Leto 1885.
329
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIL — Izdan in razposlan dne 10. novembra 1885.
151.
Ukaz minister štev za finance in trgovino od 25. septembra 1885,
o nebih premenah v prigledn nad blagom.
Ministerijalni ukaz od 9. julija 1882 (Drž. zak. št. 102), s katerim se izre-kuje za neke stvari, da so po mejnih okrajih prigledu podvržene, izpreminja se takö, da bodo kakaov bob in kakaove lupine (t. st. 1), čaj (t. št. 3) in začimbe (t. št. 4 in 8) v mejnih okrajih dežel sleške (moravske), češke, gornje-avstrijske m salcburške izločene iz vrste prigledu podvrženih stvari.
Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega za-nj zvedö colnije in drugi organi, ki jim je prigledovanje blaga izročeno.
Dunajewski s. r.	Pino s. r.
158.
Dopustno pismo od 10. oktobra 1885,
ia lokomotivno železnico od Welsa (Haidinga) v Aschach ob Dnnavi.
BI i Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburŠki, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
(8lov«ni»«lu)
72
Ker je Dr. Fran Gross v Welsu zaprosil, da bi muse dala dopustitev (koncesija), zgraditi 'lokalno železnico od Welsa (Haidinga) v Aschach ob Dunavi na slučaj z dovlačnico klDunavi in voziti po njej, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56)» od 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) in od 28. decembra 1884 (Drž. zak. št. 203) to dopustitev podeliti mu takö le:
§• 1.
Dajemo Drju Franu Grossu pravico, zgraditi lokomotivno železnico, ki jo je izvesti kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino, namreč od Welsa (Haidinga) v Aschach ob Dunavi na slučaj z dovlačnico k reki Dunavi, ter voziti po njej.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine služeče v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje — do časa, ko se začne ta vršba, in tako tudi v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice —
do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic (glavnih in pred-stvenih) z interimalnimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempelj-skih) pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne.
§• 3.
Koncesijonarjeva dolžnost je gradnjo železnice precej začeti in najdalje do 1. dne junija 1887 dokončati.
Dodelano železnico je precej v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje p° nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držal se zgornjega roka za gradnjo, dolžan je koncesijonar državni upravi dati varnost, položivši desettisoč (10.000) goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostal zgornjega roka, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Lsta pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic» ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji železnice, katera se tu dopučča, in ob voženji po njej držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, kijih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti | železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dad<5.
§. 6.
Koncesijonarju priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave in pod uveti, ki ji ona postavi, narediti delničarsko družbo ali pa pravice in dolžnosti izvirajoče iz te koncesije, predjati na katero uže obstoječo delničarsko družbo.
Delničarska družba, ki se napravi, stopi v vse koncesijonarjeve pravice in obveznosti.
Predstvene obligacije se ne smejo izdajati.
Nasproti se dodeljuje koncesijonarju pravica, izdati predstvenih delnic (akcij), ki gledé obrestovanja štiri in pol od sto in razdolžbe uživajo predstvo pred glavnimi (založnimi) delnicami, do maksimalnega iznosa, katerega odobri vlada.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Družbena pravila in obrazci delnic glavnih in predstvenih, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja državne uprave.
§. 7.
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v ■orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za prevažanje vojakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnočestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vrŠbe zdi biti zvršljivo, o čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Koncesijonar ima dolžnost, vršbo vožnje po železnici, ki se tu dopušča, v slučaji mobilizacije ali vojske vsak čas brez pravice do odškodovanja v toliko in dotle ustaviti, kolikor in dokler bi vojaško oblastvo spoznalo daje to neogibno potrebno za pohod vojaških krdel ali za druge vojaške operacije po javnih cestah,, katere železnica rabi.
§. 9.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o zvršetku gradnje, potem o prepuščenji 'poslovršbe ter bi se gledé prvega slučaja prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. ll*a, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• io.	. I
Država vodi za koncesijonarjev račun poslovršbo na železnocestn em kosu, kateri je predmet te koncesije.
Kakšna bodi ta voditev poslovršbe, to uravnuje vrŠbena pogodba, ki jo državna uprava sklene s koncesijonarjem.
§. 11.
Državna uprava si prihranja pravico, da more železnico, katera se s tem dopušča, ko se dodela in v službo izroči, vsak čas odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesionarju.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih treh letih prod samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabojŠega leta in povprečni čisti dohodek ostalih dveh let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po štiri in pol od sto nominalne napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija —* tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmori odkupŠčine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim tretjim letom vršbe.
Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koneesijonarju v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje. Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil rente plačati nijh glavnično vrednost istih, diskontirano po pet od sto na leto, obresti na obresti računeč.
Ako se država odloči, da bode to glavnico plačevala, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesijonirane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz na-pravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma pošli.
§. 12.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže z odobrenjem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli (§. 11).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja koncesionarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi oprava za vožnjo po njej po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
V oziru na odkupno pravico pristoječo državni upravi po §. 11, dolžnostjo koncesijonarjeva, pogodbe o gradnji in dobavi pred sklenitvijo položiti v odo-brenje pred državno upravo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trošku koncesijonarjevem pošiljanih kakor se ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi delničarska družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primero, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljd za družbe načelništvo, in ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonar za zdaj ne plačuje v državno blagajno posebnega povračila; takisto se koncesijonar odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§• 14.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči, da je ista ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na' šem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, desetega dne meseca oktobra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem petem, Našega cesarjevanja tridesetem sedmem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
153.
Ukaz ministerstva za finance od 23. oktobra 1885,
da je pristanska podružnica s coluo službo v Iki prejela oblast prevoznega postopka.
Pristanska podružnica s colno službo v Iki '(Lovran) prejela je oblash tozemske (domače) zdelke v tozomskem prometu čez morje ali čez kak coh'1 izimck v postopku sè spremnim listom odpravljati.
DunajewHki s. r.
154.
Razglas ministerstva za finance od 28. oktobra 1885,
da se je kralj, ogerska mala colnija II. razreda v Jakovi opustila.
Po priobčilu kralj, ogerskega ministerstva za finance opusti se kralj, ogerska Jakovska mala colnija II. razreda s 1. dnem decembra 1885.
Dunajewski s. r.
155.
Postava od 5. novembra 1885,
o nadaljšnjem pobiranji davkov in davščin, po tem o opravljanji državnega potroška v časn od
1. dne jannvarja do konca meseca marcija 1886.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
§• I-
Vladi se daje oblast, v času od 1. dne januvarja do konca marcija meseca 1886 dalje pobirati postavljene neposrednje (direktne) in posrednje davke in davščine s prikladi vred po zdaj veljajočih davkovnih postavah in sicer pri-klade k pridobnini in dohodârini v tisti visokosti, kakor je določena v finančni postavi od 26. marcija 1885 (Drž. zak. št. 28).
§• 2.
Kar bode v času od 1. dne januvarja do poslednjega dne meseca marcija 1886 upravnih troskov, ti naj se po potrebi opravijo na račun kreditov, kateri se v finančni postavi za leto 1886 ustanové pri dotičnih poglavjih in naslovih.
§.3.
Ta postava pride v moč s 1. dnem januvarja 1886 in zvršiti jo naroča se Mojemu finančnemu ministru.
V Gedelovu, dne 5. novembra 1885.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Ziemialkowski s. r.	Falkenhayu s. r.
I*ra>.â k s. r.	Conrad s. r.	VVelsersheiinb s. r.
Dnuajewüki s. r.	Pino s. r.
156.
Ukaz ministerstva za trgovino od 10. novembra 1885,
kako naj se avstrÿske pomorsko-trgovske ladje vedejo c. kr. vojnim ladjam nasproti.
§• 1.
Vsaka avstrijska pomorsko-trgovska ladja ima dolžnost, razpeti svojo zastavo, kadar koli na morji plove mimo opremljene ladje c. kr. vojnega po-
morstva, katera ima sama zastavo razpeto; isto veljâ tedaj, kadar pomorska trgovska ladja na vnanjem v kakem pristanišči ali na kaki rejdi zakotvena stoji ter katera ladja c. kr. vojnega pomorstva tja zaplove.
•	t
§• 2.
Vsak ladjar avstrijske pomorsko-trgovske ladje je dolžan, kadar se namen vkup z eno ali več ladjami c. kr. vojnega pomorstva v takem vnanjem pristanu, kjer ni nikakega c. in kr. konzularnega zastopstva, v 48 urah — kakor okolnosti nanesö — ali sam osebno ali po namestniku svoj prihod na znanje dati poveljniku vojne ladje, odnosno poveljniku po činu najstarijemu, dalje za časa naznaniti mu svoj odhod ter mu na zahtev podati vsa priobčila, ki utegnejo biti tehtovita za javno službo ali katera bi poveljnik želel.
Izimljejo se od te dolžnosti, kjer ne gre za posebno važne slučaje, ladjarji takih avstrijskih pomorsko-trgovskih parnic (parobrodov), katere bivajo na periodnih vožnjah.
§• 3.
Pomorsko-trgovske ladje, pripadajoče sprevodu, katerega kaka ladja c. kr. vojnega pomorstva spremlja, dolžne so slusati naročila sprevodnega poveljnika.
§•4.
Vsak ladjar avstrijske pomorsko-trgovske ladje, kateri dela proti določilom tega propisa, biva kaznjen z globo do 100 goldinarjev, katera se tedaj, kadar bi je ne bilo moči poterjati, izpreminja v zapor, računeč po en dan na vsakih 5 goldinarjev.
Dotični kazenski postopek pristoji na prvi stopinji pristanskemu ali konzularnemu uradu, ki se mu prvemu podâ povod, ta postopek pognati, na drugi stopinji pomorskemu oblastvu, na tretji stopinji trgovinskemu ministerstvu.
Vzklic proti razsodilu treba je vzglasiti v 15 dnevih.
Globe (kazni v novcih), kar se jih nateče, gredč v zalog za podporo pomorstva.
Djanja ali opuščenja, katera so po tem ukazu podvržena kazni, zastarevajo v šestih mesecih.
§• 5.
Ta ukaz pride v moč z dnem razglašenja.
Pino s. r.