Stev. no (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v fetrtak ftš. aprila mt Lalnlk Xtlll. Szhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah is praznikih. — Uredništvo- Ulica sv. Frančiška AsiStega It -70, L »sdstf. — Dopisi tuj M poMljajp aredniStvu. - Ndrankiiana pisma m ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcH Iisfa .Edinosti*. — Ti?k tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge s omejenim porolfrom, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asi&kega št. 20. — Telefon urednica ki uprave *t. 11-57. — Naročnina ?.na$a: Za telo lato K tl-20, pol leta K 15-60, tfl mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 620, po, feta K 3*0 DINOST Posamezne številke po 8 vin., zasurde 10 vtn Oglasi se mču^io na latifrnettt t širokostl ene kolone. Cene: o^asl trgoveevln obrtnikov po 10 vio j osmrtnice, zahvale, poslanico, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po iki vin t oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadiljna vT*t-> K 1— MaH oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sprejema inserat:,i oddelek ."dinostIV Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista PUČup s« Izključno le upravi .Edinosti- Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ul.sv FrančiSka As. 3t. <20. Poštnohranilničnl račun št 84] 051 OTEZitA ARHADKA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: i Na italijanski fronti nobenih večjih bojnih delanj. Načeluik generalnega štaba. NEMŠKO. BERLFN, 24. K(or.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na boječih ob reki J Lys in ob Som mi fc biro bojno delovanje omejeiio na krajevne bojne akcije. Severc-vzbodno Baii-lenla smo zavzeli višine pri VleugelhoeUu in u]eii nekaj Francozov. Zapadno BaMeuIa smo odbili angleške napade. Močni sunki sovražnika severovzhodno Bethnna so bili izjalovljeni v naših pred-stražnih črtah. Boji v predozernlju ra mnogih točkah ostale fronte so nam donesli ujetnikov. RH-mojsier baron Rlchthoien se z zasledovanja nekega nasprotnika nad boliščern ob Sointnl nI več povrnil. Po angleških noroč?lih je padel. Vzhod. — Finska: Pod poveljstvom generala grofa Goftza se nahajajoče čete so zavzele železniški križišči Nyvinge In Ruchlmackl in vzpostavile severno Lahti zvezo s finska arma Zo. — Ukrajina: Na Krimu so zasedle čete generala K*> fteha Simferopol. BEROLIN. 24. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja: t4. aprila zvečer. Na bojiščih nič uoveta. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorft BOLGARSKO. SOFIJA. 23. (Kor.) Vzhodno Ohridskega Jezera sovražno topovsko streljanje. Na CervenI steni pri Makarevu in Bratlndoiu pomnoženo obolestransko topovsko delovanje. Pri Moglenl smo razpršili več sovražnih skupin. Južno Knknrnca sta bili dve sovražni stotnijl, ki ste hoteli napredovati proti naši varnostni črti jnžno Gjevgjelije, od naših to« po v in strojnic poraženL En francoski oficir in okoli 122 mož. ki so se hoteli približati našim predstražam, so bili v boju moža proti možu uničeni. Po srditi topovski pripravi, ki le od časa do časa popuščala, da naraste potem še bolj, je več angleških bataljonov na široki fronti naradlo naše postojanke južno Dojrana. V trdoyratnc)n boju je naša hrabra pehota s pomočjo to,.*vv popoluo-;na odbila napad In ujela več Angležev, med njimi eae^a oficirja. Pred našimi ovirami leži veliko števili angleških trupel. Naše izgube so neznttne. V DobrudžI premirje. TURSKO. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega sta*a se poroča: Na palestinski fronti neznatno bojno delovat:? z moriji so pod zaščito goste umetne megle vdrle majhne križarke, spremljane od številnih rušilcev in motornih čolnov pri pristaniščih Ostende in Zeebriigge neposredno do naše obale z namenom, da razbijejo tamkajšnje zatvornice in pristaniške uaprave. Istočasno naj bi, po izpovedbah ujetnikov, oddelek štirih stotnlj mornarjev nenadoma zasedel pomole v Zeefcrtigge in uničil vse na niih nahajajoče se stavbe, lopove in vojno orodje, kakor tudi v pristanišču nahajajoče se ladje. Le okoli 40 mornarjev je prispelo na pomole. Ti so deloma mrtvi, deloma v naših rokah. Na ozkih, visokih zidovjih pomolov so se vršili skrajno srditi boji. Od angleških pomorskih sil, ki so se udeležile napada, so bile male križarke *Ip!:I?renla«, »Syrius«t, »Intrepidc In dve druge enake vrste, katerih imeni niste znani, potopljene tik pod obredjem. Naši topovi so potopili dalje tri rušilce in veliko število topednih motornih čolnov. Naši so zamogli rešiti le ne'-caj mož posadke. Razven poškoŽb, ki so jifc povzročili torpedn« streli na pomolih, so naše pristaniške naprave in obrežne baterije popolnoma nedotaknjene. Izmed naših pomorskih sil je bila le ena torpedovka lahko poškodovana. Naše človeške izgube so majhne. Nemčija hi preskrbo v anje Švice z žitom. BERN. 13. (Kor.) Kakor poroča švicarska brzojavna agentura, je podala nemška vlada izjavo, da za morejo Švicarske ladje z žitom, tudi ako imajo zastavo z Nemčijo v vojni nahajajoče se države, svobodno pasirati. Ladje se morajo izogibati zapornega pasu In imeti na vidnem mestu poleg zastave lastne države švicarski grb in švicarsko zastavo. Ameriška vlada je zadovoljna, da vihra na ladjah, otovorjenih z žitom, poleg Švicarske zastave tudi ameriška zastava. SOVRA2NA URADNA POROČILA. Italijanska poročilo. 23. aprila. — Živahno delovanje naših patrulj v dolini Posine in uspešno obstreljevanje na pohodu se nahajajočih sovražnih čet med Col Caprile in Col Beretto. Na ostali fronti nič novegr. Francosko poročilo. 22. aprila. — Tekom dneva nič novega, razven precej velikega topovskega delovanja pri Montdi-dierju in Noyonu. Dne 18. In 20. t. m. smo sestrelili 4 nemška letala in 2 privez** balona, 5 nadalj-nih letal je sestrelila naša pehota. Vrh tega se je moralo 16 sovražnih letal vsled zadetkov spustiti v lastne črte na tla. V istem času so izvršili naši letalci številne polete in so zmetali 49.000 kg bomb na kolodvore, četna taborišča in letalske naprave pri St. Quentinu, Chaulnesu, Chamu, Roje in Asfeltu. V Chaulnesu in Asfeltu so izbruhnili požari. Municijsko skladišče pri Guiscardu je bilo pognano v zrak. — Orijent: Dne 21. t. m. veliko bojno delovanje v vseh odsekih. Ce*e zaveznikov so streljale z uspehom in izvršile več uspešnih sunkov, posebno južno Dojiana. Pri Vetreniku se je neki srbski oddelek polastil neke važne sovražne postojanke in jo obdržal kljab srditenu bolgarskemu protiučinkovanju. V kolenu Cerne so Italijani odbili neki sovražen napad. Pri Petriču so Angleži sestrelili eno letalo. 23. aprila pop. Vzhodno Reiir.sa precej živahne topovsko akcije. Nemški sunki med La*ignyem !n Noyonom, severozapadno Relmsa in V Vogezih so bili brezvspešni; napravili smo nekaj ujetnikov. Na ostali fronti nič važnega. — Orrcnt: Na zapadnem bregu Vardarja je izvršil eden naših oddelkov napad na neko sovražno postojanko in pobil večji del posadke. V okolici Vetrenika so bili trije bolgarski poizkusi, da bi zopet zavzeli neko dan poprej od Srbov osvojeno postojanko, izjalovljeni. Med jezeri Je bil sovražni napadni poizkus zapadno Prespanskega jezera ustavljen. Ponesrečen vdor angleške mornarice v Ostende In "ZeebrOgge. BEROLIN, 24. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: V noči od 22. na 23. t m. je bila izjalovljena globoko zasnovana in z brezobzirno zastavitvijo izvršena akcija angleških pomorskih sil proti našim flanderskim oporiščem. Po srditem obstreljevanju Angleški mali križarki »Intrepkl« in »Ipkisenlaa ste bili zgrajeni I. 1391. in ste služili kot polagalca min; mala križarka »Syrlas« Je bila zgrajena 1. 1890. in oborožena s 17 topovi manjšega kalibra. V.ae tri ladje so Imele v mirnem času po 273 mož posadke in so bile 91 m dolge. 13 m Široke in 5*6 m globoke In imele 3.600, oz. 3400 ton deplace-raenta. LONDON, 23. (Kor.) Admirallteta poroča: Danes zgodaj zjutraj so izvršile naše pomorske sile napad na Ostende in Zeebr.gge, ki se ju poslužuje sovražnik kot oporišče za lastne rušilce in pod-vodnike. Naše pomorske sile se sedaj vračajo. Po dosedanjih pičlih poročilih je bil napad uspešen. Iz "zemsi krilnih ladij, je obstojalo brodovje Iz pomožnih vojnih ladij in 6 starih križark. Pet teh križark, ki so bile napolnjene z betonom, je bilo uporabljenih za blokiranje in v smislu ukaza zavoženih na suho. Nadaljno poročilo bo izdano, kakor hitro dospe ladie, ki se vračajo sedaj v ostala oporišča. O izgubah še nI nič znanega. BERLIN, 23. (Kor.) V vodovju Nemškega zaliva smo zadeli severno Terschellinga na sovražne lahke pomorske sile, ki so se po kratkem boju umaknile. Sovražnik je bil večkrat zadet. Nase ladje niso imele nobenih poškodb in izgub. LONDON, 23 (Kor.) Reuter poroča: Prvi lord admlralitctc ie izjavil v spodnji zbornici, da je vhod v preliv pri Britgge vsled operacij pred Zeebriiggom najbrže zaprt. BERLIN, 23. (Kor.) Eden naših podvodnikov je v preteklih tednih v vodovju Azorskih in Kanarskih otokov potopil 11 parnikov in 4 iadrnicc, skupno 20.000 ton. LONDON, 23. (Kor.) Reuter poroča, da je prišlo v angleških vodovjih prvikrat do boja med nekim ameriškim in nemškim podvodnikom in da se je amerikanskemu podvodniku posrečilo, da ?e pognal nemškega v beg. VOJNA NAPOVED GVATEMALE — NEMČIJI. NEVYORK, 23. (Kor.) Republika Gvantemale, ki je pred letom dni prekinila odnošaje z Nemčijo, ie izjavila, da zavzema isto stališče, kakor Unija napram Evropi in vojni. Ta izjava je istovetna z vojno napovedjo osrednjima vlastima. NORVEŠKE LADJE ZA AMERIŠKO PLOVBO. WASHINGTON, 23. (Kor.) Reuter poroča: Plcvbeni urad je najel 400.000 ton norveške ladijske prostornine za uporabljanje na nevarnih čr-i.-»b, predvsem za trgovino po južno-ameriških pristaniščih. s čemer bodo ameriške ladje proste za voživje v nevarnih ozemljih. PODLISTEK. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Ne boj se, govorim brez trpkosti, brez jeze in srda. Ne bom ti očitala ničesar. Razkriti ti hočem samo one strani svojega življenja, pri katerih si soudeležen, da upravičim pred teboj svoj nepreklicni sklep, ki sem ga storila. Prišel si k nam, Marcijai. Bil si tovariš mojemu očetu v nevarnostih, ki so mu pretile; bil si zadnji potomec plemiške rodbine, po svojem rodu poklican za visoko mesto v svetu, a prisilila te je usoda, da si sprejel v naši hiši skoraj podrejeno službo Tvoja duša je bila zagrenjena, tvoja žalost je bi'a globoka in upravičena. Umela sem tvojo bol, slutila sem rane, ki so ti krvavele in začutila sem v svojem srcu napram tebi ono sočutje, ki ga čutim napram vsem trpeam. Tedaj si me^vzljubil, Marcijai, ali pa si vsaj trdil tako. Potem se ti je porodila ona nepoštena misel, da si gostoljubnost, Pogreb letalca RIchthofna. " PARIZ, 23. (Kor.) Agence Havas poroča o pogrebu lctalca barona Richthofna sledeče: Padlemu so bile izkazane vse vojaške časti. Angleški pastor je opravil molitev po angleškem obredu. 6 častnikov angleškega letalskega zbora je položilo krsto z venci v grob. Eden teb VCHCtV imel napis: »Hrabremu in dostojnemu sovražniku«. Položaj v Vladlvostoku. MOSKVA, 23. (Kor.) Po poročilih iz Vladivo-stoka'je položaj na daljnem vzhodu neizpreme-njen. Japonci se omenjujejo na patruljiranje v japonskih delih mesta. Zupan jim zabranjuje, da bi prispeli tudi v. evropski del mesta. Afera Clemeaceau — Czernin. LUGANO, 23. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Pariza: Clemenceau in Frauclin Bouillon želita, da naj se študij aktov glede pogajanj z Avstro-Ogrsko poveri komisiji, obstoječi le iz 5 parlamentarcev. Poslanec Borgeos je izjavil, sklicujoč se na poslovnik, da ima vsak poslanec pravico do vpogleda v akte in je grozil, ako se mu to ne dovoli, da izzove v zbornici škandaL katero ti je izkazal moj oče, poplačal s tem, da si zapeljal hčer____ • S* — Luiza! I.uizal — jo je prekinil Marcijai jezno. — Ne misli, ne misli, — je nadaljevala gospica de Basseterre, — da te hočem poniževati s temi besedarv, to so samo spomini, pripovedujem samo, nič drugega----Tedaj, kakor tudi še danes, ti je moj oče brezpogojno zaupal. Zaupal je v tvoje plemiško poštenje, verjel je,*da v tvojem srcu ravno tako, kakor v njegovem, žive one častite, svete besede: plemstvo nalaga dolžnosti. In kaj si storil ti, Marcijai, z njegovo častjo, kaj si storil s svojo? Ali nisi uporabil vseh sredstev, da bi moje sočutje izpremenil v ljubezen? Kolikokrat sem te videla jokajočega pred menoj na kolenih, kolikokrat ^i hotel umreti, če bi te ne ljubila! Toda ti nisi hotel moje ljubezni, ne, temveč mojo sramoto, kajti nisi me ljubil. Ženske, ki jo ljubiš, ne one-čaščašl Tvoje solze, tvoje prošnje so omajale moj razum in mi zmedle misli. Napravil si me polu-blazno, da, blazno, kajti dosegel si vse. Kaj sem pretrpela po onem nesrečnem trenutku, odkar me Knez WindlscligrEetz odložil predsedstvo gosposke zbornice. DUNAJ, 24. (Kor.) Predsednik gosposke zbornice, knez Alfred Wiodischgraetz, je poslal včeraj zvečer ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju pismeno prošnjo, naj doseže njegov odpust. Kot vzrok njegove demisi/e se, glasom večernih listov, smatra naziranje g1, ^e sej gosposke zbornice V tem tednu. DUNAJ, 24. (Kor,"' Vojaška in ustavna stranka gosposke zbornice je sklenila, da zaprosi predsednika gosposke zbornice, kneza Windisch-graotza, aaj skliče za ta teden plenarno sejo gosposke zbornice, da zamore staviti neko vprašanje na vlado. Predsednik je odgovoril na to prošnjo, da v sedanjem trenotku debate ne smatra za umestno. Vsled tega bo to vprašanje danes predloženo ministrskemu predsedniku in naznanjeno istočasno Javnosti. Ogrska kabinetna kriza. DUNAJ, PL (Kor.) Ministrski predsednik dr. \Veherle Je prispel danes zjutraj semkaj. Dopoldne je bil sprejet od cesarja v avdijencL Opoldne je pGsetil zunanjega mfnis'ra, nakar se le vrnil y Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Neodvisna stranka 48-nikov jo z ozirom na t©k da je vlada, ki ji je votirala stranka .indemniteto iz političnih vzrokov, demisijonirala in je bila njena demisija že sprejeta, in je dobila odstipivša vlada indemniteto pravzaprav ne zase, ampak za bodočo vlado, katere sestava in program 4e nista znana, dočim je bila stranka vedno načelnega stališča, da je smatrati votiranje indemnitemsga vprašanja za zaupno vprašanje, sklenila, da tokrat ne votira in-demnitetne predloge. Stranka bo v bodoče podpirala le vlado, ki bo sestavljena na podlagi programa stranke 48-nikov in neodvisne stranke. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) V zvezo ustavne stranke 48-nikov sp2dajc^a ljudska stranka je sklenila, da hoče podpirati stremljenja, ki jih smatra odstopivši ministrski predsednik kot temeljno misel sestave kabineta. Bolgarski poslanik v Beroiinu umrl. BEROLIN, 23. (Kor.) Bo.sar ki poslanik D Ra-zov je danes zvečer po kratki bolezni umrl za srčnim mrtvoudom. Medzavezniški gospodarski odbor. PARIZ, 32. (Kor.) Medzavezniški gospodarski odbor je razpravljal o važnem vprašanju razdelitve ladijske prostornine med zavezniške vlasti. Ogrska m Mila. i. Nedavno srno naglašali, v kaki zmoti so tisti — tu ne mislimo na nemške šovene in srditeže — recimo pošteni patrijotje, ki menijo, da more v narodnostni državi, torej v državi, kjer živi več narodnosti, neki usiljeni in izsiljeni videz — le videzi — enotnosti v jezikovnem pogledu dati državi tisto tako imenovano »državno misel ! — Misel 0"ej, ki bi tvorila vez, spajajočo narodnosti v enotnost mišljenja in čutstvovanja — misel, ki bi jej narodi v interesu države podrejali vse druge svoje koristi. Zgrešena ie taka nada, kajti efekt je ravno nasproten: usiljevanje take enotnosti v jezikovnem pogledu ne le da ne zbližuje narode/ drugega drugemu, marveč jih razdvaja in je vir neprestanim sporom in bojem. Klasičen dokaz za to je naša Avstrija z vsem svojim današnjim stanjem v notranjem življenju. Ravno zato, ker so hoteli na podlagi usiljene Jezikovne enotnosti v vsej državni in vojaški, izlasti v uradih in v šolstvu, usiliti neko državno misel, ki naj oi se jej uklonili vsi narodi, ravno zato ni Avstrija nikdar Imela nlkake državne misli In ie tudi danes nima!! V svojih nadaljnjih izvajanjih smo trdili, da treba ubrati ravno nasprotno smer. ako naj država pride do državne misli, ki se ie bodo mogli res okleniti vsi narodi. Narodi nal se ločijo v naeijo-nalnem pogledu! Cim radikalneje. tem bolje! In lO izpoznanje se širi vedno bolj. Sjj klici po sam;i-določbi narodov, ki se oglašajo, danes po vsej Evropi, ne zahtevajo nič drugega, nego nacij -nalno ločitev narodov, tako, da bo onemogočeno vsako posezanje kakega naroda v interese drugega, ker le tako se odpravijo vzroki bojem in r,f, vraštvu med narodi, ker le tako pride do zažeijc-nega miru med narodi. Potem šele pride do skupnosti, ki bo tvorila državno misel za vse naroae-do skupnega gospodarskega teritorija in do skupne brambe interesov države v medsebojni zvezi na rodov, v federativno urejeni monarh®. Vsiljeva-nje neke enotnosti v jezikovnem pogledu je naravnost pogubno za narodnostno državo; v medsebojni *vezl narodov, ki bi jim bilo narodno sarro-svoje življenje zagotovljeno, a potem v skupno? ! gospodarskih in skupno-državnih koristi napram vnanjemu svetu, pa bi bila moč države. To ie edino mežna državna misel v naši monarhiji. Narodom naj se da samosvoje življenje na principu pravice do samodoločbe, ob enem pa vsem nar} dom misel na gospodarsko skupnost in drživno enotnost napram vnanjemu svetu. Iz tega našega uverjenja izhaja naše neizprosno nasprotstvo pro* duvalisiičnemu ustroju monarhije 1 Današnje razmere v monarhiji nam naravno0, kriče na ušesa in nam dajala krvavo občutiti m lastni naši koži posledice dejstva, da narodi monarhije ne tvorijo skupnega gospodarskega teritorija. Nikdar ne bi bili prišli v tak prekoren oolo-žaj, v katerem se nahajamo danes vkljub vsem sijajnim militaričnim zmagam, če bi imeli gospodarsko skupnost, to je: če bi bile enakomerno razdeljene žrtve In če bi se enakomerno razdeljevalo vse. kar daja in rodi zemlja v monarhiji. Danes ne bi bilo tiste — kdo jo more tajiti? — duševne deoresije ob vsej zvestobi, udanosti in požrtvovalnosti do monarhije. To misel kaj lepo in temeljito razvija »Arbeiter-Zeitung« v uvodniku dne 20. t. m. Dobri Avstrijci — pravi — še vedno niso opazili, da se Je v vseh naših gospodarskih odnošajih do Ogrske od leta 1914 izvršil popoln prevrat. Nimamo več skupnega gospodarskega ozemlja. V jeseni 1915 aam je Ogrska zaprla dovoz živil, a proti izvozu izdelkov uaSe industrije je nagromadila toliko ovir, da vso njih pomembnost izpozna avstrijska industrija šele po vojni. Nekoliko drastičnih izgledov. V zadnjih desetih letih pred vojno je porabila Avstrija na pšenici r"'i, ječmenu, ovsu in koruzi povprečno letnih 109 milijonov ineterskih stotov. Od teh je prišlo 83 milijonov iz lastne žetve, 23 Iz Ogrske, 3 milijone stotov iz carinarskega Inozemstva. Ogrska je torej pokrila nad petino naše potrebščine na živilih. DoČim smo torej pred vojno dobivali iz Ogrske še 23 milijonov stotov letno, nam je daia Ogrska v letu 1915 le 4 milijone stotov, a v letu 1916 celo le še — 800.000 stotov, torej ne več niti en milijon žita. Sicer je Ogrska sprejela zato od leta J916 obvezo, da bo sami pokrivala potrebščino skupne vojske na pridelkih za izdelovanje kruha. Te obveze pa ni Ogrska popolnoma izpolnila ne v letu 1916, ne v letu 19I7? dala si Je pa prokleto drago plačati. Ogrska vlada je namreč cene za žito določila veiiko više. nego avstrijska. To visoko ceno mora voina uprava plačevati za ogisko žito, a od ^otroška za vojsko nosi Avstrija 66 cd st-)! Učinke teii visokih cen je oprati v vsaki ogrski vasi, na vsakem ogrskem .posestvu. Ogrski poljedelci so v treh letih obogateli in sc rešili vsega bremena na hipotekah. Magnati okolo Tiszc spadajo k največim vojnim dobičkarjem. odstotkov njihove obogatbe plačujejo avstrijski da vk cplače v alci! tlači k tlom teža mojega pregreška, dočim pa si ti odšel ponosen na svojo sramotno zmago, kaj sem pretrpela po onem groznem trenutku, ko sem se prebudila kakor iz mrzličnega sna, iz strahovitih sanj! Kakšne dneve, kakšne noči sem preživljala! Nimam več miru in spanja ne poznam več. Tresem se pred pogledom svojega očeta, da, prišlo je tako daleč, da se zahvaljujem Bogu za materino — slepoto. Da, Marcijai, to je tvoje delo. Danes zvečer, ko se je razbila vaza, kamor si skrival svoja pisma, se mi je zdelo, da me zapušča življenje, in najstrašnejši smrtni boj mora biti manj grozen, kot muka, ki sera Jo pretrpela. Tako daleč sem prišla, Marcijai, in to še ni vse. Najna tajnost pride na dan;____Kakor veš, nosim pod srcem živo pričo svoje sramote; še malo časa, in moja sramota se izve. Oče me prekolne in zapodi iz hiše, in vkljub temu ml odgovarjaš, če te prosim, da naj poklekneva pred očeta, ki me ljubi, mu priznava vse ter ga prosiva, da naj me da .tebi. Se ne, še ne. AH ni res, Marcijai. da ml odgovarjaš tako? IpoHtišne Pismo cesarice ZUe papežu. Iz Ženeve se poroča 23. t. m.: »Journal des Debats« trdi, da je kmalu po pismu cesarja Karla princu Sikstu Parmanske-mu tudi cesarica Žita pisala pismo papežu, v katerem ga fe prosila, da naj zastavi svoj vpliv za mir. Nemški nacijonalci in vmešavanje »neodgovornih člniteliev« v politiko. Znano ie, kako silno je razburil nemške nacijonalce odstop grofa Czernin i, ker so smatrali ta odstop za oškodovanje koristi nemštva, in kako so protestirali proti »vmešavanju neodgovornih Činiteljev v politiko«, ker so pripisovali Czerninov padec cesarjevemu vmešavanju v politiko. Vladarjevo vmešavanje v politiko, kedar so po tem vmešavanju »ogrožene« koristi nemštva, je po nemškonacijonalnem mnenju kršenje ustave, in nemški nacijonalci so zahtevali, da se poskrbi za to, da se v bodoče ne bo več kršila ustava na tak način. Tu se spominjamo nekega dogodka, ki je. zelo značilen za to nemškona-•u«..i.A t.*.«l»nia ustavnih pravic avstrijskih CljU.-.....^ IM1V- - narodov in njihovega zakmiiisga zastopstvi pram »neodgovornim činiteljemt. Ko so namreč Slovani zahtevali, da naj bi bili tudi udeleženi pri mirovnih pogajanjih, kar bi bilo seveda vsaj ko-likortoliko tudi njim v korist, tedaj so se Nemri seveda takoj uprli tej zahtevi, češ da ima v smislu državnega osnovnega zakona iz leta 1B67. le cesar pravico za napovedovanje vojne in sklepanje miru (čl. 5. zakona od 21. dec. 1S67„ drž zafc. št. 145), dočim pravi takoj naslednji člen istega zakona, da sicer cesar sklepa državne pogodbe, da pa je za veljavnost nekaterih teh pogodeb treba odobritve državnega zbora. Državni osnovni zakon o ljudskem zastopstvu od 21. decembra 1867, drž. zak. št. št. 141 določa stvar še natančnejše, ki pravi v § 11.: V delokrog državnega zbora spada: »a) presoja In odobritev trgovinskih pogodeb in onih državnih pogodeb, ki obremenjujejo državo kli nje dele, ali obvezujejo posamezne državljane, ali imajo za posledico izpremembo ozemlja v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela.« Tekom sedanje vojne je pokojni cesar obenem z nemškim cesarjem ustanovil »poljsko kraljestvo*, sedanji sklenil mir z Rusijo, sklenil mir z Ukrajino; gotovo vse na podlagi državnih pogodeb, ki imajo vse znake v zgoraj citiranem paragrafu državnega zakona omenjenih državnih pogodeb, ki spadajo v delokrog državnega zbora. In vendar nemškim nacijonalcem niti oddaleč ne prihaja na um, da bi protestirali tu proti »neodgovornim činiteljem«, da bi tu »varovali ustavo« in zahtevali, da se predlože državnemu zboru v presojo in odobritev one pogodbe- Da, še več, protestirali so proti slovanski »predrznosti«, češ da Slovani hočejo s svoio zahtevo kršiti vladarjeve ustavne pravice. Zakaj? Ker jim neustavnost vsega posto-panja neodgovornih in odgovornih činiteljev v tej stvari donaša koristi, ker Je vse to v korist nem-itvu. Nobena doslej sklenjena mirovna pogodba v smislu naše ustave še ni veljavna za našo državo, in vendar se na podlagi teh pogodeb obremenjuje država z ogromnimi bremeni. Vsa ta neustavnost ie v očeh nemških nacijonalcev "popolnoma v redu. ker koristi nJim in Škoduje nam Ce bi bilo nasprotno: kak krik bi bil že zdavnaj nastal v nemškonacijonalnem taboru proti vsem mogočim činiteljem, odgovornim tu neodgovornim. Tako Je pač nemškonacljonalno vpoštevanje naše državna ustave. Politična pikanterija v Sarajevu, iz Sarajeva javljajo: Ko je bilo proti Gliši Jeftanoviću uvedeno kazensko postopanje, se je izvršila hišna preiskava. Od strani državnega pravdništva Je bil prisoten namestnik M. Stipić-Boškič, ki je po svojem nedostojnem in netaktičnim postopanjem ostal zabeležen iz raznih veleizdajnišklh preiskav, a nepozaben ostane radi postopanja v Foči. kier ie ob njegovem glavnem sodelovanju bilo ubitih 70 naših Hudi. Sedanji šef bosenskega pravosodja Je predložil Boškiča v — odlikovanje, ki ie tudi prišlo. Sicer pa je Boškič poznan kot ^eden najnespo-sobnejih sodnih uradnikov. — Po ?ori orrfemeni hišni preiskavi pri Gliši Jeftanoviću je predložil Boškovič poročilo, da se !e med papirji našla neka menica barona Collasa, tedanjega šefa administrativnega oddelka, ki je bil tedaj v navskrižju z Unkelhauscrjem in šefom pravosodja Chmil-Movskim. Na vprašanje, kaj je s tisto menico, le izjavil Boškič, da jo je vzel stotnik Pfciiter od Kundsehaftbureau-a. Ta pretvezna menica se ni mogla najti iu Je zato Preiffer vložil prijavo proti BoŠkiču radi zločina potvore Nadaljnjega razvoU te afere pričakujejo v Sarajevu t napetostjo---- "Misli n:m uhajajo k____ »Oospodinu Pranju«. Okolo Stadlerja-PUarla se Je začelo — čistiti! V »Hrvatski državi« od 21. t m. nam je padel v oči dopis iz Sarajeva pod naslovom »Pročitavanje v Stadler-Pilarovi grupi«. Tam smo čitali, da je znani politični alter ego našega od nekdaj prediv-nega, a v sedanjih časih stokrat divnega dra. Su-steršiča. ki ga je (Pllarra namreč) dala vojna uprava na razpolago, da urejuje -Hrvatski Dnevnik«. ta vredni vrstnik naše »Resnice* Jn zagrebške »Hrvatske«, ter da tam ruje in ščuva proti najiskrenejema hrepenenju vsega našega troime-nega jugoslovanskega naroda — da Je torej ta Pilar sezval 33 svojih pristašev na sestanek v prostore hrvatskega pevskega društva »Trebevič« v Sarajevu. A tu da se je zgodilo, česar Je Pilar najmanje pričakoval. Navzoči so oistro obsojali sedanjo politično smer — »Hrvatskega Dnevnika«, ki da je nenarodna in izdajalska. Program in delovanje dra. Pilarja da pomenia nezvestobo ua-pram programu dra. Starčeviča. Prišlo Je do o}-strih besed in spopadov. Očitali so dru. Pilarju, da s tem, da Reko prepušča Madjarom. da odbija Slovence ter dopušča varuštvo 'Pešte in Dunala nad novo državo, ubira smer, ki v sedanjem odločilnem času vodi z Izdajstvom v pogubo. O«' vseh strani so kričali Pilarju: -Pojte od na« n vas nt mesta med nami!« Da se izvleče Iz zadrege, je Pilar predlagal, uaj nova stranka ostane. Četudi bodo v njej dve nasprotni si struji! AH, tu Ji to je bilo odklonjeno. Od 38 prisotnih le bil s Pi-lariern samo oberfinanzrat Meštrič, ki je učen gospod in finančnik, kajti izdaja knjige o pristojbinah, a tudi velik Hrvat, kar dokazuje s tem, da izdaju te knjige samo v — nemškem jeziku vkljub tenu\ da je on sam Hrvat, a Bosna menda ni še nemška dežela. — Zdi se — pravi dopis daljo — da Je Pilar zvršil svojo karijero tudi na precej..... komičen način, dostojen človeka, ki je v svoji knjigi »Die sudslavisehe Frage< dva vladarja iz srbske zgodovine smatral za enega človeka. In jo ob enem predložil svoj famozni program za narodno robstvo, za sejanje razdora v službi Pešte in Dunaja. — To poročilo je vzbudilo naše najveće zanimanje, da smo storili nekaj, česar navadno ne delamo. Ker nismo mogli prav verjeti svojim očem. smo vzeli v roko prvo na to došio nam Številko »Hrvatskega Dnevnika«. Prečitall smo članka »Korak naprijed« In »Kontiniuiteta v politiki monarhije«. Ko smo prečitali. smo vzkliknili: Glej ga vraga, saj se je moralo res nekaj posebnega zgodili v skupini Stadier-Pilarjevi! V prvem članku smo čitali to-le pasažo: -Je razlika med dunajsko deklaracijo in sedanjim delovanjem Jugoslovanskega vodstva. K dunajski deklaraciji se priznava ogromna večina pristašev jugoslovanskega gibanja, dočim jugoslovansko vodstvo vodi politiko, ki Ima druge dlje. nego se nahajalo v ...i.,30. tnnia, in ki gredo za ujedinje- niem'Vrbov. Hrvatov in Slovencev..., a se more izvršiti le izven monarhije.- Dalje prsv., Je deklaracija odvišna. ker to je prav za prav stari program onih okolo »Hrvatskega Dnevnika«. Dunajska deklaracija ne more biti na škodo hrvatskega naroda, kakor je oficijelno Jugoslovansko gibanje____»Dunajska deklaracija je tako blizu programu od' leta 1394 in ljubljanskemu sklepu od I. 191?, da bi se moglo doseči sporazumno delo med njenimi pristaši tn onimi pravaškega programa.-— Culi "smo: dunajska deklaracija ie dobra, samo voditelje jugoslovanskega gibanja, torej tiste, ki praktično delujejo in se bore za uresničenje te deklaracije, treba nagnati! V teh trditvah le strašno stvarno protislovje, ki pa priča, da je gospodo začelo nekaj tiščati na obisti. Njihova proti-narodna pesnitev osiaia, ali muziko izpreminjajo nekoliko. Ne kriče več proti deklaraciji, pač pa proti njim. ki jo zastopajo. (Posebno dra Korona je dregnil »Hrvatski Dnevnik« v rebra s svojrm zastrupljenim nožem.) Kolika kontradikcija je tem da trde v eni sapi. da je deklaracija pra* blizu njihovemu programu in da bi se ob mata Premog koks. 10 kg. na modre rzkaznice. Staro mesto: št. 201-313 (ob. št. 33) 25. 4. j>ri Turkovich ul. Mura 12 (20 vin. za kg.) — Sv. Ja kob: št. 631—760 (ob. št. 32) 25. 4. ul. Erta 4 (20 .vin. za kg.) Imenovanje v mornarici. Za pristaniškega kapi tana v Sulini na Črnem morju je bil imenovan poročnik linijske ladje v rezervi g. Wilfan. brat tr žaškega odvetnika in predsednika političnega dru štva »Edinost v Trstu. dr. Josipa Wiliana, za po veljnika parobrodne postaje \ Sulini pa saperski stotnik, nadinženir Fllipović. bivši mestni svetovalec v Zagrebu. Poraba vode Iz mestnega vodovoda. Vladni ko misar razglaša: Dognalo se je. da je vkljub temu da se število prebivalstva v Trstu takorekoč sko raj čisto nič ne izpremšnja, poraba vode v zad njem letu stalno naraščala, in da je v najnovejšem času zavzela tako velik obseg, da se je resno bati da vodovod v letošnjem poletju ne bo mogel za doščati potrebam mesta. Ta ogromni porast porabe vode, ki ni nikakor v pravem razmerju s številom prebivalstva, prihaja kolikor se je moglo ugotoviti, odtod, ker se skoraj v vseh stanovanjih v mestu vodne pipe v kuhinjah in straniščih ne zapirajo popolnoma in tako neprenehoma uhaja voda. Da se prepreči pomankanje vode v vročem letnem času, ki bi pomenjalo veliko nevarnost za prebivalstvo, se prebivalstvo nujno poziva, da kolikor mogoče skrči porabo vode, najemodajalci stanovanj, lastnike in upravitelje hiš pa. da popravijo vodne pipe v kuhinjah in straniščih, ki se ne zapirajo popolnoma in da zapirajo števce tekom noči. Lastniki in upravitelji hiš se končno poziv-Jjejo, da dajo odvzeti notranje števce in zapreti vodno napeljavo v praznih stanovanjih in se v ta ramen obrueio na mestni vodovodni urad. Pogojna zvestoba. V »Straži« čitamo: Povodom odstopa ministra Czernina le več nemških društev Gradcu sklenilo resolucijo, ki se nanaša na Czerninov odstop in njegove vzroke. C. kr. državno pravdništvo je resolucijo zaplenilo in Je naperilo proti krivcem kazensko-sodnljsko posto--panje po § 63 kaz. zak. (razžaljenje Veličanstva). Ker je padel ljubljenec Nemcev, grof Czernin, so se spravili Nemci celo na osebo cesarja, In sicer v taki obliki, da je bilo c. kr. državnemu pravdniku preveč in je naperil proti dotičnim, ki so sestavili, oziroma sklenili to resolucijo, ovadbo radi raz-žaljenja Veličanstva. Nemci torej odpoveduje^ zvestobo avstrijskemu cesarju! To. kar smo mi že davno trdili, do tega Je prišlo. Nemci imajo v svojem srcu pruske Hohenzollernce, za Avstrijo so le v toliko, v kolikor ona podpira nemški sistem in ponemčevanie. Značilno Je, da so približno enake resolucije, kot v Gradcu, sklenili Nemci v Fflr-stenfeldu in v Celovcu. Skoro istočasno so tudi v Mariboru prekrstifi Magdalenski trg v trg — ce-Viljcma. Naši narodni nasprotniki širijo o cesarju Karlu vesti, ki so popolnoma izmišljene, a podle in hudobne do skrajnosti. — V Fursten-feldu na Srednjem Štajerskem so nameravali prirediti »teden cesarja Karla« v svrho nabiranja darov za oslepele vojake. Radi novejših političnih dogodkov pa so sklenili, da se Karlov teden opusti in da se bo raje pobiralo v vojni sklad Siid-marke in Schulvereina. Kje so zdaj veleizdajalcl?! Čudna vsenemška molitev. Na neki slovensko-nemški šoli v Dravski dolini morajo učenci vsak dan moliti sledečo nemško molitev: ^O allmSchti-ger Gott, der du das ganze Weltal! hochst wetse regierst, erbarme dich in deiner Huld und Gnade unserer und der deutschen Truppen und verleihe ihnen elnen Schutz gegen das Barbarentum!« Slovenski: »Vsemogočni Bog, ki najmmireje vladaš ves svet, usmili se v svoji dobrotljivosti In milosti naših in nemških Čet In jim podeli sijajno zmago za rešitev kulture in za varstvo proti barbarstvu!« — Kakšno »kulturo« hočejo rešiti in katerih »barbarov« se bojijo, si posebno jasno predstavljajo udeleženci šentjanšVega shoda! Kje !e dotični nadučitelj dal potrditi svojo molitev, ne vemo. Pri cerkveni oblasti gotovo ne. Morda pri vsenemškem društvu. K Jezikovnemu vprašanlu na državnih železnicah poroča »Časopis češkega Železniškega urad-ništva«. da je bil izdan.odlok, s katerim se dovc -Jjuje nekaterim nižjim kategorijam nastavljencev, da pod gotovimi pogoji polagajo službene izpite v — »deželnonavadnsm jeziku«. Neko gotovo poznanje nemškega jezika se sicer tudi pri teh kategorijah zahteva — za kar se pri sedanjem režimu nI čuditi. »Časopis« pristavlja: »Vkljub temu po-menja odlok za marsikaterega olajšavo. Pravično pa bi bilo, Ce bi se onim, ki so vsled Forsterje-vega fermana trpeli škodo, dalo zadoščenje«. — Da, da, srečna Avstrija, kako obširen slovar z drugimi neznanimi besedami imaš! Nekaterim -nižjim« kategorijam se »dovoljuje« (kaka milost!), da »pod gotovisl pogoj!« (bogve kakšnimi!) polagajo izpite v »dežclnonavadnem fezlkti«, in še pri teh kategorijah se zahteva *neko gotovo poznanje nemškega Jezika«. Počasi'nam bodo §e rekli: če boste pridni in dobri in pošten! in nam boste naše pete lizali — vam bomo »morda« »pod gotovimi pooroji« »dovolili« dihati v »deželnona-vadnem smislu«, a še pri tem bo moralo dihanje dišati v »neki gotovi meri« v nemškem smislu. Samo nemški Železničar je v vojni postavil svojega moža in brez njega bi slabo izgledalo z zmagami«, je trdil na shodu društva nemških že lezničariev v Beljaku neki Gangelmever z Dunaja. Doslej smo mislili, da so zmage izvojevali naši vojaki* in kaj poreko k temu nenemški in socijaldemokratom železničarji? Kamor pogledaš, vedno ista nemška nadutost! . Gospodu vladnemu komisarju! Glede pritožbe kmetovalcev pri S. M. Magd. Spodnji, ki je bila objavliena v včerajšnji »Edinosti«,, naj na naslov gospoda vladnega komisarja pripomnimo naslednje: Mestni magistrat oziroma vladni komf poživlja ob vsaki priliki naše okoličansko prebi valstvo, naj kolikor le mogoče pridno obdeluje svoja zemljišča in tako pripomore po svoje k lažjemu prehranjevanju tržaškega prebivalstva, ki fe zlasti v zadnjih časih navezano takorekoč po "olnom-i samo nase. Ce tržaškemu prebivalstvu niti najbližja okolica ne bo dajala več ničesar, če izgine s trgov še ono malo zelenjave, kar je daje mestu okolica, potem mora mestno prebivalstvo naravnost obupati. Zato pa se nam zdi naravnost nepojmljivo v včerajšnji pritožbi na?ih magdalen-skih kmetov omenieno postopanje občine. Na eni strani poziva ljudi, da naj ohdeluieio zemliišča. dale »m celo semenie itd., a potem jim po svojih ljudeh daje zapirati pota do njihovih obdel zemljišč, in sicer pota, ki so bila javna, odkar se spominjajo ljudje, in so kot taka celo tudi zazna menovana v mapi. Nočemo delati krivice nikomur, toda vse tako kaže, da je mestna občina z onim gospodom Turckom namestila oskrbnika, ki r da misli, da smo še danes v onem času pred vojno, ko je bil slovenski okoličanski prebivalec popolnoma brezpravna raja in je smel vsak laško-liberalni magistralni uslužbenec delati žnjim. kar je hotel. Gospodu vladnemu komisarju bi prav to plo priporočali to stvar s pripombo, da ne smatramo za bcgve kako'srečen ukrep, če se oskrb-ništvo občinskega zemljišča v nopolnoma slovenskem kraju, kakor je Sv. M. Magdalena Spodnja, izroča ne satro nedomačinu, temveč sploh človeku. ki ne pozna niti oddfleč razmer v kraju ter potreb domačega-prebivalstva, temveč nasprotno še smatra menda za svojo prvo dolžnost, da kolikor mogoče nagaja in dela težave itak dovolj pri zadetemu prebivalstvu. Zanašajoč se torej na priznano nepristanosf gospoda vladnega komisarja, pričakujemo z vso gotovostjo,-da se bo dal nemudoma poučiti o stvari — najbolje na licu mesta, kamor naj bi se tudi povabili prizadeti in oškodovani mejaši — in da ukrene vse potrebno, da se takoj zopet odpro tako svojevoljno-po omenjenem oskrbniku zaprte poti Iti pa tudi popravi glavna pot. Triintridesetim kmetovalcem odrezati pot do njihovih zemljišč kar tebinič meniniČ In jim tako oncmogočti obdelovanje teh zemljišč: tega ne more in ne sme v sedanHh. za preživljanje prebivalstva tako težavnih časih storiti, če tudi bi še ime! kako dozdevno pravico za to, niti posameznik, zasebnik, kaj pa šele občina, ki Je prva poklicana, da skrbi za to. da odvrača lakoto od svojih občl-narjev. Pričakujemo torej takojšnje In temeljite odpomoči! Obenem si pa dovoljujemo na to stvar opozoriti tudi c. kr. namestništvo, ki se z aprovi-zacijsko komisijo toliko trudi za preživljanje Trsta, da se prepriča, kako je mogoče, da se upa tak-le magistratni namcščenec na tak oduren in drzen nrčin nviraii 'n onemogočati redno obdelovanje ,EDINOST« itev. 110 poljedelskih zemlJtSč. ki Je gotovo največjega pomena za preživljanje tržaškega prebivalstva! Dramatično društvo ponovi prihodnjo nedeljo ob 4H pop. tako lepo uspelo burko »Ugrabljene Sabinke« ob znižanih cenah — Pripravlja se Nice-odenijeva drama »Perjanica« v originalni prestavi gospoda režiserja M. S., ki v tej igri osebno nastopi. Lahko že danes rečemo* da bo ta predstava nudila umetniški užitek, kakor ga že dolgo nismo imeli v Trstu na tem polju. Z ozirom na to, da se bo vršil na nedeljo, 5. majnika t. I-, koncert »Glasbene Matice., se bo vršila predstava »Perjanice« v soboto, 4. majnika, zvečer ob 8. Otvoritev prometa na državni železnici Trst— Jesenice. Popravljalna dela na državni železniški progi med Sv. Lucijo in Gorico so skoraj popolnoma dovršena. Najtežja naloga, poprava solkanskega mostu, je srečno rešena. Oba končua stopa razdejanega mosta so zvezali s provizornim železnim mostom. Ko se premet zopet prične, se zgradi mostni obok zopet Iz cementa in rezanega kamena. V nedeljo, 5. majnika se zopet slovesno otvori promet s prvim brzovlakom, ki bo vozil po tej progi do Trsta. C. kr. Goriška okrožna sodnlja prične s 1. majem 1918 svoje redno poslovanje zopet v Goricu Poštni nrad Arco u Tirolskem se Je odprl za celotni poštni promet. Razpošiljanje Masovnih vzorcev na armado na bojišču je pod obstoječimi pogoji zanaprej dovoljeno tudi na vojnopštne urade 296, 379 in 564, ustavljeno pa na vojnopoštnl urad 221. 250.000 K ukradenih Iz pisma. Ko se Je odprlo neko denarno pismo, predano dne 2. aprila 1918 m od podružnice c. kr. priv. avstro-ogrske banke Ljubljani na naslov: C. In kr. pomorski bataljon v Trstu, se Je ugotovilo, da so doslej neznani storilci isto otvorili in vsebino, sestoječo Iz bankovcev v skupnem znesku 250.000 K, ukradli. Vsled tega se razpisuje je smislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 11. aprila 1918 št. 13349/P ex 1918 v svrho, da se storilci tzslede, nagrada 500 K, kakor tudi, da se ukradena vrednost, ali pa del te vrednosti zopet najde, nagrade 5% za najdeno vrednost r opombo, da si poštna uprava pridržuje pravico, da prizna, oziroma razdeli to nagrado po lastnem prevdarku In x izključitvijo vsake pravne P°Volno - pomožni »rad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia St. 39, I. nad., levo, In sicer, Izvzemšl nedelje In praznike, vsak dan od 9 In pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času Je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila In sestavljanje vlog v vojno-eskrhnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ib V času pomankanja papirja. Pulska lista »Hrvatski List« in »Poiaer Tagblatt«, torkova številka, sta nam prispela včeraj zelena kakor kuščar. Zaradi pomankanja- belega papirja ju tiskajo na tem nozelenem papirju za lepake. Nevračljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih navadnih in priporočenih poštnih pošilate/, ki so bile v mesecu marcu 1918 odprte in ki so Jim odpošiliatelji neznani. Ob enem tudi seznam takih poštnih zavitkov in najdenih stvari. Seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu »Osservatore Triestino«. Predavanje. V soboto. 27. aprila, ob 8 zvečer bo predaval V veliki dvorani »Delavskega doma« (ul. Madonnina 15) dr. Pavel Grošelj iz Ljubljane o predmetu »Lakota« (iizijologija prehrane). Trža-čani gotovo ne plavamo v Izobilju sedmih mastnih egiptovskih letin. Seznanili smo se s pomankanjem praktično prav dobro; prav nič nam torej ne škodil še teoretični pouk o »lakoti«, ki nam ga poda v soboto priznan strokovnjak. Kdor dr. Gro-šija pozna, ve tudi, kako živahen predavatelj je ta naš prirodoslovec, fn ne bo zamudil urice resnega pouka. 2e pri Cankarjevem predavanju je naše občinstvo * naravnost ogromno udeležbo sijajno pokazalo, da mu ni le za lahko In plehko arimvo temveč da stremi za pravo duševno poglobitvijo Takemu občinstvu vsa čast. S tem ravno izsilimo pri drugorodcih priznanje naše kulturne zrelosti Zato pa v soboto h Grošljevemu predavanju! Cene so iste (60 vin., odnosno 40 vin.); za dobro ventilacijo bo tudi preskrbljeno. »Ljudski oder«. Od doma se Je Izgubil včeraj zjutraj 12 letni de ček, v modri obleki, kratkih hlačah, površniku z rumenimi gumbi in monariški čepici. Govori slo venski, italijanski in nemški. Kdor bi ga spozna! naj ga ustavi in obdrži ter sporoči našemu uredništvu, ali pa ga pripelje v Trst in obvesti nas ah pa policijski, komisarijat v ul. Luigi Riccl. D< hoče v svoji mladostni abotnosti v vojno in " je mogoče, da se je priključil kakim vojakom. Baje je krenil proti DivačL Mestna zastavljalnica. V petek, 26. t. m., dopoldne se bodo prodajali na javni dražbi aedra-goceni predmeti (perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca Julija 1917 na zastavne listke serije 142. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: postni ura 1 Kr?ywe, PodwoIoczyska in Suchodol za pjsemsko-poštni in denarni promet, za promet z vredr.ostn' mi pismi in za omejeni promet z zavitki; Chodac-zkow, Lo^zniow in Skowiatyn za denarni promet, Borki Wielkie za pisemskopoštni promet, Jagielm-ca. Laskowce. Losiacz, Wasylkowce in Zunniac/. v Gal za omtjeri promet z zavitki in Winniki za zasebni brzojavni promet. Izjave za majaiško deklaracijo: Dunajske Slovenke se pridružujejo jug. deki.; županstvo Cerklje (okraj Krško); Komonski župlj.ani (okraj Kamnik) dodatno 115 podpisov); občinski odbor Javorje nad Poljana.ml, Kranjsko; občani občine Smarjete na Kranjskem (363 podpisov); Županstvo občine Šmarjeta na Kranjskem; prebivalstvo občine Ustje pri Vipavi (325 podpisov); prostovoljno gasilno društvo v Poljanah nad Skofjoloko se je ob enem pridružilo k prispevku za dr. Krekov spomenik; možje in fantje, žene in dekleta občine Mrzlopolje ter njenih vasi: Ivančna Gorica, Mle-ščevo, Skrjanče, Crnelo In Gorenja vas pri Zati-čini na Dolenjskem (173 podpisov); možje in mladeniči, žene in dekleta občine Hudo ter njenih vasi: Stranska vas tn Mala Dobrava-pri ZatičinI na •Dolenjskem (85 podpisov); možje In mladeniči, žene in dekleta Iz vasi ZatlČIna, Mekine, MetnaJ, Velika Dobrova, Ooričica in Vir, vsi iz fare In občine St Vid—Zatičina na Dolenjskem (256 podpi-kov); možje In fantje, žene in dekleta, navzoči na občnem zboru podružnice »Slovenske Straže« v Veliki Ligojni se navdušeno pridružujejo m. d.; občinski odbor občine Anže; občinski odbor občine Gorica; občinski'odbor v Kotredežu; krajni šolski svet Globoko: dekleta in žene občine Morje (118 podpisov); možje in mladeniči, žene in dekleta župnije sv. Lovrenc ob Temenici, občina Velika Lpka, (skupno 310 podpisov); žene In dekleta občine Zabrežec (73 podpisov); žene in dekleta občme Boršt (124 podpisov); občinski odbor občine Lužarje. Od profesorjev mariborskega bogoslovja smo prejeli sledečo izjavo: »Vsem narodom brez izjeme je Kristusov evangelij odprl pot do civilizacije in apredka. Nič ni bolj nasprotno temeljni ideji krščanstva, pravičnosti in smotru države, kakor Če močnejši narod ali stranka krati primitivne naravne pravice številno slabejšemu ljudstvu. Tisočletna zgodovina spričuje, da je v danih razmerah slovenskemu ljudstvu popolnoma onemogočeno, priti do onih pravic, ki mu gredo po naravnem pravu in po temeljnem državnem zakonu ter se povrh na brezvesten način žalijo njegove verske svetinje, zato je edina rešitev iz tega položaja uresničenje deklaracije jugsl. kluba avstrijski državni zbornici dne 30. maja 1917. Iz teh razlogov se profesorji bogoslovnega uči-lišča v Mariboru pridružujejo imenovani deklaraciji. Ob enem s sinovsko vdanostjo pozdravljajo plemenito prizadevanje za svetovni mir med narodi in državami sv. Očeta Beneditka XV. in NJ. Veličanstva cesarja Karola I.« Slovenske gospe in gospodične, srovenske žene in dekleta Iz Maribora in okolice se izjavljajo odkrito in možem enakovredno za m. d.; krajni Šolski svet Tur je (pošta Dol pri Hrastniku); občina Prekopa, (okral Vransko); občinski odbor občine Pacinje (okraj Ptuj); žene in dekleta iz fare sv. Venčesla (90 podpisov); žene In dekleta občine Zerkovce (župnija Hoče) 62 podpisov; Žene in dekleta občine Spodnje Hoče; možje in mladeniči, žene In dekleta občine Rogoza (župnije Hoče) 41 podpisov); občinski odbor občine sv. Martin pri Vurbergu (okraj Maribor); možje, žene In dekleta mestne občine Slovenji Gradec; občina Gruškovec (okral Ptuj); begunci Iz Wagne pri Llpnici (568 podpisov); občlnr ski odbor občine Trnove! (okraj Ptuj); občinski odbor občine Savel (okraj Ptuj); žene In dekleta občine Škofja vas pri Celju (vasi: Zadobrova, Leskovec (92 podpisov), Okolica, Arelin (316 podpisov), Sv. Tomaž. Koblck, Selče. Bovše (112 podp.), Trnovlic (313 podp.), Ljubečna, ZaČret, Zepina, Lipovec, Smiklavž, Glinsko (297 podp.), Runtolo, Lahovna. Lešje, Prekorje, Skofja vas, Smarjeta 139 podp. (skupno 1269 podpisov); občinski odbor Bizeltsko; občina trg Vojnik 260 podpisov; krajni šolski svet v Globasnlci (»Naši mili domovnl Jugoslavji narodno-krepko. jasno mladino! Zato pa z dušo in telom za jugosl. dekl.«); občina Gerlava na Murskem polju; županstvo Marija Reka na Štajerskem; občina Krištanci (okraj Ljutomer); odbor občine Mihalovcl pri Ormožu; odbor občine Vitau; duhovščina dekanlje Videm ob Savi; krajni šolski svet v Zafcotu pri Brežicah; hranilnica in posojilnica pri Sv. Jurju ob južni že-teznei; občina Ztigovci-Lastomerci; Slovenci In Slovenke župnije Kapela pri Gornji Radgoni; slov. možje in mladeniči, žene in dekleta občine sv. Primož nad Muto 157 podpisov; možje in mladeniči, žene in dekleta iz £kal; zveza prostovoljnih gasilnih društev v politič"*™ okraju Ljutomer (gasilna društva občin: Cven, Cezanjevcf, Stročla vas-Pristava. Noršenci-Babincl. Gerlava-Banovcf, Veržej, Bunčani, Bučečovci, Stara in Nova vas, Iljašovci, Križovci. KlfuČarovcf. Lukavci, Kokoriči-Logarovci); možje inm ladeniči, žene in dekleta občine Stranice; žene in dekleta občine Dobrova pri Celju 126 podpisov; žene In dekleta vasi Lo-kravec pri Celju 73 podp.; žene in clekleta iz Medloga in Lopate pri Celju 164 podpisov; možje tn mladeniči, žene in dekleta občine Artiče pri Brežicah 280 podpisov; občinski odbor trga Ral-henbnrg; žene in dekletd Iz Tesjega. občina Videm 44 podpisov; občani trške občine Ptujska gora. V Tstn dne 25. aprila 1918 Fotosraftine rr* sa zobe itd. prodaja m « rodiinica Ciliia nL Po«te 6. 181* Oddam dekret 'gostilne Crociera 12. Skednju. — Zanini. 2077 FOMf. Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju Trstu Via delte Poste St 10. 40 Prešernov Vram. doprsni kip zamenjam za jest* ine. Ulica Luigi Ricci poluua«! tr. 20-3 ur eče vsake vrste kupuje graode 20. Habić Fran Molioo 2017 ftrffffrm stanovanje ob-to.jede iz UaUUllI kuhinj* ter koičftk vrta Vrdela Timiuian 1602. sobe, sobice, Autou Grgi6 , 2 79 TfllTNimf« ribjih konzerv i8Pe izurjene-a pos!o-lU vUrr.U vodjo in Strokovnjaki (kubarja orotl 4obri plači in stalni namestit i. Ponudb® » zahtevo pl ića in s prepisi spričeval pod „Personal" na Anonični ura.l Neumair, In o most Tirolsko. 8182 Modni salon — bivše — CLOSIHDE TAUDLATG i Tniu ulita Pone del mare iti?. 1 (za trgom Fran Josip L) Nov dohod plaščev, volnenih insvilnenih oblek, hišnih halj, modercev it d. i. t. d. j Kisle vodo G.Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSET p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove, ^pgpcEsciHEMi aummam Protivna vsalio'jrstnih ^ iUUIil Ui/.l , JESS - Trsta ulica Barriera ueccftla 15. j g Izgotovljene ženske obleke § spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce i. t. d. Priporočljiva tvrdka. NB. Vse blago se proda po nizki ceni, ker se bo zaprla prodajalna. e zamenja se tudi za zMl • Dpmska krojačnica JL RTEGER, Trst ulic* Commprc ale 3. Izdelnie _ vsakovrstne obleke po »nelefikem in francoskem! xx[ne -a tobakame dubi Se V Ve-kroju, plesne cbleke, obleke za poroke, bluz^ S^IIIC iuua^c ^ ... oo / Stroeniee, cigaretni papir in druge potreb- za gledališče itd. (-ene zmerne. Češko Budievlčka Restavracija (Bosd-kova uzorna češka gostilna y Trstu) se nahaja v ul. Q. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska pretrežba in slovenski jedilni listi. " __ liki zalogi ANIONA S < ARY, Trst, nlica deir Istria št. 12 — Pošiljatve na deželo po po zetju. — :: HALI OGLASI:: se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računalo enkrat več. — Najmaaisa :_j pristojbina znaša 60 stotink.___;—: Škorklja* 20H8 Prodam Prodam molzno tkozo in kozličke. Coroneo*771. Ge bec. dvoje mladih 771. Gerbec. ov«. Škorkij a- C'o ~« n p o 20J9 VMllIftfnVlIfVfffV učiteljica nauči hitro po naj-UlPlOlilirailU lažji metodi nomdćiao. Pojas-nila od 1—7. Ohiozza 27, ILi. n. aadaj na dvorišču tt. »t. 8. Sprejme Edinosti. ■e takoj vratarja ali vratarico mal'h otrok. Naalov pove Ina. brez odd 2090 Vnnfm molzne koza sa furlanske begunce. — IlUPIlIl ponudbe: Polloviah uLca Crocifuri A polunadstropj«. -_ ZOBOZDRAVN K Dr. J. Čermak v Trštu ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE — igla Trst - Ola Stadion 10 - Trst Odprt od zvečer napraj Naftallno, ■nblimat, prva vr te se red i ini c.' Cillia Poste 6. dobi v mi-1312 Kupim navaden vosek. Poste 6. Mirodilnica Cillia Vstopnina K z SANKA JADRANSKA Trst, Ola Cassa dl Rlspnrmo šteu. 5 (Lastno poslopja) Kapital In rezerva K 23,500X00.— FUIjalke: Dunaj Tegethorstrasse 7—9. Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov i