261. številka.
Ljubljana, v sredo 14. novembra
XXVII. leto, 1894.
'shaja vh'ik dan aveAer, iaimfii nedelje in prasnikc, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele aa vse leto 16 gld., ea pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld, za jedea 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom aa tu leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ae po 10 kr.
na mesec, po SO kr. %a četrt leta. — Za t nje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za osna ni I a plačuje ae od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi a« ne vračajo. — Orednistvo in upravnistv o je na Kongresnem trgu 8t. 12.
Upravnifttvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. *
Ravnopravnost na Primorskem.
i
Koalicija v nevarnosti! M'nisterski svet sklican! Scrdnborn mora odstopiti I Rinaldirriju s> tla izpod kopana t Slovence pode" tz koal'cije!  Piran! Koper! „Smrt Slovencem! Smrt —! Evviva Italia! Evviva Umberto!"
Velikansk hrup, kakeršnega na Primorskem ni de bilo od I. 1848 ! In ves ta hrup je provzročil ministerski ukaz, da naj ae z dvojezičnimi napisi in tiskovinami nekemu delu Slovencev vsaj na videz pokaže, da imajo tudi oni se nekaj pravic v materi Avatrji. Vlada, reete minister gn i Schoaborn, ji •poznala, da kar popolnoma Slovana v Istri prezirati vender ne gre. Nebroj interpelacij jo je primoral, da vsaj mrvico kruha poda S'ovanu trpinu, ki se že leta in leta vztrajno boiuje za avoja najprimitiv* nejša prava, — a do sedaj brez uspeha, ker ovirala st* ga na jedni strani pokrajinska vlada — in od nje podpirani zagrizeni sovražnik Slovanatva, istrski Karnjel — in slovenska in hrvatska izdajica.
Ce sploh 6e kje drugod, poznalo se je v starih iaterskih lahonskih gnezdih — komaj, komaj, da je Istra še avstrijska provincija!
Brez izjeme vsi uradi, vsi napisi, vse tiskovine, vse občevanje s slovanskim narodom od strani cerkvene in deželne in državne gosposke — Bkoz in skozi 1 a I k o !
Poglej laški časopis! — Prva stran začne z Jtimom, Napoljem, Milanom, potem pridejo psovke na Slovence iu Hrvate; in v zadnjem kotičku kje je kaka novica z Dunaja! Kako vse lepđ se v teb listih opisuje parlamentarno ži\ljen e v Italiji, kralj Um-berto in njegova obitelj pa večni predmet laškemu časopisju — a o nafti preavitli cesarski hiši? Kako skrajno suhoparno ae piše — ali pa celo molči. To laško časopisje na avstrijskih tleh preparira naše neodreftenco dan na dan za — kraljestvo onkraj velike vode. Pa kaj nam to man? C. kr. avstrijska vlada mirno trpi vse to, ona smatra vse to za „otro-
čarije!" Kaj nam to mari? Naravna sita nam prej ali slej gotovo pomaga do zmage.
Rekli smo, da je v Istri in oa Primorskem mej laškim elementom malo avstrijskega mišljenja. Da je res tako, priča poznavalcu razmer brezbroj junaških činov, ki bi, da se je vse to zgodilo — recimo — na Kranjskem, razupito Slovence veleiz-dajalce po celem božjem svetu. Vse nemško in laško Č futstvo bi „ogenj in žveplo" klicalo na Slovence.
Nič tega pa se ni zgodilo našim neodrešencem v Gorici, TrHtu, Kopru, Piranu, Bujah, Pazinšcini; nič se ni zgodilo onim neodrefiencero, ki s kamenjem, s koli pobijajo slovansko duhovščino po Istri v Oprtlju, Motovunu, Žminju itd. brez konca in kraja, ki za sramuje cerkvene procesije — glej Buzet. Vse, kar ti Ijud.e počtnjajo, smatra se le tsko nekako bolj po domače za »otročarijo", rekli bi — za nekako državno potrebo, ker potrebno in koristno je, da laški neodrešenec in slovanski renegat z vso krutostjo ugonabljata slovansko „barbarstvo".
V Istri je Hrvat Italijanu le „ropar", „razbojnik", „barbar", „cento mila volte asini!" (glej bivli Poreški list aL' Istria" ) Najskroninejša psovka za HrvBta in Slovenca v Istri je „čičo", v Tratu „fičavo", na Goriškem pa „šklafš".
Kako te 8 Slovan« ravna v Pulju, naj govori dr. Laginja! Nezaslišani dogodki v Poreški deželni zbornici, v Tržaški mestni in deželni zbornici, v Goriški zbornici, goriške porote, goriške, tržaške in istrske Ijudskošolske zadeve, dogodki v c. kr. davčnem uradu v Podgradu itd. itd. itd! To vse je pač tako očitno — jasno — da mora biti sam živi čudež božji, kako da ti o vsem tem vladni krogi, tam gori ob Duna.i ničesar ne vedeli! Porcia, Elluschegg, Wurzbacbt Schwarz, Pretiš, Rnaldini in Flapp so morali že po svoje za to skrbeti.
Upamo pa, da vkljub vsem zaprekam, da vkljub nasprotstvu visokih krogov — da naš čvrst in krepak, žilav in zaveden narod v zapoftetem boju ne obne-more, nego da z železno vztrajnostjo odpre oči vladnim krogom, in da brezobzirne, zdivjane lahonske
svoje sosede prisili do priznanja in spoštovanja. Mirovali ne bodemo poptej, dokler ne dosežemo, kar nam je po božjih in cesarskih zakonih zagotovljeno! Naprej, v boj za pravico, je naše geslo.
Politični razgled.
U » i rani Je 4ležele.
V Ljubljani, 14. novembra.
Volilna reformam Z Dunaja se nam piše: Št) vedno se ni doseglo porazumljeaje vseh koaliranih t-trank glede volilne rt forme. Levičarji in konservativci so se udali, čim so Bhšah, da je grof Tat it' ante portaB, da je Tat 11 • zapustil Nalžov, prišel na Dunaj in bil tudi Že pri c sarju Kar zona jih je obšla, konservativce in levičarje, ko so pomislili, da bi zopet mogel grof Tasti j priti na krmilo in oktrojirati svoj volilni načrt! Udali so se torej brez obotavljanja, jedini Poljaki in sicer prav konservativni Poljaki, ki imajo v klubu večino, nikakor neoejo odnehati. Zahtevajo, da je pomnožiti število galiških poslancev in sicer prav izdatno pomnožiti in zlasti poljski meBtni zastopniki pravijo, da nikdar ne odobre vladnega nacrta. — V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da hoče vlada v mestih ustanoviti dva nova volilna razreda; v prvem bi imeli volilno pravico vsi državljani, ki plačajo več kakor 5 gld. direktnega davka, v drugem pa vsi delavci, ki so člani bolniških blagajnic in vsi tisti davkoplačevalci, ki ne plačujejo5gl. direktnega davka. Tudi temu določilu načrta volilni reformi se upirajo Poljaki z vso silo. Prav vsled tega so mej vlado in parlamentarno komisijo poljskega kluba neprestano pogaianja in dasi je vlada Poljakom že zagrozila z razpustom poslanske zbornice, vender ne opuate svojega stališča. V principu so pač koaliranci jedini, koal cijsko ministerstvo je torej rešeno, za nekaj caaa vsaj, ali glede detatlov Še ni jedinosti, narobe, upati je celo, da se ne doseže in da Be ob volilni reformi razbije koalicijski čolnic.
Demonstracije na D it naj i. Predvčerajšnjim so Dunajski delavci priredili zopet veliko demonstracijo.   Zbralo se jih je veliko tiBoč. Vzprejeli so resolucijo za splošno volilno pra-
LISTEK.
Poljub.
Slučajen površen poznatelj češkega jezika zazna na njem najprej tri reči: rezko odločnost naglasa, obilico deminutivov iu primeroma precejšnje število tujih besed, ki ae v njem nahajajo. Prvo je vnaoji znak narodne energije, drugo pojav naivnosti narodnega čutstvn in tretje dokaz, da je imel češki narod mnogo opravka a tujcem in da je tudi od njega jemal orož|M, kadar mu ga je bilo treba.
Narodna energija je plod z gorami obkoljene lege češke zemlje in zdrave, nadarjene in neupogljive individuvalnoHti nje prebivalcev. Vztrajna, .neprestana delavnost je glavni znak bratskega severnega narodu. Kadar so se sovražniki od vseh stranij navalili v ujegovo bogato domovino in je podlegel njih premi' ter navidezno za vBelej poteptan ležal na tleh, zamenil je meč t lopato in peresom, v delu pozabil svojo tugo in kakor Antej iz rodnih tal navzemal se novih močij za nove orjaške pojave svoje dušne in životne sile.
Iz krvi njenih sinov, ki je pojila materinsko zemljo, pa so vzrasle amokrocvetoče rožce poezije", mile narodne popevke, v kater h je zakladal narod svojo tugo in svojo nado. A po trdem delu se je vedril s plesom in igro, in tako se je počasi nabral
prebogati zaklad pesn<škib in godbenih biserov, iz katerega zajema Češka in tudi tuja umetnost vedno novih snovij in oblik za svoje umotvore.
Trdovraten in neobziren v naglašanji svoje individuvaluoati vender češki narod nikdar ni preziral tujca, ki ga je zatiral; črtil ga je, a tudi učil se od njega ; škripal z zobmi, a ob jednem Bkušal mu izviti orožje, da ga ž njim premaga. In vselej se mu je posrečilo, vselej se je zopet povzpel na višino svojih tekmecev.
Kur je pa Ceh od tujca jemal, to je na vsakem duševnem polji človeštvu obilno povrnil, pred vsem na glasbenem. Trikrat v teku zadnjih sto let je Praga odločilno posegla v razvoj glasbe. Najprej ko se je navdušila za Mozartov genij In je vzprejela .Figarovo žentav" a toliko navdušenostjo, da je nesmrtni moJBter vzkliknil: „Pražani bo me prvi razumeli." Za Prago in večinoma v Pragi je spisal nepnsezni dramatiški umotvor klasične godbe, neminljivega „Don Juana", in v njem kakor v „Čarobni piščali" se nekaterim ulogam jasno poena vpliv češke narodne glasbe. — Tudi glavni umotvor romantične dobe „Čarostrelec" ima svoj vir v Pragi. Tam se je C. M Weber kot kapelnik seznanil z glasbenim zakladom češkega naroda, zanj se navdušil in s to inspiracijo vstvaril „Oarostrelca", katerega danes Nemci imenujejo svojo pravo narodno opero. Iq ko je r hard Wagner s svojo slavo polnil avet in stvarjal svoje krtsoe muzično drame, ki so
pa samo glasbenim izobražencem dostopne in so splošno občinstvo jele odtujevati dobri gledališki glasbi in je odrivati k ničevi ali pod i opereti, zvršil se je zopet v Pragi preporod. Tam bo Smetana, Dv< rak i. dr. vlili čisto zlato jiriprosto - narodne glasbene poezije v jasne klasične oblike in vsakemu vzprejem-nemu omikancu na novo odprli pot do vzvišenega užitka.
Največje zasluge za ta preporod ima Bedfich Smetana, ker je zmagonoBno z odra navdušil š<rše občinstvo za novo glasbeno sir.or: zato se tudi stava njegovega imena najdalje širi po vesoljnem glasbenem svetu
Na slovenskem odru smo se divili lani njegovemu najpopularnejšemu delu „Prodani nevesti", za drugo leto nam je obljubljen veličastni „Dalibor", jutri bomo slišali njegov „Poljub". Slednja opera velja za najljubkejšo in najmilejšo. Preveva jo zdravi humor, ki ga poznamo iz „Prodane neveste", in pra\a narodno-glasbena poezija. V nji se spaja duh, ki je navdal BDon Juana" in „Čarostrelca".
Vsebina knjigi je priprosta povest iz kmetBkega Življenja, in kar bi prenasičencem po velikih mestih morda n« ugajalo, to bo .Poljub" našemu ljudstvu baš prikupi!). Kajti tudi slovenski narod je kakor češki, kmetski narod, delaven, trdoživ in vztrajen in zato bodi jutrajšoji „Pol juh" — poljub Savi od Veltave in zlati Pragi od bele Ljubljane.
vico in brez ovinkov povedali, da bodo spet govorili „poulični argumenti", če ae njib želji ne ugodi. Na ulici se je število demonstrantov zopet pomnožilo za veliko tisoč in malo je rnankalo, da ni nastal mej njimi in razganjajočimi jih redarji boj.
Starobeika stranka je sklicala na nedeljo, dne 18. t. m. shod zaupnih mož, na katerem se bo določilo nadalnje postopanje stranke in pa popolnila nje organizacijo. Sodi ae, da bodo Staročehi pri deželnozborskih volitvah prihodnje leto zopet stopili na plan.
Nemška levica je včeraj izpolnila novo načelstvo. Sedaj ima devet načelnikov, pa vender ne toliko ugleda, kakor tedaj, ko je imela samo jednega načelnika, sedanjega ministra Plenerja. Obistinilo bo je, kar je pri snovauju koalicijskega kabineta rekel grof Hohenvrart dr. Ebenbochu in Morsevu, ko sta se izrekla zoper vstop Plenerja v mimsterstvo: Ne bilo bi politiško, ko bi zoper vstop Plenerja v kabinet ugovarjali. Plener, kot vodja stranke, je dosti bolj nevaren, kakor Plener kot minister. Hoheuwart je govoril resnico, to se vidi zdaj. Piener je za levičarje izgubljen; na njegovo mesto so volili devet korifej. Razmerje mej vlado in levičarskim klubom je pa tudi preme-njeno. Doslej so levičarji budili za miniBterstvom kar si- pn, odslej pa je bodo podpirali s puško v roki. Nl&jeavstrijskl katoliški shod. Predvčerajšnjim se je sešel nižjeavstriJBki katoliški shod. Predsedoval mu je baron Vietinghof Schell, a na prvo sejo so prišli tudi nuncij Aghardi, vojaški škof Beloputockv in razni poslanci. Shod vzprejme običame resolucije. Karakteristično je, da imajo na shodu prvo besedo krščanski socijalisti, ki so sbod tudi priredili zoper voljo katoliških škofov.
Hrvatski sabor je sklican na dan 22 novembra na novo zasedanje. % 'nanje države. Rusija,
Ruski minister vnanjib del je razposlal ruskim zastopnikom posebno okrožnico g!e le bodoče ruske politike. V tej okrožnici se naglasa, da je car trdno sklenil, izvršiti vse naloge, katere ni je stavil njegov oče. Posvetil bo vse sile razvoju notranjega blagostanja Rusije, in se čisto mč oddaljil od miroljubne, socijalne in odločne politike svojega očeta. Gojilo se bo prijateljstvo z vsemi državami. Novi car se bo ravnal po tiBtih načelih kakor njegov prednik in prosi Boga, naj bi bila ta načela koristna. — Ta okrožnica ministra Oiersa je naredila sploh jako dober utis, le trozvezni listi so razočarani. Takisto ugoden utis je naredil carjev manifest na Fince, Čegar vsebin j smo javili včeraj. Sploh pa je novi car postal hkrati jako resen, malobeseden in samostojen. Nikakor ni tak, kakor se je iz začetka pisalo, neodločen in pristopen raznovrstnim uplivom. Z3 to je dobro znamenje, da se ne veže preveč na posamne osebe. Tako je pač PobČionos-cevu naročil spisati manifest na ruski narod, a ta koncept je dal pregledati ministroma Bungeju in Sol skemu. Premembe, katere sta mu svetovala, je deloma napravil, deloma (»renaredil man i-nt posvoji volji. Tudi z grofom Miljutinom ae je že večkrat posvetoval, dasi je ta odločen nasprotnik politike rajnega carja. Tako kaže torej novi car mnogo samostojnosti in pre udarnosti, vsted česar je opravičeno domnevanje, da tudi bodoča nemška niegova žena ne zadobi preveč upliva nanj. Govori bo že, da odstopi kot prva žrtva minister notranj h del Durnovo in da stopi na njegovo meato pravosodni minister Muraviuv, čegar portfelj prevzame bivši miniaterski pomočnik Pieve. Kitajsko-japonska vojna.
Reuterjev  bureau   javlia:   Japonako brodovje rekognoscira   okol'co  Vajhaj vajsko.    Port-Artur so
Japonci zavzeli brez težav. Zapovedujoči generali in častniki so bežali na pripravljenih ladjah, zapuščeni in neizvežbani vojaki pa so se udali brez obotav-1 anja. Japonci so zbrali v Port-Arturju vojsko 30 000 mož, s katero mislijo kreniti na Peking. Ameriških Ziedinjenih držav predsednik ss je ponudil, da posreduie mej Kitajsko in Japonsko. Japonska je zahtevala detailov glede posredovanja. Toliko je gotovo, da si bo dala svoje zmage bogato poplačati.
Prvi redni koncert »Glasbene Matice".
V Ljubljani, 13. novembra. „Dvorana polna, proizvajanje navadno, užitak
izreden, vspeb vsestransko popoln". To je bilanca predvčerajšnjega glasbenega večera,) kateri nam je priredila »Glasbena Matica".
Da je bila dvorana polna, je zahvaliti zanimanju našega razumnega občinstva, kakor iz mesta, tako in ne manj z dežele, katero se je z obilo udeležbo spoštovalo najbolj samo. Da je bilo proizvajanje le navadno, kriva je istina, da dovršeni pevski zbor ostaja na višku svoje naloge in že izza svojega obstanka proizvaja svoje smotre ueizmenljivo vsekdar, tako, da se nam je udomačila kvalifikacija »navadno" mesto .izvrstno" in drugih jednakih pridevkov.
Da je bil glasbeni užitek izreden, pa je zasluga koncertnega vodje g. M. H ubada, ki je z. znano svojo spretnostjo in trudoljubivostjo izbral samo skladbe, katerih vsaka za se je v drugih koncertih biser in višek koncertu. Našo nenasitljivost v glasbenem užitku je pać treba vedno zadovoljiti s krasnimi umotvori, kateri stoje na vrhu današnjih zadev. Koncertni vodja „Glaubene Matice" je — ne strašeč se križev in težav ob proučevanji tolikih zborov in tako teškib skladb — smelo in srečno pogodil okus občinstva in s tem dosegel, da je bil vspeb vsestransko popoln. Zvesto tradicijam in smotru „Gasbene Malice" sledeč pa je uvrstil v vzpored domač biser.
Novo A Foersterjevo „Kitica" je uvrščati mej najboljše slovenske skladbe za mešane zbore, ka-koršni so istega skladatelja „Ljubica" in A Ned-vedov „Nasaj v planinski raj".
Skladba je zložena povsem v umetnem, po-lifonem zlogu; poseben znak njen in prednost pa je melodijoznost vaeh umetno pletenih glasov. Snov Simon Gregorčičeve pesni (iz 1. 1878) je idi-liško-liriška in skladatelj jo je prav tolmačil, kajti kljubu vsej umetnosti vejeta v vsej akladbi snovi primeren, naraven izraz in ljubka prisrčnost. Uvod takoj izraža le to prisrčnost v stopnjujoči se sopra-novi melodiji. Srednji stavek (meno mosso) donaša štiri krasne samostalno-dekiamovane melodije za vse glasove posebej, katerih vodilni glas je lepi napev Bolistiškega alta. Tretji odstavek pričenja s ponavljanjem prvega dela, a njegova oblika je krasno rasširjena in stopnjevana. Kakor je preje alt imel voddui glas, tako ga prevzame sedaj sopran. Pesni primeren izraz in deklamacijo je našel kaj lepo skladatelj v epizodi, ko se prinague k valovom „mladi junak" in otme iz potoka kitico.
Posebno izrazuvit je konec:
„In a kito mi drevi priuka na vas, Tisoč pozdravil mi zapoje na glas." —
krepko se stopnjuje tu p^aen,  tja gori na Bopranov
visoki 6 se vzpenjajoča melodija doni, kakor veselo ukajoč pozdrav ljubici.
Da je zbor storil svojo dolžnost tu kakor drugodi je umevno že iz naših prvih besed. Intonacija njegova je bila kljub neznosni vročini v dvorani čista, moč ob veliki množini pevcev in pevk se je razvila od najlepše diskretnosti do največe razfiirjenosti, koncem pesni, jednotnost v isgovoru in glasu, kljubu razmerto prav kratkemu vežbanju petih tednov popolna — in to v slučaji, ko sta dobri dve petini zborov novi. Lepota in čiloat glasov nas je prijetno dirnula ia novo pomnoženje sosebno ženskega zbora nas je napolnilo z veselim ponosom, da se široko razvija naše razumništvo. Občinstvo je priznalo vse to z obilim in burnim ploskanjem, katero je doseglo pri krasni dr. A. Brucknerjevi „Ave Marija" vrhunec. Tako, da se je ta naj-pli menitejša skladba včerajšuiega vzporeda ponavljala, da, ponavljala še boljša in kraanejše nego prvič. Z globoko in verno udanim izrazom je zbor pobožno tolmačil vzvišeno pesen.
Nasprotno pa se je zanimala večina občinstva ozirom vzadovoljnosti najbolj za veselo-živahen, rit-miško dopadljiv in izredno meludijozen R Wagner-jev „Zbor p r e d i c" iz „Blodečega Holandca", kateri smemo nazivliati najljubkejšo in najnajivnejšo, prisrčno skladbo včerajšnjega večera. Sopranistiško ulogo Sentino je kaj dobro pela naša zaslužna operna pevka gdč. B Leščinska in tako vrlo pripomogla s svojim dramatskim zanosom v zvezi z gosjo R. P e r š l o v o , katera se je kot sopranistka žrtvovala, vender prav ugodno, za altistiško ulogo, k uspehu.
Najvel čistuejša je bila malo tuja skladba A. Rubinsteinova „J utr o", katera je pokazala rusko glasbeno slovstvo našemu občinstvu v odličnem svitu.
Ne manj odlikovala se je .Fantazija" Nikolaja Rymsky Korsakovega. Korsakov, v življenja lepši polovici bivši mornarski častnik, sedaj profesor na si. Peterburšaem konservatoriju, ravnatelj na zavodu za brezplačno gojenje glasbe in glavni uadzornik c. ruskih mornarskih godb, je letos Abrahama videl. Mož, učenec Berlioz-Liaztov, je sedaj glava miadoruskemu glasbenemu zarodu in radi tega nam priatopnejši, dasi je ohranil v glasbi značaj ruski glasbi popolnem. Piodovit skladatelj zložil je mej drugim jeden ofer-torij, jedno simfonijo in tri opere, katere se proizvajajo na dvorni operi v S t. Peterburgu. Njegova „Fantazija" za vijolino in orkester je po ruskih narodnih pesmih zložena — spominjala nas je zelo na nepozabnega Slavjanskega. Otožne melodije v mnogih ritmiških spremembah, na nekaterih mestih .unisono", v kakoršoem se poje ruska narodna pesem, kakor nam je v nekaterih zborih pokazal isti Slav-janskij, so sosebni znaki te skladbe. Z-i vijolino jako ugodno zložena in v orkestru fino decentna io duhovita, ne preobložeua nam je posebno v instrumentaciji ta skladba uzor za spremtjevanje Bolistiških glasbil. Dasi je silna vročina sosebno na glasbila slabo uplivala, ker so strune kakor pri solistu tako v vsem orkeBtru pojmščale, vender se je „Fantazija" proizvajala izvrstno.
JB0fT Dalje v prilogi. ~^sNl
presno, ki s» bile večinoma ie dvomljive vrednosti. Tako rada bi bila šla v London drugi teden; zdaj hkratu je želela zopet videti sjaj teh nebrojnib plinskih svetiljk, draguljev, želela si je zopet undotne razkuši in političnih razpravljanj, ondotnih mirnih, tihih, mračnih trgov.
Madame Mila si je zastonj belila glavo b tem, kaj je uzrok vedenju njene sestrične. Ona se ne usodi, da jo kaj vpraša, ker ji je Ililda bila v resnici posodila onih šestdesettisoč frankov — a osebi, ki ti posoja toliko novcev, si vender ne moreš usi-Ijevati in ji povedati stvari, ki ji utegnejo postati neugodne. A vsekako je jako čudna stvar, premišljevala je Mila, ker je 11 Ida očividno nearečua zaradi tega della Rocce in ker brez dvoma za njim gine, četudi mu je dala košarico. Ona ae a;cer ne bi mogla zanj udati, a saj je bilo ato načinov, da se aranžira ta stvar; njen položaj ji je dopuščal, da je v resnici mogla delati, kar ji je bilo drago, ne da bi smel kdo kaj prigovarjati. Naravno je, da bi nikoli ne poštah njegova soproga, to je madame Mila vedela, ali društvo ji ne bi prav nič zamerilo, ko bi ta človek vedno za njo hodil, kakor njen sluga, njen pes in ostali cortoge, a kar ne obsoja društvo, naj bi obsodil posameznik?
(Dalje prih.)
Lady Hilda.
(Roman, angleški spisala Ouida.) (Dalje) XIV.
Čez tri tedne se vrne lady II Ida iz Rima.
Obiskala je svetega Očeta, ki jo je jako mi-ostno vzprejel; vlekla na se občno pozornost; nakup la brez števila slik, kipov, predmetov iz brona, castellanskih draguljev, jahala vsak dan daleč v kampaDJj (okolica rimska) in ae zgrozila videč s travo obraščene razvaline Koloseja in stare palače nekdanjih rimskih carjev, kako jih je oglodal zob časa.
Ona se vrne polna preziranja, nejevolje, togote na stoletje, v katerem je Živela; obžalovala je, da si ni prištedila ta obisk, ta prizor tolike pogrde in skrunitve. Ostajala je po cele dni doma, češ, da je postni čas in pripravljala se, da se preseli v London in nekaj časa preživi v tej hiši na Eaton-iHjuareu, katero je vsako leto za tri mesece počastila z svojim posetom. London ji je bil oduren, njegovo društvo je pitala z imeni in nazivi kakor „druhal", njegov zrak je imenovala soda-vodo pre-menjeno v par; nikjer na svetu ni tako pustih, dolgočaBnh   in  brezkrajuib dinerjev.   Vzl'C temu
skleue odpotovati — kdaj? jutri, gotovo p v čez teden dnij. Tu „jutri" postalo pa je „včera|" in drugi teden je davno minil, a belo-črne livreje so se še zmoraj vidile pred vežo botela in njeni vranci so še zmeraj divjali gor in dol po ulicah Florence, vozeč madame Milo aem in tja. II Ida je malokdaj šla z doma, tem manj, ker je bilo vreme zdaj neprijazno in ker je pokafiljevala; zakopala bo je v milijon hijacint in narciaov in kratila si čaa slikajoč sveto Uršo na Iobu za svojo molilnico v Parizu.
Slikala je jako dobro, a ta svetnica ji nikakor ni šla izpod rok. Vrgla je deščico na straa ia se vglobila v m al i. Zvouenje zvonov čulo se ji čez reko tako često in glasno, da ji je postalo zoperno. Pa v obče, čemu naj bi slikala svetu Uršo? Sveti Urši brez dvoma ni bilo treba, da jo slika, a vsa umetnost ni drugega, nego reprodukcija in oponašanje; po Giottu v istini ni nihče iznašel prav čisto nič novega, kar se dostaje barv, dasi on brez dvoma mnogo ni znal, kar je stoprav pozneje prešlo v običaj. Potem je pustila svoje delo in jela čitati dela Cavalcasella, Kuglerja, Wiuckelmanna, Rih-morja in Pasaavanta, a če je hodila z doma, obiskovala je kako samotno kapelico, kjer se je mu dih po c de ure ter si ogledovala obledele slik? na
i j
Priloga ^Sloveaskemn Narodu*4 St 261, ini 14. novembra 1894.
O. R. J e r a j je sviral v vsem prav povoljno, v tehniškem oziru lepo, cisto, v kantileni uprav krasno. Fin čut ia primeren temperament snačil je ugodno solista, sosebno še kot predavatelja narodnih motivov. Orkester je spremljal izredno diskretno.
Fr. Liaztova .Ogrska rapsodija" He-roigne elegiaque) pa B Smetanova »F u r i a n t' sta specifiško narodni skladb«, značilni za ves temperament madjarskega, oziroma češkega naroda. Zato morda v vsem našemu življu ne odgovarjajo. — Tehniško sta obe akladbi jako težavni, tako Lisztova, kakor ona njegovega učenca Smetane, v izrazu pa prva skoraj holje upliva na vnanjost.
G K. HoffmeiBter je svoju nalogo rešil a popolno tehniko, razumno uglobivši se v deli. Videlo ae je, da obvlada skladbi, ter jih z odlično' svojo igro tolmači občiostvu kar najčutstveneiše, s kratka pravilno in dovzetno. Te skladbe bi seveda vse inače občinstvu ugajale, da je ono primerno atrokovnjaško v glasbeno slovstvo uvedeno. No, dal Bog, da bodočnost popravi to napako v mlaiši generaciji s širšo znanostjo v tej stroki.
Orkester, ki ie spremljal izvzemši dve točki ves vzpored, podal je tudi dvoje ssmostalnib komadov.
Izmej Dvi rakovih, smelo rečemo slavnih „S i o-v a n s k i h plesov" ie izvajal dva: op. 46 , št 2 in 4. Lepota ceško-slovanskih motivov in genialnost Dv< rakovega akladan|a, apoiena z moBtersko mo demo iostrumentaci|o, napravi umetno skladbo vsled svopga določnega, narodoega snača>a vsakomur do-■topno: Takoi se Ti prikupi, akop'am nisi n<ti glaSbeo k io uprav v tem ne izraža akiadaM eva darovitost
,S u>nnHl(' p e-o" z.loZ''> strogih ntn* 'h n per.cJth done s dai prav sanjarsku m- »h«ti»■ nŠ- , — znaki narodu«* lirika, —aedai krepko. * ž v«h ■m ritmu, skoraj robustni, v vedno estet rš*'- l^pem okviru. To meuiavaoje in Mraniika seveda provzmča t*m vet o zatnm v. nt H r m .ii^Uo 'luh.M it-, pren*neil)ive spremembe, kontr»puuktika v m rivih m dvna in-■trutnentaciia popolmuieo /. nadp Man ml zonk nkladhe same in so tim pr d«>niie a atovnu s avu
G<<dba te „8u.v p ese' savaeni prav dobro proti* va|ala, pnMsmi^o- sti I - po pred-v^ia n ona komada razumno izražala Pazno ieai<dila nt nc «m skladbe ia Bi zaslužila za razmeis vo.aške godbe kai pohvalno priznanje.
Tako je vspel koncert popolno. Zahvalo za to al je zaslužil v prvo koncertni vodja gosp M. H u -U a d , kateri nas je seznanil zopet s toliko obilico novih sosebno rusk h in čeških skladb.
Radi narodno-kulturne vrednosti takih koncertov, katera nadknljuje ozirom važnosti za glasbeno vzgojo celo opero, ker nam podaja le snovi za pouk ia pravo glasbeno navdušenje >n prosveščenje pooseb Ijeuo, želeli bi, da v našem občinstvu no zamre zanimanje zanje, marveč se jih udeleži tudi v prihodnje v jednaki obilici. —jz.
Domače stvari.
— (Oso bi e vesti.) Namestniška koncipista Herman Osti in Oton Schneider v Trstu sta imenovana začasnima komisarjema, konceptaa praktikanta Edvard Fabiaoi in dr. Bernard Kar-minski pa nameatmškima koncipiatoma.
— (Slovensko gledalidče.) Jutri četrtek dne 15. t. m. se poje prvikrat na slovenskem odru Smetanova dražestna opera v 2 dejanjih _Poljub" (Hubička), o kateri govorimo na drugem mestu obširneje.
— (Samomor.) V Ljubljani so ga vsi po znali, nadporočnika v pešpolku kralj belgijski Alf. pl. Stefenellija in njegovo soprogo , rojeno grofico Meran, unukinjo nadvojvode Ivana Bil je prikupne unaajosti in ljubeznivega vedenja, le nekoliko ekscentričan. Leto dnij je tega, kar je zapustil Ljubljano. Soproga njegova je Sla v Gradec k svojim roditeljem, on pa baje v neko zdravilišče. Minoli teden je prišel v Celovec in se tam zastrupil. Za užil je precejšnjo množico morfija, a vender ne do volj, da bi bil koj umrl. Mučil se je skoro 24 ur in grozno trpel. Ko je prišla k njemu soproga iz Gradca, našla ga je Se živega. Vse kaže, da ni bil pri zdravi pameti, ko se je zavdal.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda zaZatifiino-ViŠnjogoro-Št. Vid.) Redno občno zborovanje vršilo se bode v Višnjigori v gostirničnib prostorih „Julaice" v nedeljo dne 18. novembra 1.1. ob 5. uri popoludne.
— (Potovalna predavanja.) Po odredbi deželne vlade je predaval okrajni zlravnik g. Artur
Folakovvski v Polhovem Gradci, v Drenovi Gorici pri Vrhniki, v Grosupljem in v Horjulu. PovBod je prišlo mnogo poslušalcev, ki so se živo zanimali za predavanja.
— (Uboj.) V gornji Kanomlji v Logaškem okraji hotel je delavec Franca Mrak šiloma udreti v hišo posestnika Janeza Ruvna Poslednji je udaril Mraka s krampom tako silno po glavi, da je isti umrl kmalu potem.
— (Redek lovski pleo.) V Bilčivesi v Celovškem okraju je te dni ustrelil gosp Abaca ml. lovec neke vrste orla, ki se navadno ne nahaja v naših-krajih
S — (Demonstracije v Trstu.) Mej 'Drzoiavkami smo včeraj na kratko popisali, kaj se je bito dan poprej zgodilo na Velikem trgu v Trstu. To poročilo nam je nekoliko popolniti. Predsinočnim ie bila seja mestnega sveta. Ker se je vedelo, da bodo italijanski občinski svetniki lopet na znani način napadali in sramotili Slovence — saj je že ni seje, da bi se to ne zgodilo — zbralo se je pred mestno palačo več sto ljudi j. Italijani so itak vsak hip pripravljeni demonstrovati, mej Tržaškimi Slo venci je pa zadnji čas zavladala velika in povsem opravičena razburienost. Laška iredenta jih v časopis b in v mestnem zastopu nečuveno grdi, vlada pritiska name z vao silo doCim i« nasproti revolu-ciiooariem v Piranu in v Knpru nezaslišano pnza nealiiva. „AbasBi gli ščavil M rte ai Savi! l*\.ra i š-avil* — to so v Trstu vsakdanji klici, skratka 8'OVPOPO JH v Trstu prfganJHni zver, po kateri u'ir I n komur ae z'm bi. Kai čuda, da so se napo-»'r-d '-.g'f i 'ud Trž»Ak Si"*1- nci Tu splošna razbili eaoat /a * a tete k*>nn liveno   i» odgovoren po*
t t i "i f4j R a d 0 » , hiH n/n k, <a se ie pr- da qoČq m zbralo asotu 600 Slovencev pred rri'Hin palaro Kt je bilo v «eji mnogi. Ačuvalmh govorov /op»r S "vence, dali ni ibram roioliubi svem nevolii dušna a khc : „Ž eli S'ov^nei I" nZ vela AvstnisI" »2^»o F.auc J.žef!" T klic, dasi I* z oom m kar u»č Žalila ital>i»OHka na nulo sr, so vendar lazdražili zbrane Lahone, mej knn-nmi ie b>lo tudi nekai občinskih svetnikov. Odgovarao so s klic : „Abasso gli Siavi! Morte ai Slavi!" R dini so hoteli razgnati demonstrante, pa iz prva se um to ni posrečilo; vsa množica je dr vila na borzni trg in ae tam razdelila v dve sku pmi. L*«Aka svoj a t ie na nečuven način izživljala Slovence. Rudarji bo se zagnali na Slovence in nekatere ar*tovali, Labe pa eo pustili pri miru, nobenega niso aretovali in niso jim branili, da so na koran prirejali demonstracije. To posto panje policije je še v večji meri razdražilo Slovence, in če bo vlada še nadalje dopuščala italijanska izzuania, ie lahko obnovi tisti dan, ki je Raskovichu in njegovim tovarišem v tako neljubem spominu. Hvala Bogu, Slovenci smo se naveličali biti še dalje to, kar je o nas pel Stritar, „potrpežljivi osli"!
— (Buzetski občinski zastop) je Tržaško namestništvo hkrati razpustilo. Uiroki niso znani. Najbrž se je zaatop razpustil, ker je večina v njem hrvatska in ker je župan Hrvat. Za boljše razumevanje konstatujemo, da se še ni razpustil nobeden tistih italijanskih zastopov, ki so na n- sramen način protestovali zoper ravnopravnost pri sodiščih in očitno hujskali na upor, ali ga še sami uprizorili, da še ni odstavljen dež. glavar isterski, ki je v brzojavki na ministerskega predsednika izrecno odobraval prirejene izgrede in demonstracije, in da je dr. Fragiacomo še vedno župan Piranski, daBi je vodil vse demonstracije v tem mestu
— (Zvišanje cene soli.) Bela morska sol pri zalogi soli v Piranu se vsled odredbe finančnega ministra podraži z novim letom od 9 gold. 31 kr. na 9 gld. 36 kr. nii-torski atot.
— (Slov. akad. društvo „Slovenija") priredi dne 16 novembra t. 1. svoj II redni občni zbor v zimskem tečaji. Lokal: Kastnerjeva rastav-racija: „Zum Magistrat". Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Zajcev jubilej.) Dne 17. januvarja bodočega leta preznuje slavni hrvatski skladatelj Ivan pl. Zaje petdesetletnico svojega glasbenega delovanja in petindvajBetletnico, odkar deluje na Zagrebškem »Glasbenem zavodu". O Zajcu in njegovih velikih zaslugah za hrvatsko glasbeno umetnost pač ni potrebno posebej govoriti, znane so dobro. Tudi v nas Slovencih so njegove skladbe omiljene in je po:6 vsa slovenska pevska društva. Gotovo bodo torej tudi Slovenci v dnhu praznovali ta dan skupno ■ Hrvati.  Prvi dan slavnosti bo
operna predstava „Lizinke" v gledališči, drugi dan pa slavnostni koncert „Kola".
— (Hrvatska tragedinja gospa Ruži čka • Stroz zi) gostuje sedaj na češkem narodnem gledališču v Pragi. Te dni je nastopila kot Margerita v „Dami s kamelijami" in dosega s;jajea uspeh. Češki listi je ne morejo prehvaliti in jo stavljaio v isto vrsto z najslavnejšimi pred^tavljal-kami Margerite, s Saro Bernhard, z Eleonoro Duše in poljsko tragedinjo Modrzejevrsko.
— (Misterijozno poneverjenje.) Iz Zagreba je izginil ravnatelj hrvatske komercialne banke Maks Franke, ki je skoro 25 let bil ua čelu temu zavodu. Poneveril je za 17.000 gld. pn bauki zastavljenih vrednostnih papirjev. Ker vsota primerno ni posebno velika in je bivši ravnatelj veljal kot pošten mož in užival splošno zaupanje, je njegov čin vzbudil veliko senzacijo. Dozdaj ni še sledu, kam se je obrnil izginuli ravnatelj. Govorice o njegovem samomoru bc ojbo potrdile. Škoda ki jo trpi banka, znaša okolu 12 000 gld , ker za ostal h 5000 jamčijo nekateri zneski, ki so se našli mej imovino izginulega ravnatel|a Stroga preiskava blagajnice ni spravila nobenpga druzega nereda na dan
— (Razpisane službe.) Pri Tržaški okrajni blagajni za bolnike 14 zdravniških mest za Trst in okolico, jedno mesto kirurga specijalista in 1 mesto pomožnega zdravnika v ambulanc. Pl-če so za 11 mest po 800 gld , za 2 mesti po 900 gold., za 1 mesto G20 gld., za okulista 750 gld za kirurge 600 tfid. m za pomožnega zdravmks 400 gld. IV šine do dne 20 t m. pri okraini blagajni v Trstu, kjer se poiz-eio tuli pobi žuji pogoji in poiasoila. — Pr- d«-ž**lnr»m sod šč> v Trstu mesto jetn škega pnzn ka II vrste s plačo 300 «ld , 2f>% aktivitetno prilogo m 63 gld za stanovanje in opravo. Prošnje do dn»* 10 decembra,
— (Uuravništvo ^Ljubljanskega Zvona") prosi vse svoje naročn'ke, nai vender že poravnalo naročamo. Pri nas vladajo glede pla-čevania naročnine sploh nekam čudui nazori. „L|ub ijanskega Zvona* jinhodnje številke ne dobi nihče, kdor ne poravna dotlej naročnine in se v bodoče list sploh ne bo nikomur več pošiljal na upanje.
I__I
				
		r *i Slovenci in Slovenke I ne zaTbite družbe sv. Cirila in metoda!		
		--		
				
Darila i
Uredništvu našega lista je poslal: Za „Narodni  dom" v Ljubljani: G Andrej Z a I a r, gostilničar „pri vrtnarji" v Ljubljani 2 0 kron.   Živio  rodoljubni darovalec in njegovi nasledniki!
Podporno društvo za slovenske ve-likošolce na Dunaju prejelo je zadnji čas sledeče darove: G. Anton Klis, poslovodja na Brdu pri Vrhniki je poslal 2 3 gld. 50 k r. Darovali so sledeči rodoljubi: Gosp. dr. Janko Marolt, zdravnik, 3 gld.; g. Josip Lenarčič, deželni poslanec in veleposestnik, 3 gld ; g. Gabrijel J»lovšek, župan, 3 gld.; g. I. Požar, c. kr. zemlj. knjigovodja, 1 gld.; g. dr. Rogina, c. kr. pristav, 50 kr. ; [>. M. Brilej, trgovec, 1 gld.; g Fr. Korenčan, gostilničar, 1 gld.; goBpa Ivana Jelovšek, 50 kr.; g. Karol Jelovšek, posestnik, 50 kr, slednja na Brdu; g. Anton K motar, c. kr. notar, 3 gld.; g. Josip Verb.č, not uradnik, 50 kr.; g. Jurij Fajfar, not uradnik, 50 kr., raifun dveh na Brdu vsi na Vrhniki. Dalje so darovali: GoBpa Marija Kotnik na Vidu 3 gld.; gospica Kati Rabič, poštna upraviteljica v Dol. Logatcu, 1 gld. in g. Tone Flis na Brdu 2 gld. — Slednjič so društvu darovali: G. dr. Ivan Klasinc, dvorni in sodni odvetnik v Gradcu, 3 gld.; g. H urik Satter, višji nadzornik avstro-ogerske banke na Dunaju, 3 gld.; po g dru. J. Žmavcu g. Anton Gregorič, posestnik v Ptuju, 1 gld. in g. dr. Jak. Ploj, odvetnik v Ptuju, 1 gld.; veleč, g France Hrastelj, župnik v Ribnici na Štajerskem, 5 gld.; po g. Btud. phil. Janku Mulačku v Ljub:jani sta darovala veleč, gospoda Anton Koblar, arhivar v Ljubljani, 1 gld. in Martin Malenšek, župnik pn Sv. Petru, 3 gld. — Iskrena bodi hvala vsem imenovanim rodoljubnim damam m gospodom! Bog plati! Odbor podpornega društva je v mesecu novembru t. 1. mej 40 ubogih in vrednih velikošolcev razdelil 156 gld. — sedem prosilcev pa je odbil. — Toliko prosilcev na
jedenkrat S« nikdar ni bilo. KVdor torej le količkaj premore, naj darnja imenovanemu društvu. Darove ■prejema druAtveui blagajnik veleč. fi. dr. Fr. Sed p j, c. in kr. dvomi kaplan in ravnatelj v AvguŠtiueju, Dunaj. 1 . Augu^tineratraase 7
Zahvala Družba sv. Mohorja je poklonila do 70 svojih kniig knjižnici hrvatskega akad društva . Veleb t" v Inomostu, za kar bodi dif.neu u slovenskemu društvu izrečena najtoplejša /.-h sla. Upravni odbor hrvatskega akad društva „Velebit" v Inomostu.
Razne vesti.
* (Veliko po n e ver j en j e. )   V Bukunšiu je p< neveni rum unski major Buenamu 200.000 frau kov m 'e potem pobegnil.
* (Čez sedem let na dan prišlo.) V Ka poRtaru   na  Og^rakem se je te dni   zasledil umor, ki se ie uogodil pred 7 leti.   Takrat je isgin I po se^rnik   parntga   mlina  Rosj nbaum, o katerem se sploh m m milo, da j ■   pobegnil zarad  dolg« v. Te dni pa je umrl blizu Oseka  natakar,  ki je pred •trn trn izpovedal, da je on umoril pred 7 leti R> senbi uma v nekem hotelu v Oseku in truplo pot ud l«kopal. Res se je našel na označenem mestu kost o ak, kiten so p> obleki spoznali sorodniki R s u tauiiiovi kot ostanke trupla izginulega.
* (Novo sredstvo proti trtni uši) Poljedelsko roinisterstvo je podelilo neki Mariji Bruno^r n» Duuaji patent za novo sredstvo, ki p<>-konea titno uš »n pospešuje rast trte. Več oižie avstrjskih vinogradnikov je baje že poskusilo novo siedsrvo, ki as j i dobro obnealo.
* (Gotovo zdravilo.) Na Dunaii ae je ustrelil te doi tovarniški delavec Gurkov ć v srce in bil tak.m mrtev V pismu nekemu znancu je za pisal samomorilec: s2e več let trpim za hudo bo lezoipj na srcu. Zdravniki mi niso mogli pomoči in pravijo, da je bolezen neozdrav>ji a. Zdaj pa sem našel zdravilo, ki gotovo pomaga in me reši vseli bolečin: „Rp- kroglio iz revolverja v srce".
* (Na suhem v j e t i krap) V lovskem okrožji cesarake graščine Golo d je nastavljeno na v »i k h drogovih več železnih pasti za roparake ptice. V jeda' taki pasti visoko v zraku je našel te dni png'edujoči gozdni čuvaj debelega krapa popolnoma pravilno vjetega v past. Bržkone je povodni orel po-ie*:o I ribo iz vi de in se hoiel vaesti na drog da 10 zavž je, Past se e sprožila in Železo je stisnilo kr*p«, orel pa ie odletel.
Knji*oviiost.
— „Popotnik", glasilo  .Zaveze slovenskih učiteljskih društev", ima  v št  21   naslednjo vse bino: I  Tretja deželna učiteljska kmferencija v Gorici; — 11.  Pnrodopiani   pouk  v  jeduorazredu eah (H. Schreioer in J. Kopnmik);   -   IH. S'ovniška teorija Keraova (Dr. Beziak); — IV   Slovstvu (Po ročilo odbora za oceno slov. mladinskih np'aov);— (Novosti); — V. Lutek (Na vseh svetnikov dur) (L Černei); — VI D.uStveni vestnik; — VII D. juhi in druge vesti; — VIII  Natečaji m .naerat.
Trst 14. novembra. Policija je zaprla uradnika Olivattija in uradnika neke trgovske tirme Krainza radi veltizdajskih agitacij. Krainz je bil te dni potoval v Videm (Udine). Ko ae je vrnil, ga je policija prijela in našla pri njem revolucijonarnih tiskovin.
Trst 14. novembra. Zaradi predsinočnih demonstracij so bili baje zaprti tudi štirje Ita lijani, mej njimi neki sotrudnik lista „Piccolo". Iz Pirana se je vrnila jedna tja p slanih stotnij vojakov, tudi namestniški svetnik Schaffenhauer je zapustil Piran, na njegovo mesto je prišel koncipist dr. Karminsky kot vladni komisar.
Dunaj 14. novembra. V današnji seji drž. zbora se je nadaljevala razprava o načrtu glede skrajšanja  obravnav o civilno pravdnem rodu.
Dunaj 14. novembra  Poljaki zahtevajo glede volilne reforme, naj ima peta kurija 44 zastopnikov, volilno pravico pa delavci in davkoplačevalci,   ki   plačujejo   manj  kakor  5 &ld davka, ako dokažejo, da znajo citati in pisati.
Peterburg 14. novembra. Včeraj se je pripeljalo truplo carja Aleksandra. Sprevod je bil velečasten.
Pariz 14. novembra. Vlada je v poslanski zbornici zahtevala 65 milijonov frankov kredita in 15 000 vojakov, da ukroti rod Hovas na otoku Madagaškeni.
Bruselj 14. novembra. Včeraj te je sešla novo vol j ena poslanska zbornica. Socijalisti niso hoteli obljubiti kralju zvestobe, marveč nameravajo celo predlagati, naj se kralj odstavi in Belgija proglasi za republiko.
Poslano.
Neustein ove posladkorjene Elizabetne
kri čisteče pile, 12*7 «)
nkuSrno in od znanenitib adiavni^ov pnporo-čano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — Skntljica a Lb pil velja 15 kr.. 1 zavoj = 1^0 pil 1 gld a. \. — «• «1 |w»nnre|t»n|«»iH ae jHlio m \ ii i i. - KMlilevuJ izrerno Sfu. Mlfltl.OlO Kil r>i t><-|ll«' pil«*. — FrlMlU« »O hhiuo, «■«• Imu iMi!<u Hki.tl|i<-i* rmletie OhliHiio iiiino pniinliiiloVMiio vnr»tv*«no iiiu.oko ..Sv. I,«M»p<»l«l"* in naiti firmo: IrbiiniM ..pri »V. I.nipoiilu', DiinnJ, ■neatto. F.i-l.i- <ler ?*,.ieK««!- umi rianhriiK« «•■»»'• — V Lj u l» I j »u I se dobivajo pri g  l««Ui»:-|i li. t*leeoli-JI.
jJsgT   iTova opera! ~VMQ Zadetek ob ',8. url zvene r.
št .v 2i.    Oeželno gledališče v Ljubljani. Dr.Pr.«o7
V četrtek, «ln«» 15. novembra 1894.
Prvikrat:
POLJUB.
Prost.k um li ii opera v d eh dejanj h. Po pri po. t »ti Kuro-line Sve'le spisala Koska KiAsnohor.ika. Uglasbil H Smetana    Prt-1. M A. Fm.trk.   Kapelnik g. prof. Fr. Gerbić.
Režiser *. Joa. Nulli. Novo dekoracijo v prvem delanji priredil gledališki mojster g. St idler.
Začetek točno oh «/,*. uri, konec ol> 10 mi •vetW Pri predstavi svira oi krst.t slav. c. in kr. pevpolka it. 27. Vstopnino glej i>a gledališkem listu. Prihodnja predstava l<o soboto, dne 17. novembra t I. Blagajna ■• odpre ob 7. url sveoer.
Darila za „Uirodni Dom1*.
LM V. Iv.Icmvs „Ki»i» joiirNlte arli-iižl^o".
Preneaek   .   .   .   1&392 gld *3 kr.
O polnoči 5tev 1«........ —   n   T.. ,
XIV. izkaz kronskih darov, poslanih upravnistvu .Slov. Naroda" in objavljenih v „Slov. Na-odu" septembra
in oktobra meseca letos..... 101   „06 ,
Doneski za mesec oktober; plačali .-o (6 p. n. dame in goapodje: F. Gorilnik, I. Hnbar, Ferd Soiivan,
dr. I Tavčar in I. Vončina, h > gld.,
skupni........... 25   ,   — m
Dr. A Ferjančio. I Gogola, Fr. Koll-
mai n, J. Lozar, I. Murni k, M. Ple-
teranik in U pl. Trnkoczy, .'i 3 gld.,
skupaj........... 21   „   — ,
Dr vit K. Bleiwes, J. Lenče, Fr. Mally,
dr F. Mnnda, Fr. Podgoršek, V. Rohr-
mann, S. Rntar, Fr. Soss in dr. J.
Vonnjak, a 2 gld, skupaj ... 18 . — m A. Biyr, J. S. Benedikt, O. Deteta, M
Domicelj, P Drabaler, J  Duffe, Fr.
Gerbič,  A. Gogola. I. Grirar, dr. J.
Jauiđek, J Jenko, M. Kle n, 1. K<ihv,
E. Kr»tochwill, M. Kutnp, rlr. J. Ku-
Sa>-, E. Lah, M. Lavrenči«-, A Murovt, J  Martinak, I Mejnč, A. Novak, M.
Pav in  M. P.-idiin," G. Pire, K. Pno,
L. Pire, K. Pl^iwe-ss   K. PlrSko. M.
Pleako, T. Povae, A. Prosene*-. I Re
bek. J. Rode A Sk«b i-ne  A Stor,
H. Snyer, I. Sesek, dr Fr Teknvčtc, J. Veikovrh, K. W. ber Fi. Wies-thaler, A. Zajec  dr Fr. Zupane, M.
Zupane in K. Žagar, k 1 gld.. skupaj 4i> „ — „ Fr. Ban, A Baitel, I. Bonač, V. Boritt ner, J. Dolenc, A. Foer*fer, I. Frisrh, M. Goeatl. A. Kaj*el. J. Maček. A Miilluer, M. Petri«, Fr. Ko '.man, I. S. n-nig,  M. S d,  P.  V. A.  Suyor, dr.
I. Svetina, I. Subic. A Tavčar, J. Tomec, J. Triller, A. Trstenjak in
I. Žargi, a 50 kr., skupaj ....        11   n 50 I/.  puSi.-o v gostilni , Pri avstrijskem
oesarJQM   ....... .
li. pu9ice v ljubljanski Čitalnici.
Skupaj   .   . .
-   n   20 „
a , 75
18S2U gld. 39 kr.
Opomba: Vsem rodoljubnir- in požrtvovalnim da-rovalkaiu in darovalcem, ki >. njim tako lepo vstrajajo. izrnža nujtoplejAo HaDValu
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dnč 12. novembra 1894.
1% uradnega lista.
Izvršilna ali sksskutivne dražbe: Joz fe> An
dro i ne Ztmi|>dCa v Orehovcu, cenjena 9350 gld., 150, 250, 150, 110 in 100 gld., dne 16. novembra in 21   dtc-nibra v KoMnirevici.
Ivana Travna poaeatvo v Vižmarjib, cenj» do 4119 gld., dne 17. novembra in 19 decembra v Ljubljani.
Antona E kar j a posestvo v Bregu — Pred dvoru, cenjena 1425 gld., dne. 19 novembra n 17 decembra v Kranp.
Mi. Viktorije, Amalije, Marijo in C cilij« A o d roj ne deleži polov ce zeinliiAči v K i rl«. hV. to pr-d iu>Mt|t, cenjeni 52 gld , dne 19. novembra in 24 decembra v L ubhani.
Aniona Jenkota zernljiaCa v Ridoralial, c^ n jenu 2050 g<d , 115, 165, in 149 gol., dne 20. no ■«i uihra in 21. dtcembra v Kamniku.
Janeza I' o J." » •■ i n poaestvo v Llbllab, cenjeno 350 gld (v novi') dne 21. novembra in 20. di c* m-bra v Logatcu
Jakoba Ju van a posestvo v Kleniku, ceoj no 1632 gd , dne 21 novembra in 21. dec mbra v L tiji.
Ane K oče v ar zemljiSc* v Lipovci, cenjeno 105 g!d., dne 21. novembra in 21. decembra v
č> uomhi.
Gregorja Jak Se zemlj 9fie v Kotu, cenjeno 100 gld., dne 21. novembra in 21. decembra v Cruomlii,
Tujci:
13. novembra.
Pri Nlonui B»uer, Hubalek, S. h r Url, Bartha, Hooh-ainger, Borman, Melliart, Bncbvrald z Du ajn. — G^uier iz Solnograda. — Popper iz Prage. — P.junovič ii Zigreb*. — Oglar, vVeifl"«, Vrbančič, Wild iz Grad u — GloboSuik iz Kranja. — Žlogar iz Kranjske gore. — Leb*tek is Karlovca. — Vidmar iz Žir — Kapns is Kamne gor.ee — Pilerove it Krope.
Pri MiallSit filahler, Pollaček, Robiček, Hock, KUus, Bleyer, Scbruttr, Grossmann, Kulhanek, JndorT, Lipaoer,' Pruaky, Mondho.m z Dnnaja. — Jensen iz Draždana. — Ros d is Trsta. — Vesteneck ii Novega mest*. — Jullani ia Vipave. — Ra sp iz Ptuja. — Kappstein iz Skofjeloke.
Meteorologično poročilo.
i	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve t rovi	Nebo	av krina v mm.
13 nov.	7. zjutraj 2. po pol. 9. zveče;	J 35 7 MB!l 35 7 .... 3B 2 m	8«" C   b1. jzh. obl. 18 8C C Isljng obl. 12 21 H   al. jzh. obl.			2*50 n m. dežja.
Srednja temperatura 115*, za 7 4' pod oormalom.
ID\m.a.3si5:a borza
dne 14 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah .... Skupri državni dolg v srebra   .   . .
Avstrijska alata renta.....,
Avstrijska kronska renta 4" „ . .
Ogerska zlata renta 4°/0.....
Ogerska kronska renta 4u/» a^vatro-ogerske bančne delnice       . .
Kreditne delnice........
London v ista.......
Nemški drž. ban kov vi za 100 mark
iO mark..........
20 frankov..... ....
Italijanski bankovci......
C. kr cekini . ...
100 gld. 10		kr.
100 ,	10	
.24 .	95	•
99 ^	85	
128 ,	35	
* ,	55	
1041 „		
1»3 i	30	r,
I24 ,	65	tt
"1 .	07 V,	
1* .	22	i
9 .	92',,	•
56 ,	10	
,	91	
o. u.giavnu ra'iiiiimisivii m\\ drž. iKiemii.
Izvod iz voznega reda
^•l.1ev-"<m.«nr«i  sdL 1  oletolor«. 1694
NMIopno omenjeni prlhaj.l i| |n „ali*)*lni omI o.nioeul m t trmmmtmm tmamm Amcm. 8r«dnJ«*Tropaki t— jt krajaann čun v Uab. !)•■! m 1 minuti oapraj.
Odhod ls LJubljane juž. kol.).
O* 19. uri 3 nttn. po hoM oiahnl t I »k t Trhli, Ponl»bel, Hnljuk O*, lov*«, rnnaenifotta, Ljubno, hm Balalhal » Aumea, Iiohl, »man-("en, 8oln««ra.1, Lectl-Oaatain, /,«ll u» jenom, Hu-jt, Lino, HuleJeTloe, PlMol, M»njlne m«, Kgar, Karlov« »are, FratiooT« Tare, Fračo, Llpaijo, Dun.J ria Amttotten.
06 a. 14ri 7 rnin. njutmf tnaiaul vlak ▼ Noto meato, Koćptjb.
O* 7. mri IO titin. tjvtraj oiebai vlak t Trbla, Pontabel, Beljak, O** luvec, !• ranaeu«'uite, Ljubno, Dunnj, vet SeltO.al t Balno^rad, Dunaj Ha Anistetteu.
Ob 11, uri 41 min. Aoptttutlum tneiaui vhtk t Noto rneato, Kočevja.
Ob II. uri SO min. ».^ i>SHhui rlak • rrbl*. HoutaWel, l<el)»k,
Oeloveo, Vrausanafoat«, Ljabno, .S»lzth.O. Dunaj.
Ofc 4. uri 14 min popolurf*« Oaahui vl«k » Trblt, Melj.-U, O.iIi.tho, Ljubuo, te« Selatlial t a>iluo«ra<t,   l....i.|.(» uitiu, u% JHr..,ru, luo-
iniiat, BreKniu, Curili, (lunom, Paria, Sleyr, Lino, Oiutui.lon, lachl, Hn'ioiPv'ee, FUenj, Marijino vare, Ryir Krunc.irp »i re, Karlov« vara, Prago, Lipako, DuuuJ via Ani>t.'rteu
Ob 4. uri :tO min. »erV^r meinni vlak v Noto ineato, Kočevje.
Prihod ▼ LJubljano (ju*, kol).
m 8. uri »a mia. «>i4frO oiebnl vlak a Dunaja vla Anmtntten, Up. ili«, Prase, Kranoovih varov, Karlovih vetov, Kura, Bferijiniti varov, Vlanja, BuJojevlo, Solnoiirada, Uaoa, Stevra, Omundene, Iiobla, Ani, ■flea., 7.el1» na joaeru, Lr^nd-Osiiteina, Ljubnega, Oelovoa, Holjaka-Kr»n.....ifHMU Trblaa.
Ob 8. uri S nt i n. ejnlraj meiaui vlak ia Kočevja, Novega mesta.
Oh 12, uri H7 min. dajiotudna oiebnl vlak a Dunaja vla Amatetten, Lipaije, Pracje, Franuovlh varov, Karlovih varov, Kirra, Marijinih virov, PIanj», Budajevio, 8olnoi<raiia, Llnoa, StevTA, Pariza, Ooneva, Cuviha, Bregnin«, Inomoetu, Zeli* na jeseni, Lend-Ouitaina, Ljubneg*, Oolovo«, Liania, Pontabla, Trblia.
Ob IX. uri 49 min. pojtoludn* metani rlak Ia Kočavja, Novega maila
Ob 4. uri 49 min, pupitluiln* aaobnl vlak a Dauaja, LjubanRa, Belathala, fialjaka, Oelovoa, Prauaensfeate, Pontabla, Trblia
Ob 9. uri 34 min. mvrr«r malanl vlak is Kočavja, Novega Mesta.
Ob 9. uri 91 min. •«W«r oaehai vlak a Dunaja preko Araitettoea Ia LJcbnega, Beljaka, Ce!.it.-». Pontabla, Trblia
Odhod ls IajCiblJOJIO (dri. kol .t
Ob    ?. uri 93 tnin  mjutraj        t Kamnik. ,     Š.    j    OS      ,     popohtrtne  , , ,     9.   .   SO    „    ar«r>«<r „ .
Prihod v LJubljano  dr* kol.).
S. uri Sit mit«, tjtifriij        U Kamnika II.    .    IS     ,     dojtotuttne   . ,, 9.    ..   90 „
(4—258)
Učenec
so luko J  iiprcjnip v trgovini s Špecerijskim blagmi, n JPr, Ot «wl<n  v I.jabIjMiil, um.
žganjem in vinn Hv. l*«3irta «i«*m|I Nt. 9.
(Iv>88 2)
Prodajalnica z gostilno
vr.d v najlepšem kraji n» <Jor«n|stceui se zaradi bo-lehuosti nje imcjitelja o«ldw v majem. Najpripravnejla bi bila za kacega obrtnika krojačai zaradi postranskega zaslužka. — DotiAt.e ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „(VioroU" postu rnitHnte I.|al»l|»iim. (1291 —1|
Harmonij.
C'. Ur. prlvtlef(4»VMBa  tovarna  Iiurmoni, «>v
1». F. ČAPEK-n v Poliekl ni* Či-akem uripo-rofla avojn z nujve6juoi premijami odlikovane barinonije z uiiićniii), jnko prijetnim zvnk><m pod fileluo paranojo.
Filijala pri gospodu Josipu Leustek-u v Zagrebu.
4 Na najnovejši in uajboljAi liaAin ^
J IS tk» •4 114.' (1180—9 l
I X ft  6 In zobovja :
* idfavlja brez vnukih boloAin ter opravlja plomlte« T J  mula tu vse »ohi <■  o|>4».rnei|e9 — odstranjuje 4
♦ sobne i »leelttf z usmrtuujein Sivca 4j
l zobozdravnik A. Paichel, t
J  poleK *evl>jarakej(a luoaiu, v KObler-jevi hi si, I. uadstt. |
m«
-------&      ►     .r v.Ti -r-ih---t\*
20
1?" Jtt
^>   m»° *°
zim
uska
Haute nouveaute chevlot, Haute nouveaute ohevlot, Haute nouveaute ohevlot, Chevlot oarreatuc Angleški ohevlot mele, Oropa-ohevlot, Dtmiko lukno, Drap brode, Drap uni, Carre on noppe, Haute nouveaute ohevlot, Haute nouveaute ohevlot, Oredaaana tkanina nouveaute, Oredaiana tkanina hauto nouv., Orodaiana tkanina desslne nouv. Nouveaute gredasana tkanina, Speolalite exoluelve,
1894-OS.
čista volna, 120 cm široka, meter po gld. 1*55
zon
»	120	n	n	n	t)	n	1-75
J)	120		it	ti	It	it	196
t|	120	ti	ti	ti	It	tt	1-96
»1	120	ti	Ii	ti	11	ti	a —
f»	120	H	II	ti	tt	ti	1-90
	110	M	ii	it	n	it	146
)»	95	ii	ti	ii	it	it	1*16
	96		ti	ti	tt	ti	llO
	110	ti	ti	it	tt	tt	1-70
	120	ii	i •	it	tt	it	240
»t	130	ti	ti	ii	n	tt	3.10
	180	it	!» ti	ti	ti	ii	185
Jt	120	it		tt		n	290
1*	120	ti	ti	ti	it	ii	3-
It	100	it	II	!>	ti	ii	1-30
• 1	120	it	11	11	u	n	2-90
čista volna, 120 cm široka, meter po gld. 2-76
Colore ang-lals. Potit carreauac ang-lals, Drap dea dames ezolualvo, Angleika flanela, Foule nouveaute, Foule,
Kasan, gladek, Angleški modni ohevlot .
Diagonal sukno .....
Damsko sukno.....
Chevlot mola......
Chevlot nouveaute. . . 85 črn širok, meter po 48 kr. i. t. d i. t. d. i. t. d. Najboljie vrste hariun za obleke z vlekom 60 cm .širok, nt po gld. 2.30 Destiliran Hipni baržun 54 „     „     „    ,.    „ 1*30
Svilnat pili..........45 cm* 6 rok, meter po gld. 1*20 in 1*50
120 95 116 120 90 90 100 120 1;0 120
210 1-25 1-70 1'35 —•70 -•80 115
r—
—•82 —•80
Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah.
Velika izbera svilnega blaga! w***k
V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Sl^l»cli«><5e blaga
£t*sr
Dunaj, VI., Mariahilferstrasse st. 83
podzemlje,   ]>i-J t litije,   nu-zzanin   in   prvo   nad« trop je.
Posestvo
nn Glliicah, 25 minut od Liubljane, obstoječe iz h«fle z novimi gospodarskim* poslopji, kletmi, magacini in lepim vit nn, proda me pod ugodnimi pogoji.
H da je na dobrem prostoru ob glavni Tržaški csti in posebno pripravna za špecerijsko trgovino ali trgovino z deželnimi pridelki, tembolj, ker ni nobene konkurenca
Natančneje se izve v Izubijani, na Itiniskl ceatl »Uev. 12, pritlično. (1289—1)
Št 23 805
(1258—2)
Pri podpiRsnem magstratu podeliti je za tekoče leto sledeče uatanove:
1. Janez Bernardini Jevo v znesku...... 95 gld. — kr.
2. Jurij Tlsaltuelner jevo   ,     „ ...... 86    n   26 „
3. Jas. Jak. fitohlllfiig-ovo a     n ...... 8(5   „   10 „
4   Jan. Joni. vVeber Jevo    „ ....... 90   „  92 ,
do katerih imaio pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki si uboge, po enega ved nja in so se b toa oinožil". 5.  Jan. flflk. Kraikovlč-evo v znesku..... 79 gld. 80 kr.
do katere ima pravico ubogi   kmet iz Šentpeterske fan» v Ljubljani. G   Jak. Ani. Fanco|-ev/o v znesku....... 67 gld. 20 kr.
do katere ima pravco uboga, poštena nevest* meščanskega al nižiega s'nou.
7 Jon. FellkM Nlnovo v znesku........ 48 gld. 30 kr.
do katem imati pravico dve najbolj revni deklici iz Ljulljane.
8 II. Ani Kaab-ovo v eneaku.........205 gld. — kr.
do j. dne polovice te ustanove ima pravico uboga iu poštena udova L ub-danskega meflčana, do druge polovice pa uboga, dobro vzgujeoa hči L uhljanskega meščana, ki se je leto« omožila.
9.  Mihael Paklf-evo v znesku.........120 gld — kr.
do katere majo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa nph udove.
10. Jan. lir Ni. Hovae-evo v znesku.......151 gld. 20 kr.
kat'ro je razdeliti mej fitiri v Ljubljani bivaioče očete ali udove matere, ki imajo več otrok in uboštva niso sami zakrivili.
11. Ilelene Valeutliii-Jeve ust«novo v znesku   ...    84 gld. _ ki*.
katero jh razdeliti mej otroke, rojene v Fiančiškanaki fari v Ljubljani, ki nimajo stariftev iu še niso 15 let stati.
12    Ustanovo za pi»Nle v znesku......... 50 gld. 40 kr.
katero je razdeliti mej St i ri uboge poale, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
Z» vse te ustanove ie uložiti prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vmmJ do 28. novembra 1894 pri maglatralnem vložuem zaplMiilku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. novembra 1894
M
!& življenje t
Filijala za Avstrijo: Filijala sa Ogersko:
Dnisj, L, Giselastrasse l Pešta, Franz-Josefsplatz
st. 1, v Liši društva. št. 5 in G, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 81. decembra 1893 .........kron 181,485.657'—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893    .      „ 23,942.149'— Izplačilne zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (t 848)................... 287,152.809—
Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic ■ glavnico .   .      „ 73,()23.H75*—
Prospekte in tarife, na podili  katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predlogo daje brezplačno
bluvna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje jpri Gvidonu ^esF*olilio-t-ia. uo24—3
ooooooooooo
Otvoritev nove prodajalnice.
P. n. slavnemu občinstvu si usoiam uljudno naznanjati, da sem otvorila dne 20. oktobra t. 1.
novo prodajalnico
v lastni hiši
v Gradišči lx. **t. O
v poprej Mauser jevi hiši.
Častite gg. trgovce in slavno občinstvo prosim, da mi doslej skazano zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z mnogobrojntmi naročili.
Vsa dosla naročila bodem skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—10)
Z odličnim spoštovanjem
Josipina Schumi,
Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni.
3364
1972
1991
08
vnašam
poasosfS Slab, ojater '1 hi£ provzroča, da postane pult malih otrok hrapava, razpoki* in kakor bi bila odrta. Patite .1:1 otroško sobo. Pazite, da h« 00 bode uporabljalo tu drujjo milo, nego od otročkih zdravnikov priporoče-
TrtnO    DoOV*lllgg«0 v«»    tllilo    m novo.
Tu milo i/.redno prija otroku, n« peče, ne po-v/.roča srbenju, ne raztegni o polti in stane (Si) IU povsod BNtno :-0 kr. (?*>0)
Želodčne kapljice^- j
i
i
i
{
i
i
i
I Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. £
ajsjr
koje p. 11. občinstvo  navadno zahteva pod imenom
Marijincsljske kapljice.
Te kaplju;« so zelo pro-speloe (provzrocnjejo sl:i-.t
di> .iela, rasstvarjsjo sila, ho pomirljive in olajšujoče, Ustavljajo krč in kreiičajo talodce); rabijo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želodol % Jedili iu pijačami i. t. d.
Steklenica   z rabllnim navddom. velja SO kr., tacat  2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani. rio*o^o)
V kolodvorski restavraciji
Be bode
vsak četrtek in vsako nedeljo
točilo toli priljubljeno
Nastavilo se bode ob 10. nrl dopoludne.
Proseč   innogobrojnega  poseta z velespoitovanjem
(1359—3) restavrater.
*cacsasn   11 ii y 111 iiiii—n aiiiiii ■ isssssmiiiiiifii im ihij'sh^
Učenec
se išče za neko pekarijo na deželi.
Več pove iz prijaznosti  npravnistvo ^Slovenskega N*roda». (1290—1)
Proti kaslju in nahoda, zlasd pri otopoftt, proti zasllsenjn, bolesnim na vrata, na želodou in mshurju se najbolju priporoča
Koroški
rimski vrelec.
Najfinejša namizna voda.
Zaloga v LJubljani pri M. E. Supan-u, v
Kranj i pri Fr. Dolenz-a. , 1 *^K.» ■■ 1,
CHINA SERRAVALLOz železom
neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri.
Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Klel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron Kriifrt-KI»iii|r, prof dr. vliva TiI^MooiIm.I, prof. dr. Ncliimtii, prof. dr. IVIoiitl, prof. dr. AenwM<»r. primarij dr. vitez  \ iiolloh, najbolje priporočevan itd. itd.
To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1257—3)
Prodaja se v steklenicah po l/i litra in I liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavna naloga v Ljubljani: I.vkamn l»i<><*oiu. Dunajska cesta, dalje lekarne Mnjer, I,. CJroetMcliel in IMariletMvliIngcr.
l   i Ji*Serravallc
fEHRUBlNOS^
. roipco Febbrifugo-HicD:
Sy ijfc ušu|i ii ii« c g twn— t i Pwiwi
uSerravallo
Triestc,
(Vlklor Kanih t'tf) I . j ii t»I) ] i n ] i. li"uT 1
priporoča veliko nalogo oprem za krojače in čevljarje. beloprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletanje, šivanje in kavlji-čanje, tkanega m nogsv.carskega blaga, predpasnikov, iivetko' zamentirskega In drobi kcv, čipk m petij an*. preprog, umeteljcih cvetk
Ljubljanu, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval mi)
last:i»-tr t   izdelka   za dame,  gospode iu
otroke je vedno na izboru. VsakerAna naročila   /zvišujejo so točno in po nizki ceni. Vse uiere, so shranjujejo iu zaznaiijenujejo. l'n zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati.
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Jo3ipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. F 61 11 n C, restavrater.
restavrater. jj
♦
I
+      Josip Roicli > ♦
2 Poljanski nasip, Ozke ulice st. 4 X m priporoča čast. občinstvo dobro urejeno
kemično spiralnico ♦
v kateri se razparano in nerazparane M moške in ženske oblek« lepil ooeđijo. J Pregrinjala VHprejiiJO ne za pranje in BJ Cieiu v pobarvanje. V barvanji vspre- H jema se svilnato, bombažno in mešano lila^'d     Barva so v najnovejših uio«lal
ti
43 j
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(94)
■a. m% ^ ^% 0k 4%\ m\
Uran & Večaj ►
Ljubljana. Gradišče st B, Igriške ulice st. 3 ^
priporočata p. n. čast. upčinstvn svojo ^ vt I ku salosjo vsakovrstnih ^
pečij in klinastih snovij t
kakor tudi
štedilnikov
>čih
► j
in vseh v to stroko spadajočih  del po '
nizkih cenah. (81) V
Va. yr        v ^mW v v
Zajamčeno pristni kranjski ¥
liter po gld, 1*V0 in
rrx edeno ve c
liter po K'd. 1.—, ki ga priporočajo zdrav-niki, pri ixi 1 »11
I     Oroslav Dolencu
k trgovina z voščenino in medom
^- l.j u bi jnuM,   4;i«-ilttltMlif   ulire Ki.
ISv C
G. Tonnies
v Liubljani. Tovarna za stroje, ielezo ln kovino-ilvnloa.
I .-.I>■ h. •■ knl po.oliiiiint:
vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage.     i'J')
1'rovt.rne url« napravo in otkrhuj« iiiikihIrn|i' In lt«>llt> po ' nlioijli .eiitnvi, »liHttlim lurltilie m
vodnu knlnnH.
Maksimilijan Patat-ova naslednika
F. M «-■•»• I tt IIoiich
v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, »h pa sv. Petra nasip it. 27
priporočata se p. n. olični-tvn /a tehsVfl m nioiki- obleke, raZ|<araiie in cele, iste so lepo «iee«IIJo; v/prejemata vio>.ko-\ i sina preurinj.la, HVilnAtn rpboa in tra-_ kn.f za |»ri*uj«* in |ioliur\attj»', ka-', U'.r t mi i iviinalii, homPat.no lil uieAnno h IH t,' i ► vseli liarv. Obleka se «• 1 m t. i, |i<«re in liavriM hitro, dobro in po nizki ceni.
II j J. Hafner-jeva pivarna
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskega Narodu"
J. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
(Ant. Tomšič, Jos. Jurčič, lian Zeleznikar) Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
dobivajo se na 3cetrtoar*-i2s.plrjl tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni",  pri gospodu A. Zagorjan-u iu pri družin knjigo-trziih.
(„Pri avstrijskem ceHurju") z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, k v svoji
f3.lija.ll -v Lescah.
rabi vodo iz tekočega studenca
nad cesto pioti Bledu. I Zunanja uarocilit izvrše »ti torn<».
|DlSr J. J. NAGLAS
tovarna pohištva v     ubijani, Tnrjaikt trg it. 7 in # Gospodske ulloe (Knežji dvoroo).
Zaloga jedtiostavnega in najfinejega le- ^ aenega in oblasti)jenega pohištva, zrcal, *r striigarske^a iu poslatarskega blaga, po- £k hifltvene rob«, zaves, odej, preprog, za- ^ stiral na valjcih, pollcnov (žalu»ij). Otro- Jr ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. {.'15) %
i   Brata EboriL S
? Ljubljana, Kianriškanske ulice 4. Z
ti iy»
j: Slikarja napisov, f
v,    ttavblnska in pohist7ena pleskarja, j
^ Tovarna zn oljnatft barve, lok ^ 9 in pokost. (20) jb»
r Glavni IrfstOp Hiarftlioli-Jevetfn ori- J-p* uiiiitliieci« kurlioIine|M. Maščoba -Vi 7f sjs konjska kopita in usnje. %
Ljubljana, a v. Petra oesta St. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavraciji r. veliko tlvorano srn kouoerle itd. in lepim vrtom. (3i>) = Kegljišča je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic.
Čast mi je tiasnatijati, tla soiu prevzela po Hunti mojega moža Prana Toni
Kovuslto obrt
katero bodem nadaljevsla. t>r so priporočam 7H vM.i v to stroko Mprtdjoća dela po nizkih cenah, zlasti za uove podkove. Dobro  delo in točna postrežba.
Z vo'oapofttovMnjcm (37) ^ji
Ivanka Toni
v Vodiiiittu šl 4.
hdajalelj i» odguvorai urednik: J ob i p No JU.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne11.
20