PnSrnfna plafon* ▼ rotorfnf Leto LXrV., št. 286 Ljubljana, petek 18. decembra I93I Cena Din L— iznajh vsa* dan popoldne, izvzemSi aeaelje in praznike. — Inseratl do Mj peut a Oir. 2— do ion vrst D tu 2 Mi oa loo do 300 vrat a Din 3.—. večji inserau petit vrstit Dm 4.— Popust po dogovoru uiseratni davek posebej. - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vraća jo. UREDNIŠTVO EN CJPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica si. 5 Telefon st. 3122. 3123, 3124, 3125 is 3126. Sodelovanje Poljske in Jugoslavije Zunanji minister Zaleski o poglobitvi medsebojnih odnošajev Polj ske in Jugoslavije Varava, 18 decembra. AA. Na seji senatnega ododarsko sodelovanje m^d Poljsko in Jugoslavijo pa gre za tem. da se poveča izmeniava dobrin in razšri medsebojna trgovina. Največje težkoče ima ta truovina v prometu. Poliska in itigo^lovn^ka vlada bo- sta skušali dolocVti neposredne carinske tarife Za trgovsko blago. Ta tarifa bo v kratkem gotova. Na kulturnem področju je bil nedavno podpsan sporazum o znanstvrnih in umei-niških stikih. Ta (sporazum bo omogočil izmenjavo in sodelovanje med profesorji obeh držav. To kulturno sodelovanje bo na vsak način ustvarilo sistematično podlago za delo v bodočnosti. Varšava. 18, decembia. AA. V zunanjem odboru senata je zunanji minister g. Zaleski poročal o odro^ajih in ^od^'ovnnjfm med Poljsko in svobodnim mestom Gdanskoui. Za leski je ugotovil, da pomeni l'oljska za svobodno mesto Gdansk bazo njegovega blagostanja in njegove go-|k) larske eksistence. Varšava, IS. decembra A A. Na včerajšnji seji parlam^ntnrnega finančnega odbora hs finančni minister Jan Pilsudstri podal poj o čilo o položaju poljske Narodne banke. V tem noročilu je finančni minister ugotovil. da se je položaj Narodne banke od oktobra zboljšal in da je zlato kr;tje novcanic naraslo. Nato je Jan pilsudski demantiral "estl, da namerava poljska vlada po primeru dru-ijih evropskih držav omejiti promet z devt-7ami. Sedanji gospodarski in finančni polo žaj Poljske je tak. da more poliska vlada ostati pri dosedanji popolni svobodi devizne trgovine. Nasprotne vesti so brez podlage in izhajajo iz krogov, k jim sedanji poro-žaj ni pogodu Bukarešta, 18. dec. »Luptac poroča, da bo zunanji minister Ghica meseca januarja odpotoval v Varšavo kjer se sedai vršijo Dogajanja o zaključitvi pakta glede nena-padanjamed Poljsko in Rus:io. List meni, da je sedanji položai na Daljnem vzhodu zz\o olajšal stal;šče Rumuniie do Rusije. V feh okoliščinah se more domnevati, da se bodo med obema državama oriče'a po-crniania glede tesnejših odnošajev. Krvavi izgredi v Voitsbergu Zaplemba ročnih granat v mestni hišf — Spopad med orožniki in socialnimi demokrati — Dve osebi ubiti, več hudo ranjenih Gradec. IS. dec. V zapadnem štajerskem premogovnem revirju m sicer v mestu Voitsberg je prišlo v sredo zvečer do velikih krvavih spopadov med udeleženci SGCiaino-demokratskega zborovanja in orožniki. Orožništvo je na ovadbo preiskalo klet mestne hiše. kjer ie našlo skladišče ročnih granat in jih zaplenilo. Ker se je istočasno vršilo socialno-demokratsko zborovanje, ki se- ga ie udeležilo okoli 600 oseb, je množica izvedela o tej zaplembi. Približno 100 oseb je odšlo na mestni trg ir pričelo demonstrirat' proti orožnikom. Orožništvo je najprei odposlalo močne'šo patruljo. Ko je prišla na mestni trg. je množica že narastla na 30D oseb. ki je sprejela orožnike z vzkliki >fuj*. Povod za nasilstva je dala aretacija delavca, ki ie imel poleg mestne hiše svoje delo in ki b? bil moral izpovedati glede svrhe skladišča ročnih granat Pri tem je množica skušala napasti orožnika Moitzija. ia katerega je neka oseba navalila z nožem r^r mu skušala odvzeti puško. V tej borb' ie orožniku spodrsnilo delavec mu 'e odvzel Duško ter oddal nanj strel, ki ga ie zade \ desno bedro. Takoj nato je padlo iz množice več strelov. Orožništvo ie bilo prisiljeno rabiti proti demonstrantom orožje. Po salvi, ki jo je oddalo orožništvo. se ie množica razpršla. Na mestnem :rgu sta ostala dva mrtva, moški in ženska. ^>ba sta dobila strele v glavo. Prece;5i'e število oseb je bilo hudo ranjenih prer»e!ian:h v bolnico. Po tem spopadu je zopet nastal mir ter so se ceste izpraznile. V t»k*j včerajšnjega dne so izvršili pri raznh socialni demokratih hiSne preiskave, ori katerih je bik) zaplenjenih več pištol, ena ka-rabinka, amonitne patrone in drugi p-el-meti. Proces proti avstrijskim prevratnikom Zanimiva izpoved štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelna, ki razbremenjuje obtožence Gradec. 18. dec. Naval občinstva k včerajSnjji razprav.; proti beimwehrov-ektim j>revrat«.ikom je bii večjri kot preošnj-i dan Po o Dvorit, vi razprave se je branitelj dr. Pfri_f»nja dr. Pra.raer bavAl z dogodki v Voit&bergu v sredo zvečer, s kartej-nm je utemeljevati potrebo Hehnart-schutza. Dr. Praiom-ar predlaga zasJifeanoe neka.3 novih prič. Med dru ram se je včeraj jasvfl pri razprav* priča Mak« Jan? te Brucka, o katerem je trdilo dela/vieko tami&tvo v Rrocku. da mu je obtoženec Kammerhofer povedaJ. kdaj bo prešlo do prevrat— Jaugl je pri raaoravi lzj>arU, d« Kammerhofra sp.)oo ni videl in da t udri ni mogel govor.Jt-i z mjim. f Senzaeirja včoradAnjega dne je b-iilo zaslišanje deželnega giavarja dr. Rienteina, ka je med drugim izjavili, da je predel prve vesti o prevratu 13. septembra ponoči med l. ji 2. aro PoročUa orožnoštva so postajala vedno gostejša, tako da se je videlo, da je akcife zavrela večji obseg. Daj je jTožniStvu naJog, da se mora na vsatk način preprečiti preltventfe krvi. Lo-jeično so torej morale orožnr&ke straže čakafa. dokier niso pr-SLa ojačenja. Kasneje je čnl. da Je btio v dolini Eraieen aretiram i h aekolAko poslancev. Zato je odredit da mora oroinlstvo takoj t arTtoimob:-fth odJ-ti v to doiriioo. Iz Brucka je prišla vest, da stoji tamkaj orožndkom nasproti Tečja množica heimwenax>vceiv. Ker je arožnrištvo moglo naatopiti le v oddelkih 20 do 30 mož, je alarmiraj vojaštvo m ga -odposlcJ v Bruck. Dopoldne so bUe razmere take, da s s*-lo ni bito ničesar več opravit!. Poklical je tudi zveasuega kancelarja, ki se j« pridrnž»U njegoveami mnenju, naj se stvđir li-irvidira brez utporabe orožja. Zvezali kance-ar je predlagal, naj se heim-weha*ovcem obljubi splošna amnestija, da se odstranijo teikoče pri prostovoljni li-kvndac^i cele zaiderve. Zvezni kancelar je oMfarbid, da bo stopil v zvezo z merodaj-ninoi činitelji ter ga je pooblastil, naj to eporočl heimwehpawc©m. Glede na to je pričel poe*jamJa s šeforo štaba Heimwehra inž. Rautorjem. fci mu je spročil. da po la^a dr. PCnimor važnost zlasti na to, da njegovi polrejeni voditelji ne bodo zasledovan; zaradi prevratne akcije Dežejni snretniik Mevszmar Ln vodja štaba Hei.m-wehra inž. Rauter sta ga vtprašala, ali nari se Heimatschutz v sporazumu z ekse-kutiivo umakne. Oba sta nato izpolnila njegov nalog in izrecno ugotavlja, da sta se oba zelo potrudila, da bi se vsa -zadeva rešUa mirno. Nato so zagovor mik i postavili deželnemu glavarju celo vrsto vprašanj, iz katerih naj bi se spoznalo, ali se je na štajerskem s sik) preprečila državna izvršilna oblast 1m aui se je kršila kompetenea deželnega glavarja. Deželni glavar dr. Rin-telen je izrjarvil. da se to ni zgodilo na noben način in da ga n-"hče ni motil v tevr-ševamju njegove službe. Zagovorni-k-i so nai*o povdarjaM, da bd moral bati prevrat v prvi vrsti naperjen proti deželnemu glavarju ln njegovi oblasti, ker je deželni glavar vrhovni zastopnik državne oblasti na štajerskem. G4ede na to so vprašali državnega pravdmika. aH ne bi pod vtisom izovedi deželnega glavarja uma.knil obtožbe, kar pa je državni pra/vdrvik odffctonJL Sodišče se je oa to umaknilo, da sestavi vprašanja porotnikom Razprava bo naj-br?>e končana dimeff ponoči. Današnja razprava proti heimvvehrov-skim prevratnikom se ie pričela s plaido-verjem državnega pravnika, ki vzdržuje v polnem obsegu svojo* obtožbo zaradi veleizdaje. V svojem govoru je povdarjal. da se dogodki 13. septembra ne morejo primerjati z dogodki, ki so se pripetili meseca julija 1927. ko so oblasti apelirale na pomoč Heimwehra. Po govoru državnega pravdnika ie oričel prvi govoriti zagovornik dr. Pfrimerja odvetnik dr. Busson, če-gar govor je opoldne še trajal. Dunaj. 14 dec. ministrski svet je sklenil prepovedati od sobote do 6. januarja vsa zborovanja te sprevode po vsej Arv-striji Vzrok za ta skJep je najbrže v tem, da bi se razsodbi v graškem procesu moglo polas»Mt1 prebivalstva večje razburjenje. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Nova bolgarska politika Sofija, iS. decembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik sobranja Ma-linov je dal poročevalcu >Zore« izjavo. V tej izjavi opozarja predsednik sobranja na pomen sestanka predsednika bolgarske vlade Mušanova s turškimi državniki v Angori. Ta sestanek je poglobil prijateljske zveze med bolgarskim in turškim narodom in okrepi! mir. Malinov je pristavil, da ni izključeno, da bo predsednik bolgarske vlade Mušanov sedaj obiskal tudi druge balkanske prestolnice. S tem bo nadaljeval dosedanjo bolgarsko politiko in bo skušal rešiti bolgarsko iz sedanje osamljenosti. To bi pomenilo, da Bolgarska vzpostavi prijateljske stike z vsemi svojimi sosedi . Priprave za razoro-žitveno konferenco Berlin. 18. dec AA. Vlada je imenovala te dni osebnosti, ki bodo zastopale Nemčijo na svetovni razorožitveni konferenci. Uradna lista nemške delegacije sicer še ni bila objavljena, vendar pravijo dobro obveščeni krogi, da io bo vodil kancelar Brtining. spremljala pa ga bosta vojni minister Groner in državni tajnik v. Bulow. Bu!ow bo prisostvoval otvoritveni seji ter prvim debatam konference. Stalni nemški delegaciji, ki bo prisostvovala konferenci ves čas zasedanja, bo predsedoval Rudolf Nadolnv, nemški poslanik v Angori, pripadali pa ji bodo nemški poslanik v Oslu v. VVeissacker. bivši poslanik v Bukarešti v. Mutius, minister Guppert ter kot glavni tajnik šef oddelka za razorožitev ministrstva za zunanje zadeve Frohwein. Delegaciji bo dodeljena cela vrsta strokovnjakov vojnega, zunaniega in gospodarskega uvnistrstva. Nove angleške carine London. IS. dec. AA Trgovinsko ministrstvo je snoči objarv.itlo tretjo Hsto novih uvoznih ';arin. Od prihodnje sobote dalde se bo pobirala 50% carina od vrednostii na steklene stvari za umetno razsvetljavo, fotografske aparate in plošče,, brezžične aparate in nd-ihove dele, Zioe za električne vode. manufakturno blago iz bombaža, vrv;, oblačila razen spodnijega perila, ves materijal »a izdelarvo nogavic, crtronovo in vinsko kisdtno, vinski kamen, ahiminfl-jer sulfat, galico, sodo. amon-ljak itd. Stavka železničarjev v Indiji Bombay, 18. decembra. AA Včeratf je sačeio stavkata 3500 železničarjev. Stavka je Izbruhnila kot protest proti znižanju delovnega časa m odpustu 900 uslužbencev. Uprarva železnic utemeijude te svoje ukrepe s tem. da so v zadnjem času posli zastali, da promet nazadnje in da zato ni več zadostnih dohodkov. Bo) s tigrom v letaki Berlin, 18. dec Po neki londonski vesti je prišlo v letalu na poletu preko Rokav-skega preliva do razburljivega prizora med tigrom, ki so ga transportirali v Anglijo, m njegovim krotilcem. Tiger ki je bil namenjen v cirkus v Olynn>ia halhi. ie že pri startu letala kazal znake razburjenosti. Med poletom ga je hotel krotilec pomiriti, tiger pa ie vdrl v kabin- letala ir šele po težkem naporu se ga je posrečilo spraviti zopet nazaj v kletko. Krotilec je v borbi z njim dobil nevarne poškodbe. POOBUtNICC: MARIBOR, Grajski trg it. 8---— CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. teJ. ŠV 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--ea Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st~ 10.&M. Jeseniška deputacija pri banu Po posredovan}« bana dr. Marušiča se je položaj toliko zboljšal, da se najhujšega ni bati Ljubljana, 18. decembra. Kakor poročamo na drugem mestu, se je davi zglasila pri banu deputacija občinskih tajnikov in županov z Jesenic, Gorij, s Koroške Bele. Dovjega in Brez-nice, da mu razložijo težak položaj on-dotnega prebivalstva. Deputacija, ki jo je vodil jeseniški župan mag. phar. Jože 2 a b k a r, se je mudila pri banu skoraj celo uro in je dosegla prav tolaži ji ve uspehe. Samoobsebi umevno je zastopnike ogroženega prebivalstva sprejel ban z vsem razumevanjem in se pokazal v vseh vprašanjih popolnoma poučenega. Razen tega je pa ban g. dr. Drago Maruši č sporočil deputaciji tudi že uspehe, ki so jih imele njegove intervencije na višjih mestih, prav tako kakor rudi pri prizadetih Kil). Po banovi incijativi in nJe«?ovem nalogu bo vse delavstvo na Jesenicah kategorizirano po njih premoženjskem stanju. V najvišjo kategorijo pridejo najboljše plačani delavci, a tudi taki, ki imajo omogočeno eksistenco tudi s pomočjo svojega sorodstva, da imajo doma premoženje, kmetijo ali pa količkaj, kar jim pomaga prebiti zimo vsaj v najskromnejših zahtevah. Z največjim zadoščenjem je pa deputacija sprejela banovo zagotovilo, da bo storil prav vse, da se delavstvu omogočijo znosne razmere z državno, banovinsko, družbino in javno pomočjo. Ce bi le prišlo do jrrozeče katastrofe, je tako jeseniško delavstvo in x njim tudi vse prebivalstvo zagotovljeno, da nesreča ne bo tako težka ln usodna, kakor se je napovedovala. Vsi vladni faktorji kakor tudi prizadeto delavstvo in delodajalka garantirajo, da bo kriza potekla mirno obenem bodo pa upoštevane tudi vse točke bana izročene resolucije, lokalnih faktorjev in sosednih občin. Razen teh tolažljivih vesti se pa nadamo še večjega omiljenja položaja, zlasti naj se pa KID v zadnjem trenutku odloči, da pozna delavstvo tudi ▼ slabih časih in mu izdatno prtpomore prebresti to krizo do boljših časov. pred zaključitvijo baselskih pogajanj Reparacijska konferenca se bo sestala najbrž 15. januarja v Bruslju, da uredi nanovo nemška plačila Basel, 18. decembra. AA. Dela posvetovalnega odhora se približujejo zaključitvi. Strokovnjaki menijo, da bo odbor končal svoje delo najpozneje do torka. Nova seja po božiču najbrž ne bo več potrebna, ker upa odbor, da se bodo prizadete države mogle izjaviti do tega časa o njegovem poročilu. Odbor je izvolil tri pododbore, V enem bo Francijo zastopal med drugim La Cour Gayet, ravnatelj Francoske banke. Ta odbor je proučil vprašanja nemških dolgov in dobroimetja Nemčije v inozemstvu. Druga podkomisija je razpravljala o položaju nemških železnic, tretja komisija pa je proučila položaj nemškega proračuna. Prva komisija je končala svoja dela v torek zvečer in je predložila svoje poročilo odboru včeraj. Po poročilu VVigginovega odbora so cenili dobroimetje nemške države v inozemstvu na 8500 milijonov mark. Strokovnjaki v Baslu so sedaj mnenja, da bo ta vsota veliko večja. Nemška delegacija je cenila obresti, ki jih mora plačati Nemčija na dolgovih, na 1800 milijonov mark na leto. Strokovnjaki so pa mnenja, da bo Nemčija v par letih mogla plačati del brezpogojnih reparacij, naj se zgodi kar-koM. Odbor strokovnjakov bo izdelal predlog za izvedbo Youngovega načrta prihodnji mesec. Vest, da bo odbor izrekel mnenje, da Nemčija prihodnje dve leti ne bo mogla plačati pogojni delež reparacij 1300 milijonov mark, smatrajo v Baslu splošno za zelo verjetno- Prihodnja reparacijska konferenca se bo vršna najbrž 15. januarja v Bruslju, vendar pa menijo oficijelni krogi, da bi bila ta pogajanja brezpomembna toliko časa, dokler se ne bi rešila vprašanje Hoovrovega moratorija, o katerem bo razpravljal ameriški kongres. Basel, 18. decembra. AA. Pododbor za nemške dolgove ki nemška imetja v inozemstvu pri posvetovalnem odboru mednarodne reparacijske banke je podal včeraj svoje poročilo. Mislijo, da bodo strokovnjaki sprejeli naziranje, da znesek teh imetij sedaj znatno prekaša cenitev, ki jo je dal Wigginov odbor avgusta meseca t« da bo iz presežka nemškega izvoza tudi v sedanji višini v teku prihodnjih let mogoče izplačati obresti za državne dolgove ter brezpogojne transe reparacijskih dolgov. Pariz, 18. decembra. Angleška vlada je v noti, ki jo je pariški poslanik izročil zunanjemu ministrstvu, obrazložila svoje stališče v vprašanju reparacij ln kratkoročnih dolgov. Kakor se javlja iz zunanjega ministrstva, je nota sestavljena v zelo prijateljskem duhu ter Izraža upanje, da bosta obe vladi dosegli sporazum. VVashington, 18. dec Finančna komisija reprezentančne zbornice je odobrila ratifikacijo Hoovrovega predloga s pristankom, da je vsako črtanje ali znižanje ino* zemskih dolgov Ameriki r nasprotju s politiko kongresa. Debata o Hoovrovem predlogu se bo prišela v reprezentančni zbornici danes, glasovanja o njem pa oa pričakovati pred soboto. Demonstracije v Budimpešti Budimpešta, \S. dec. Velike množice ljudstva so hotele danes ob dunavski obali demonstrirati proti vladi, ki noče dati sredstev za podporo nezaposlenim delavcem. Protestno zborovanje je bilo prepovedano. Veliki oddelki policije na konjih so množico razgnani Okrog 100 ljudi so aretirali Amerika opušča zlati standard Pariš, 18. decembra. >Echo de Pariš« objavlja danes vest svojega posebnega poročevalca v Newyorku, da namerava ameriška vlada ukiniti zlati standard. S proučevanjem tega vprašanja se bavi jo sedaj vodilne osebnosti ameriškega finančnega sveta. Vzrok za to je baje zadnja hausse na žitni borzi v Chicagu. V pariških finančnih krogih izjavljajo k tej vesti, da je Hoover francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu ob priliki njegovega bivanja v Ameriki sporočil trden sklep, da bo Amerika brezpogojno obdržala zlato valuto. Vest >Echo de Pariš« se mora zaradi tega sprejeti z veliko previdnostjo. Izgred v Berlinu BerthL, 16. dec AA V minuh* noči so streljali komunisti in nacionalni socialisti na Baltenplatzu ravno v trenutku, ko ie privozH po trgu tramvajski voz. Voz je za delo pet krogel, od teh je ena zadela ovratnik kondukterja, ki pa ni bil ranjen. Policija ie prijela 17 izgrednikov. Veliki viharji na KaspJšftem morja Moskva, 18. decembra g. Na Kas pisk ena morju divjajo že teden dni veliki snežni viharji. Temperatura znaša 25 do 30 stopmj pod ničlo. Viharji so povzročili več pami£kih katastrof Poročila iz Astra-hana pravijo, da je izgubljenih šest velikih ribiških ladij in da je 100 mornarjev utonilo. Nadalje pogrešajo pet velikih transportnih ladij. Človeških žrtev Je okoU 200. Odposlane rešilne ekspedicije niso mogle opraviti ničesar, ker so se morale zaradi močnega viharja takoj vrniti. Predsednik vlade odpotoval v Vrnjačko banjo Beograd, 16. dec M. Predsednik v4ade Peter 2ivkovič je davi odpotoval v Vrnjačko banjo, kjer bo ostal nekaj drri na oddihu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2258.80 — 226S.64. Bruse« 782.76_785.12, Curin 1097.85 do 1101.16. London 189.76—197.26. New Tot* 5607 18—&624.18, Pariz 221.10—221.76. Praga 1«6.65_J67.15, Trst 283.41_289.41. INOZEMSKE BORZE CNarih. Beoprad 9.06. Pariz 20.14B0, London 17.60, New York 512.50, Bruselj 71.30^ Milan 26.05, Madrid 43.60. Amsterdam 205.751, Berlin 121.40. Sofija 8.71. Praga 15J8, Var-šava 57J50, Bukarešta &0Z. ^tren 2 T O V F N * g j V A R O D«, dne 18 decembra 1931 e. NA POMOČ JESENIŠKEMU DELAVSTVU Kaj se je že in kaj se še namerava ukreniti, da se odvrne velikemu delu Gorenjske preteča katastrofa Ljubljana, 18. decembra. Doslej amo bili tako srečni, da smo e katastrofalnih posledicah svetovne gospodarske krize skoraj Mura le čitali. Kee krito pn na» občutijo ie vsi sloji in podjetje za podjetjem je moralo skrčiti obrat, vendar pe še r>smo doživeli katastrof, ki hi jih ne mogb preboleti. Združene papirnice so ustavile delo v tovarni na Gončanah in izgubilo je zaslužek 80 delavk, zadnje dni je pa vso javnost pretresla vest, da je Kranjska industrijska diužba prisiljena ustavit; delo in je zato motala odpovedati službo 20011 delavcem, da bi bilo z družinam* gotovo (XXX) ljudi brez kruha prav o božiču. Vse Išče izhoda Usoda ubogib delavcev je zabolela v srce vso javnost, da so se takoj strnili vsi faktorji v trdni volji, kako bi katastrofo vsaj omilili, če bi je ne bilo mogoče preprečit«. Vodstvo vse težke akcije je prevzel na svoja pleča globoko socijalno čuteči jeseniški Župan, lekarnar Jože Z a b k a r, ki so se mu takoj pridružili tudi vsi faktorji v Beogradu, pn banski upravi v Ljubljani, »resko načel-stvo v Radovljici i vsemi župani sreza. Delavska zbornica v Ljubljani, vse delavske organizacije m nji b centrale prav tako pa seveda vse prebivalstvo mesta Jesenic o trgovskimi in ob r tn. mi krogi, predvsem pa Sama K ID, ki z največjim požrtvovaujem i£6e izhoda iz krize. Kriza železne industrije Ko so ogromna podjetja K*'L> na Jesenicah, Javorniku in Dobravi prišla v domaČe roke, je Kl U pričela takoj z reorganizacijo in modernizacijo tovarn, da bi s povečanjem /obrata lahko dajala našemu delavstvu še več kruha in vsej Gorenjski še več zaslužka. Investirala je v pičlem letu težke milijone, o kakršnih še nikdar nismo čuli v zgodovini naše industrije, in tako dvignila kapactelo Svojih tovarn tako visoko, do bi podjetje lahko krilo vse naše potrebe in bi železnih izdelkov ne bilo več treba uvažati iz mo-zemstva. Železna industrija v naši državi je zašla v težko krizo. Tovarni v Storab m Guslanju, kjer je bilo zaposlenih nad 6 bodo mnogo pomagale, ko ne bo več zaslužka in ne več denarja in zato tudi oe več kupca. Trgovci so obljubili, da bi svojim stalnim odjemalcem dovoltb" tudi Se nadalje kredit, če bi ne imeli ve* stalnih dohodkov. Znižati bi se pa morale tudi cene stanovanj in gotovo bodo tudi 1« o tri k« h * upošteva U težke čase. Vse prebivalstvo seveda pritiskalo težke davščine in pravkar je bi! eksekutor Sest dni za Jesenicah, kjer je sicer nekaj fz-tirjal, ostalo je pa vendar Se 150.000 Din zastalih davkov. V smislu naredbe benske uprave bo ustanovljen aprovizaeijski odbor e 6 do 7 člani, ki bo nadzoroval, da se cene ne zvišajo, temveč znižajo. Pričakovati pa je, da bodo cone vsem živilom in tuokojence, ki dobivajo z vsemi dokladatui le 112 Din pokojnine na mesec. Seja županov Zupan 2abkar je vodil ze več deputacij v Ljubljano, kjer je zlasti pri banu g. dr. Marušiču nase! največ razumevanja in tolažbe. V sredo so * meli na J^enicah župani občin Jesenu*e. Gorje. Koroška Iiela, l>ovje in 13/eznica *ejo. kjer so razpravtj ili, kako omiliti težki f>oložaj. Sklenili so za ponedeljek 21. t. ni sklicati na Jesenice ^bor županov vseh 2*2 obč o sreza, ker se prihajaj** ča katastrofa čuti že po vsej bi žnji in daljnji okolici Jesenic Ker se boie delavci gladu, i so za zadnje svoie prihranke jeli kupovat) I živila, tako da so na pr mer prašiči poskočili že za ce! dinar v ceni. Opaža se že panika na vseh krajih, zlasti tudi zato, ker je v srezu že nad 1000 brezj-oselnih. Najbolj tragčnn pri vsem ie pa dejstvo, da so delavci Že -z svetovne vojne izčrpan in je med sto smrtnimi primeri 70e'n tuberkulcnih Železna industrija je v resnici težka in naporna, da je oče navarino že obnemogel, ko otroci Se niso dorasli n ne morejo se ničesar zaslužiti. Najhujše ie pa to, da pošteni in pridni jeseniški delavci, ki so vajeni najtežjega dela in največjih naporov, n so vajeni beračiti. Upravičeno so ponosni na svoje delo. ki Je desetletja in desetletja živelo njih in njihove družine, koristilo pa tudi delodajalcu n vsemu ostalemu prebivalstvu. Ti možje dela ne morejo prijeti za beraško palico in tudi ae marajo. Novice iz Litije Litija, 18. decembra. — Včerajšnji državni praznik je pokazal enodušno voljo do narodne misli v našem kraju. Ob 8. zjutraj se je vršila v tukajšnji cerkvi svečana masa, ki so ji prisostvovali predstavniki oblastev dr. Vidmar za sresxo načelstvo, sodnik g. Novak za okrajno sodišče, številno občinstvo z županom Lajovi-cem, vsa šolska mladina z učiteljstvom ter zastopniki organizacij. Ves trg je bil v državnih zastavah in je delo v počastitev kraljevega rojstnega dne podvalo. Sola je priredila interno proslavo. Javno akademijo pa prirede naši šolarji v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri popoldne v tukajšnje:: Sokolskem domu. Na akademijo vabimo vse starte in prijatelje Sole. Mladina bo a svojimi nastopi počastila rojstni dan Nj. Vel. kralja. — Litijsko sokolsko gledališče kal« pod svojim preizkušenim voditeljem br. Benom Pecnikom razveseljiv razmah. Po zadnji uspeli veseloigri »Namišljeni bolnik«, ki so jo ponavljali tudi v Smartnem. so se posvetili studiju Schonherrjeve drame: »Zemlja«. Delo je prevedel režiser Skrbinsek, knjiga pa Je izšla v založbi Zveze kulturnih društev. > Zemlja« nam prikazuje goreeo ljubezen kmetifikega stanu do svoje rodne grude. Vloge so v najboljših rokah, v glavni vlogi pa se nam bo predstavil br. Zajec. 8e snov sama bo gotovo priklenila nafto publiko, naši igralci pa zasluzijo pohvalen odziv tudi zato. ker igrajo v korist izletnega fonda, a katerim bodo omogočili našim telovadcem, da se v čim večjem številu udeleže vsesokolskega zle ta v Pragi. »Zemlja« se bo igrala jutri, v soboto ob 20. v našem Sokolskem doma. — Na začetku mnogo obetajoč« zimske sezone. Kakor vse kaže, s« bo zimski sport letos močneje razmahnil, kakor prejšnja leta. Prvi smučarji so že pričeli z izleti, posebno privlačno je sa Litijo Javorje in pa Felič vrh. Za ljubljanske smučarje, ki prav radi povežejo turo s dolenjske železnice po temeniaki dolini na FeliČ vrh in preko Javorja ter ob Bogen-šperku skozi Šmartno v Litijo, snežne priliki Še niso povsem ugodne. Ob prvem sne- f Deputacija pri banu Davi «e je pri banu g. dr. Marušiču ogla sila deputacija obč svetovalcev m županov pod vodstvom jeseniškega mestnega župana Žabkarja io predložila naslednjo resolucijo: Ker greši * obratih K1D na Jesenicah ustavite* dela in bi to imel« katastrofalne posledice * gospodarskem, •teci jal nem ia dr« sabnem osi rs b« eamo ta jeseniško obeta«, ampak sa ves gorenjski kot. zato je občinski odbor na Jesenicah w svoji seji dne 16. decembra 1981 soglasno sklenil vi«oko kraljevo vlad« opozoriti n* gori omenjene nevarnosti ter predlaga sledeče: 1.) V dobrobit delavstva, jeseniškega prebivalstva in co!okupno*ti naj vlada ukrene vse potrebno, da se izprtje delavstva ne iz-vrši. 2 Kraljeva vlada In vse podrejene drža* Bo oblasti naj krijejo «voje potrebe telesnih izdelkot pri domači industriji S. Kraljeva rlad* naj ukine dosedanjo prakfo pri ministrstvu trgovine in industn je, da se dajejo uverenja za carine prosti uvoz železa in železnih izdelkov v korist predelujoče industrije, čeprav ne ta materijal ■nore isdelov-ati pri domačih železarnah v s« dostnih mnorinah. 4. V sedanji denarni krizi naj kraljem vlada da K ID na razpolago potrebne kredi te potom Narodne banke. 5 Kraljeva vlada naj v fasu take brezno selnofti prepove nepotrebno delo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, kakor tudi prekouroo delo. Razen tega je pa jeseniška deputacija banu pred lož 1* tudi spomenic) s prošnjo, naj banska uprava ukrene vse potrebno, da dr žava z vso svojo avtoriteto doseže, da se od poved K1D prekliče in celokupno delavstvo sprejme v službo, ker bi vsak tudi malenkosten odpust ogrožal mirno sožitje občanov Delavstvo je dosedaj mirno in trezno in pripravljeno tudi na žrtve ker se nadeja ukrepov državnih oblasti v »zogib katastrofe. Čim bolj se pa bliža 24. december, tem bolj vidi svojo temno bodočnost in se razburja. Občine nimajo nikakih sredstev za podiranje brezposelnih in dobrodelna akc ja v velikem obsegu je nemogoča, ker občine žive m pade'0 z delavstvom m obrtništvom. Položaj se je zboljšal Banska iiprava je seveda pripravljen*, ptoriti vse, kar je le mogoče, a podatkov o deputaciji Še nimamo, ker se v tem trenutku, ko to p Jemo, nahajajo zastopniki Jes*> nic in župani iz Gorij, s Koroške Bele, Dov-jega in Breznice se pri g. banu, z veseljem bo pa vsa javnost sprejela vest, ko smo jo prejeli z Jesenic, da se je položaj prav znatno izboljšal. Po teh vesteh bo KID dne 24. oh 6. zjutraj ali pa šele dne 2. januarja prihodnjega leta odpustila le manjši del delavcev, odnosno delo le skrčila, a 300 do 400 delarrev pričakuje daljšega dopustg in bi biti odpuščeni šele meseca februarja, če se medtem ne omogoči skrajšan delovni čas. V tovarnah na Dobravi se delo sploh ne ustavi in po zadnjih vesteh tudi na Jesenicah in na Javorniku o božiču ne bo brez kruha 2100 delavcev, temveč mnogo manjše Število, kar je pa vendar še vedno katastrofalno. 0 poteku avdiience poročamo na drugem mestu. „Soča" za brezposelne jeseniSke delavce Sele pred kratkim se je na Jesenicah ustanovila podružnuca tega vsestransko delavnega društva in od lulija meseca je no družnica že razdel la nad 10.000 Din podpo' in ustanovila tudi azil s štirimi posteljami za brezdomce. Za sveti večer pripravljajo vrh jeseniški >Sooan>« božičnico pri Tancarju, kjer bodo postregli najbednejsim brezposelnim delavcem s potico, čajem in drugimi dobrotami ter *rm skušali vliti posruma z de-klamaeijami in muzi kalnimi točkami. gu, ki bo pokril zmrzlo plast, pa bo smuka izborna. In jim tedaj prav toplo priporočamo smuk po naših krajih. Slovaška Silhar-monija v LJubljani Ljubljana, 18. decembra. Danes ob 17.22 prispe v Ljubljano 65 članov Slovaške filharmonije v Bratislavi. V naših krogih, ki priznavajo nacionalno važnost čim ožjih kulturnih stikov z našimi češkoslovaškimi zavezniki in prijatelji, ne vidijo v ljubljanskem In mariborskem koncertu Slovaške filharmonije samo navadne glasbene prireditve, marveč tudi bratsko manifestacijo naše vzajemnosti. Slovaške goste bodo sprejeli na kolodvoru predstavniki tukajšnje Jugoslov. ceškoslov. lige, Češke obče, mestne občine in drugih korporacij, nakar se gostje odpeljejo v hotele. Ob 20 uri zvečer bo v unionski dvorani koncert z zelo lepim, umetniško odličnim programom. Za koncert se še dobijo vstopnice pri večerni blagajni. Po koncertu bodo naši bratislavski prijatelji pogoščeni s strani Jč-lige in mestne občine, jutri pa se po ogledu mesta odpeljejo v Maribor, kjer so v teku dobro organizirane priprave za njihov sprejem in bivanje v našem obmejnem mestu. V Mariboru bo koncert v soboto zvečer. V nedeljo popoldne se gostje odpeljejo iz Jugoslavije. Odlične goste iz Bratislave Iskreno pozdravljamo v naši sredini m jim želimo, da bi odnesli od nas kar najlepše vtiske! Zamenjala sta. — Ali vodi tvojo pravdo se vedro advokat, ki stanuje v tvoji hiši? — Se vedno, samo s to izpremem-bo, da sem njegov podnajemnik zdaj jaz. Preveč doslovno. — Kaj pa iSčes* tu v zemlji? — Denar. — V zemlji? — Da. ker je mati deiala. da je vtaknila letos v vrt nad 3000 Din. Proslava kraljevega rojstnega dne Slovesna služba božja in sprejemanje čestitk — Naša mladina in sokolstvo za kraljev rojstni dan Ljubljana. 18. decembra. Tudi letos je Ljubi-ana na svečan način proslavila rojstni dan Nj Vel. kralja Aleksandra L Že v sredo popoldne se je mesto okrasilo z zastavami, ki so za plapolale skoraj raz vseh hiš Zvečer ie bilo z gradu oddanih 21 topovskih strelov, mestna občina je pa razsvetlila grad Včeraj dopoldne ob 9. se ie vršila slovesna služba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića, ki jo je darova! prota Djordje Budimir. ob 10. je pa škof dr. Rozman v stolnici bral pontifikalno mašo. ki so ji prisostvovali ban g Drago Marušič, podban dr Pirkmajer general Gjordje Po po vič kot zastopnik divizijonarja, župan dr Dinko Puc z vsemi občinskimi svetniki, tukajšnji konzularni zbor in mnogi drugi odlični predstavni-k naše javnosti, zastopniki uradov, korporacij in društev. Pred cerkvijo je stala častna četa 40. pešpoika s polkovno zastavo in z godbo. Po službi božji je bilo sprejemanje čestitk na banski upravi in pa v Oficirskem domu. Ob 15 se ie vršil v Zvezdi prome-nadni koncert, ob 18. je pa vojaštvo priredilo mirozov z bakljado po mestu. Razpoloženje v Ljubljani je bilo ves dan praznično, trgovine so bile zaprte in v državnih uradih je počivalo delo. Svečana akademija SJSU Preporoda Lep uvod v proslavo rojstnega dne Nj. Ve], kralja je bila svečana akademija, ki so jo priredili Preporodaši v sredo zvečer v dvorani Trgovskega doma Bila ie res posrečena ideja, da so si izbrali elegantno ;n izredno akustično dvorano za svojo prireditev. Akademija je privabila mnogo občinstva, zlasti prijateliev mladinske organizacije Preporoda. Med Številnimi odličnimi predstavniki naše javnosti smo opazili Župana dr. Dinka Puca direktorja ženske realne gimnazije g. Juga kot pokrovitelja prireditve, starosto Ljubljanskega Sokola br. K a j z e 1 j a. častni damski ">dbor in dr. Akademija, ki je dosegla v vsakem pogledu iep uspeh, je presenetila po svojem pestrem in bogatem sporedu in pokazala, da se naša mladina ne ogreva samo za sport, temveč da ima zmisel tudi za kulturno delo To velja zlasti za Preporoda-se. ki se zelo marljivo udejstvujejo na kulturnem polju. Akademijo ie otvoril predsednik B. B a č i č, ki je uvodoma povdarjal. da se danes po vsej državi slav* rojstni dan Nj. Vel. kralja in tudi Preporodaši ne morejo stati ob strani. Zato prirejajo skromno akademijo. Predsednik je toplo pozdravu navzoče, župana dr Puca. prosvetnega šefa banske uprave g. Mazija. direktorja Juga in dr. in se zahvalil damskemu odboru, ki ie omogočil akademijo. V zanosnem govoru le podčrtal zasluge kralja Aleksandra Pretresljiva tragedija Ljubliana, 18. decembra. V sredo smo poročali, da je delavec Andrej Vagaja, zaposlen v kurilnici na glavnem kolodvoru pn ribolovu v Savi blizu Tomačevega v vodi opazil neznano utopljenko, ki so jo pozneje potonili Iz vode. Na podlagi opisa, ki smo ga priobčili, je Dolničarjeva rodbina iz hotela Tivoli ugotovila, da le utopljenka identična s oogrešano domačo hčerko 26 letno gospo Zoro Zupančevo, vdovo po pokojnem Ing. Viktorju Zupancu. ki je 6. t m. brez sledu zginila. Stanovala je v Kresiji. njeno stanovanje ie pa bilo od 6. naprej zaklenjeno. Z nesrečno vdovo je izginila tudi njena 4H letna hčerka Amalija, o kateri še ni nobenega sledu. Najbrž je nesrečna mati z otrokom vred skočila v Savo, toda otroka Še niso našli. Vzrok pretresljive tragedije ni znan. gotovo pa je, da je gospa Zora Zupanče-va dejanje izvršila v trenutni duševni zmedenosti. Tragedija je v mestu vzbudila splošno sočustvovanje s težko prizadeto Dolničarjevo rodbino.__ Smučarski tečaji V Slatni (Planici) SK Ilirija v Ljubljani priredi od 26. do 81. decembra 1931 v svojem novem domu v Slatni (Planici) splošen smučarski tečaj za začetnike in izvežbaJie smučarje. Tečaj vodi g. ini. Koudelka. Celotna oskrba v kurjenih sobah Din 50 do Din 60 po izberi za osebo na dan. (Dunajski zajutrek, kosilo in večerja). Prijavnina Din 50 za osebo. Zaključek tečaja z zabavo na Silvestrov večer v domu. Pismene prijave sprejema do 24. L m. SK Ilirija, smučarska sekcija. Ljubljana, k»-varna Evropa. Tečaj za klubove tekmovalce se vrši pa od 8. do 10. jao. 1932 v Slatni. Podrobnosti slede - SK Ilirija Na Sv. Planini SmuBki odsek SPD Zagorje priredi v dneh od 25. dec 1931 do t jan 1932 smu-$ki tečaj na Sv. Planini, ki ga bo vodil de-lieno za začetnike in izvežbane smučarje učitelj LZSp iz Ljubljane. Prehrana in prenoč-nina v zakurieni *ob« % Din dnevno za osebo Prijavnino 20 Din » primerno prijavo do 22 t. m v roke Lavoslavu Mrnuhu v Zagor iu Označiti je. katerega tečaja se prijavlje-nec teli udeležiti Ker je teren na Sv. Planini po svoji legi posebno z znamenito Medvednice smucarieni dobro znan. kakor tudi dobra postrežb* in zvrstna kuhinja v koči. je pričakovati v bo ži?n*h prssn'kfh mofcan po*M tečaja Opozarja nv«, da se interesenti takoj prijavijo. za Jugoslavijo in zaključil, da so bili n bodo Preporodaši vedno s srcem n dušo za kralja in domovino Zavedam >e smernic k1 iih ie začrta krah m niemu zkli-kajo polni spoštovania »Živel in z njim njegov kralievsk dom!- Petnajstčlansk' orkester je zaigra, himno »Bože pravde« k' io *e ^bč'n tvo oo-slušalo stoje potem pa še Kelc Belajevo • Veselo uverturo- pod vodstvom tov Ze-breta Za bravurozno 'zva.iame ie bil orkester deležen spontanega aDlavza Gdč Vidičeva je nežno n čustveno zanela Pav-čičevo »Uspavanko- ter Vilharievn Nezakonska mati« za njo je pa nastopil tov. Seneković z vzorno deklamacijo Župančičeve »Naša beseda«. Tov. Vrtačnik ie 'zvajal Fr Seitza aJ-legro. adaggio in allegretto in pokazal, da se bo razvil v odličnega vijofinista. Na klavirju ga je vzorno spremljat tov. Zebre. Oba kakor tudi tov. Svjgelj ki je zapel dve arijj iz Čajkovskega opere »Jev-genij Onjegtn* in Borodinove opere »Knez Igor«, so želi odkr lto in navdušeno priznanje. Kot solist je nastopil s saksofonom tov. Dražil in predvajal ljubko kompozicijo. Pokazal je, da izvrstno obvlada saksofon in da ga lahko danes po pravici prištevamo med naše najboljše saksofoniste. Gdč. Kraljeva je deklamirala pesem • Bazovica«. Bil je memento mladini, obenem pa meditacija ljubezni do nesrečnih zasužnjenih bratov onstran meja. Se enkrat ie nastopil Dražil kot solist na saksofonu s spremljevanjem orkestra in izvajal Ganglbergerja »Medvedka Tedyja«. svečano akademijo je pa zaključil orkester s moderno Stolzevo koračnico »M4 smo mladina« Po akademiji se je ob zvokih izvrstnega »Sonny-boy« orkestra razvila animirana zabava s plesom. Mladinska akademija Sokola ITI Včeraj ob 17. jc priredilo agilno in vedno lepše se razvijajoče sokolsko društvo Ljubljana lil v društveni telovadnici v prostorih topničarske vojašnice mladinsko akademijo z bogatim sporedom. Akademijo je otvoril lastni orkester s sokolsko koračnico, sledile so deklamacije, državna himna, nastopi moškega in ženskega naraščaja, glasbene in pevske točke, nastop moške in ženske dece, članstva itd. Vse točke so bile sprejete z viharnim navdušenjem občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, zlasti je pa žel odobravanje nastop mlade umetnice gdč. Jelke Igličeve. ki je v rvonkem sopranu odpela Dvofakovo »Cigansko pesem« in Verdijev • Ples v maskah«, na klavirju Jo te pa spremljala odlično gdč. Boža šaplja. Akademija, ki so jo počastili z obiskom tudi polkovnik Novakovič ter številni častniki, je v vsakem pogledu krasno uspela ter gre agilnemu društvu, njegovemu starosti, požrtvovalnim vaditeljem ter vadl-teljicam in vsemu članstvu vse priznanje. Zvočni kino ldeav Nepreklicno zadnjikrat danes ob 4., pol 6., pol 8. Ln 9. ..Romanca iz Rio Granda" FIlm krasnega petja, velike ljubezni ln očarljivih arij! KOLEDAR Danes: Petek, 18. decembra, katoličana: Gracijan, Ljubonega; pravoslavni, 6. decembra: Sava OsvečenL DA.SAŠNJK PRIREDITVE Kino Matica: Nič več ljubezni Kino Dvor: Cirkus Broock, Kino Ideal: Romanca iz Rio Granda, ZKD: Druga serija UfLnib kulturnih zvočnih filmov ob 14.30 v kinu Matici. Simfonični koncert Slovaške filharmonije ob 20. v Unionu. Smučarski klub Ljubljana, predavanje ob 20. v Delavski zbornici DE2LRNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5 ln Kuralt, Gospoevetaka cesta 10. Rajanje na drsališču Obisk na drsališču SK Ilirije pod Čeki novim gradom je bil včeraj zadovoljiv, ziaatd v popoldanskih urah se Je kar trlo mladine, ki je veselo rajala na gladkem ledu ln se udajala rimskim radostim. Uprava drsališča je določila za drsališče nastopne cene: Dijaki in član* plačajo dnevno po S. nečlani pa 5 Din. Sezonska vstopnica velja sa mladino do 14. leta 40. za dijake in člane 60 in sa nečlane 100 Din. Sezonske vstopnice ne veljajo za nedelje tn praznike popoldne ter za even-tuelne prireditve in tekmovanja Oh nedeljah in praznikih popoldne mora vsakdo plačati enotno ceno 5 Din. Koliko le vredna stara sMa. — Ta slika je pristni Fraeonard. Kaj misliš, koliko bi mogel dobiti za njo? — Sest mesecev. ?PV 2^6 >S L O V F V S K T V 4 R O Dr, dne 18. decembra 1931 Stran 3 l SlA Jutri senzacijo-. nalna premiera ? T rujeva življenjska pot lepe bavarske princese od njene poroke s cesarjem Francem Jožefom L do njene smrti povodom atentata Lucchenija v ženevi. Razmerje matere do sina prestolonaslednika Rudolfa. Ma-verling Dnevne vesti — Pomočnik finančnega ministra u po-kojen. Na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra je upokojen pomočnik finančnega ministra g. Dušan Letica — Promocija. Jutri ob 11. bosta v zbornični dvorani univerze kralja Aleksandra 1 promovirana gg Murko Ivo iz Gradca in Kopač Andrei iz Medna ph St Vidu za doktorja prava Čestitamo* — imenovanje v orožniški službi. Orož-ni§ki kapetan I razr Milan K o v 1 n č i č je imenovan za pove'inika omžniške čete dravskega orožmškega polka v Murski Soboti, major Mhailo Pa vi o vi č pa za povelinika čete »stega polka v Kranlu. — fzpremembe v našf mornarici. Adju tantskemu oddelku komande mornance je dodeljen kapetan korvete Mirko Bteiweis pomorski komandi Doročnik bojnega hr«v'«i I klase Oskar leglič. nadzorni gradbeni komis'ii v Kraljevici pa ing poročnik Milan Pulk — Nova zasebna trošarinaka skladišča za žganje. Z odlokom finančnega ministrstva je dovoljeno zasebno skladišče za žganje Ivanu Mačku iz Ljubljane in »Iliriji«, industriji in trgovini z alkoholnimi pijačami na RaKeku — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovine Je bil vpsan zdravnik v Ljubljani dr. Janko Klepec — Prepoved zahajanja v krčme. Sre-ako sodišče v Konjicah je prepovedalo posestniku Antonu Kokolu iz Kota zahaja nje v krčme za dobo 6 mesecev, delavcu Janezu Plavcu iz Loč pa za dobo enega leta — Iz »Službenega Usta«. »Službeni Ust. kr. banske uprave dravske banovine« it. 80 z dne 16 t. m. objavlja zakon c poslovnem redu v Narodni skupščini, odredbo o volitvah senatorjev, volilni imenik upravičencev za volitev senatorjev na področju kraljevske banske uprave drav ske banovine v Ljubljani, sestavljen v smislu 5 12 zakona o volitvi senatorjev z dne 30 septembra 1931. m.. št. 55^489. odlok o pregledu 1000-dinarskih bankovcev, zakon o izpremembah in dopolnitvah v vojaškem kazenskem zakoniku z dne 11. februarja 1930, zakon o izpremembi § 29 zakona o Izpremembah ln dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih. uredbo o draginjsklh dokladah državnega prometnega osobja, uredbo o razporedbi zvanič-niških in služiteljskih zvanj, oddelka za šumarstvo v ministrstvu za šume in rudnike ter pravila o polaganju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo. — Odprte In oskrbovane planinske koče. Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: v Triglavskem pogorju: stara Aljaževa koča (neoskrbovana): v Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da sta odprti in oskrbovani vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori in koča na Sv. Planini. V njiju bl'žinf se naha*a izboren smuški teren. — Sejem za živino hi drugo blago v Karlovcu, določen na petek dne 25. t m. se nreloži vsled božičnega praznika na četrtek dne 24. t m — Iz »Službenih Novln«. »Službene Novine« št 285 A. z dne 6. t m. objavlja.o zakon o konvenciji o antid:fteričnem serumu, sklenjeni v Parizu 1. avgusta 1930. zakon o konvenciji za unifikacijo gotovih pravil, nanašajoč-ih se na trčenje parnikov odnosno na pomorsko pomoč n reševanje, zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko o pravnem postopku s podjetji za proizvodnjo ali s transportnimi podjetii. zakon o konvenciji o teritorialnem udruženju nemških bolniških blagajn za Štajersko m Koroško v Gradcu. udruženju bolniških blagajn za Štajersko in Koroško v Gradcu ter bolni ških blagajn Štajerske in Koroške sklenjenih 17 januarja l°25 na Dunaju med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstn jo, zakon o konvenciji o dunaisk >bč;n zavodu za zavarovanje 'n nokojninsk bla gajni za nameščence trgovine in «ira -n lika fovdrna JOS RE'CM Lhidie. ki so bo'nl na želodčnih-, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in nanaHi^ nrotina uravnavalo leno delnvnnie črevesa f. n*ww»bo naravne »Fr*W7 .Tosefnve« vprV Mn*ie zrl "H* vrečke prakse so se nr^r»ričali da ie »Fran7 •losefova« frren^on sigurno skraino zanesljivo delil loče salinio^n ndvaialno sredstvo, tako da io nriooročaio tudi nri kitpv« frpHn£**f*n n*»+ v orkester slovaškega dela republike Kon certni spored izvaja 65 članov orkestra pod vodstvom kapelnika Zdenka Folprech-ta. V Ljubljano pride danes popoldne ob pol 6. uri z dunajskim brzovlakom. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni zvečer od pol 8. ure dalje pa pred Uikjh-sko dvorano. Cene običaine koncertne. —Ij Prihod odličnega gosta v LJubljano. V četrtek 31. t m. prispe v Ljubljano g. Jožef Scherer, novinar in bančni uradnik* tz Los Angelesa. ki potuje Že tri ieta po svetu in prireja skioptična predavanja. V Ljubljani priredi predavanje v okviru SPD Predaval bo o Arizoni, zemlji Indijancev, velikem Kanjonu itd. v nemščini. Pozneje bo predaval tudi v radiu in na najbrž v esperantskem klubu. —Ij Leon Štukel) povabljen v Nemčijo. Znani naš olimpijski prvak g. Leon Stu-kelj je prejel te dni od telovadnega društva Geggingen v Augsburgu povabilo, naj se 7. maja L 1932 udeleži njihove telovadne prireditve v lepotm in umetnišk* telovadb.. \o se bo vršila v zaprtem orostoru za 5000 oseb Stukeli se ie oovabilu rsd odzval, česar se za Švico žal. ni motel Telovadno društvo Geggingen ima najboljšo telovadno vrsto tekmovalcev v Nemčiji, njen član ie tudi znamemti telovadec Bogler. ki se kot eden najboljših nemških gimnastov udeleži olimpijade v Los Angelesu prihodnje leto Laskavo povabilo ie visoko priznanje našemu sokol-stvu in vrlim našim telovadcem. —Ij Esperantlst?! Udeležite se današnjega rednega sestanka ob 20. v Narodm kavarml —Ij Posebni vlak v Planico zaslguran. Davi smo prejeli obvestilo, da ie posebni vlak za smučarje v Planico zasiguran. Odhod vlaka iz Ljubljane bo v nedeljo ob n.35. prihod v Planico ob 9.40. Povratek le zvečer z odhodom »z Planice ob 19.29 in prihodom v Ljubljano ob 22 10. Točni voz-n red za vmesne postaje bo objavljen ie iutn. Vožnja od Ljubljane do Planice ie polovična (približno 31 Din), od vmesne postaje od št. Vida do mcL Podnarta. bodo dobili potniki posebne vozne listke po znižam ceni. od Podnarta naprej pa ni po-'ovične vožnje. Potmki morajo kupiti na odhodnih * postajah cel vozni listek za tja rs nazaj z vlažnim žigom. Prijave se spre-iemajo Še danes in jutri v kavami »Evro-oa« ter pri tvrdki Goreč na Dunajski cesti —Ij Promenadni koncert smo imeli vče-vraj popoldne med 13 in 16. v Zvezdi. Igrala ie godba dravske divizije pod dirigentom g dr. Čennom. Letošnjo jesen ni bilo promenadnih koncertov vojaške godbe, ki so jih Ljubljančani precej pogrešali, kar se je pokazalo včeraj, ko so se kljub občutnemu mrazu zbrali od vseb strani v Zvezdo in čeprav koncert ni bil niti napovedan. Zlasti je prišel koncert prav za-nečjakom. ki so se dolgočasili ves dan v mestu čeprav je bilo vreme za izlete zelo igodno. Trgovine so bile zaprte, delali so pa v tovarnah 'n tudi sejem na Kongresnem trgu ni počival. — Klanje doma prepovedano. Mestno načelstvo opozarja, da je vsako klanje goved, telet orašičev in drobnice tudi za 'astno porabo glasom § 1 Pravilnika za mestno klavnico v območju mesta Ljubljane doma prepovedano. Kolje se edino le v me«;tn; V'avnid Do srede opoldne oddane obleke v kemično čiščenj?, barvanje, plisiranje. pranje in svetMikarje perila izgotovi zanesljivo do »Božiča« tovarna JOS. REICH —ij Strokovni sestanek. Strokovna komisija za Slovenijo ie sklicala v nedeljo 20. t m. ob 9. uri zjutraj v Delavski zbornici velik strokovni sestanek vsega delavstva. Govoril bo g. Cobal, predsednik De-avske zbornice. Delavstva je zadnje dni nsoče in tisoče na cesti. Kranjska ndu- sten Celje itd so že napovedale ustavitev ibratov. Ta akcija gre na celi črti za 'nihanje 'tak mizernih mezd delavstva. In -»roti temu hoče ljubljansko delavstvo v nedeljo povedati svojo besedo. Stanovanja se predraga. Ljubljansko delavstvo solidarno z delavstvom vse Jugoslavije hoče v nedeljo javno zahtevati znižanje na-emnin. i_ Danes ob pol 15. druga serija Ufinih kulturnih zvočnih filmov. ZKD prerivaj ianee v Elitnem kinu Matici drugo serijo r>ravkar iz Berlina dobUenih Ufkuh feu.; ruirnivb zvo-čnob tilmov: »Jeklo«. »Skrivnosti življenja bilke«, »Na morskem dnu«, »Tajnosti iz jajčne lupine« Ln »Pri trgov cu z raritetami«. Izredno poučni fclimi. krasno iod-elani, bodo va&ko>muSesticic. S tem pa seveda nd rečeno, da imajo te dni tam krokodilji golaž, renome >šestice< zaradi senzacije ne more trpeti, nego nasprotno. Na cesti pred vhodom vabijo lepaki, i Senzacija za Ljubljano!« Vivarium — je natisnjeno z debelimi črkami kot včasih v časopisih največja raca. £ivi nilski krokodil in ogromna živa kraljica kač, čitamo dalje. Kdo bi potem ne vstopil? V salonu nas prijazno sprejmejo. Mlad jslužbenec pove uslužno, kako dolg je k«"o kodil, koliko je star m koliko tehta. Gospa, ki je član uprave vivarija, pestuje v en^m kotu salona otroka, sredi salona je na podstavku okroK 1.80 m dolg bazen, oglat ia-boj, prevlečen znotraj s pločevino tn pokrit z mrežo V njem leži gospod kiokodil, v topli vodi, ki mu ne sega mnogo višje od trebuha. Uslužbenec pravi, da mora izmenjati vodo vsakih 20 minut. Salon je dobro kurjen, vendar je krokodil vajen tropične vročine. Pozna se mu, da je v Ljubljani, zaspati je, da podvomiš, če je sploh živ. Gleda tako krmežljavo, mrtvo kot lipov svetnik, niti okati se mu ne ljubi. Sicer je pa ta junak dneva tudi pravi očak, saj trde. da je 160 let star. LT6lužbenec izmenjava vodo Po barvi je takšna kot lipov čaj, diši pa po kamilicah iu tavžentrozab. Baje morajo vod' dodajati ae> ke primesi, da se zverina dobro počuti. — Kaj pa je? — Na dan enkrat 3—4 kg govejega mesa. Rep ima zavit, ker je bazen nekoliko prekratek Zver je dolga 2.43 m. Gledalci strme v zaboj kot v čudež. Eden je tako pogumen, da suva 3 prstom s mrežo, vendar pa vedno j>otegne roko hitro nazaj, kakor da se |e opekel. Diugi je podjet-nejši Vzame ponev, s katero vliva uslužbenec vodo v bazen ter sune nekajkrat krokodila poMeno z loenjem v hrbet. — To pa ne. gospod! Kaj pa mislite! Vam je lahko, ker odidete, ko razdražite zverino, mi jo pa moramo krotiti! — se oglasi gospa. Fantu je nerodno, mislil je, da je pOfeOb-na zasluija. Če dregne grdobo. — Ali se razdraži? — Saj bi se vi tudi. Če bi vas kdo suval pod rebra. Ko uslužbenec nalije jetniku tople vode, te začne rahlo premikati, končno se pa celo obrne za 180 stopinj. Uslužbenec pravi, da je zverino težko ukrotiti, ko se razkači Zvečer jo spravijo v drug zaboj, popolnoma zaprt, io ker je težka 80 kg, jo še posebno težko dvignejo iz bazena in polože v zaboj, Če je nemirna. Da krokodilu ni prehladno v zaboju, ga oblože s termos steklenicami. Kot vidimo je v resnici velik gospod, vendar pa tudi velik revež, ker je moral žrtvovati v blagor človeštva zlato svobodo m alriško solnce. Drugi objekt senzacije je boa konstrik-tor, 4 m dolga, 110 let stara in 40 kg težka, siva, z rumenimi bsauu. Počiva v velikem zaboju, ki ima steklen pokrov, zvita v zapleten klobčič. Zdaj je že 2 meseca skoraj negibna zaradi mraza. Vendar jo pa nekateri gledalci motijo v zimskem spanju. Stresajo zaboj tako, da b* zbudili tudi mrliča. Kača baje m strupena, Lahko je pa nevarna človeku, ki ga ovije ter stisne. Levi se vsak mesec V salonu je obešena tudi aje-aa koža. Je tudi normalno enkrat na mesec, hram se pa samo z živimi živalmi. Dajejo ji navadno golobe ali zajce. Ko se naje, je znatno debelejša, zdaj je v premeru okrog 10—15 cm na sredi, pri glavi je pa precej tanjša. Pritoževati se torej ne smemo zaradi senzacij. Sicer -o Ljubljančani v tem pogledu še precej skromni, videti in vedeti pa morajo vse. VABIMO VAS, obleate se pn nas! Po svojem okusu 31 izbentt oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trencticoate, suknje, obleke, perilo l. dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 18. decembra- Zaprto. Sobota, 19. decembra: Arsene Lupin, premijera. Red E. Nedelja, 20. decembra: Ob 20. Arsene Lupin, repriza. Izven. • »Arsene Lupina, detektivska igrra v Štirih dejanjih.. Prvič se je uprizorilo tc francosko delo 1910 na slovenskem odru. Takrat je reži ral in igral glavno vlogo gospod Nučič, poleg njega so sodelovali: gdčna šetrilova, Vintrova, Bukškova, gg. Bohuslav, VerovSek, Danilo in drugi, že takrat je aelo uspelo in kritika je rekla, da je >Arsene Lupin« prvovrstni reper-toaroi komad. Vsebina je izredno napeta od začetka do konca dejanja. Letos je delo popolnoma na novo nas tudi rano na podlagi novega Skrbinskovega prevoda. V glavnih vlogah nastopajo: gg. Levar. Danes, Skrbinsek, Gregorin ter ga. Mira Danilova, Gabrijelčičeva. Slavčeva. V ostalih vlogah pa skoro ves nas dramski ansam-beL Predstava se vrši za red E. Prva repriza detektivske igre >Arsene Lupin« bo v nedeljo 20. t. m. v ljubljanski drami ob 20. uri zvečer. Teaterska komorna družina Obraz-nikov nastopi v ponedeljek 21. t. m. zvečer ob 20. uri v opernem gledališču. Uprizori v inscenaciji g. Bojana Stupice francosko dramo >Vojna in mir« V posameznih vlogah nastopijo gdčna Severjeva, g. Milan Skrbinsek in Bojan stupica. Predstava je izven, veljajo dramske cene. OPERA Začetek ob 20. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 1». decembra: Dežela smehljaja. Red D. Nedelja, 20. decembra: Ob 15. Mascotta. Znižane cene. Izvem. — Ob 20. Carmen, nova uprizoritev. Izven. Ponedeljek, 21. decembra: Vojna m mir. Uprizori teaterska komorna družina Obraznlkov. Izven. Dramske cene. Repriza prav dobre tn lepe Leharje-ve operete »Dežela smehljaja« bo v naši operi v soboto 19. t. m. za red D. Zasedba običajna. vOrmeoc. Nova izvedba v ljubljanski operi. V nedeljo 20. t. m zvečer se poje t nail operi Bi zetova opera > Carmen« v popolnoma novi, moderni uprizoritvi Nekako je že prišlo v navado, da se v poslednjih sezonah starejše opere, bodisi predelavajo ali pa postavljajo na oder v popolnoma novi, sodobni režiji. Na ta način se je izvajala lani v Darnstadtu opera >Carmenc, v kateri je imela znana naša rojakinja ga. Mitrovičeva izreden uspeh. Za Ljubljano bo letoSnja uprizoritev opere »Carmen« nekaj povsem novega. Val sodelujoči nastopajo v današnjih kostumih, tradicijonelni španski so popolnoma izginili, življenje na odru je po sedanji režiji še mnogo bolj pestro, kakor pa prej. Glavne vloge pojo: ga. Thlerrvjeva, ga. Ribičeva ter gg. Ivič in Primožič. V ostalih vlogah nastopajo: gg. Golobova, Ranv šakova, gg. Zupan, Ivelja in Rus. Rezija je Bratko Kreftova. Opero dirigira ravnatelj Polič. Predstava je izven. »Mascotta« kot popoldanska predstava. V nedeljo popoldne ob 15. uri se poje po znižanih cenah velezabavna francoska opereta »Mascottac v običajni sedbi. Danes zadnjikrat ob Danes se torej poslavlja Vaša ljubljenka muiK Ne zamudite tega sporeda! Za smeh in sijajno zabavo Vam jamčijo imena treh umetnikov v glavnih vlogah Elitni kino Matica Telefon 2124. N06 AVICt i 21160M Najbolje, najtrdnejša uto fltrar ! »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. decembra 1931 Emile (vitnoriau; li velemesta Kar je nepremično rvbsrai S stopnic se je začu nervozen smeh vrata njegovega atelje pa so se v naslednjem hipu odpria na steza in v atelje je or-šumela cela izložba svi»le žameta n črpk Presenečen- slikat »e spozna Ro- so - Zo-ro de Ctiantetnille za mladega Oastona ki na ora^u — Midva sva! n 111 / lk'i< >a /p sti To strmite a? Iz mesa ji ko-5a na mi go- tovo niste pričakovali — Priznani da .ie — To ie pananovo ore«en«»čenie O, ta dobričina Dav: varti pride v moio sDalirco m pravi Včera ^em ukrenil vse potrebno da izpuste tkj ki io obožavaš PojdJ ^ore* po njo ro je lepo. a? Požuri' sem se in zda^ sva tn. da proslavimo Rozino osvoboien.e Prihajava no vas. da arremo ^ku^a obedovat — Hvala za povabilo, ki se mu pa žal ne morem odzvati, ker sem za« poslen Mladi Oaston je malo pomislil, potem se je pa udaril do čelu rekoč- — Nočete 7 nama na obed0 Dobro! Torej pride obed k vam .. Ah. to "e tmen;tna ide'a... Takoj trrem naročit kai dobrega. In planil je rz ateljeja. Andre .e skočil za njim. da bi sa poklica* nazaj, toda zaman Vrnil se je jezen. Roza je takoj opazila njegovo jezo. — Pustite ga. vrtoslavca — ie dejala. — tak »e pač njegov značaj. Nikjer nima obstanka Pri tem si pa d>-mišliuie kdove kaj. Moie ime Roza ga je praskalo v ustih, kliče me Zora. kakor kakšnega psa. Toda jaz sem vsesa tega že sita. Denarja ima mnogo. tO je res. toda kai imam od tega! Moj Paul ni imel niti beliča, pa sem ea vendar rada imela. Bože moji... kako sva se včasih nasmejala!... Bili so dnevi, ko nisva tmeia kaj jesti, pa sva bila vendar srečna... o. to so buli srečni časi! — Zakaj ste pa zapustili tega ubogega Paula? — Hotela sem vedeti, kakšni občutki obhajajo človeka, če ima na ramah pristen indijski šal. In nekega lepega dne sem izginHa. Sicer pa. kdD ve. Patri bi me bii morda sam zapustil. Nekomu je bik) mnogo ležeče na tem, da naju razdvoji. To je bil sos-id v našem hoteiu »Pri Peruanu« na rue de la Huchette, starček po imenu Tan-taine, upokojeni sodni eksekutor. Pri tem imenu se je Andre zdrznil. Tantaine ... starček ... sodni eksekutor ... Bil je sicer zelo presenečen, vendar se je pa premagal m ostal na zunaj brezbrižen. — E! — je dejal, — kakšen interes bi pa mogel imeti ta čtovek, da bi vaju razdvojil? feua Havtona rca pra n ;n aklica •i. — Ne vem. — je odgovorila Koza. — prepričana sem pa. da ga ie imel. Saj ne dajemo ljudem bankovcev *aT tako za prazen nič. jaz sem pa videla kako je dal Paulu bankovec za petsto ?'rankov Poteg tega mu ie obljub'*1 da rnu oreskrb s pomočjo svojega prijatelja Mascarota zelo dober zaslužek To pot Andre m bi' več Dresene-Čen ker e nričaknva to ime Paula ie nod s rala ama -r?an ena kar ie or ča'* ja li fe bfl oofre ben. da v 'e služil Ro/< č'tki. češ, da mu ne gre v glavo, kako se more tako odličen fant s tako snajno bodočnostjo spozabiti in zate;ebati v tako brezpomembno deklino, kakor je ona. Roza mu ni ostala dolžna in branita se je tako temeljito, da 'e Gaston končno pograbrl klobuk in odšel. češ. dokler bom živ, nočem več videti Zore, ki da ji od srca rad prepušča vse. kar ima od njega, ker je presrečen da se je more tako poceni za vedno Dd-križati. Gastonov odhod je bil Andreu dobrodošel, kajti mladi slikar ie mislii. da bo zvedel od dekleta kaj zanimivega o Paulu. ko ostaneta sama; a to ga je zelo zanimalo, kajti Paula je prišteval zdaj med svoje nasprotnike. Toda njegovo upanje je bilo zaman. Tudi Roza je orla razjarjena ta tako ni mogel ničesar spraviti iz nje. Ogrnila je plašč m odšla kmalu za Gastonom. Moda rešila noje iztrebljenja Noj udari s krakom kakor konj s kopitom -— Noji žive 60—80 let — Peresa jim režejo dvakrat v treh letih !e bi hoteh ugotoviti kdaj je po--st 1I0 no revo pero okrasek odnosno t;in<> oonavlj. odnosno vrača, je baš lojevo pero Nojeva peresa vidimo že ta -itarocaiptsk h reliefih kjer vihra^ o na glavah bojevnikov in v konjskih ;nvah Tudi velike pahljače ki so z ljimi ->užnji ali sužnie hlatlik faraonom jlave so bile narejene iz nojevih peres ^cle v 16 stofetfu vidimo da ra* Si jo ta okrasek tudi dvorne dame na lobukih Nojevo pero je pa velialo za okra* ^ck tudi pozneje Leta 1500 je zaklical Henrik IV v bitki pri ivrv svojim vo lakom »Zberite se okrog mojega be-ega Čopa!« Ta čop je bil krasen šop nojevih peres V času Ludvika XIII.. ko je vladala moda velikih klobučevv nastih klobukov, so nosili tudi velika nojeva peresa V tem času je pa nojevo pero že začelo obvladovati dam^ sko modo Dame so krasile z nojevimi peresi celo svoje postelje Za časa Lu* dvika XVI je vse nosilo nojeva peresa. Takratna frizura a la Minerva je zahtevala vsaj 10 velikih nojevih pe* res, ki so morala biti okrašena še s pavjimi »očesi«. Med sprejemnimi Inevi na dvoru so bile dvorane pre* plavljene z nojevimi peresi. Zanima« nje za nje je bilo tako veliko, da so plačevali posebno lepa in dolga po ^000 frankov. Francoska revolucija je napravila konec temu okrasku, in šele restavra* cija je zopet obudila slavo nojevih pe* res. Od takrat niso prišla nojeva pere* sa več iz mode, umakniti so se moraJa od časa do časa le za nekaj let ali de* setletij. pa so se zopet vrnila. Tako se je zgodilo tudi letos. Od kod so bila ali so nojeva pere* sa, ki jih zopet nosijo dame na kk>bu* kih kot veliko modo? Pred podjarm* ljenjem Alžira po Francozih so živeli noji v velikih jatah v južnih delih te dežele in Arabci so zbiraH njihova pe* resa samo v času musanja. Francozi jih pa niso posnemali, temveč ao za* čeli noje navdušeno loviti, čim so se polastili Alžira. Tako se je zgodilo, da so jih v nekaj letih skoraj iztrebili in šele potem so začeli misliti, kako bi jih ohranili. Enako so ravnali v svojih kolonijah tudi Angleži, ki so iztrebili na tisoče nojev. Do leta IboO so izvirala vsa v Ev« ropo uvožena nojeva peresa od svo* bodno živečih in ubitih nojev. Sele ko je postajal noj v Afriki zeio redek, so začeli razmišljati, kako bi prišli do no* jevih peres, ne da bi noje pobijali. Sprožena je bila misel loviti mladiče in udomačiti jih. V začetku je pa na* letelo to na velike težave. Noj je zelo plah :n v ujetništvu se doloo ne pomi* ri Večkrat so opazovali, kako se je splašena jata noiev v diviem begu za* kadila s tako silo v zapreke, da so se Tinotoku Madagaskar Leta 1010 so redili na farmah S00 000 noiev. ki so dona* 5ali 500 do nOO miM ionov čistega do= Hička letno Toda pri nojih se je treba )dločiti za selekcijo, kajti nekatere pasme so posebno dobre za rejo Zato so rejo racionalizirali in zdaj vodijo rodovnike nojev prav tako, kakor pri psih. Kadar se moda spomni nojevih pe* res, postanejo noji pravi zaklad. Veli* ka prednost je v dolgem življenju no* jev, ki žive 60 do SO let, korist pa pri* našajo že po prvem letu. Samci so po* kriti s puhastim črnim perjem, velika peresa v repu in krilih so pa bela Sa* mice so enakomerno sivkastorjave. Jajce tehta poldrugi kilogram tn sami« ca jih znese do 15. Peresa odreže jo no* jem dvakrat v treh letih. V nasprotju z drugimi živalmi, ki se jih je polastila moda in ki so bile iztrebljene. je noj častna izjema. Samo modi se moramo zahvaliti, da noj še ni iztrebljen. Bat a obtičal v Palermu Poročali smo, da je organiziral znan: češki veleindustrijec Tomaž Bat'a letalsko ekspedicijo v Indijo, ki je krenila v Četrtek 10. t. m. iz Zlina in priletela točno po programu do Rima. Iz Rima je odletela naprej, toda v petek jo je zadržalo nad Južno Italijo tn SicHijo silno neurje. Močno letak) tipa Fokker s tremi motorji je moralo pristati v najjužnejšem delu Italije Nicaterri, namesto v Sirakuzah na Siciliji; naprej ni moglo leteti, ker j« pihal premočan nasprotni veter s hitrostjo 70 km na uro. Ker so tudi druga radioooroČHa z one strani Sredozemskega morja in obale severne Afrike naznanjala viharje, so odpotovali člani ekspedicijt v Palermo. da se odpeljejo z ladjo zopet v Tunis. Toda zaradi silnega viharja tudi parniki niso mogli voziti Ji tako je obtičala ekspedicija v Palermu. Ce bi se vreme kmalu zboljšalo. bi odletela ekspedicija v Tunis. Sicer je pa Bat'a skleni' odpeljati se v Tunis z ladjo m porabiti kratko bivanje na obali severne Afrike za organizacijo nakupa sirovin in prodajo svojih izdelkov. General Kutjepev zopet straši Senzacija, ki ;o ie pa treba presojali z največjo rezervo, načenja zopet oživljati. £e vedno ie zagonetno vprašanje, kaj se ie zgodilo z ruskim generalom Kutiepovim. ki ie brez sledu izginil iz Pariza Francoski tisk ie te dn; *oner nogrel to ?amasnčno zadevo. O afer- generala Kutinova ie baje no-učpn nek' And^e Collin ki sed; v Parizu v ore^kovninem zaporu Po njegovani nrinov^dnvaniu ie nn«;tal general KuM'ppov žrtev nekega Mffllerfa in n.ipgove ftnbice ruske plesalke Sonje k'uzovrtp PnvabHa sta ga v hot©! fn ko je prišel, sta mu dala v podpis listino neznane vsebine Oeneral listine ni hotel podpisati in zato sta ga baje ubila, truplo pa odpeljala v Fontabie-bleau. kjer sta ;mela najeto vik>. Tam sta umorjenega generala zakopala v kleti Policija je uvedla preiskavo tudi v tej smeri in ugotovrla. da je bil Kutje-pov res znan z Miillerjem. ki se je z njim večkrat sestajal in posvetoval. Toda v Fontainebleauu so njegovo truplo zaman iskali. V novi verziji o zagonetni usodi generala Kutjepova je najbolj čudno ime Muller. Znano je namreč, da je brl general Muller oficijelni Kutjepov namestnik, ki je po šefovi smrti prevzel njegove funkcije* Najbrž gre za nekoga z istim priimkom. Harakiri zamorca v Milanu Sredi drevoreda v milanskem pred« mestju za Porta Venezia je poseben zamorski pavijjon. V noči od petka na soboto se je začulo iz paviljona kli* canje na pomoč. Prestrašeni zamorci so prihiteli in zagledali v mlaki krvi .»vojega 29 letnega šefa Gaudu. ki ga je bil neki drugi zamorec razžaKl. Raz* žaljeni poglavar si je izprosil od ene svojih žen oster nož, odšel je v kot, pokleknil in si razparal trebuh. Harakiri so gledale vse zamorcev© žene in nobena se ni zganila, da bi mo* ža odvrn/ila od strašnega samomora. Lastnik paviljona Francoz Barty je dal poklicati stražo. Na policiji so ugoto* vili. da je Gaudu napravil harakiri. ker je to zahtevala njegova čast Prepe* Ijali so ga v bolnico, kjer je pa kmaau umrL V soli. Učitelj: Konkretno jc to. kar vidimo m kar lahko otipljemo, n. pr. pired šok> na cesti lahko vidHe baš delavce pri kopanju kanala. No, Janezek, zdaj mi pa povej, kaj je abstraktno! Janezek: Gospod učitelj, abstraktno je pa. Če nihče ne koplje na cestL Vsaka bemcaa SO JEo odgovor mnamkot Plačo me Ujtikt* No trpradanja 9 (nomJcoA DVE NATAKARICI mladi tn čedni, plačilno s kavcijo, gostilniško kuharico in fanta za točilnico sprejmem z novim letom Osebno se je predstaviti na naslov: Mihelin, Zagreb. Savska cesta. 3407 TELEFUNKEN RADIO Štiricevni, naj bol j Ae znamke, kompleten ,z vsem priborom, odličen, samo radi denarne zadrege za 1900 Din proda V. J. Ceg-else, Tržič. S496 MED cvetlični in jelkov, domači pridelek, prodajam na drobno. — Pišite dopisnico, prinesem vzorec. Gasperin (pri Dolinškui, Dovča 5, LJubljana. 3453 OPREMLJENO SOBO ' oddam. Ponudbe pod »St. 6« na upravo >Slov. Nar.c. 3506 GOSTILNA TOMŠIČ šentjakobski trg- — toči za praznike po znižani ceni prvovrsten cviček, dobavljen ravnokar iz dolenjskih vinogTadov ter različna slovenska vina. — Cviček liter Din 12.—. 3507 BOLJŠA KUHARICA samostojna in dobra gospodinja, Slovenka, ki govori tudi nemško, Zeli stalno siuzbo v mestu ali na deželi, najraje v celjskem ali mariborskem okraju Nastopi takoj ali s 1. januarjem. Ponudbe na naslov: Gospa Kl iza Muc, Zagreb, Paromlin-ska cesta št. 9. 3498 L. Mikuš Ljubl}attaf Mestni trg is uri poroča svoic iaiot. " >v in solnčnikm er spreha lalnih palic *opravila se izvršuteic to^nc m »olirlno TRBOVKIJSKI PRKMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA. Dunajska cesta štev. 33 i na Balkanu • Telefon S4 S* Za nas naj se kupujejo naši domači proizvodi: prašek za pecivo, v anilin - sladkor/ rumenilo In puding praški znamke »ADRIA« Lovske polke, floberte, torovuing pištole, lovske ta rfbMke potreb.-voine F. K. KAISER, puSkar LJUBLJANA. Kongresni trg 9 Jezičnaftrvdufa raznih estanJtcr eclrte. baržuna. Vrnedelja 20.1 tn ber Ipgamna odfipfa.! ' Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda NAROČAJTE mesečna NAROČNINA DIN 12- v • v dot**)« priprosta in najfinejša v veliki izberi in nizkih cenah pri staro- znani tvrdki PRED ŠKOFIJO 2 F. M. SCHMITT LJUBLJANA LTNGERJEVA Ureiule I o 3! n Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek — Zrn upravo m inseratnj det usta. Oton Chrisiol. — Vai v LJubljani