« raz-pravljata jako obširno o pripustnih in ne pripustnih metodah sovražnih letalcev ter poudariata, da se srne Brinđisi, v koliikor je utrjen. sicer bombardirati, ne pa Bari, Molfetta, Ancona in Rimini. Listi tuđi /ahteva-jo, da naj sovražni a>'ijatiki ne va-rajo Italijanov ? napačnimi imeni in zastavami. POCASNOST ITALIJANSKE OFENZIVE. Iz vojaskih strokovnih krogov se poroča: Že od 24. maja se nahaja itali'au-ska armada, ki je bila ob izbruhu vojne že popolnoma na pohod pripravljena, v ofenzivi. Ta ofenziva kaže dosedaj jako malenkostne rezultate in je zelo slabotna. Položaj je na ju-i^u popolnoma tlrugačen, kakor je bil na severu c-b izbruhu avstrij^ko-rus-ke vojne, kjer niti avstrijska nai ruska armada še nisla bili svoje razvrst itve kopčali, ko so se že vršile velike bitke pri Komarnvu, pri Krasni-ku in pri Przemvslamh. Zdi se, da se mora italijansko vrhovno vodstvo l^oriti z velikimi težkočami tako ^lede železniške in etapne slR?;e, kakor tuđi glede mobilizacije drugega poziva. Tam, kjer so poskusili Ttaliiani odločiicise nastopiti — pri Kobaridu in pri Gorici — so bili odbiti s tcžki-ini izgubami. ItalijansKa fronta. Lugano, 3. junija. (Kor. u.aJ.) >>Popolo d" Italia« je izračuna!, da je italijrnska fronta 511 kilnmetrov do!-fra: 460 kilometrov fronte se razreza po goratem in gričastern ozemliu, 51 kilnmetrov pa po ravnini. General DanKi ooveljnik na tirolski fronti. Tz Inomosta poročajo: General Dankl je imenovan za povcljnika na tirolski fronti. Žcf njefrovega gene-ralnega štaba je gm. Pichler. Imenovanje nadvojvode Evgena za vrhovnega poveljnika in generala Pankla za armadnega poveljnika, je izzvalo na Tirolskem veliko na-vdiišenje. Prvo dnevno povelje poveljnika itnlnanske mornarice. »M. N. N.« poročajo: Vojvoda Abruski je izdal naslednje dnevno povelje italijanski momarici: »Notranja pripravlienost in vsa-kemu posamezneinu mornarju vko-"cninjena požrtvovalnost jamčita, da bo naše brodovje z božjo pomočjo svoji nalomi kos. Italija in njeni za-vezniki se ozirajo polni pričakovanja in zaupania na italijansko brodovje. Trdno zaupajoč v bedočnost in ozi-rajoč se na zgled naših prednikov, prešinjeni od misli na svobodno, ze-dinjeno in veliko Italjo in zavedajoč se pravičnosti naše stvari, zagrabimo za orožje, da uresničimo želje naših prednikov, namreč slavo in veličino Italije. Živio kralj!« Poveljnik italiianskega brodovja v Adrij?. Poveljnik italiianskega brodovja v Adriji je admiral Thaon di "Reval. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Italije poročajo: Protinemški izgredi so se vršili tuđi v Bologni, Benetkah in v Ne-apolju. V Milanu je bilo opustošenih 672 nemških in avstrijskih trgovin in bi-rojev ter 980 stanovanj^ nemških in avstrijskih podanikov. Skoda znaša mnogo milijonov. Posamezne nemške tvrdke zahtevajo potom švicarskega poslaništva primerno odškodnino od italijanske vlade. Demonstranti so med drugim tuđi popolnoma opustošili in razdejali nemški konzulat v Milanu. Angina je baje pripustila, da se poslužuje italijansko brodovje Malte kot svojega oporišča. V Rimu in v Florenci so baje za-prli tamkajšnje socijalistične voditelje radi veleizdaje. V Milanu so ustanovili Italijani z nemškimi imeni poseben odbor v varstvo svojih interesov. Odbor se je obrnil tuđi na vlado, da naj dovoli, spremeniti tem Jtalijanom nemška imena v italijanska. V Rimu in v drugih italiianskih mestih je bilo zopet aretiranih mnogo Nemcev in Avstrijcev radi do-zdevne špijonaže. V Milanu je bilo, kakor porača »Luganer Tagesanzeiger«, obsolenih 17 rezervistov radi revolucionarne propagande na dolgoletno ječo. Strah pred šprjoni razsaja zlasti v, Rimu, kjcr zalitcvajo listi; da se tuđi papeževo švicarsko gfardo nad-zoruje, češ, da so to sami Nemci. Nad 200.000 Italijanov se je pri-glasilo za prostovoljno voinopomož-no službo. Berlinski listi konštatira-jo, da je vzrok za to požrtovalnost jako enostaven: dotični se hočejo iz-ogniti službi v fronti. »Avanti" protestira proti temu, da se na bojišce odhajajoče vojake napaja z vinom. Soeiialistieiii list »Difesa« v Fi-jorenci je prenehal izlia.iati. »Popolo d* Italia« zalucva ta-kojšnjo vojno napoved Nemčiii. Cla-nek pa je bi! konfisciran. Italijanski profcs(,r Chinigo se-stavlia v Neupolju prostovoljni albanski zbor proti Avstriji, ki naj od-ide meseca inliia na bojišče. List »Ordine« pravi, da name-rava republika San Marino napove-dati Avstriji in Nemčiji vojno. Mnogi Itali.iani re^no verujejo temu do-vtipn, ker ne vedo. da zastoiui slavno republiko v vseh zunanjih znde-vah italiianska vlada in da se torej Sanmarinčani že itak nahajnio v »vojneni stanju«. Monakovski listi noročajo, da ;e italijanska sanitetna služba jako s!a-l:o organiziranih Ranjence s tirolskih bojev so morali spraviti Italijani v hotele ob jezerih Como in Garda, ker manjka bolnišnic, zdravnikov in đtr-narja. Prebivalstvo že sedaj prireja procesije za mir. Ljndie vpijejo: Abbnsso la guerra!« »Evviva la (jcrmania!" Iz Lucrana poročajo, da je itali-jansko vojno sodišče obsodilo koba-ridske^ra župnika na smrt. Župnik je bil Listrelien. Ronumski listi poročaio, da so Italijnni evakuirali Benetke. Krali Viktor Emanucl je poslal se T>. mnia nemskemu pre^tolona^lcd-niku »iskreno če^ti'ko« k rojstnemu dnevu — torej dva dni po že izvršeni odnovecil trozvezne pogodbe! Italijanski listi pozivljajo itali-jansko vlado, da naj nadzoru je rav-nntelia pol. tiradne »Accencia Ste-phani« — dokaz, kako manjka Itali-janom vsega sam^zaimanja. Vlada je prcklicala vojaško diktaturo v Milanu ter izročila r?osle zo-net civilni oblasti, vklonivši se za-htevr»m socijalistov in nacijonalistov. Rimski listi beležijo s posebnim zadoščenjem pridigo italijanskega dvornecra kaplana Beccaria, ki je proglasil vojno Italije proti Avstriji 7a sveto vojno ter iz tega izvaial, da bo vzel- Bog italijansko armado v svoje posebno varstvo. Na Nemškem ie ostalo preko 40.000 Staiijanov. Ronianshorn, 2. junija. (Kor. ur.) Zastonnik italijanskega konzulata v St. Oallenu izjavlia, da se nahaja na Nemškem še 40.000 Italijanov. Sestanek itaHianskega kral.ia z an- glcškim kraljem in franeoskim pred- sednikom. Kakor javljajo iz Berlina, se v kratkem sestaneio italijanski in an-gleški kralj ter franeoski predsednik v Calaisu. Italijanski kralj — korporaf. Rim. 2. junija. (Kor. urad.) Franeoski vrhovni poveljnik je imenoval kralja Viktorja Emanuela za korpo-rala 1. kompanije 1. bataljona 3. zu-avskega polka. To odlikovanje, ki spominja na epizodo iz bitke pri Pa-lestri 1. 1859., je sporočil kralju franeoski veleposlanik Barrere v imenu poveljnika 3. zuavskega polka. Italija in Turčija. Iz Lugana poročajo z dne 1. junija: Italijanska vlada je po turškem veleposlaniku Nabi - Beju izročila porti pritožbo zaradi delovanja turskih emisarjev v Tripolisu in Cyre-najki. Bili so priloženi prepisi pisem, ki so bili odvzeti aretiran. Senusom in ki dokazujejo, da še vedno trajajo zveze Enver paše z načelnikom Se-nusov naprej. Porta se je v svojem odgovoru zavarovala proti sumu ilojalnega postopanja in je kraikoma-lo zatajila zveze Enverja z načelnikom Senusov. V diplomatičnih kro-gih se smatra noto italijanske vlade za siguren znak ostrejše akcije proti Turčiji. * * BOLGARIJA IN TUPXIJA. »Kolnische Zeitung« javlja iz Sofije: V Bolgariji se sedaj živahno agitira za projekt, zahtevati od Tur-čije restituiranje meje, kakor jo je določila prva londonska konferenca, t. j. do crte Enos - Midia, ali pa vsaj odstopljenje celera desnega brega reke Marice, kar bi omogočilo direktno zvezo Sofije z južnimi bolgar-skimi pokrajinarni. Tuđi v vladnih krogih so prepričani, da bi morala Turčija privoliti v gotove, ne baš velike teritorijalne kompenzacije, kar bi omogočilo Bolgariji, da se upre ideji vojne s Turčijo, na katero troj- Hi sporazum tako živahno fcui&a. Dosedaj bolgarska vlada v Carigradu še ni storila nikakih korakov, vendar se zdi, da bo kmalu podala tozadevne predloge. VzneiiTirienje v tripelentcnti. Iz 2 e n e v e poročajo: V krogih tripeleiitentc vlada vznemirienje, ker se je pojavila možnost sporazuina med Bolgarijo in Turčijo na podlaci teritorijalnih koncesij. Nekateri pariški listi zahtevajo niijno, da naj se Bolganji koncedira vse. kar zalite-va, da gre nad Turke, kajti sicer da bo nad 100.000 ententnifi vojakov pred DardiMielami brezuspešno izkr-vavelo. Novi predloži tripeJentcnte Bolgariji. Iz Sofije poročajo: V soboto so izročili zastopniki troinega sporazuma bolgarski vladi nove predlože. Radoslavov še ni odgovoril, toda vse kaže, da se Bol^arija tuđi sedaj ne bo dala izvabiti iz svoje ne-vtralne politike. AVSTRUSKF LFTALCI NAD CRNO GORO. Poročevalec lista -Sera^ poroča iz Skadra: Včeraj je bilo opaziti nad Skadrcm neke^a avstriiske^a letalca, ki je prišel v smeri iz San Oiovanni di Mcdua. Najbrže je nri>el iz Kotora. Nad Skadrom je spreme-iiil svojo smer in odplul proti Podgo-rici. Neka brzojavka iz Crne gore l'Otriuje, da je neki avstrijski letalec v tej smeri plnl nad Crno K^ro. Neki drutfi letalec je nlul čez Bar in Plav-nico in čez Virpazar in Pod^orico ter je povsod metal bombe. Letalci so svojo pozornost obraćali zlasti na. črnog-orske železnice in na ladje, ki plovejo po Skadrskem jezeru. Srbsko - albanski obmeinl boji. Iz Niša poročajo preko Sofije, da so se v nedeljo cei dan vršili boji ob srbsko - albanski meii pri Naumi in Podgrodcu. Ob meji stoje moćne albanske čete, ki se prav živahno gibliejo. ZAPADNO BOJIŠČE. L.F TT BOJI ZA HOrOE. — ZA-VRNJEM FRANCOSKI NAPADI NA SOUCHEZ-NTUVILLE. Lh-TALCI NAD RFMIRFMONTOM. Berolin, 3. junija. (Kor. urad.) Uradno. Za krai flooge, ki so ga An-2j!eži zasedli in močno Izgradili, se je vnei bojf ki poteka za nas uspešno. Na fronti Souchez-Neuville in južno so Francozi popoldne in ponoći več-krat poskusiH večie napade, kl so do-vedli ra posameznih točkah do ljutih bojev moža proti možu. Povsod so utrpeli Francozi najte:>je izgube, ne da bi dosegli katerekoli uspehe. V Vo^ezih so naši letalci obrnetavaH z fcOTTibami etapni krai in železniško križisče Remiremont ter neko so-v—' -^.>-tž^ (^+ pr: --fofi^ecku. Berolin, 2. junifa. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Sladkorno tovarno v Souchezu, v katero so včeraj popoldne Francozi vdrli. smo zopet za-vzeli. Franeoski napad, ki so ga izvršili zvečer na naše pozicije pri Neu-villu. smo odbili: sovražniku se je posrečilo zasesti samo majhen del jarka. V gozdu Le Pretre traja boj za posamezne dele jarkov. * Ypres v razvalinah. »Le Nouvelliste« poroča iz Arra-sa: V stirih dneh je padlo na Ypres 20.0iX) granat. Pogled na mesto je strašen. V celem mestu ni niti ena hiša rienoškodovana. V mestu ni no-benega človeka več. Kot zadnji je zapustil župan mesto. Boj za Steensrraate. Lcndcn, 1. junija. (Koresp. ur.) Vojni poročevalec »Morningpost« poroča s Francoskega z dne 30. maja: Francozom se kljub silnim naporom ni posrečilo Steenstraate popolnoma dobiti v svojo oblast. Da obdr-že zavojevane pokrajine, morajo vzdržati strahovite protinapade. Pri kraju Maison du Ollcgue, med Steen-straatom in Het Sasom so se Nemci zopet vgnezdili na razvalinah. Iialiianske čete v Vogezih? Pariški vojaški gubernator general Gallieni je izdal dnevno povelje, v katerem naznanja četam, da se bado odslej borile »ramo ob rami z italijanskim bratom za latinsko kulturo«. Ćete so odšle v Vogeze, ka-mor pridejo baje v najkrajšem Času italijanski transporti. BOMBE NA LONDON. London, 2. junija. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča: Nemški zrakoplovi so vrgli 90 bomb. večidel vži-galne hornlbe. na mestni distrikt. Rotierdam, 2. junia. Angieška cenzura se očitno trudi preprečiti vsako poročilo o zrakoplovskem napadu na londonske ladjedelnice. London, 1. juni ja. (Kor. urad.) Tiskovni urad naznanja: Nad kwii 125. stev ,6LOVtiNSKl NAKOD-, anc 4 junija i«M5. Stran 3. Ramsgate, Đentwood in nad nekate-rirni drugimi kraji v neposrednim cosedstvu Londona so vMeli »Zeppe- Hne«. Izbruhnilo je mnogo požarov, vendar se ne da z gotovostjo dognati, ali so ti požari v zvezi z ob-iskom zrakoplovov. Amsterdam, 4. junija. (Kor. ur.) Poročevalec \Volffovega urada izve iz zanesljivcga vira, da je dospel neki »Zeppelin« pri zadnjem napadu nad skrajni severni del Londona, da je torej p!ul preko večjega dela me-sta. Storjena škoda je mnogo večja, kakor to priznavajo. VOJNI SVET V DUNKEROUU. Iz Scheweningna poročajo: V Dunkerquu se je vršil velik vojni svet, katere^a so se prvič udeležili zastopniki Italije. Vojni svet je skle-nil, poslati 100.000 Italijanov na Ga-Ilpoii in 300.000 Italijanov na zapadno bojišče. Izgube sovražnikov. Iz Berlina poročajo: Korespon-denca »Heer und Politik« je izraču-nala izgube naših sovražnikov na pel milijonov, od katerih odpadejo po nevtralnih in sovražnih virih trije milijom na Ruse. Nad en milijon teh so vjetniki. * DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Iz Amsterdama poročajo: Neki tukajšnji list poroča, da je srečal parnik »Megantic« družbe \Vhite Star - Line v nedeljo zjutraj kakih 60 miij od Queenstow na neki podmorski čoln. Kapitan je odposlal ta-koj brezžično brzojavko admiralueti ter je zapovedal, da mora parnik s polno paro voziti sem in tja. Ceprav je poveljnik podmorskega čolna opetovano zaukazal, da se mora parnik ustaviti, je ta vendar vsled velike hi-trosti ušel zasledovanju. Iz Amsterdama poročajo z dne 1.junija: Potopljeni parnik »Ethiope«, ki je bil potopljen v zapadnem delu kanala, je bil zgrajen leta 1903., imel je prostora za 3/94 ton ter je bil Iast znane parobrodne crte Elder-Demn-ster iz Liverpoola. Po poročilih LIoydovega urada pripisuiejo poto-oitev podmorskemu čolnu »U 24« in £c je torpediranje izvršilo 49^ 29' se-fverne širine in 4° 5' zapadne dolžine. »Ncbrasca«. »Ziiricher Post« poroča iz Amsterdama, da se je tamkai izvedelo iz zanesljivega vira, da je bil torpediran amerikanski trgovski parnik *Nebrasea« potopljen od angleškega podmorskega čolna. Goreč nizozemski parnik. London, 31. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Nizozemski parnik »Titron« je zapeljal pri Dealu goreč na pesek. Iz Povra so odpluli parniki, da pomorejo gorečemu par-niku. * Sir Edvard Grey na dopustu. Iz Londona poročajo urad-no: Zunanli minister Edvard Grey odide po nasvetu zdravnikr>v na kra-tek dopust. Zastopal ga bo lord Cre-\ve. kateremu bo pomagal lord Landsdovvne. Kakor se privatno poroča, je obolel Grev na očeh. in sicer zelo opasno, tako da se več mesecev ne bo mngel brigati za svoje posle. Splošna vojaška dolžnost na Angieškem. London, 31. maja. (Kor. urad.) »Dailv Mail« piše: Dežela šc ni zrela za sprejetje zakona o splošni vojaški dolžnosti. Jasno je, da se zlasti široki ljudski krogi boje in ne odo-bravaio teh stremljenj. List je dobit mnogo pišem, ki so se izražali proti splošni vojaški dolžnosti, posebno iz Irske. Stavke na Angieškem. Iz Amsterdama poročajo: Gro-zeča stavka v bombaževnih predil-nicah v Lancashiru se skoro ne bo dala preprečiti. Do sedai se ni mogel še doseči sporazum. Kakor poročajo »Times<', je pri tej stavki prizadetih okrog 300.000 delavcev. TAJNA POGODBA MED ANGLI-JO IN SEVERNO AMERIKO. Kakor javlja »Pester Lloyd« iz Berlina, obstoja že dolgo sum, da obstoja med Anglijo in Zedinjenimi državami tajna pogodba, ki je naper-jena proti Nemčiji. V amerikanski reviji »The Vatherland« razpravlja se-daj Frederic Schrader o tem vpra-Šanju popolnoma odkrito pod reto-ričnim vprašanjem: »Ali smo tajni zavezniki Anglije?« Iz knjige \va-shingtonske^a profesorja Rolanda Gusherja »The pangermanism« (izšla leta 1913.), dokazuje Schrader, da obstoja tak, proti razvoju Nemčije naperjeni tajni angleško - ameriški dogovor, ki spopolnjujc konvencije trosparazumnih držav« Naslednla dejstva smatra Schrader na podlagi Gusherjeve knjige za dognana: 1. Da so se »Zedinjene države« že leta 1897. zavezale, podpirati Anglijo ter njeni zaveznici Francijo in Rusijo v eventualni vojni z Nem-čijo; 2. da je verojetno, da je Anglija pomagala provocirati Spansko-arne-riško vojno, da da Amerika priliko, se polastiti španskih kolonij; 3. da sta Francija in Anglija odobrili ameriški nacrt, zgraditi Panamski prekop sele tedaj, ko sta se prepričali, da »uvažujejo Zedinjene države nevarnost pangermanizma«; 4. da je angleška politika računala zadnja leta na Sevemo Ameri-ko ravno tako, kakor na Francijo in Rusijo. Gusher imenuje Anglijo, Francijo in Severno Ameriko izrec-no »koalirane države«. Ta raziskavanja ameriške revije so zelo prepričevalna. Na podlagi Schraderjevih izvajanj sele razurne-mo čudno vlogo, ki jo od začetka vojne igrajo sever^ameriški držav-niki. Odgovor Amerfke na nemško noto radi »Lusitanije«. Iz Amsterdama poročajo: Predsednik Wilson bo na nemško noto zaradi ^Lusitanije« odgovori] tekom prihodnjih 48 ur. Boj za Carigrad. Tursko poročilo. Carigrad, 1. junija. (Kor. urad.) »Agence telegraphigue Milli«: Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti so se polastile čete našega desnega krila pri Sedilbahru s tem. da so so-vražnika presenetile, utrjenih sovražnih strelskih jarkov in so jih po-poinoma uničile, čeprav so bile pod najuspcšrieišim ognjem sovražnir Iadijskih topov. AnatoLske baterije so usnešno obstreljevale sovražne pozicije pri Sedilbahru. ne da bi bile same izpostavljene ognju sovražnih ladij. — Pri Ari Burnu se ni izvršila nobena važna akcija. — Neka majh-na franeoska križarka se je pred-včerajšniem nasproti Kuš-Adasiju ot južni obali Smyrne ponesrečila. Naša artiljerija jo je obstrelievala. Na krovu križarke je izbruhnil požar, končno pa sta jo dva sovražna tor-pedna čolna odpeljala. — Franeoska križarka »Ernest Renan« je obstre-ljevala včeraj nemški konzulat v od-prtem mestu Kaipha. — V noči na 29. maj se je polastila neka turska četa ob Sueškem prekopu pri Adji-gue neke majhne angleške ladje in je razdrja vse stroje in kotle. Nek drugi oddelek je obstrel^eval uspe-no ponoči neko sovražno transportne ladio, ki pa je na naš oge^ij le slabo odgovarjala. — Na drugih bojisčih se ni zpodilo niče^nr bistvenega. OJačenja za Dardanele. Iz 2 e n e v e poročajo: Iz Pariza pi ihaia vest. da odide ćelo franeosko srednjemorsko brodovje, ki je dose-daj križarilo pred otrantsko ožino, pred Dardanele. Italijansko brodovje je koncentrirano v Tarentu, kjer ostane baje tako dolgo, da zavzame italijanska armada Trst in Pulj (!) Potopljena angleška voina fadja pri Imbrosu. Iz Aten poročajo z dne 2. junija: Pred nekaj dnevi težko poskodovana angleška bojna Iadja, tipa »Agamem-non^<, ki bi jo naj neki parnik prepe-ljal na Malto. da bi se tamkai popravila, se je včeraj zjutraj 50 kilo-metrov od Imbrosa potopila. PripravHenost Turčije. London, 31. maja. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik »Morningpost« pravi: Turki imajo baje velike zalo-ge municije in veliko število strojnih pušk. Nemška metodična previdnost dela tursko armado sposobneišo, kakor se je splošno pričakovalo. Na-predki zaveznikov morajo biti seve-da počasnejši, kadar so navezani na frontalni napad. Razglasile* m\m sodstfa. Višje armadno poveljstvo je za vojaške in civilne osebe. Te do-ločbe veljajo tu^i ?,?, io'n Kranjsko. Glede civilnih je razglašeno naglo sodstvo: a) proti civilnim osebam, ki so bile z ukazom skupnega ministrstva z dne 25. juliia 1914, drž. zak. št. 164, na podstavi § 14. v. k. p. r„ in s ce-sarski^ i;unzorn ?. dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 156 (n. zak. 38, kos iz leta 191^ postavljene pod vojaŠko sodno oblast, zaradi 1. hudodel$tva neupravičenega nabfranja vojaSkih novincev (§ 306. m 307. v. k. z.), 2. hudodelstva zapcljcvanja ali pomaganja, da se prekrši prisežena voja-$ka službena zavesaostr in hudodel- stva dejanja potuhe v korist begu-nov (§§ 314., 316., 318. v. k. z.), 3. hudodelstva ogleduhovanja (§ 321. v. k. z.) in drugih dejanj proti vojni moči države (§ 327. v. k. z.)t 4. hudodelstva veleizdaje (§ 58. o. k. z.), 5. hudodelstva žalitvre Veličanstva (§ 63. o. k. z.), 6. hudodelstva mote-nja miru (65. o. k. z.)f 7. hudodel pun-ta(§73.o.k.z.), 8. hudodelstva javne-ga nasilstva z zlobnim poškodova-njem železnic, k njim spadaječih na-prav, vozil, strojev, orodja ali drugih za obrat potrebnih predmetov (§ 85. c o. k. z.), 9. hudodelstva javnega nasilstva z zlobnimi dejanji ali opustit-vami. ki se na železnicah zakrive pod posebno nevarnimi okolnostmi (§ S7. o. k. z.), 10. hudodelstva javnega nasilstva z zlobnim poškodova-njem ali motenjeni državnega telegrafa (telefona) (§ 89. o. k. z.), 11. hudodelstva javnega nasilstva po §§ 85. in 87. o. k. z. v vseh drugih nego v točkah 8 in 9 navedenih prime-rih in hudodelstva zažiga (S 166. o. k. z.). kadar se ta kazniva dejanja zakrive na lastnini, pripadajnči voja-škemu ali deželnobranskeinu erariu ali je ta lastnina v njih upravi ali obratu ali pod nevarnostjo, pretečo v aktivnem službovanju stoječim osebam vojske, vojne mornarice, de-želne brambe, crne vojske ali na or-ganih poli. žandarmerije ali na drugih osebah, pripadajočih zvezi žandarmerije, v kolikor so te osebe v vojaška organizirani železniški, tele-grafskK telefonski) varnostni službi ali v vojaško organizirani obmeini (obalski) obramhni službi, 12. hudodelstva umora (?? 134. in 135. o. k. z.), nboia (§ 140. Ho 142. o. k. z.), ro-pa (?? 1Q0. in 106. o. k. z.). kadar se ta kazniva dejanja zakrive na v aktivnem službovanju strv'ečih osebah vojske, vojne momnrice. dc/elne bmmbe. crne vojske, na orrran;li poli^ke žnnrinrmeriie ali rn ^rnizih zvezi žandarmerije pripadaiočih osebah, v kolikor so te osebe v vojaško organizirani železnični ali telegrafski (le'efonsK'i) ^lnz^i nii v voinško or-ganizirrni obnieini (obalski) obramb-ni službi. 13. hudodelstva daiania no-tuhe s prikrivariem nil clrn^nčnim podnimniern kake^a voinškern nbežnika (5 220. n. k. 7.). O kaznivib dejnn^'1!. nnvednih v torkah 11. in 12. tp tndi taVrnt rn^l^O'ino nostnnnti, knd^r se eno in isto deianie ne za-krivi samo na ondorl navedeniri osebah, na endor! navedeni lastnirn nh" r>nr\ n^^'nrrr^tir^. pretečo tem ose-b^m. am^rT-: tuđi dm^nn rsebam. Vi1*"^ instnTni ali rod nevarnostjo, pretečo drn^im osebam; b) proti civilnim osebam, ki so po cesarskem ukazu z dne 4. novembra 1914, drž. zak. št. 307. (n. zak. 51. kos iz leta 1914.) postavljene pod vojaško sodno oblast, pod tem potro-jem, da se kazniva dejanja no veljav-nosti tega zakona zakrive v ozeinlju, v katerem je sodni dvor I. stopnie. ki je postavljen za redno sodstvo. zaradi voiskinih dogodkov u^tavil svoie delovanjo. /aracii: 1. hudodelstva umora ($$§ H4. ir 135. o. k. z.). uboia (SS 140. o H2. 0. V z.), ropr. (§§ 190. in 196. o. 1c. z.), zažiga (5 166. o. k. z.) tuđi v onih primerih, karerni že brez tega tuđi do dciočilih po:i U, a. st. II m 12 te^a ra/ijlr.sa zažu^^nc naglo sodstvo, 2. hudodelstva tatvine pn § 174..: I o. k. 7.. a) kndar je bil tat oborožen s puško ali z drugim osebni varnosti opasnim orodjem, b) kadar je tat, zasačen pri tatvini, proti kak-Šni osebi vporabil resnično silo ali zapretil nevarno grožnjo, da bi se ohranil v posesti ukradene stvari, ali c), kadar je bila tatvina izvršena med požarom, povodnjo ali med splošno ali med stisko, ki se je pri-petila okradeneinu. in znesek v enem ali več dejaniih izvršene tatvine presega 2000 (dva tisoč) kron. — Posebna določila k II. V na-tančnejše ravnanje se poudarja, da morajo vojaška sodišča zaradi hudodelstva, zoper vojno moč države pod II, a. št. 1 do 3, vporabliati vojaški zakon, zaradi hudodelstva pod II, a, št. 4 do 13, in b, št. 1 in 2, občni kazenski zakon z dne 27. maja 1852, drž. zak. št. 117, vpoštevaje pre-membe tega kazenskega zakona, ki so bile izdane z zakonom z dne 9. aprila 1910. drž. zak. št. 173. b) Poudarja se. da lnidodelstvo tatvine po § 174., I: c o. k. z., spada izjemoma pod vojaško kazensko sodno oblast v zmisiu cesarskega ukaza z dne 4. novembra 1914, drž. zak. št. 307, samo takrat. kadar vrednost blaga, ki ga je storilec ukradel ali ukrasti po-izkušal, presega znesek 50 (petdeset) kron. Dnevne vesti. — Zavzetje Przemvsla se je v Ljubljani slovesno obhajalo. Na hi-šah so bile razobešene zastave, zve-čer pa je godba priredila mirozov. Z gođta ie korakala velika množica ki je z navdušenimi »2ivio« - klici na armado izražala svoja čustva. Oodba je igrala tuđi pred deželno vlado, pred dcželnim dvorcem, pred magistratom in pred škofijo. Na potu, ko-der je korakala godba, so bila okna razsvetljena. — Padec Przemysla in Trst. Vest o zopetnem zavzetju Przemvsla je prebivalstvo sprejelo z nepo-pisniin navdusenjein. Mesto je v za-stavah. — Odlikovani slovenski vojski. Srebrno hiv.brosuio svetinjo 2. razreda so dobili: računski narednik Ivan Grab u a r in četovodja H. .f a n š -n i k, oba pri 47. pešpolku; narednik Vid K e 1 c, četovedja Josip Z u 11 e c, korporal Franc M e š i ,če k, pod-desetnik Ivan B r e z o v n i k in in-lanier^t S. Y» luka r, vsi pri 87. pešpolku; četovodiu Jakob Ključar in korporal Franc P e c a r, oba pri 97. pešpolku; narednik 28. železni^ke stotnije Alojzij Šega in korpcritl I.S. težke liavbične divizije Peter K o b 1 e r. — Skrh za živila. Vojna napo-ved Italije je imela pred vsem to po-slcdico. da bo odslej še veliko težje, dobiti kaka živila iz inozemstva, kakor je že tako bilo. 2c ncvtralna Italija je bila jako neprijazna proti naši državi. Će nišo njeni liierantje ogromno mnogo zaslužili, ni pustila ničesnr čez inejo. Za rlžev zdrob so itiilijanski trgovci več zahtevali, kakor za prvovrstno blago in crne nia-karone so zaračunavali dražje, kakor veljajo sicer naifinejše testenine. Italija je pač tuđi v času svoje nevtral-nosti hotela i)omagati na eni strani tripelententi, na drugi pa svojim trgovcem. Ker sedaj še te^a ne bo več dobiti. k:ir se je doslej z ogromnimi težavami in strašen uenar dobivalo iz Italije, se bo moralo doma vse potrebno ukreniti, da ne bo znianjkalo živil. Čas žetve se bliža, zaradi mesa so težave in uvaževati je, da upanie na skorajšnji konec vojne vzlic sijaj-nim uspehom v Galiciji, nima več podlage, odkar je Italija posegla vmes, — Anektirani d* An:iu«7iO. Zadnje dni so različni dunaiski in drugi listi hileli anektirati enepra največiih sovražnikov naše države, r.amreč Gabriela d' Annunzia. Pisalo se je, da je nekdanji avstrijski mir/ster ^rof Golucho\vski v dunajskem jo-kej-klubu povedal, da ie bil a' An-nunziov oče židovski advokat in v njegovi službi in da se i^ pisni Rap-paport, pozneje pa se je preseli! y Italiio in spremenil svoje ime. Eksmi-nister Golucho\vski je že iako star gospod in je že jako dofeo v penziji; mogoče, da se mu je kajtakega za-zclelo, sajRappaportov je v Galiciji vse polno, ampak d' Annunzio ni na-slednik kakega Rappaporta, ampak se piše Rapaguetta. Čemu so gotovi listi tako hiteli tega huiskača proklamirati za Avstriica. res ne vemo. — Preli i sod je bi! razglašen tuđi na Štajerskem, Koroškem, Tirolskom in Primorskem. — Ravnateljstvo državnih že-icjjiic v Trstu se je deloma preselilo v \\"e!s na Gorenjem Avstrijskem. — Dalmatinski deželni odbor, dežclno sodišče. finanena direkcija in poštno ter brzojavno ravnateljstvo so se preselili iz Zadra v nekatere kraje dahnatinskega Zagorja. — Transporti raniencev v Ljubljani. Od sobote do polnoči se je pri-peljalo v Ljubljsno 70 ranjenih in bolnih vojakov z italijanskega bojišča. V nedeljo ob 4. popoidne Je bilo od-poslanih iz Ljubljane v St. Vid 121 ranjenih vojakov. Od sobote opolnoči pa do ponedeljka zjutraj se je pripeljalo v Ljubljano 220 ranjenih in bolnih vojakov z jugozapada. Večino ranjenih in bolnih vojakov so spravili v novo pehotno vojašnico. Na kolodvoru so sprejeli ranjence gg. dr. Pole in Ja-godic ter je oskrbelo prepeljanje v bolnice prostovoljno nasilno in reše-valno društvo pod vodstvom ravnatelja g. Turka. Omeniti moramo, da se udeležuje vsakega transporta tuđi g. Krapeš, ki nesebično daje na raz-polago konje in vozove. Soproga de-želncga predsednika ekscelenca baro-nica S c h w a r z o v a pa daje ranjenim vojakom v družbi 2 nekaterimi drugimi damami okrepčila. — Za mrtvega proglašeni pra-porsčak Ivan Zore je naznanil svojim staršem. da je vjet v Pero\vskem v Turkestanu. — Skupna intervencija čeških poslancev na Dunaju. V sredo so pri-speli na Dunaj^ poslanci: Rašin, Sta-ftek, Choc in Smeral, kot zastopniki vseh čeških naprednih strafik, da in-tervenirajo na merodajnih mestih v raznih važnih zadevah. — Postne zveze so ustavljene s Kobaridom, Breginjcm, Kanalom, Podbrdom, Starim selom, Robičem in 2ago na Goriškem, ter s Pontab-ljem, NaboTjetom, 2abnico, Ukovom in Lusnico na Koroškem. — Rdeči križ. Gospodje ključarji c. kr. domobranskih garnizijskih za-porov v Ljubljani naklonili so Rdeče-mu križu y Ljubljani 50 K Za to veli- kodušno darilo se njim izreka iskrena zahvala. — Prosimo posnemanja! — Poziv. Podpisant rezervnilc 87. pešpolka, 3. nadomestna stotnija, Celje, prosim vljudno. da blagovoli dotičnik, kateremu bi bilo znano, kie se sedaj nahaja moja soproga, Pavla P r e g e 1 j iz Renč pri Gorici št. 182f meni to takoj na zgorajšnji naslov sporočiti. Moju soproga naj takoj, ko to izve, odpoiiije v Celje in povpraša pri omenjeni stotniji v Celju. — Umr! je v Liubijani v deželni bohrišnici gospod Ivan U 11 ni a n n, tovarniški uradnik. Pogreb ic danes ob 5. popoidne. Naše sožalje! — V Liubijani, na Resi je vi cesti, je umrla gospa Antonija Toma n, roj. I b e r, vdova po kaninoseskem mojstru. Pogreb bo jutri, v soboto, ob 4. popoldiie. — Naše srčno so-zalje! — Zajjoneten sfučaj v deželnem vzgojevališču na Rakovniku. V sredo zvečer sta se stepla gojenca de-žclncga vzgojcvalisča na Rakovniku, (iorše in Perko. Naenkrat se je zgrudil Gorše na tla ter je kratko nato umri. Sodnijska preiskava bo dognala vzrok te nenadne smrti. — Zagonetna smrt. Iz Maribora ie prispela vest. da je tamkai ustrclit pri vojakih se nahajajoči ljubljanski trgovce Drofenik svojega tovariša, Ijubljanskcga trgovca Krivica. Drugo poročilo pravi, da je gosp. Krivic le težko ranjen. — Državne srećke iz leta 1S64. Glavni dohitek 300.000 kron je za-dela srećka serija M)S št. 8; dobitek 40.000 kron je dobila serija 1019 št. 1; dobitek 20.000 kron je dobila serija 2712 št. 86. VIom in umor. V noči z dne 21. na 22. maja t. !. so neznani storilci vloniili v liišo Iielene Primožič v Go-renjuni Logu št. 3. Isti so slednjo umorili, njeno hčer Frančiško pa smrtno ranili. Frančiška Primožič je imela še toliko moči, da je šla zjutraj na poštni urad v Litijo in tamkaj br-zojavila hranilnici radi očividno vze-tih hranilnih kniižic. Vse tište osebe, ki so mogoče tedaj z nio govorile, oziroma videle, da je s kako osebo govorila, se pozivljaio, da to javijo c. kr. okrajni sodniji v Litiji, ali pa preiskovalnemu sodniku c. kr. dežel-ne sodniie v Ljubljani, oddelek VIII. Vlomi v Semiču. Pred nekaj dnevi so neznani tatovi vlomiii v Semiču na štirih krajih in odnesli trgovcu Zurcu blaga v vrednosti 2000 kron. Sumi se. da pripadajo storilci tatin-ski družbi, ki se klati po Dolenjskem. Obesil se je v Budanjah pri Po-stojni 441etni posestnik Franc Kode 1 a. Ustrelil se ?e orožniški stražmoj-ster Karol Scherbel v ^alcu. Scherbel se ie nahaial nekaj mesecev na bojiščii, kjer je bil težko ra-nien. Ko je okreval. so ga premestili v 2alec, pred par dnevi pa so ga zo-pet noklicali v fronto. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnie Štajersko naznanja, da se r.apovcdani občni zbor ne bo vršil. V Bellaku so zaprli dne 1. t. m. vse sole. Panika v celovški vladnl palači. Iz Celovca javljajo: V torek popoidne se je zaprl sluga koroškega de-žclnega predsednika grofa Lodrona Vaclav Jironek, katerega so bili radi nemarnosti odpustili iz službe, v sobo svojega gospoda, kjer se je pola-stil revolverja ter pričel kakor divji streliati na sobno opravo. Pozneje je hitel na hodnike ter streljal na svoje tislužbence in na ravnatelja pomož-nih uradov \\agnerja. kričeč, da mora >:grofa ustrelitu. V vladnl palači je izbruhnila pravcata !)anika. Državna i 11 mestna policija ste priliiteli na pomoć ter se polastili nevarnega sluge. Pokazalo se je da je nesreč-než zblaznel in morali so ^a oblc^i v prisilili jopič ter spraviti v uorišmeo. K sreči nišo nie^ove krogle niKOgar zadele. Sarajevci v Zagrebu. Iz Sarajeva je prispelo mnogo ljudi v Zagreb, kjer so se nastanili za čas vojnih opcracii. Bosanski vojaški poveljnik je nainreč odredil evakuacijo Sarajeva, ki so ga morale zapustiti m. dr. tuđi vse uradniške rodbine. Mnogo Sarajevcev se je nastanilo tuđi po drugih hrvatskih krajih. Kino »Ideal«. Spored za petek dne 4. junija. 1. Dolina Šarca. (Nar. posnetek.) 2. Maksovo vojno poročilo. III. del. (Veseloigra.) 3. Kinematografsko tedensko vojno poročilo. (Aktualno.) 4. Dolžnost nad vse ali pogimina potovka. (Napeto zanimivr drama v treh dciih.) 5. Kdo plača ceho? (Komično.) — V soboto: Njegova zadnja ura. (Fina družabna drama v treh dejanjih z Elbo Thom-sen in Robertom Dinesen.) Nordisk-film in končna z veseloig:ro: Ukroti-tev upornih z Ritto Sacchetto, Ni-kolaj Johannsenom in z Fred. Buchom. Semenl. V sredo so prignali na semenj 832 glav živine in sicer: 144 konj, 204 volov. 134 krav, 21 telet'in 309 prašičev za reia • - Stran 5. „SLOVENSKI NAROD-, dne 4. junija 1915. 124. štev. Izgubila je neka dama 1. t. m. na poti od Elizabetne ceste cez Po-ljansko cesto, juhilejski most in I?es-ljevo cesto do vaJ.rrce, Komenskega ulico do Figovca srebrno .lamsko uro s kratko zlato verižico. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v našem uredništvu. Zamenjal ali ukradcl ie nekdo včeraj pri nabora g. Kalscrjiu pu-škarju v ŠelenburgDvi ulici, Čeve'j. Odda naj se v trgovini. Razne stvari. * Za častnega doktorja je bil dne I. junija na tehnični visoki soli na Dunaju promoviran generalni artiljerijski inspektor feldcajgmajster nadvojvoda Leopold Salvator. * Prepovedano izdelovan e klo-bas. Monakovska vojaška oblast je prepovedala izdelovanje klobas iz pre-ličevega in telečjega mesa Monakovo brez takozvanih „belih klobas", kdo bi si bil mislil, da bo to kdaj mogoče. * Cenzura na Francoskem. Zveza republikanskih časopisov v Parizu je sklenila resolucijo, v kateri pravi, da popolnoma odobrava strogo vojaško cenzuro, da pa zahteva, naj se od-pravi politična cenzura in ustvarijo garancija, da bo časopisje v poliličnem oziru svobodno. * Kako daleč so Nemci od Pariza ? Iz Rotttrdama poročajo: „Nieuwe Rotterdamsche Courant" odgovarja ne-kemu vprašanju, kako daleč so Nemci se od Pariza oddaljeni: Od Traci-de-Vala do sredini mesta 68 km in tlo najsevernejšega fora pa samo 52 ki-lometrov. * Žena belgijskega justičnega ministra. Iz Borolina poročajo: So-prega belgijskega justičnega ministra Cartou de Viarta v Bruselju je bila zaradi nedovoljenega pisemskega cb-čevanja s svojim možem, ki biva sedaj v Havru obsojena na tri mesece ječe, kar se je pa spremenilo v transpor-tacijo v Berolin. * Zopet eden! V Szatmarju na Ogrskem so zaprh veleposestnika Žigo Kovasznava, ker je dajal 3000 giliškim beguncem, katerih prehrano je bil pre-vzel, najslabejšo jed, tako da je pri-goljufal veliko denarja. Vrh tega je tuđi armadi preskrboval konje in se-veda tuđi pri tem goljufal. * Izdatna dedščina. S parnikom wLusitania" se je potopil tuđi znani amerikanski bogataš Wanderbilt. Listi poročajo zdaj, da znaša njegovo pre-moženje glasom testamenta 144 mili-jonov kron. Vandcrbiltov sin iz prve ga zakona dobi 24 milijonov kron, glavna dediča sta ona iz drueega zakona, vdova pa dobi 4,800.000 K in ima do svoje smrti užitek od 48 milijonov, ki jih je pokojnik volil za dobrodelne namene. * Vzlic neniškeniu imenu. Milanski trgovci K ii :> r r, Si^nmncl Kahn, Brunt, Miiller, Schreifer in Orimm so priob-čili v milanskih Iistih izjave, da so »vzlic svojim žal nemškim imenom« dobri Ita'ijani. Trgcvec Maks T ii r k li e i m e r pa se čuti tako italijanskjga, da je razpisal 500 \]r nagrade tistemu italijanskemu vojaku, ki bo zavojeval prvo avstrijsko zastavo. Najnovejša poročila. Pomorska bitka v Baltiškem morju? Berolin, 3. junija: Po poročilih iz Finske v Stock-holm dospelih potnikov se je slišalo v smeri iz Finskega zaliva močno grmenje topov do Helsingforsa. Neka težko poškodavana ruska vojna ladia je dospela v pristanišče pri Hel-singforsu. Bolezen grškega kralja. Berolin, 3. juni ja. Londonska »Morningpost« por^ča iz Aten, da je kralj sedaj baje izven nevarnosti. Profesorja Kraus in Eiselsberg sta dospela v soboto y Atene. Po pre-iskavi sta se izjavila, da sedaj druga operacija se ni potrebna in da mu ne bo treba vzeti rebra. Če ne bo nasto-p-ila kaka nepričakovana komplikacija, se srne na to računati, da bo kralj v kakili štirili do petih dnevih okre-val. V Atenah vlada zaradi tega veliko veselje. Pegasti legar. Dunaj, 2. junija. Uradno se raz-glaša: Od 23. cio 29. maja se je konstatiralo v Galiciji 312 obolenj za pegastim legarjem y 7 okrajih. Sicer se je opazovalo v istem času v bol-nisnicah in koncentracijskih tabori-ščih 289 slučajev pegastega legarja pri vojakih, vojnih vjetnikih in tuj-cih, med njimi 2 slučaja v Kapfenber-gu, po en sluča] v Feldbachu, Altneu-dorflu, okraj Radgona, St. Rupertu, Weizu, 14 slučajev v \Vagni, okrai Lipnica, 1 slučaj v Miirzzuscnlagu, 6 slučajev v Wartbergu in 1 slučaj v LWolfsber2U. i Koze. Duna], 1. junija. Uradno se raz-glasa: Od 23. do 29. maja 1(>15 je bilo konštatiranih na Dunaju 16 slučajev koz (med njimi eno obolenje pri neki vojaški osebi). Vsega skupaj je na Ounaju zbolelo od početka vojne 154S in umrlo 335 oseb. V Galiciji in Bukovini so v istem času opazovali v Ls okrajih (46 občinah) 313 slučajev koz. Obolenja so se pripetila ve-čidel vr zopet zasedenih pokrajinah. Drugrvd se je primerilo v istem času 54 slučajev. med njimi po en slučaj v Gradcu in Feldhofu ter se 7 slučajev na Jtajerskem. Zedinjene države In Mehika. Pariz, 31. maja. (Koresp. urad.) »Petit Parisien« poroča iz Ne\v Yor-ka: Po gotovih poročilih je pripravljena Mehika sprejeti ameriško intervencijo, ki naj konca nemire v no-tranjosti. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici. Dne 30. maja: Ana Cvirn, poljska dninarica, 23 let. — Josip Knej, kovač, 27 let. Dne 31. maja: Fran Amlgoni, rudar, 40 let. Danasnj list obscga 4 stran?. Izdaiateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Sla'ae spemine na vojno dobi marsikdo v obliki nervozno?!!, pomanjkanja spanja, ijlavo-bola, drugi pa zopet v obliki živčnih bolečin itd. Pri takih prilikah pomir- jujejo in tolažijo bolečine vteranj; bolečih mest čela in sencev s Feller jevim rastlinskim esenčnim fluidom ? zn. „Elsafluid". Ta Fluid jači živce daje mirno, zdravo spanje, kiepi inisia (tuđi pri udih, ki smo jih dol^o nosi! v obvezali), je torej vsem, ki so trpcl, zaradi vojne, dobrodošel blažilec bo lečin, krepilec mišić in pornirjevalec živcev. 12 steklenic stane franko samo 6 kron, edino pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško\ Obcnem tuđi lahko naro-čimo Fellerjeve voljno odvajajoče, že-lodec krepece, rabarbarske kro^lice z zn. Elsakroarjice, 6 škatlic franko za 4 krone 40 viuarjev. Obe domaći zdra-vili zaslužita zaupanje naših bralccv. Neteorolo$fčno porodio. »limu na u morjem Jiio-i >rean i zrarrr tlak t in «>m _ fas Shtafl!c Š« i | § opizo ^ !■- Vetiovi Nebo "^ v"Ja t mm £ 5 2. '7. pop.1 735 5 i 21 7 brezvetr. pol oblač. ,. | 9. zv. ( 735 5 J 17 6: „ j 3. 7. zj. ! 736 3 118 si. jvzh »i i^ ?°P 736 5 19 1 si izah ' fa* .. 9. 2V. 736 9 18 3 si hvzh. obla.n 4. ; 7. zj. 737 3 17 1 si. jvzh. Srednja temperatura srede 17 7\ norm. Hi 2, četitka 1?4\ nonu. 16 5". Padavma v J4 urah 00 mm in 1-0 mm. 1 sieklonfca 20 via. I Tovarna str^jev G. T6Đnies naznanja žalostno vest, da je njen 1 mncgo.etni zve&ti ^otrudnik, kn;igovodja, gospod 1 Evan UlliMSEisa | v sredo dne 2 t. m. popoldp.e po doleti bolezni umri * Pogreb bla.ega pokojnika bo v petek ou 5. pjpoidne. afS#k, tužnožel<*zniški revident v p . Eaa^rt Stenovec, hišni posestmk, zeta. Mari;a Toman roj. Vrtaćnla« snaha. Vsi vnuki, vnukmje in pravnuka. Venci se na izrecno željo rajnice hvaležno odklanjajo. SAHATORIUM • EMONA / ) ^A MOTRATnUE IN Kii^JRGlCNE -BOLEZNL £{ ■PORuOKUStJCA : 7 LiJUBLiJ^JMA • KOMENSKEGA ULICA- 4 Vi I SEF'TVMM. pRrvsraj-DRFR DERGANG [] *Z- slTiiotTcfinja z večletno prakso, ve>^a slovenska in npm^e steno^rafije in stroiepisja, f$ČG Službe* Hre fudi na r'ež^'o Naslov pod lvStano0raIln{a 1349" na uprav. »S'or. Naroda«. 1349 m rt horespnđen! ki je obenem tuđi izurjen knji^ovodja ter vešč vseh konto^k'h npravil, išče stalno mesto Na^topi lahko takoj ozir. po d<-g> vričeva!i. Po-nudhe na uprav »^ -