Poštnina plačana v gotovini
Leto LXII štev 54. a
D UDlloDl. v sredo 6. morco 19Z9.
Ceno Olr L—

Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din Z50. večji inserati petit    rsta Din 1—w Popust po dogovoru   inserarm davek p**cbej.
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300.— Din.                                                    Rokopisi se ne vračajo
Naše telefonske številke so: 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126.                                                                                                                                                      Naše telefonske številke so- 3122. 3123   3124   *!25 in 3126
Krvava državljanska vojna v Mehiki
Revolucija zavzema vedno večji obseg - Položaj je zaenkrat docela
nejasen - Nasprotujoče si vesti o zmagah
—  Larido (Texas), 6. marca. Wo!fov urad poroča: Semkaj je dospela senzacionalna vest, da je bil na doslej še neznan način ujet od upornikov predsednik mehiške države Portez Gill, nadalje šef generalnega štaba mehiške vojske general Jose Aiiari in vodja mehiške delavske stranke Louis Morones. Vesti pa doslej ni bilo mogoče kontrolirati, ker je mehiška meja skoraj hermetično zaorta ter uvedena najstrožja cenzura, tako da iz notranjosti države ne prihajajo skopaj nikake vesti.
—  Newyork, 6. marca. Na severni meji so vstaši v Mehiki osvojili več nadaljnih mest in imajo v svoji oblasti važna železniška križišča. Tako so prekanili oromet med Mehiko in Ze-dinjenimi državami. Ob Rio Grande organizira general Monza Indijance nle^ena Jak. Nekateri guvernerji na severu so ukinili verske zakone ter odp-li cerkve. Vladne čete so poražene ter raT'sffelfujejo na um:Vti  r~rLcf<v<* *r» razdirajo železniške tire.
Na jugu vodi vstajo general Escobar, ki koraka proti Monte Rev. Ako ga usvoji, bo zapečatena usoda mehiške vlade. Zato koncentrira vlada tamkaj svoje čete in oričakuje se vsak čas odločilna bitka. Vodja vstašev Aguirra je dosoel z nekaterimi orednji^i četair»i že do 80 milj p*-«H Mex?co Citv. V Washingtonu vsekakor zelo resno oresoiajo ooložrj v Mehiki.
—  Newvork, 6. marca. Kakor ooročaio iz El Pasa, je predel v šnaršč^ni izhajajoči list »El Continental« vest, da je poveljnik unornikov general Aguera izpraznil več mest, ki jih je imel od nedelje zasedene, ter se umaknil v Vera Cruz.
—  Mexico Cltlv, 6. marca. Uradni komunike objavlja, da So vladne čete včeraj na vSel črti zmagale. Po težki borbi so zavzele Arizono ter korakaio proti Vera Cruzu. Pešadiiski polk. ki se ie prvotno priključil upornikom, le kompaktno nresel v tabor vladnih čet.
—  London. 6. marca. Vesti, da ie bil ujet predsednik mehiške republike In šef generalnega štaba, se uradno demantlrajo. Nasprotno poročalo Iz Meh'ke, da vladne čete na vsej črti prođ'rain ter da so se morali uporniki po hudih borbah z velikimi izgubam? umakniti. Vlada je koncentrirala !5 tisoč mož konjenice in pešad'Ie. ki jo Je  poslala   v  boj proti  Vera  Cruzu,  10
I tisoč mož pa je odrinilo na severno mejo.   Po   vesteh   »Da'ly   Telegrapha«
l »e prišlo v državi Sonore do krvavih spopadov, v katerih so vodili upornike sami katoliški duhovniki. Katoliška duhovščina prireja povsod službe božje na prostem in htiiska prebivalstvo na nnor proti vlad;.
— Newyork, 6. .narca. Vrhovnj poveljnik uporniških čet general Tompe-te sporoča, da le v provinc? Neuvole-on zasedel slavno mesto Montere. Pri spopadu so bile vladne čete poražene ter so unorti'Vi n!e(» h-j vpr^r-io. 78 oficirjev In 500 mož. Zaplenili so tisoč pušk  In   12 strojni pušk.
— Mexiko. 6. marca. Dasi razsaja po državi revolucija, je v glavnem me* stu mirno. Samo oddelki vojske, ki ko* rakajo v polni hojni pripravljenosti skozi mesto, dokazujejo, da se godi ne* kaj izrednega. Prebivalstvo je mirno tudi zaradi tega. ker ie prevzel vo'no ministrstvo iMJspoaofe i *jm m hiški državnik, bivši predsednik Calles. Ker so prekinjen^ zveze na vs'h straneh, ni mogoče dobiti zanesljivih informa* cij. Kar vlada izve. sporoča listom, pri čemer gleda z zaupanjem v bodočnost Vsekakor se širijo po mestu najbolj fantastične vesti, ki jih nihče ne more kontrolirati.
Nova ameriška vlada sestavljena
Senat je sinoči potrdil novo vlado, ki jo je predložil predsednik Hoover
— VVashington, 6. marca. Senat je na svoji s'nočni 3eii potrdil vladno listo, ki jo je predložil novi predsednik Hoover. Nova vlada je sestavljena tako-Ie:
državno   tajništvo:   St:mson;
zakladno  ministrstvo:  Mellon:
volno ministrstvo: Good:
mornarico: Adams;
pravosodje: Mitchel;
pošte: Brown:
notranje zadeve: Rev LYnam VVil-bour:
trgovina: Lamont; .iavna dela:  Davves; poljedelstvo;  rfevde.
— VVashington, 6. marca. Prvi uradni akt. ki ga ie rx)dr> sal predsednik Hoover po nastopu pred-sedn^kega mesta, ie prepoved izvoza orožja in municije v Mehiko.
„Bližamo se novemu svetovnemu klanju.  "
Ves svet se mrzlično oborožujp in pripravlja na novo   klanje, ki bo zasenčilo grozote minule svetovne  vojne
— London, 6. marca. Lord RoberU son je na včerajšnjem zborovanju v Londonu govoril o veliki nevarnosti, ki jo predstavlja mrzlično oboroževa= nje. Dasiravno so vsi narodi obsodili vojno kot instrument mednarodne politike, se drže v pripravah za vojno sta; rih metod in se na vse strani oborožu-jejo. Francija in Italija imata danes, ko se neprestano govori o razorožitvi prav tako veliko, a še bolj opremljeno armado, kakor sta jo imeli l. 1914. Tudi Nemčija   se   neprestano   pritožuje,   da
ne more več prenašati vojaških omejitev, ki so ji bile naložene z mirovnimi pogodbami. Srednjeevropski narodi se i mrzlično oborožujjo in pripravljajo na spopad. Amerika pa, ki je s tolikim pompom ustvarila Kellogov pakt. gradi istočasno 14 novih vojnih križark največjega in najmodernejšega tipa. Na tej poti koraka danes ves svet in mesto trajnega miru se bližamo svetovnemu klanju, kakršnega zgodovina človeštva še sploh ne pozna in ki bo zasenčilo vse grozote minule svetovne vojne.
Ali je morilec Zija Vučitra slaboumen?
— Beograd, 6. marca. Doznava se  da je bil   Zija   Vučitrn   28.   februarja   dopoldne   v Skoplju, ni se pa se moglo ugotoviti, s kom se je sestal. Več oseb je izpovedalo, da so ga  dvakrat videli  pri njegovem bratu.  Razen   Zije   VuČitrna   sta   bila   aretirana   tudi njegov   brat    lašar   in   Kadri   Tzdren.   ki   je osumljen, da  je sodeloval pri zločinu,  in o katerem   je   Zija   izpovedal,   da   ga   je   nagovarjal k umoru, \ekaterim je uspelo govoriti z Ziio Vučitrnom in njegovim bratom v zaporu.  Zija  je  vklenjen  v  verige ter je izjavi!,    da    ni    njegov    brat   ničesar   kriv. >Nai ubijejo mene«, je pristavil.  Ko so ga vprašali,  kako  se   mu  godi.   Je odgovoril: »Saj v i d i <   dobro mi ie « Na  vprašanje,  kako   je   mogel   izvršiti   zločin    je   izjavil,   da mu  |e dala revolver neka oseba. Zunanjost morilca vzbuja vtis normalnega, toda lokavega Človeka.   '
Aretacija črnogorskega generala v Parizu
— Pariz, 6. marca. Včeraj je bil aretiran pod sumom špijonaže bivši brigadir črnogorske vojske general Krsta Popović, rodom s Cetinja. V Pariz je prispel pred par tedni v Buenos Aires. Skrival se je pri bivšem črnogorskem ministru Miletu Vujovi-ću. Pri hišni preiskavi so našli med lastni-r o Poroviča celo kopico korespondence, ki nedvomno dokazuje, da je bil Popovič v službi neke tuje države ter da je vohunil. Našli so tudi veliko svoto gotovine v tujih valutah Podrobnosti o tej aretaciji, ki je vzbudila v Parizu mnogo prahu, čuvajo oblasti zaenkrat Še v tajnosti.
Kupujte „Zvezdanko"!    I
Jo?(p Rcl?M uinr!
—   Pra«a. G. marca. Dane* dopoldne je preminul po daljšem bolehanju *l©riti f>-ški pub'icist in novinar g. Josip Holecek, urednik »Narodnih Listove. Zadela ga je •srčna  kap.
Iz državne službe
—    Beograd, 6 marca V pokojen je upravitelj dekliške meščanske šole v Cel;u Tosin Brinar Za šefa računovodstva Jjub-1'anske univerze je imenovan dosedan,: računski -rspektor Avgust Pihler. za računskega nsektorja pa dosedanji knrgovod?a Matvia Svigeli.
Senzacija  šabačke  gimnazije
—   Šabac. 6. marca. Na osnovi člena 42. zakon? o srednjih šolah je profesorski zbor gimnazije v £abcu izključil iz šole 60 učencev radi nenovoijnega učnega uspeha. To je pn i primer, da se uporabljajo te določbe zakona Med odpuščenimi dijaki je 6 maturanto\    Med   roditelji  prizadetih   učen-
ev  \\d&d   naravno  veliko  ra^burienie.
Mednarorlni ženski kongres
—   Beograd, 6. marca Od 26. aprila do Q.maja se bo vr^il v Londonu med^nrodni ženski kongres, ki se ga bodo udeležile tudi   zastopnice   jugoslovenske   zveze   ženskih
društev.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA    BORZA.
Deviie: Amsterdam 22.8225. Berlin 13 505—13 5?5 (13.52), Bruselj 7.9095. Budimpešta 9 9345. Curih 1094 4—1037.4 (lO0->.9). Dunaj 7.9932—8.023?. {8.0OS2), London 276.12—276-92 (276.52). N'ewyork 56.77—56.97 (56.87), Pariz 222.57. prajja 168.3o_169.15 (168.75), Milan 297-25 —299.25   (298.25).
Efekti: Celska 158 dem.. Ljubi anska Kreditna 125 den., praštediona 930 len., Vevče 120 gen.. Kreditni 175 den., Ruše 260—280,   Stavbna   50   den-   ft^ir   105   den.
ZAGREBŠKA   BORZA.
Devize: Dunaj 800.82, Berlin 13 52 Amsterdam 2282 25. Budimpešta 9 0315 Milan 298.25. London 276 52 Newyorx 5o R7 Parz 222.57. Praga  168.75   Curih  1095 9
T! f e k t i    Vojna   škoda   426
INOZEMSKE  BOR7E.
Curih: Beograd 9125 [>mai 73 03 Bu* d'mpešt^ 00*5 BerVn 123 38, Pra^a '5 40 M lan »rs P*riz 3)305. London 25.255. Ne\vyork 519.75.                                                  j
Potrebna ugotovitev k polemiki o uradniškem
vprašanju
Ali je g. dr. Gosar pisal proti uradniški stalnosti ali ne?
V ponedeljek smo objavil: kritiko zagrebške »Norodne pilitike« nazorov dr Gosarja o rešitvi uradniškega vprašanja 7. ozirom na to kritiko te v včeraišmem »Slovencu« objavi! minister n r dr Gosar izjavo,  v kateri  pravi  med drugm:
»Slovenski Narod« probčuie izvleček \z članka. Ivi g? je priobčila zagrebška »Narodna Politika* od 2 marca proti dozdevnemu mojemu predlogu, nai se uradrf-Ška stalnost vobče odpravi Kako je mogla »N. P.« kaj takega napisati, mi ie ka'pak nerazumljivo razven. če men pisec mojh tankov sploh ni bral. marveč se 'e enostavno naslonil na eno izmed kritik, ki so mi to podtikale Gospodje pri S. V so vendarle gotovo imel; priliko čitati moja članka o uradmškem vpra^aniu ter se poučiti, kaj sem napisa! Zaradi tega sem primoran vnovič izjaviti da nisem nikdar n:krer. niti pisal niti govoril da treba uradniško starnost odpraviti Nasprotno že v prvem svojem članku sem naglasi, da je ptimerna stalnost državnega uradnika potrebna v interesu službe in iz socijalnih ozirov<.
Z ozirom na to izjavo morajno vzeti v zaščito zagrebško vNarodno Politiko*, ki črpa svoje informacije iz Sloveniie v glavnem iz »Slovenca«, ker ie svoic kritiko nazorov dr Girsarja utemeljila na podlagi citatov iz n;egovega članka. Dobesedno namreč citira poleg drugih naslednje izjave dr. Gosarja*
»Vendar bi bilo napačno misliti, da se bodo državnemu uradništvu še kdal povrnili     ne\danf;     časi     razmeroma     dobrega
splošnega blagostanja in družabnega ugleda Ne, to so »tempi pasanti« in čimprej se bodo državni uslužbenci % to mislilo p> p I-ioma sprijaznili, čim prei bodo znova d*v $eg!: ono mero gmotnega blagostanja in 'isti socialni položai k; jim tudi Se čanc* po vsej pravici  gre«.
»Jasno je   da  ie edini izhod             anje-
El težkega položaja, težkega za uradu štvo in za državo: otresr: se nepotrebne sentimentalnosti ter zavreči tr»diclk». ki si državnega uradnika ni mogla drugače predstavljati, kakor da le v služb] absolutno stalen, da ima zagotovljeno popolno pokojnino, da vživa poseben <oc!?lni ugled iid. Vse to in kar ie bilo še drugih tak'h prednosti uradniškega stanu, ie danes namreč anahroni/em. Oanes velja načelo borb. ?j !i\*llenie in kruh Zato pa mora tudi dr-žavni uradnik imeti Čimveč sposobno*:', prilike Ig zmožnosti, da se v tej *e\mi 'iveljavi«.
vNemogoče   je,    da   bi  bila    država     še danes, ko ima na sto in stotisoče uslu, cev  dolina    obdržati    za   tralno  vsakega, kdor je odslužil  pri njej dve ali tri leta ter -    ^  'cm  pridobil stalnost«.
»Možnost izgubiti službo —  ta  možnost bi   bila   v   našem  slučahi   kaipak   realnelšj nego je danes,   —  bf uradnike silila, da  M vestno vršili svo)o službo.
Mnenja smo, da bi g. minister n. r. dr. Gosar bolje storil, če bi te prepiral s tistim človekom, ki je objavil navedene odstavke v »Slovencu< *\ februarja t. I.. kakor pa z nami.
Senzacifonafen preokret v falzffikatorski aferi
Frank Hslns je preklical svojo prvotno izpoved ter zatrjuje, da nima s falzifikacijo tajne francosko - belgijske pogodbe
ničesar skupnega
— Pariz, 6. marca VeHko senzacijo ie vzbud-'a nainove^a irroved aretiranega falzIfiKatoria lažne francosko--eljrViske (ame vojfa?ke o^ffodhe Alfreda Vrar.k-A He"ne«a. Izkazalo se le. da ^ploh ni b"l aretiran zaradi f-»»T?fsV^ci-ie dokuirentov. marveč zaradi tej;a, ker ie vsvojem potnem fstu na lastno pest reka; pooravif. Pri zastiranju ie sam priznal, da ie on fa'zTkMor tako zvane taine francosko - be'gviske pogodbe. \a3alina pre'skava pa ie vzbu-d?!a sum v * njegovo trdT*ev in končno ie sam pr:zna!. da se ie zlagal fa da s falzifiknc?Jo pog-ndbe ni^a irče-sar  skupnega,    marveč da  ie  hotel  s
Svojo  izpovedjo >amo vzbuditi senzacijo.
— Haas, 6. marca. V zbornici k padal ministrski predsednik de G-eer ra'sledn'o iziavo: Predno je s\oiečasno odpotoval zunan.1'' rn?"'ster v London, ie sr>nrcč'I ministrskemu predsedniku, da ie prč^Vnvati oWave zelo seni <c:-iotialne listine, katere predpis ie izroči! van Bcumingen glavnemu tainiku zu-naireei ministrstva. Beum;n8:en je pri tei prTk' ooV^zal orz"i] Obi m;n:stra sta zelo o****1***'**« đi ie bila listja oba v' era. česar pa ni bilo moroče preprečiti. rZd'na pot, ki ie osta1a vladi, ie bla. da te da^ prizadet ni ino-zemsk m v1- 'Tn priliko, da zavzamejo stal;sče. Vlada ie preo- x^na. da Nizozemski ne grozi od nikogar nevarnost. ^------------------------
Tržni in sejmski dan v Ljubljani
Zaradi strupenega mraza in velikega snega so bili vsi letošnji ljubi anski ži vinski se^mi razmeroma slabo obiskani Tudi veliki tržni dnevi niso bili v ianuarju in februarju posebno živahni. Zdaj ko jf mraz cdjen:al, se je položai tudi v tem pogledu zboljšal
Današnji tržni dan je b:l kliub občutnemu mrazu zelo živahen. Na tr^u je bilo b^aga dovolj a tudi povpraševanje je bilo večje. Kmetice so prinesle med drug:m nid 30 ierbasov in košar lepih domačih jabolk, zlasti gombovcev. ki so iih prodajcle po 5—8 Din kg Na trgu so se pojavili tudi prvi letcšnj; p.sčan-ci Bilo iih ;e več parov, k: so bili takoj prodan; razmeroma dras:o. Jajc ne priman'kuie več in so cene padle, tako, da ih sedaj predaisjo že pn 1 75 do 2 D n. dočim so ".h še pred 14 dnevi prodajali po -5-> celo do 3 Din Krcmp r ja je na trgu razmeroma malo 'ker dovoz še vedno onemogoča jutrani mraz Danes ie b lo na trgu zredrto mmgo motovilca. ki so ga proda;a!e po 1.50 do 2 D n mer:ca kakor tudi lepega radiča po 2—3 D n me-r ca. Mnogo je bilo čebule in zelnatih glav Današnji trg ie bil debro založen tudi z mlekom   in   mfočn'mi   izdelki.
Naval na današn i živinski se'em je bil | letos prvič izredno živahen Prišlo ie na *efem m^-^go kt'pc- v in fvin >re'cev ki so prignali žvino na pr^uai Oko;i |o dopoldne je postaT ^e;em prav živahen Ker :>e pričenja sezona za prašičke, je bilo na tri »
pripeljanih prav veliko število praš:čko za rejo, ki so iih že v prvih dopoldanski urah mnogo pokupili Do 10 dopoldne j b lo na tre prignanih okoli 300 konj, pa h di mnoffo druge živine.
Še vedno prometne ovire
V Sloveniji se je dano inr.j/ naprti včeraj nekoliko stopnjeval. Temr»eratui c davi varirala inp<i 3° do — 15* C. N'a niz a temperalura je *e vedno v Kranjsl gori (-14*1), a dane- je bila želu ni/\ tudi v Ljutomeru in sicer — 15' N;»,vi.V je bila davi v liohinjeki Bistrin .. 3" C v Gorenjskem. Notran >knn in v l ublian*l okolici je bilo lepo, ja^no sreme, do^ii je bilo na štajerskem in Dolenjskem m loma oblačno, a v pr^kmurju okoli K<>1< ribe mepleno. VTlaki ie wino vozio manjšimi zamudami Največjo zamudo } imel jutranji brzovlak iz Beograla in t ,-er 84 minut, a OSE iz Fi< jr l.i I«) in nut. drugi brzovlaki *o vozili > • ; t < rf<1no.
Iz raznih krajev >lovenije prihaja prošnje in prit< ibe, da naj bi železiu^k uprava čimprej obnovila promet sredi t» hruarja reduciranih fxttni»kih vlakov. ii> diK-iraui so bili meti Irugimi tudi taki v L ki, ki so omogočali občinstvu hitrejši pri ho<J v Ljubi ano in povntek Kakor mu s«» danes informirali na direkci i drživni železnic, bodo reilHfiraiii vlaki inuv« v«aii bržkone v 10 ali 12 d ne k, torej približa sredi  marca.
Strta 2
sSEOVENSKI   N A R O D« dne 6. marca 1929.
Štev   M
Anketa o zapiranju in odpiranju obratov
Stališče  delodajalcev in delojemalcev glede odpiranja in zapiranja obratov ter o delovnem čas« —   Zanimive   podrobnosti
o anketi
Ljubljana. 6 marca.      I
l > c! a v ^ a zbornica ie poslala včeraj I \?cin strokovnim organizacijam naslednje j poročilo:
Dno L t. ra. se je vršila v Delavski zbornici prrdkonferenca delavskih delegatov, na kateri smo se posvetovali, kakšno s:a:,>če naj zavzamemo na anketi. Vsi smo čutili, da bo naše stališče na anketi zelo tL-žko. To predvsem zato. ker se je posrečilo ustvariti z nedokumentiranimi izjavami in trditvami nallh poslodavskih krogov, na katere uismo mogli dovoljno odgovoriti, psihozo, ki misli, da nase gospodarstvo ne napreduje in da so razlogi za to predvsem v naši socialni politiki, ne pa. v kolikor Komia trditev sploh drži. v slabem vodstvu ter slabi organizaciji našega dela in pa v tem, da se naše pokrajine v naogin primerih na uprav kolonijalen način izkoriščajo. Zato smo mislili, da bo najvažnejše. da se temeljito pojasni na anket: predvsem ta napačna domneva, iz katere izvira stremljenje po tej reiormi in po drugih reformah na socialnopolltičncm poliu. ki se le napoveduje. Naša delegadja je zbrala v to svrho obširno statistično gradivo, ki Jasno dokazuje, da trdijo takozvani gospo, darskl krogi stvari, ki se morejo izkazati pri podrobni analizi za popolnoma neresnične. V ostalem smo sklenili, da počakamo, kakšno stališče zavzamejo dclodajal-ski delegati* da posežemo nato z dvema govornikoma v načelno debato, v specijalno debato pa z enim glavnim govornikom, medtem ko lahko s c želo v debato o posameznih vprašanjih vsi. ki se hočejo \ dotakniti kake podrobnosti.
Za glavna    govornika  v načelni    debati i sta  bila  določena   g?,   dr.   2*vfco   T o p a-lović hi  Bogdan   K r e k i ć.   za   glavnega govornika  v  specljaln?   debati     pa   s. Vladimir  Pfeifer.
Zvečer smo čitali v zagrebških »Novostih«
razgovor ministra za socijalno politiko dr. Drtnkovfća
ki se glasi tako-le:
Pri nas je biio rešeno vpraša rje o odpiranju in zapiranju obratov in delovnega časa obenem. To je bila napaka. Dalje je bila velika napaka, da se pri tem ni napravila razlika med mestom in vasjo. Ta način je izzval nezadovoljnost vseh delo-calalcev. obrtnikov in maloprodaialcev in irrvaj tudi nezadovoljnost v vaseh. Na vasi po tej naredbi trgovec ne sme odpreti svoje trgovine pred osmo uro zjutraj, dočim gre ljudstvo skozi vas in v mesto že ob petin zjutraj. Ker Je z naredbo o odpiranju in zapiranju trgovin združeno še vprašanj© delovnega časa, je to izzvalo veliko nezadovoljnost Se pri obrtnikih. Po s?danjl naredbi obrtnik ne more delati, kolikor hoče, ker mu oblasti z naredbo ukazujejo, da svojo delavnico ob določenem času odpira.
Pri nas je uveden po zakonu delovni čas 8 ur. Kdo ima od tega kako korist? Zakaj se preprečuje obrtniku, da dela iz kateregakoli vzroka po 15 in več ur, če hoče in čuti za to potrebo? Kdo ima od tega kako korist, da se prepoveduje trgovcu, da odpre svoio trgovino na vasi ob petih zjutraj pa tudi v mestu, ko ljudje v tem Času gredo že na delo in bi morala biti njegova trgovina odprta. Ta vprašanja se morajo urediti tako, da bodo po možnosti zadovoljni vsi, da se najde nekak kompromis, da bodo tako obrtniki kakor trgovci, skratka delodajalci kakor tudi delavci po možnosti zadovoljni. Da bi se dosegla čim idealneiša rešitev, sem sklenit, nai se vrši ta anketa.
Na anketi se bodo zaslišala vsa mišljenja in potrudili se bomo, da najdemo zlato siedo, kompromis vseh potreb in interesov, da se bo ta naredba, ki bo imela moč zakona,   izvedla   v   čim   večje   zadovoljstvo
vseh.
So delavci, ki hočejo delati več kot osem ur, toda ne iz kakih manj važnih razlogov, temveč zato. ker Imajo vel ke družine, ki jih morajo prehraniti. Človek ima veliko družino in hoče zaslužit', da bi se lažje preživlial. Washingtonska konvencija dopušča, da se dela tudi več kot osem ur, da pa se plača zato 25*^ več od običajne mezde Naš zakon pa d3ie 50^» doplačilo. Zato se pcslodajalci branilo nadurnega dela, od česar imajo tudi delavci škodo. O vsem tem bomo govorili na anketi in se bo na podlagi vsega, kar se bo tam čulo in kar se bo predlagalo, našla nekaka sredina, da se naredba o delovnem času iti o delavnicah na podlagi kompromisa vseh obrazloženih   stališč  redisira«.
Kakšno je bilo stališče delavske delegacije do teh izvajanj gospoda ministra za socialno politiko, Je razvidno iz spodaj navedenih izjav delavskega zastopnika g-Vladimirja Pfeiferja Na vse delavske delegate je napravila objava tega razgovora skrajno težak vtis. ker ie osvojil v njej g minister, še preden Je zaslišal delavske delegacije, v vseh bistvenih točkah v načelu osa stališča, ki so tih pri vseh prejšnjih anketah zastopale in branile de-lodatelske delegacije.
Drogi dan uri otvoritvi
je minister v svojem uvodnem govoru po-novH že v razgovoru navedene misli in ie k temu še dodal: Uredba o odpiranju in zap'ranju obratov mora spravitf v sklad interese delovnega ljudstva z interesi naše države fo našega narodnega gospodarstva. Zelje delovnega ljudstva ne smeio bitf nasprotne naši mladi industrlU. h življenja jt treba odstraniti razredn* boi in uvest* nov sporazumen način urelevanfa de'avnih odnošajev.   Razmer  v   naši   drŽavi   se   ne
sme primerjati z razmeram; držav, ii so gospodarsko močnejše, a niaajo takih utedb kakor mi. Ne smemo se ozirati na Ameriko in Anglijo. Tam napravi delavec v 8 urah toliko, kot naš delavec v 15 urah na dan. Če hočemo imeti to detstvo pred očmi bomo našli ono ureditev delovnih odnošajev. ki je v naših razmerah mogoča. V želji, da pride do takega sporazuma, je   sklicalo   ministrstvo   to   anketo.
Generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI
je predložil, da se vzamejo kot podlaga za razpravo točke, ki so jih sprejele deloda-ia!sk<* organizacPe na predkonfereuci in ki jih priobčuiemo na drugem mestu. V splošno debato je posege! kot prvi predsednik obrtne zbornice v Beogradu g. Stojano-v i č. Ta je poudaril, da želijo gospodarski kro$;i da se loči vprašanje osemurnika od vprašanja zapiranja i;i odpirania trgovin. Dejal je. da pomeni neznosno omejevanje svobode, če delodajalec ne more delati kakor in kol kor hoče. Vsak se mora zavedati, da more dajati narodno gospodarstvo !e takrat delo in zaslužek, če se bo mnogo delalo in mnogo produdralo. Naše delavstvo se tega ne zaveda in često se mora trditi, da ie pri delavcih več zavestne sabotaže kot zavestnega def a. Ako bi se dela vu: čjs pri vseh obrtnih in industHjskUi delavcih povprečno za dve uri podaljšal, bi pridobivalo naše narodno gospodarstvo letno iad eno milijardo. Zato zahteva v imenu delodajalcev, naj se uvede za pomožno osobje efektivni lOumi delavnik, irvzemš: težko industrijo in težke kategorije dela. Poleg tega naj se razširijo odredbe o možnosti l?umega poslovanja obratov v Srbiji in Črni gori na celo državo.
Kot drugi govornik na splošni debati je
razvila!
centralni tajnik Delavskih zbornic
dr. Zivko Topalović naslednje misli:
Nikakor ne gre, da bi se delali računi tako. kakor dela to g. Stojanovič. On pravi: če delavec dela 8 ur, zasluži tisočak. če bi delal 16 ur, bi zaslužil dva tisočaka, če bi delal 24 ur. bi zaslužil tri tisočake, lak račun je nepravilen. V obzir je treba jemati tudi druge činitelje, kakor zdravje, tehnika, možnost zaposlitve, ki so mnogo važnejši, kakor enostavni delovni čas. Predvsem ie treba vedeti, da Je potreba, za katero dela naša obrt in Industrija, stalno določena po odjemu na našem domačem *rgu in po drugih možnostih plasiranja. Daljši delovni čas ne ustvarja enostavno večjih vrednot, temveč na eni strani strašno opustošenje na zdravju in življenjih, na drugi stran1' pa armado brezposelnih, kar pomenja oboje strašno opasnost za državo in vse naše narodno gospodarstvo. Vidiki, iz katerih gleda na ta vprašanja g. Stolanovič. so vidiki, iz katerih gleda na tako vprašanje privatnik, ne pa vidiki, iz katerih bi morala gledati na ta vprašanja splošnost in državna celina. Ob onih štirih vidikih se razblinjalo Stojano-vlčeve miljarde v nič.
Cc se hoče naše gospodarstvo splošno dvigniti, je treba začeti pri kmetijski produkciji Ta se nahaja res v kriz-' odnosno ne napreduje tako naglo, kakor bi sklede na porast našega prebivalstva morala. Ta kriza vleče za seboj tudi našo obrt in industrijo, ki se ne moreta razviti ker jima nedostaje trga, potrošnje. Vsega tega zla se s povečanjem delovnega časa v obrti in industriji ne da odpraviti. Kar se velike industrije tiče, se mora pripomniti, da so izrečene vse trditve o neki posebni krizi v tej gospodarski panogi na pamet, da so Često v najbolj kričečem nasprotju z dejstvi. So industrijske panoge, ki propadajo, kakor na primer iz prav specijalnih razlogov mlinska industrija v Vojvodini in druge Za pretežno večino industrij pa se da. fasno pokazati, da se nahajajo od leta 1935. to ie od uvedbe nove carinske zaščite in od stabilizacije dinarja, v stalnem porastu. To dokazuje indeks akc:i podjetij, ki so porasle v 3 letih za 40%. To dokazuje Število v obrti, industrin in trgovini zapos'enega dalavstva. ki se Je dvignilo v 5 letih skoro za 200.000. To dokazuje produktivnost delovne sile ki se ie. kakor na primer v naši rudarski industriji, silovito  dvignila
Izrečena je bila težka cbdolžitev, da vrši naše delavstvo pri delu zavestno sabotažo Kdor primeria ta številke, bo lahko uvidel. da je bila izrečena ta trditev brez vsake utemeljitve, na pamet. Produktivnost delovne sile se je dvignila, plače delavstva pa se niso dvignile. V Vojvodini zasluži poljedelski delavec izpod 10 Din na dan. Te socialne razmere Imajo težke posledice, na katere bi država morala misliti. Iz podatkov o rekrutiranju. ki jih ob-javKajo razna armadna poveljstva, se vidi, da je Število sposobnih vojaških obvezao-cev vsako leto nižje To se pravi, da sta slabo zdravje in slabo gmotno stanje delavstva dejstva. Govorjenje o gospodarski kriz' pa ie v mnogih slučajih sama bajka, ki jo razširjajo tisti, ki ne vidik* drugih poti za dv'gnjenje našega narodnega gospodarstva kakor večje izkoriščanje delovne sle, čeprav je drugih poti mnogo in čeprav ie podališanje delovnega časa ona pot, ki obeta najmanje. Iz podatkov, ki Jih ie sestavil Higijenski zavod v Dresdenu se vid:, kako produktivnost dela pri podali-šanem delovnem Času rapidno pada Hvaležnega   naloga  bi  bila   če bi  se skušala
r*yrrw;     |»«*f)SjSa)t|     deJa
Mi doot'š^aTio v našo državo stare stroje, ki  jih industrija  v razvitejših  drža-
vah ne more več rabiti. Pri nas pa so še ] vedno dobri, ker pač mislimo na to, da bo delovna sila nadomestila to, doprinasa tak stroj škode. Vsi stroji, katere naročamo v inozemstvu, so prirejeni na kurjenje in z inozemskim premogom, zato smo doživeli škandal, da moramo uvažati za okroglo eno milijardo premoga, čeprav ie premoga pri nas povsod dovolj. Nobene pažnje se ne polaga na to, da se dajajo v obliki carinske zaščite milijonski in skoro mi-Ijardni posebni profiti parasitskim industrijam, kakor je n. pr. nala sladkorna industrija, ki spravlja te miljarde deloma v žep inozemskim delničarjem- To mislim, da $o velfka narodno gospodarska vprašanja« ki zahtevajo drugačnih rešitev. Mi smo mnenia, da gremo po siabi poti. ako puščamo vse to iz vida. Samo po sebi se nam zdi razumljivo, da moramo izžeti v tej atmosferi iz naše itak izžete delavne sile zadnji sok, ne da bi se vprašali, kam to   gre.
2e med govorom dr. Topaloviča so zastopniki delodajalstva večkrat burno ugovarali, dasiravno so bila izvajanja stvarna, mirna in prosta vseh napadov. Dr. To-paloviču je odgovoril zopet Stanojevič. ki je trdil, da so statistični argumenti dr. Tc-palovića navadne falsificirane številke. Posebej je pripomnil, da število delavstva pr zavarovanju radi tega raste, ker se zavarovanje širi. Slabo zdravstveno stanje pa je posledica vojne.
Za g. Stanojevičem je govor.: delegat Krckič. On je pripomnil, da trditve Stoja-noviča glede falsifjranih številk ne morejo držati, ker so vzete iz podatkov, ki jih ;e zbrala država in ki so jih zbrala dclodj-jalske industrije, ker smo bili že v naprej mnenja, da bi se našim Številkam itak ne verjelo Stanojevičeva trditev glede razširjenja zavarovanja se da ovreči z dejstvom, da je v krajih s starim delavskim zavarovanjem število zavarovancev do leta 1°36 padalo, medtem, ko je od takrat naprej raslo. Prizedevanja gospoda ministra za socialno politiko, po katerih ie stremeti za tem, da bi se razredni boj odpravil so vse hvale vredna. Tudi mi se trudimo, da bi razredni ooj odpravili, samo ne vemo, kdo razredni boj bolj zakrivlja in kje je prava mera ia me:a, kjer naj tak boi neha. Danes se nam stavlja tu predlog, po katerem naj bodo obrati odprti po 10. 12 in več ur. nekateri pravijo, naj bodo kar neomejeno odprti, tako kakor Je že danes po nekod. laz imam tu statistiko Inspekcije dela v Beogradu, iz katere je razvidno da delajo vajenci, ki so tam često 11 do 12 let stari, po IS. 16 in 15 ur na dan. Ce mi pokažemo na to in če zahtevamo, da se to brezpogojno prepreči, pa pravro. da hočemo boj. Tak boj ni nai cilj in če se ga hoče odpraviti, je treba odpravit: rregove vzroke na  drugi  strani.                           (Karr.ec  hrtrd.
Pretresljiva tragedija v rodbini Čengićev
Brat umoril brata — S sekiro mu je razklal lobanjo — Morilec je svoj zločin cinično priznal
Pred nevi smo že poročali o zločinu na. d fočanskim begom Halikmi Cengičem, ki ga je umoril Usten brat Umorjeni Halil Cen* gič je bil iz ugledne begovske rodbine Cen* gičev Živel je na svojem posestvu v vasi Handićah, ki je kake 4 km oddaljena od Fooe. Stanoval je pod isto streho s svojim bratom Smajilom in z ženo ter detetom. Pretekli mesec je odšli njegova žena k svo* ji materi v Goražde na daljše počitnice. HaHJ je zato čeeče prihajal v Foče, nego običajno. Koncem januarja so ga videli zadnjikrat v Foči, potem je pa. nenadoma izgraH. Ker je baš tedaj pritisnil hud mraz, so Halilovi prijatelji v Foči memli, da je Halil sedel doma na zapeček in čaka na ugodnejše vreme in ga zato ni v Fočo. Se* Ijaki v vasi Handićah so pa mislili, da je Halil v Foči ali pa pri sorodnikih v vasi Jeiecu,
Minilo je mesec dni in Halila še vedno ni bilo na spregled. Mraz je popustil in lahso bi prišel v Fočo, je menil Halilov sta* rejSi brat Salih, ki ga je skrbelo, kaj je z bratom. Ker Halila le ni bilo, se je Salih od* pravil v Handiće* da pogleda, kaj je bratu. Zelo se je začudil, ko je našel bratovo hišo v Handićah zaklenjeno. Tudi okna so bila zastrta, tako da ni mogel nihče pogledati v sobe. Salih je slutil nesrečo in je prosil sosede, naj mu pomagajo odpreti vrata.
S pomočjo sosedov je Salih kmalu vlo* mil vrata in stopil v hišo, 2e ob vhodu ao opazili, da manjka v hiši mnogo pohištva. Ko so vstopili v prvo sobo, se jim je nudil grozen prizor. Stene sobe so bile oškroplje* ne s krvjo. Razen peči ni bilo v sobi niče* sar. Pohištvo je izginilo. V kotu je ležalo nekaj pokritega z odejo. Salih je s strahom odgrnil odejo m zagledal svojega brata v mlaki strjene krvi. Glavo je imel popolno* ma zdrobljeno. Truplo je bilo zmrnjeno in podgane so ga bile že načele. Bilo je jas* no. da je postal Halil žrtev roparskega mo» rilca, ki je izvršil svoje dejanje že pred 30 dnevi. Razbojnik je hišo popolnoma oplenil.
Vsi so se spraševali: Kdo je morilec? Vaški starešina je o groznem umoru takoj obvestil orožnike in sodišče v Foči. Kmalu so prišli v vas orožniki, ki so sestavili za* pisnik in uvedli preskavo. Orožnikom se je zdelo takoj sumljivo, da mlajšega brata Smajla ni bilo v hiii Sosedje so bili pre* pričani, dd je pri sorodnikih v Foči. OroŽ* nrki so pa začeli zbirati podatke tudi o Smajki Cengču. Preiskava je ugotovila, da je Stnajlo prišel v februarju večkrat v Fo* čo, kjer je prodajal pohištvo in drugo robo Prodajal je vse za bagatelo in ljudje so se čudili, da »begović« prodaja pohištvo.
Proti mlademu Smajlu je orozništvo do« bivalo vedno več indicij, ki so dale povod za »um, da je Stnajlo morilec svojega bra* ta. Orožniki so dobili tudi informacije o čudnem vedenju 194etnega Smajla v čavu. ko je bil Halil ze umorjen. Tako so orož* niki tudi ugotovili, da je Smajlo prve dni februarja prodal zadnjo Halilovo kravo na sejmu v Foči za 800 Din. čeprav je bila vredna najmanj 2000 Din. Nekateri znanci in prijatelji so ga vprašali, zakaj prodaja kravo in pohištvo. Smajlo je odgovoril, da potrebuje denar, ker mora k vojakom.
Orožniki so imeli dovolj dokazov, da je morilec Halila Čengič njegov brat Smajlo Izdali so za njim tiralico. Vse bližnje orož-m$ke postaje so bfle obveščene o Smajlo* vem begu, kajti domnevalo se je, da se mo* rilec skriva v okolici Foče. Pred dnevi so videli Smajla v Goraždu in so obvestili ta* moSnjc orožnike. OrožniSka patrulja je iz* vršHta v Goraždu racijo in morilca kmalu ujela. Ko je Smajlo zagledal orožnike, se jun je predal sam. Odvedli so ga v zapore sodišča, kjer je priznal zločin. O tem so takoj obvestilo orožnike, in sodišče v Foči. Naslednji dan so focanski orožniki pripe* Ijali morilca v Fočo. Ko so ga vodili skozi mesto, se je zbrala na ulicah rodovedna množica, ki se je zgražala nad bratomorih cem. Smajlo je pa hladnokrvno gledal pred* se, kakor da ee ni nič zgodilo.
V zaporu v Fo&i so Smajla takoj zas!i» šali. Na vprašanje, ali je morilec brata Ha* lila. je drmo odgovoril:
— Ub'1 sem ga tn konec je. Ker  je bil  zelo utruieti od dolge poti. so ga pustili, da si je odpočil, potem so ga pa zopet zaslišali.
Cinično in brez kesanja je morilec izpo* vedal. kako m kdaj je umoril brata Halila. Dne 31 januarja sta brata večerjala in legla spat. Halil je hitro zaspal Smajlo je pa >e malo počakal, potem >e pa šel v kuhinjo, kjer je visela sekira. S sekiro v roki se je približal spečemu bratu in ga udaril po glavi $ topim koncem sekire. Kn je brirgni* la po stenah. Od silnega udarca je naato* pila smrt v trenutku Po zločinu se je mo* rilec okopa 1, ker je kri ofikropil* tudi nje* ga ter legel v posteljo k umorjenemu bra* tu. Naslednji dan je Smajlo začel proda* jati bratovo pohištvo. Prodal je vse do zad* njega stola.  Nazadnje je prodal še kokom.
V   20 dneh je prodal vse, kar se je dalo prodati. V tem ča»u je hodil v hišo, v kateri je ležal umorjeni brat, brez groze in je spal v sobi, kjer je položil umorjenega bra* ta v kot m ga pokril z odejo Ko je vse pro» dal, je morilec pobegnil v Goražde.
Na vprašanje, zakaj je umoril brata, j« Smajlo odgovoril, da je brata sovražil, ker mu ni hotel dati del očetovega premoženj«, Pripomnil je še, da se prav nič ne kesa svojega dejanja.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Začetek ob 20.  uri zvečer. Sreda,  6.:   Vdova  Roslmfca.  A. Četrtek.   7.:   Utopljenca.   Uwteii   predstava    po
znižanih  cenah.   Irv. Petek,  S.:  Zaprto. Sooota.    9.:     ob     to.:     SneruJ&c*    -a    Morale.
L)udska   predstava   po   zmiiafjfc   ceaafc.   Ivr.
—   Ob   20.   ari   zvečer:     Vobone.    Dudala
predstava   po   znižanih   cenah.   Izv. Nedela,   10.:   ob   15.:   Doorj   vojak   5ve#k.   Lji*d-
«^-;a   rredstava   po   znižanih   cenali.   fzv.     —
Ob  20:   Dantooova   smrt.   Irv. PonedeFefc.   II.:   Vc!po©e.   D.
Opera:
Začetek  ob   pol   20.
Sreda. 6.:   Faust.  B.
Cet-rtek,  7.:   Zaprto.
Petek,  8 :  Bez  »z  seraia.  D.
Sobota.  9.:  Carcieu.  Izv.
Nedelja, 10.: ob 15. Bes iz seraja. LioMsa predstava po znižanih cenah. Izv. — Ob pol 20.: Groica Marica, l^ndska predstava po   znMau-.h   cenah    Izv.   50.   uprizoritev.
P>ned«¥ek, 11.: Oo^<wan.k IMlNSansfre oper« v Mariboru.
ŠENTJAKOBSKI   GLEDALIŠKI   ODER.
V   soboto.  9.   marca:   »Svetzick«.
V   nedeljo,  10. marca:   »Sve«*«.
Dantonova smrt
Shakespeare, začetnik in prvi viiek ▼ razvoju moderne drame, je osrednja oaeb* nost, okoli katere se gradi današnji dram* ski repertoar vseh resno umetniški gleda* lišč in zato tudi naše, ljubljanske ter zdaj tudi že mariborske, drame. In dosledno jo, da je po Shakespearovem sodobniku, ki nam je dal »Volpona«, na našem dramskem vzporedu Buchner, genijalni nomSki sorod* nik avonskega laboda Ze njegov «Woezek« je dosegel tudi pri nas resirično globok uspeh, in zdaj smo z »Dantottovo smrtjo« dobili po veliki zaslugi režiserja prof. O Se* sta novo mogočno uprizoritev, ki ie našemu gledališču na veliko čast.
V »Dantoaovi smrti« je izdala gledali* ška uprava posebno številko •Gledališkega List« fštev. U), ki je s člankoma O Šesta in Crrila Debevca vsa posvečena Biichnerju in njegovi drami. Da moreš upnaoritev res uživati, moraš gledalec vso to številko »G. L.« preostati; vrhu tega pa bi bilo nujno treba, prečitati Buchnerjevo dramo, obse* zajočo 31 slik, izmed katerih se uprizarja pri nas 21.
Buchner je bil prirodoslovce filozof in revohjciionar: umrl je jedva 24 let star. Vse to se izraža v njegovi drami, polni ml* sli, konfliktov, načel m polni retorike Glav* ni junaki nepresMno govorancijo, a vsi so fanatični retorii. Rizumett jih je glavno, t brez priprave   ie  to težko   celo nemogoče.
Sest pravi: »Osnovna notar tema, ir k a* tere se roieva Hjč. Luči ugasnejo in scena se izpreminia: okno, ograja, zastor Med* tem pa ie že *l'šen začetek prihodnie sltfce — petie. bobni. «*neh v/kKki, krik — in ko postane ropet svet'^ ie scens izprrme* niena . . I/ neurejenih zvokov mar*elie*e pričenjamo  in  podimo  dejanje  preko ulic,
sob, ječ. Lomenta in tnbunala na tig re* u* lucije, ni giljotin«*. Ko pade noi nad glaM> Daniooovo,   je   drjmi   gotova «
G. Sest je « j>r.t\ 1 tvojo rupogo :/\ ratnu in iznova dokuuK-Lrt.ral »voji t/re«i e rti * merske spoaobf.oM;. 1. »tvaf l nam n. puv.» stavo, ki jo lahko p.Htaiemu \»>ak krink. Ravnal *e je p<> možnosti po /i*meTi t Ke.nhardtovi uprizoritvi. L »variti *eliku revoiucij>ko dramu v glavnem i/ lu. človeških rele*, di\jc mase, <*odrgc m n«< kaj vodilnih fanat Lo\. »e je posrečil' xest . odlično. Ritem predstave je viharen, Cesto brutalno pretrgan. V temi govore os«.bs se zadnje besede, v temi *c začenja nov r^ovor. vmes prepevanje, žvjeanje, riovenje. pre* tepanje pocestne drhal:, ki i-ra veliko m težko nalogo Tudi to ss je >e*tu posvečaW> unenitno; se nikoli ni bila masa n« nalem odru aktivnejša in bolje disciplinirana v najbesnejših prtzonh. A tudi vsi -olisti. t a čeru jim gp Lev ar. Rogoz, Jmn, Skrtnn.^ » Kralj, Gregortn, Stncin, Brat ms i. dr.. *o bili vseskoz izvrstni. Ženske imajo epi/<»<]• ne uloge in se uveljavljaj© naibolj v masi ansambla.
DekoTacije g. VavpottČa m godba ^   /;.*» laika  so močni   vtisk  predstave  še dvigal>■ Tako je dosegla drama resnično ve4ifc uspeh m je bilo mnogo iskrenega plo«*ksnja.
Fr. G
Nsatrev. »L'tepajssKS«. To \«4ei itisss* veseloigro & peUem laprAsjeri Mtasnfc* drsni a psjjaffa v Cstrsst sto* 7. t. ss. oP osssi itn anrečer Lo< DwMte predsC**wo pr> tmlmmtt crnaV Glavne vto#t nosno ena Rakar]eva n ia. Medvedova ter ca- Lav ar. Cesar in Krat Pri predstavi   sodH^e   t*A   vojaški   orkester-
UvMss mete. »os* sJoveask* spars. Uprava Naro4s*ca tfedaHsca Je skiestta s g. ilfe-cezn aov 6090*0* za seka t era mula Una gnsiosj-sva v aasi operi. Brv« aaeco**o sneto i ajujji *« vrsi vcđsfl v soboto, (tat •- t. ar. ia sicer sjs-stopi r Hičie v Hori Don Jessa v fMrrtovi open   ■ Ciissssi.
M. »ništava KaJssansvs sssrstf »Grofica Haries«. V ar<J*l>G dne 10. t. m bo v šašem jlečakičs SO. predstava opsrsst *Oro<k^ Marica«, ki e doOreia pri aaj> saSvsč prsd&ta' m je tsdi aajbetj pr**nht}etsi med aaiim oh-otfTsrvotn.
SisvsJ Ssvčisev gndsasi krarsst is Pra-£c fcoacertsra v LMUftaat dne 15. t. m- v fV-haroroeir Natan&ejb spored Javimo v kratkem.
K članku o naših babicah
Včeraj smo priobčiti članek o babiikem poklico. s katerim smo hoteli vzbuditi v javnosti malo več zairtmanla !■ hvale? napram naitm skromnim, tihim, v zatišju ri-večim iti delujočim higijenskim delavkan . V članek so s« pa vrinile nekatere stvarne netočnosti, kj bi utecnšle razširiti ned ljudstvom napačne pojme o porodništvu n vzbuditi nezaupanje do trtrbHanske r -nlinice, o kater! le sptosno mano, da j« vzorno orranlrirana ia da riede na težke gmotne razmere, s katoriml se mora bonr, nudi noTodtricaTn celo več, neto bi b51o prča kovati.
Pre^dvsetn bi roojrja vznemiriti nai> 1 tere trditev, da je v Irebljasskl porod In d zelo veMco ftevilo slf^rlčrrfh otrok- N! še dolco teta. ko se je razkrila med ljudstvom covorica, da se je v porodlln'd :»•• ficiralo večje ttrvflo mater od sfflnrlčnih novorojenčkov. Ta vest Je bila seveda pv popotnoma neosnovana, karti ljubljanska 1 rodnisrrica le kot rečeno v zanesfffvrh rokah in o kakršnihkoli Infekcijah sploh ne more biti fovora StflUtične matere in srfllltlčni otrod so v ljubljanski porodniinici prav izjemno redki. To dejstvo je v skladu s splošno zdravniško ugotovitvijo, da je a strasna bolezen zadnja leta zelo nazadovala.
Število patoloških porodov ne nazaduje. Težldh, nepravilnih porodov ie zadnia leta stalno zelo veliko. Po zdravnisTrh zapiskih se da sklepati, da se nenor-Tralni porodi celo itmofc. Lani ie sprejela ljub!lanska porodilnJea 7 porodnic s pretrgano maternico Id ie gotovo najtefla porr»dn> Ska komp!:kacija. Prejšnja leta te bilo število teh smrtnonevarnih "compfflc-c 1 ra«n<. go manjte.
Zanimivo je, da je bilo lam v *rt.vki bolnici 1353 porodov, to ie nad tri *etit:re vseh porodov v LJubljani fz tega ie razvidno kako rade se zatekajo ljubljanske porodnice v porodnišnico S tem je seveda zavod Že občutno preobremenjen. Končno naj še omenimo, d2 obstoja ljubljanska norodnJIraca   z  babisko   sojo   ie   približnu.
od leta  1780.           ___________________
_______               ------------------------------»i   n   m
železnica
KOLEDAR. Danes:  Meda, 6.  marce   1929; katoličani: Priderik; pravoslavni: 21. februarja, Timotej.
DANAŠNJE   PRIREDITVE.
Drama:   »Vdova  RoSlinka«   A.
Opera: »raust«. B.
Kano Matica: »Revolucuska svatba«.
Kino  Ideal:  »Krvnik iz Almose*.
Materinski večer v zavodu za zaACito dece ob 20.
Pozdravni večer smučailem v Beli dvorani Uniona.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: PiccolL Dunajska cesta. Bakar-čič, Sv.  Jakoba trg.
M O
i    a
V     m
0    fl«€H
C
5*^     ^^                    4ar
Milit
N^holjir   naftrafnefti«,  zato 13              aajcenc4»ei
^tev   54
•SCOVENSKI   NAROD« đ:ie 6. marca 19*?.
Suan 5.
Dnevne vesti.
Kdaj do**? učitelji ljubljanska oblasti plaće? te včeraj smo poročali, da učitelji ljubljanske oblasti še niso dobili plač. Informirali vtno se na prosvetnem oddelku in tzvede/i, da Je storil Sef prosvetnega od^ delka ?r dr. Capuder vse, da se ta aiučna /adev^ čim prej uredi. Ponovno je interveniraj -v Beogradu, toda doslej še ni znano, kdaj, bo kredit otvor jen,
*— General Kotlov ua poti t Jujto^la-▼$d. Po »mrli velikega kneza Nikolaj Niko inževiča je prevzel vrhovno poveljstvo nad vojaškimi edinicami emigrantov general Kutepov, k i te j$ tnudii te dni na poti iz Partza v Jugoslavijo v Pragi. V Pragi bivajoči ru*ki emigranti *o mu priredili v ne-deljo drutaboi večer, na katerem sta po- | zdravila odličnega gosta knez Dolgoman m prot Struv«. General Kutepov #e je zahvalil za prisrfaii sprejem in izjavil, da izrazov simpatij ne sprejema zase. marveč za armado, kateri nafieluje. V svojem govoru je ugotovil, da se motijo oni, ki trdijo, da so storili nasprotniki boljševizma napako, ko so nastopili z orožjem v rok proti rdeči armadi Bili so aicer premagani, vendar so pa rezili čast Rusije Borba se nadaljuje in se bo nadaljevala, dokler ne ugasne radnja iakra   ljubezni  do domovine.
—   Ii driavne sluibe. Za računovod;o Higijenskega zavoda v Ljubljani je imenovao referent (isjrarne direkcije v Ljubljani Ivan Verbit, V vil jo skupino sta pomaknjena grenki sanitetni referent v Celju dr. Anton Sacbwab in upravnik doma narodnega zdravlja v Celju dr. Jakob Rebernik.
-- Iz postne službe. V višjo skupino je pomaknjena uradnica poŠte Ljubljana I. rvanja Trrvan.
—  Taks Je oproščena Zveza gostilničar-skih zadrug v Ljubljani.
—    Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in raz peča vat i v naši držayt v Pittsburgu izhajajoči list >Zajedničajf«t v Monakovcm izhajajoči humoristični list »Jugend«, v Pittsburgu izhajajoči list »Branik« in buletin *Donaukorre-spandenzcnnachrichten aus Mittel- und Sfldosteuropa«, ki izhaja na Dunaju in čigar odgovorni urednik Je Jožef Traven.
—   Podpora evangelijskim verskim občinam. Z dovoljenjem ministrskega sveta je minister ver dovolil, da se izplača evangelijskim verskim občinam 215/100 Din podpore* Od tega se bo porabilo 45.000 Din za šolanje   mladih   bogoslovcev   v   inozemstvu.
—    Predavanj« o jnge*l©ven*kem tinku v pragi. Tiskovni ataše naSegn poslaništva v Prapi Svetozar Zivković je priredil v ponedeljek v okviru svobodne šole političnih ved predavanje o jntroelovenskem tisku. Predavnja se je udeležilo poleg številnih praških   novinarjev   tudi   mnogo    občinstva.
—    Dražb* lovor. Lov krajevne občine Sv. Jošt se bo oddaja] v zakup za dobo od 1. jun- 1929 do 31. marca 1934 v soboto 11. maja ob 11. dopoldne v uradu sreakega poglavarja v Kranju. Istega dne ob 10. dopoldne se bo oddajal v uradu sreskega poglavarja v Kranju v zakup za dobo od 1. junija T929 do 31. inarr-a 1934 lov krajevne občino  Smlednik.
—   Javna zahvala. vSIovanski delovni odbor« v Gradcu si Šteje v čast in prijetno dolžnost, da se uajprisrcneje zalivali vsem, ki so naklonili kakršnokoli podporo za slovanski večer. Prav posebno zahvalo smo dolini predsedništvu mariborske oblastne skupščine za podporo v znesku 500 Din in dalje gospodom: dr. Schaubacbu, vel. županu, dr. Les-kovarjn, predsedniku obl. samouprave, dr. Kukmanu, dr. Stanjku, dr. Kavniku, dr. Faningerju in notarju ASiČu, k t  so u.ini naklonili  vsak  po  jOO  Din.
—    Mariborskim dbr»Toljcem! General Maister nam pošil-a v objavo naslednje opozorilo dobrovoljcem: po zakonu o do-brovoljcih je upravičen samo g. minister vojske in mornarice za izdajo dobrovolj-skih legitimacij. Vsi tisti, ki ste meni svoj čas poslali proz ne za priznanje dobrovolj-stva in do sedaj še niste prejeli rešitve, vložite v smislu člena 1., drugi o« ista vek zakona o dobrovoljcih in v smislu člane 1. točka 5 pravilnika za izvrševanje zakona o dobrovoljrih najkasneje do 24. marca t. 1. zadevne prošnje na ministrstvo vojske in mornarice. V prošnji navedite: 1. Dan, mesec in leto rojstva, 2. ali ste pismen, 3. čigav državljan ste sedaj, 4. ali ste bili med delovanjem naš ali inozemski državljan. 5. Razložiti morate vse delovanje, po katerem uveljavljate pravice do dobrovoijstva. Če mogoče nav<dite čas, ko se je to godilo (dan, mesec in leto) in okolnosti, v kadrih je to bilo; ime starešine, pri katerim je to bilo in s katerim ste delovali. Ce ste bili v bojih, navedite, v katerih bojih, Čas :n kraj, kakor tudi starejslne, odnosno tovariše, ki so bili takrat skupno z vami In ki morejo potrditi vase navedbe. (Obširna navodila so objavljena v Uradnem lista št. 93 in  118 iz leta  192&)
—     Češkoslovaška Številka »Jadranske Straže«. Februarska številka »Jadranske Straie«. ki je izšla radi tehničnih ovir šele /daj, je posvečena zblizanju med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom. Za to Številko so poslali prispevke mnogi odlični češkoslovaški politiki, umetniki in javni delavci, med njimi minister narodnega zdravja dr. Tiso, dr. Karel Kramaf. prometni minister \Teumann, poslanec dr. Uhlif, podpredsednik senata dr. Soukup, V. Klofač, dr. Baxa itd.
— Rudarjem - rent nikom iz Nemčije, Na uradni poziv v avgustu 1926 v slovenskih časopisih se je oglasilo mnogo rudarjev, ki so delali svoječasno v nemških rudnikih in katerim so bile že priznane rente in pokojnine radi bivanja v Jugoslaviji ustavljene. Mnogi zdaj vprašujejo, kaj je s to zadevo, ker jim je iz časopisnih poročil znano, da so se vršili tozadevni razgovori med zastopniki naše in nemške vlade v Berlinu. Da prihranijo sebi stroške, uradu pa delo, se vsi prizadeti opozarjajo, da rudarskemu glavarstvu Se ni nič znanega o definitivni rešitvi zadeve in da  rudarsko glavarstvo
tudi nadalje samo skrbelo, da se prične z izplačevanjem rent. ko bo imelo za to pnjvno podlago zato se naj opusti nadalj-<ia povpraševanja.
— Zahteve naših medicincev. Delegati jugoslove^kej;a udruženja medicincev so posetrli ministra narodnega zdravja dr. Krulja in mu izročili spomenico, v kateri zahtevajo, naj se doktorji medicine v bodoče za časa stažiranja tretirajo kot uradniki I. kategorije z odgovarjajočimi plačami, kakor jih imajo diplomirani pra\ niki iu filozofi. Ker so medicinske Študije najdaljše in ker zahtevajo mnogo moralnih in gmotnih žrtev, prosijo medicinci ministra, naj bi se jim vojaška služba kot doktorjem medicine računala v staž, kajti pri vojakih opravlja vsak doktor medicine zdravniško službo in nosi vso odgovornost.
—    Pro-lara rejataega dse preiidenta Masarjrka • ljubljanskem radiu. V četrtek, 7. 1 m. predava ob 17. uri češki konzul v Ljubljani g. dr. Reasel o Ma&aarvku. Predavanju sledi češkoslovaška državna himna in   koncert  Če»kih   skladb.
—   Proračun zagrebške občine odobren. Finančno ministrstvo je odobrilo proračun zagrebške občine, ki znaša 92,521.205 Din. Obenem je odobrilo tudi proračun mestnih komunalnih podjetij v znesku 62.304.720 Din.
—    Družba za prodajo vžigalic. »Službene Novine« objavljajo poziv na subskrip-cijo »Jugoslovenske družbe vžigalic, d. d. v Beogradu«, ki bo prevzela organizacijo prodaje vžigalic po celi državi na temelju zakona o posojilu v znesku 22 milijonov dolarjev, ki ga je dal Švedski trust vžigalic naši državi. Delniška glavnica družbe znaša en milijon Din in glavna skupščina se bo vršila jutri v Beogradu. Seveda je ta poziv samo formalnost, kajti večino delnic obdrži itak švedski trust
—   Smrtna kosa. Umrla je dne 21. tebr. v Mengšu Ana K e 1 b 1 roj. Pečnik, vdova uradnika tvornice papirja. Pogreb se je vršil v nedeljo na pokopališče v Mengšu. Pokojnica je bila mati gdč. Tinke Keib+ove, učiteljice srbohrvaščine na meščanski in osnovni šoli v SiškL N. v m. p.! Preostalim naše sožalje!
—  Vreme, Vremenska napoved, pravi, da bo deloma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Snežilo Je v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Skoplju, v Splitu Je deževalo. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 7, v Ljubljani 5.4, v Zagrebu in Skoplju 4, v Mariboru 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760 mm, temperatura  je  znašala   —8.5  stopinj  C.
—   Gajdarov ustano* 1 filmsko podjetje v Jugoslaviji. Iz Sarajeva poročajo, da se je na povratku iz Dalmacije mudil te dni v Sarajevu znani filmski igralec Vladimir Gajdarov. Novinarjem je izjavil, da je bil namen negovega potovanja po Jugoslaviji, proučit* tukajšnje razmere za ustanovitev velikega filmskega podjetja z nemškim kapitalom Središče bi bilo najbrž Sarajevo. Naši romantični kraji bi omogočili lep razvoj  filmske industrije.
—  Zločin ljubosumnega moža. Te dni se je vršila v Prištini razprava proti Hasanu Dairoviču iz Prusnika. Hasan je bi] oženjen z lepo Vando. Kmalu je pa v zakonu prišlo do nesoglasja, ker se je v njega vmešal neki cigan. Nekega dne je Vanda res izginila iz moževe hiše. flasan jo je iskal ter naposled zvedel, da se nahaja v Prištini, šel je v Prištino ter našel ženo pri ciganu. Poklical je na pomoč policijo in pregovarjal nezvesto ženo. naj se vrne k njemu. Toda vse je bilo zaman. Žena je moža zavrnila in začela vpričo njega objemati mladega cigana. To je moža tako razjezilo, da je potegnil nož in zabodel nezvesto žena Bil je takoj aretiran. Izjavil je, da ni hotel žene umoriti, temveč ji samo skaziti obraz, da bi je nihče več ne maral Sodišče je ljubosumnega flasana obsodilo, upoštevajoč razne olajševalne okolnosti, samo na 6 mesecev ječe.
—    Ponesrečena tatvina 50.000 Din. Iz Banjaluke poročajo, da so se pred dnevi pripeljali trapisti s svojim transportnim vozom v Aleksandrovec. Med potjo so se ustavili v vasi Klasnicah, da bi nakrmili konje. Na vozu so imeli tudi vrečico s 50 tisoč Din za izplačilo mleka v Aleksandrovoj. Trgovec z živino iz Nove Topole Jožef Lamer se je splazil do voza in ukradel vrečico z denarjem ter jo odkuril domov. Trapisti so o tatvini takoj obvestili orožnike, ki so začeli tatu zasledovati. Ko je t*\ zvedel, da so mu orožniki že za petami, se je skesal ter je sam prinesel vrečico na orožniško postajo. Češ, da Jo Je nese, domov, ker se je bal, da bi jo kočijaž izgubil med vožnjo. V vrečici je pa manjkalo 2300 Din. Lamerja so orožniki izročili sodišču v Novi Gradiški.
—   Borba za Gajdarov a v Osijeku. Gajdarov se Je že v Ljubljani pritožil, da bt mu navdušene ženske v Subotici kmalu začele rezati jermene s kože ter jih spravile za spomin. Kaj bo šele v Osijeku, kfer bo gostoval te dni. kajti še preden je prišel v mesto, se vrši zanj srdita borba med dvema taboroma. Največja osiješka hotela Orand hotel in Hotel Roval bi rada imela igralca pod svojo streho. Borba med hoteloma se je končala z zmago gostoljubnej-šega Hotela Royal, ki je ponudil Gajdarovu in njegovi gospe brezplačno stanovanje in hrano zs časa njunega gostovanja v Osijeku. Gajdarov rmpresarijo je ponudbo seveda takoj sprejeL
—   Velika tatvina cigaret. Pri pregledovanju vagonov na zagrebškem glavnem kolodvoru so včeraj opazili, da manjka velik zaboj, v katerem je bilo 30 tisoč cigaret znamke Vardar Zaboj Je bil vreden 10 tisoč Din. Policija je začela poizvedovati in je ugotovila, da sta pred dnevi delavca Mato Orehocf in Stjepan Vrenko prinesla v vlno-toč Stjepana Pirina v Vlaški ulici zaboj in ga skrila v stranišču, fz zaboja sta lemala cigarete to jih prodajala raznim strankam.
večinoma gostilničarjem. Denar sta zapra- I vila. Policija le aretirala lastnika vinotoča. j Orehoci in Vrenko sta pa že sedela v zaporu, ker ju je policija med tem že aretirala zaradi tatvine koz. Priznala sta. da sta vlomila v vagon s cigaretami in odnesla en zaboj.
—   Hiša naslade v Zagrebu. Včeraj je zagrebška policija izvršila racijo v kavarni "Sport« v Tkalčičevi ulici ter je aretirala štiri natakarice, kuharico in kavarnarjevo prijateljico. Policija je bila namreč obveščena, da se v kavarni vrše orgije, ki niso v skladu z zakoni, še manj pa z moralo. Natakarice so priznale, da so prostitutke in da jih je nastavil »direktor« brezplačno, da bi zabavale goste v separejih. Zaslužek so si morale razdeliti in so od nJega živele. Po zaslišanju tajnih prostitutk sta bila aretirana tudi lastnik kavarne Fran Sašek in njen »direktor« Blaž Ojurin. Po zaslišanju bo policija aretirance izročila sodišču.
—   Žalosten konec morilca Štefana Ne-meta. Štefan Nemet iz Kovilja je bil znani ropar in morilec. Orožniki so ga zasledovali že dolgo. Odsedel je že večletno kazen ter bil 10 let v pmilni delavnici. Poleti 1. 192S se je klatil po Banatu. Orožniki so ga zasledovali. Posrečilo se mu je pobegniti in se skriti v neki vasi. Ropar je moral skozi vas. Ko je korakal mimo občinske hiše, ga Je spoznal občinski pisar Janič in ga je ustavil. Ropar fe bežal, pisar ga Je pa zasledoval z lovsko puško in ga pogodil smrtno v prsa. Nemet je obležal na mestu mrtev. Državni pravdnik je pa kljub temu obtožil pisarja umora. Te dni se bo vršila proti njemu razprava v Novem Sadu, čile rezultat vsi napeto pričakujejo.
—  Nezgoda naših ribičev na Jadrana. Iz Šibenika poročajo, da je nevihta, ki je pred par dnevi divjala na dahnatiTistem Primorju, presenetila več rfbKkih ladij, Id so se vračale domov. Ribiči so se morali, da se rešijo, zateči v pristanišča osamljenih otokov, kjer so morali čakati po več dni m so bili prepuščeni na milost ta nemilost raz-t-ivjanega elementa. Hrane so imeli Jedva toliko, d^ niso umrli od gladu. Za nekatere ladje so se celo raznesle vesti, sa do se potopile s posadko vred. Te dni Je pa luško Poveljstvo v Šibeniku vest, da so se vsi ribiči resili.
—   Kase divjačine kunčjem, L. Ra*h. krznar, Ljubljana, Mestni trg 9.
—   Foroaparate kupite nafbo! £e pri pr P-   Zajec, optik,  Ljubl-ana, Stari' trg 9.
—   pazite čitatelji! \e dajte da Vam uide dauainji oplas odličnega sredstva za pranje, a to je SCHICHTOV *KADION<. Hvaležni   nam   boste,  Če   sami   poizkušat«.
—   Pri bolesnih želodca in jeter, zoicnih kamenih, zlatici uravna naravna «Pranz-Joseiova. grenčica prebavo na naravnost popoien način. Izkušnje na klinikah potr-isjo, da učinkuje do-nače zdravljen,© z <Franz-Joselovo» vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo. izpijemo zjutraj na tešč želodec. Dob; se v vseh d roge-rijah,  lekarnah   in   speo.   trgovinah.      1 L
Iz Ljubljane
—lj Povratek naše igralke Nabfocke. Članica našega Narodnega gledališča ga. Marija Nablocka se je vrnila včeraj iz Pariza, kjer so ji mnoga gledališča ponujala angažma. Vse ponudbe je pa odklonila, češ, da se ji je Ljubljana in :*!oven$ko gledališče tako priljubilo, da se ne more od njega ločiti Vesti, da zapusti ta priljubljena igralka naše gledališče, so torej neutemeljene. V soboto se bo ga. Nablocka znova predstavila naši gledališki publiki v komediji »Vol po ne.
—!j Uprava Narodnega gledališča v Liubijanl vljudno prosi vse p. n. abonente, da poravnajo svoj 7. obrok najkasneje do H. t. m.
— Sv. oee in Vatikan. V soboto, dne 9. in v nedeljo, dne lu t m. bo predvajala ZKD v kinu Matica veliki film o papežu in Vatikanu. Film nam prikaju;« v petih velikih dejanjih vse umetniške, stavbne, kiparske in slikarske umotvore, ki jib hrani Vatikan. Iz filma spoznamo tudi ves sijaj papeževega dvora, življenje na tem dvoru in vernike, ki poseeajo svojega cerkvenega poglavarja. Film je še posebno aktualen zato, ker je ustanovljena papeževa država, ki   jo  iz   filma   dodobra   spoznamo.
—Jj Prihodnje predavanje ZKD. V petek 8. L m. bo priredila ZKD v Kazini predavanje zdravnice dr. Sosaove o aktualnem zdravstvenem predmetu, namreč o raku. Gospa zdravnica bo obrazložila, kako si moderna znanost razlaga pojav raka, bo nato opisala raka na posameznih organih, pri čemer bo demonstrirala najznačilnejše pojave s Številnimi ekiopticnimi slikami posnetimi na znamenitih klinikah. Nato bo razložila vzroke bolezni in moderno terapijo z operacijo ter raznimi obsevanji, posebno z radium žarki. Ker vlada sa prodavanje veliko zanimanje in je Število sedežev omejeno, vabimo, da si nabavite vstopnice v predprodajj v tajništvu ZKD, Kazina II. nadstr. med 9. do 12. in 15. do 18. ure.
_lj poljedelsko orodje za invalide. Ministrstvo za socijalno politiko namerava razdeliti siromašnim invalidom in družinam v vojni padlih nekaj plugov, prošnje •e vložiti čimpreje pri mestnem magistratu. Tozadeven razglas z navodilom« kako je treba prošnje opremiti. ?e objavij^n na ob-čincki deski
—lj Oddaja preveša, nakladanja, razkladanja in prekladanja vseh vrst monopal-«kega in dragega blaga se bo vriilo potom ofertalne licitacije, dne 20. marca L L pri monopolske m akladiiču soli v Ljubljani. (Pogop so na vpogled v pisarni Zbor-niee za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani).
»Ij Pri davčni opravi LlnNJana-okoIica se uraduje počen5i s 1. marcem t L ob delavnikih, izvzemfi sobota od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13, ob praznikih od 8. do 12. ure. Ob nedeljah se vrsi le dežurna služba od 9. do 11. ure v svrho odprave najnnjfltđi poslov.
„Pri nas             pravi  mlada  gospa
JC prijetno/'  Mica- ^ikd« ne razburjam svojega moža
z velikim pranjem in čiščenj cm, vse to gre čisto mimo, ker RADION opere perilo sam v enem dopokine¥n/#
Varuje perilo!
— lj UmrijiTest ▼ Ljubljani. V času «.»d 1. do 6. marca je v Ljubljani umrlo 13 1 uli, večinoma v visoki starosti nad 60 let. 1. marca je na pri vozu št. 1 umrl najstarejši Ljubljančan, kljufavničar-ki monter Viucenc Jeran, ki .»• «in ta-in^ _: t ohranil zdrav humor in je rad pripovedoval -voj-cetn zanimive doživljaje ii mlrdih let. Do segel je starost 98 let in nekaj mesecev. Umrli so dalje: France Rem^ak, vžitkar, 79 let, Vidovdanska G, Jakob Mlakar, bo^ofelo vec, 24 let, SemenUka uliea i, Ana Goren Čič. bivša kuharica, 80 let, Voiarska uiiea 7. France Hladnik, posestnik. 50 let. Ze-Ijarska ulica 11, Josipina £etine-Ber$in, hišna posestnica, 63 let. Pozna ulii-a 41; v bolnici so umrli: Ivana Bud i nek, trgovka in posestnica, Kranjska cora, Leoniiče, Janez Lužar, zasebnik, Novi Vod mat. Gaetana Skariza, kuharica, 44 let, Trst., Tilka Be-nedik, modistinja, 2i let, Dolenjska cesta 22, Marija Rakovec, žena vpok. uradnika, 68 let, Stari trg 22, Marija Mohor, zaeeb-nica, 48 let, Zelena pma 127, Stanko Tr-cek, sin delavca, 10 meseeev, Knrare pri Dobravi.
—U Mali Paitanici. najnad^budnei^i mladi violinist našejra konscrvaiorija gospod Uroš Prevoršek nastopi s samostojno točko pri Rokoko - popoldnevu Atene. Prijavnice izdaja pisarna Atene dnevno od 10. do 12. ure.                                                       170-n
—lj Jncoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« ima svoj XIX. redni občni rbor jutri, v četrtek, 7. t. ni. ob 2". uri v društveni čitalnici.
—lj Družbi sv. CirPa in Metoda je poklonil neimenovan vseli T) letnikov ^Zvončka« za obmejno mladino. Iskreno želimo In prosimo, da mm tudi drugi rodoljubi darujejo kaj mladinskih knjis za našo deco.                                                           169-n
—Ij Društvo >Soča< naznan.a članom in prijateljem >Soc"e<, da predava v soboto 9. t m. v salonu pri Levu e. Tone sHiškar. strokovni učitelj na I. deV.ii nieV. Soli na Pmlah in sicer o temi: »Ameriška industrija (Ferdove tovarne)«. To za vse zelo interesantno predavanje bodo pojasnjevale skiopiiene alike ickrosr 100 slik), pridite vsi in ne zamudite te ueodne prilike. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.                                                       168 n
—lj Ljubeiniv moi. V bolnico s*> včeraj popoldne prepeljali 44Ietno narednikov« ženo Marijo C, stanujočo na K ral a Petra trgu, katero je m* ž doma neusmiljeno pretepel. Ženi so obvezali glavo, na kar je lahko  bolnico  zapustila.
—lj Telita n««reča. V Mostah se j« včeraj popoldne pripetila težka neereea. čije žrtev ie postala Sletna delavčeva hčerki«* Marija K Lanca r Mirika je zvrnila nase lonec vrele kave in se stra«nr> opekla po levi strani života. S tefkimi opklinami «o jo prepeljali   v   bolnico.
—13 OnemoiJ*6* na cesti. Davi so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico Ivanko Outrata, ženo železniškega uradnika, ki »e j« na Vodnikovem trgu onemogla zgrudila na tla.
Iz Celja
—c   E   Teerajimji     »aUri     peni   na*iovom s Kolesarji  zopet sa delu<  eporočamo, da jo bilo ukradeno kolo *e isti dan najdeno in si cer  na  prav  zanimiv  način.   Vajenec  mesar m   Jerneja   Popraska,   kateremu   'e   bilo   kolo   ukradeno,  je  stal   |<»poJdne   prtsl  domačo i.iio   v   Ljubkim   pri   Celju,   ko   st-   je   nenadoma   pripeljal   mimo  na   kolenu   ne/nan  22 do 243  let star  ruLulemc, ofclace« v tdaro avstrijsko   vojaško     bluao   z   rdečimi     uaiitki. Vajenec   ,e   takoj   spocual   goo podarite v©   ke-1«     Brei   doljjega    premiiljnanj*     e    »ko£il tm   svoje   Lolt,   m   prifcel   tatinskega   neznan cm  saaledorati.   BI hm   vasi   Are! in  ga  je   dohitel, nakar je  neznanec *konl  *  kokta, p i vrgel   v    kraj   c*^te   in   pobegnil   Čez   potje. Fant  tatu  ni   \eč zasledoval, boječ «e za   L<> lo,  ki   je   ležalo ob  cesti.   V*e   poizvedbe  sa storili em   *o   r>staJe   doalej   brezuspešne
—c pijank« v cerkvi. V ponedeljek |*>-poldne ob 15 uri je naSel »luibujoti poli cijski strainik v župui cerkvi *\. 1 »smjela na Slomškovem trgu na cerkvenem tlaku leieco do nezavesti pijano i^Jetno delavko Marijo L., -tanujoČo v Zavrtdai f*ri Celju. Micka, ki je loma iz Železnikov pri ^kofji Loki, se je -Lidke štajerske kapljice take napila, da j" v .*erkvi obležala in sveti prostor prav na dolgo in široki oneonaiila. Do večera Te bila *pravljeaa v polici skent zaporu, ko se je pa iztrecnila >o jo rzpu-stili  domov.
- c prijave /s »ridehnme ta davek n« poslomi promet Celjski Ciremij tr|?oveev oposar a tvoje člane, kateri nitm do 28 fe ruarja t. 1. vložili prijav za pnobtiino in davek na poslovni promet v kolikor -e zadnji ne placu.e po knjigi o epravljenem prometu ter >i tudi m*o izpoelovali po-dalj&anja roka. na določbo Člena 4 odotav-ka 3 zakona o neposrednih davki, ki se glasi: >Ce sa rok prakorači največ ta 15 dni, nima prekoračitev &akoniikih posledic, ako se obenem * predloženim predmetom opraviči > posebno tehtnimi razlogi« Vabi jo se torej zamudniki, da navedeni prijavi vhiiijo najkasneje do 15 marca t. L ter zakasnelo vložitev opraviči o > »eMnimi razlogi, s Čemur bodo preprečili r*rerfr4« kasni   v   izmeri  3%  mmarmmg*   davka.
—c l mrli oa: Dne X t. ra. v Gaberju 351etni Karel Perger, vojni invalid in §lu-pa v tukajšnjem Javnem ftklavliaču, 4. t m. v vojaoki bolnici 21!etm redov 39 pp. T«v-bo Mivkovič, dne 5. t. m pa v C.aberu 521etni delavec Franc rptočnik. Isti dan i* jmrla v eeljski jami bolnici na Ikrlatlnki, bolu jota edva 8 dni, v mladosti o in pel eta hčerka tukajšnjega okrajnega sodnika g.   Br.*č"ka   Ma.ndka.
—c Celjska Meotaa kiijiiuira je izposodila v pretekle« mesecu  !o?2 knjig
V  loli.
Učiteljici: 6 in 7 je 13. nt pa  M. Kaj ne znaS te^ra sama selteti. Verica?
— Sa' sem  tudi jaz naštela  1A, t >-da mamica  vedno prav. da k  L> srečna Številka in da jo * treba pr»> 1 skočiti
Strto 4.
»SEOVFNSK!   NAR O d, j-ne 6. marca 1929.
Mev   ^4
Szekula Jeno:                                          &
Suženj in Rimljanka
Roman.
Zakaj je bila Publia tako navdušena za ta zakon? Kdo ve in kako naj vem jaz. ubogi zavrženi suženj? Morda jo je omamilo njesrovo bogastvo, morda je bil njetrj dal>ni sorodnik, morda ie bila dobra, intirrma prijateljice njegove matere aH pa je upala na gmotno korist. Če bi se njena sinaha drugič poročila. bi pripadla večina dedsčine po sinu materi. Morda se je pa bala. da dobi Frontina moža, katerega ona ne bo mogla trpeti. V tem primeru bi ne mogla več ostati pri hu-ši.
Kdo bi videl v zakrknjeno, črno niatronino dušo?
Jasno ie bilo samo to, da svojo si-naho zelo UabL Brez nje stara ni mogla živet:. Pa tudi Frontina se ie dobro razumela s svojo taščo Menda je čutila  v  nji  mater pokojnega  tribuna.
Nekoč sem slišal v Frontinini sobi tale pocrovor:
—   Ta Cusrrfus je imeniten dečko. — !e zatrjevala stara. — In kako krasne rože ti je poslal včeraj!
—   Pustiva to, mati, — je odgovorila Frontina. — Prav nič boljši ni od dTugih. Vsi moški so enaki.
—   In vendar se bosta kot mož in ?ena  dobro razumela, boš videla.
—  Nikoli, mati! Nikoli! — ie zakričala   Frontina  in  planila   pokonci.
Začul sem korake. Moral sem se skriti, dasi bi bil zelo rad prisluškoval, kaj sta še govorili.
Drugi dan sem stal pred hišo in zagledal sem Cuspia Fada. Zaljubljeni mladenič je neprestano lazil okrog hiše. Tud; to pot ie ime! v roki iz ro? spleten venec, ki ga ie hotel pokloniti Frontini.
Ozrl sem se nanj in moral sem se zasmetati. Tega obraza še nikoli nisem videl od blizu In naenkrat sem se spomnil, da je Cuspius zelo podoben Petru Doboziju.
Zares! Da ni bi! v težkih caligah. da ni imel na sebi srebrnega oklepa, rdečega plašča in meča z zlatim ročajem, bi bil miislil. da stoji pred menoj Peter Dobozi.
Malo ie manjkalo, da nisem zakfi-cal:
—  No, kako se ti kaj ^di. Dobozi? Toda kdo ie ta Peter Dobozi? Moram   ga   še   enkrat   omeniti,   ker
je cenipn; r:trttel-  mnrAa  /e rv^zab'1   Ja
sem govori! o njem v drugem poglav-iu.
Dobozi je lazil za mojo ženo. B:l je vsiljiv sorodnik, ki je nenrestanc tičal pri nas. Spremlia! je na Hi tud; na izlet v Acmincum Pustil sem za s svoio ženo  v   restavraciji   v  Rim<;V:n  tnolirah
In glej. zdaj se mi znova pojavlja tudi t«u kot nekako strašilo, samo da se nro zdai leskeče na prsih paradni okleio rimskega centuria.
Cusp)ius Fadus ie opazil, da se smejem. Razjezil se je. misleč, da se smejem  njemu.
—  Kai se pa režiš capin?
-■- Ustrašil sem se. toda smeha mi strah  ni  pregnal
Dvigni ie pest in mi požngal.
—   Pazi. poženem ti smeh v golta-nec,  ti Laverna. ti . . .
Laverna se te imenov^ v- starem veku Daznik zlooincev.
Udaril me pa rr. Ves razkačen je planil v hišo In takoi se je pritožil Frontini. da sem se mu posmehoval Najbrž te tupa!, da me da takoj pretep* sti.
Toda Frontina ie bila pametnejša.
—   Sai ni vreden, da bi se razbur-ia! zaradi niega. — ie tolažila razkačenega centuria. — Dober dečko ie *amo malo ors'mTvVnien se mn zdi Reži se vedno, tudi Če nima za smeh nobenega Dovoda.
Pozneie se ie Cuspius sprijaznil z menoi. Vede! ie. da sem Fronrmin ca-psarius. za imen. vdan in zvest služabnik Rad h? me b:l pridobil za svo-ie naklene Vrasi l^TiVo stori ubogi suženj več nego bogat in ugleden gospod.
Nekoč, ko ie znova lazil okrog trše, nr ie skrivaj nam:grnl, naj stopim za njim.
—   Ali veš. dečko, da sem do ušes zaliubiien? — ie dejal in  me  prijazn*
T>02TT°r"al.
Zdelo  se  mi  te.  da   bo  kai   takega
—   In   veš   *-"**   koga   1'nb'm?
Na fo voraš^nip nisem hote) odgovoriti V zadregi sem zardel, povesil oči in  n»olcai.  Cenfurio «a  ie »**•*•€•*!
—   Torei ti nn Dovem. ZaVmbVier sem v Frontino 7\*f>z<*e M Vlat:1 ?a nt* z neba tako nebeško l^na ie ta ženska. Pa vendar ne misliš da zahaiam k vam zavoli,, Publ'e ali zavolio pote-din, da se naiern njene večne puls punice?
Zasmejal sem se.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
500.000 frankov za zvezo z Marsom
Bogata vdova je darovala francoski   Akademiji   znanosti   pol milijona frankov z izrecno željo, da se ta denar porabi za proučevanje vsemiria
Ideia brezžičnega pogovora z Marsom odnosno s olaneti. ki so jo p~ed leti. ko se je Ma-s nM približal zemlji, sdtož Jj nekateri učenjaki ima še vedno mnr.?n privržencev. O tem priča veHVa nndr^ora. ki to le te dni dala WrfHri Akademiji znanosti bogata vdova Leonie Georeette. ki ie že opetovano tifofala AVariemin znanosti svojo naklonjenost Toda to pnt j'e ma-dame Oeorsrette stavila posebne zahteve.   PoVVm'U   ;e   AVo^pmnl     =^V>non
frankov z izrecno zelk). nai jih porabi za DosD°š*vam'e znanstvenih in tehnični streml.ienie. ki naj pojasnijo skrivnosti vsemirja V priloženem pismu pravi, da bi io zelo veselilo, če bi se posrečilo reš;t" zagonetko življenja na (tnrsrb planet:h.
Zanimivo ie. da ie že pred leti marame Ou7rrnnn naklonila Akademiji znanosti tOODOD z?at;h frankov kot nagrado za orvi oosreeen1 poskus brez-^čn&za nntjovora z enim 'zmed planetov solnčneca sistemi V času, ko k Onzmannova darovala Akadem\t; ce!n ^remo'/enie. so skušali neVater uče-•iiak? in f^nfa^f: dobit' brezino zvezo s D^anet; Li*<M* so b:li nrenričani da se posreči uceniako-m dobiti zvezo z Marsom in očividno ie bila o tem pre-
pričana tudi Guzmannova sama, zakaj Pogovore odnosno ožje stike z Marsom ie izkliučila od n3grade. Zdelo se i: ie najbrž da ;e pogovor z Marsom igrača in da sme za svoiih 100 noo z!atih franVov  zahtevat;  ?e nekaj več.
Zdi se, ča ;e b;l ta ontim zem po-sledca smelih trditev genitalnega, a nekol;ko prismoieneeT ;zumitelia Char-lesa Crosa. ki se je bavil z resn:m načrtom oddaiati močne električne svetlobne signale, ki bi Vh po nie-fl-nvem mneniu m^]; o*paz;fi hidi na plinetu. Sev*dl svoiesra načrta ni mo^el ures-n:čiti   V#»r ni rme^ dovoli denaria.
T DO OOO rlQtHi franVov ki 'Ti !e po-k!oni;a maclame Gurmann. še zdai l<*ž*i v tresori'h AkademMp manost: v Parizu  r>o zda^ ^e namreč še n;Vomur ni
no«:reč;1o <štn*vtj v sfH^ z mftrpb'tnfm? orehivatc; Marca nT* kakesra drnere-ea olaneta 7!nt: franki so se med tem ?e njd' <;r>remenili v nap"mate Ta metamorfoza cn-e na r^čiin nadca francoske valute Madame Oeor^ette pa ni tako konservativna in ozVosrčna kakor Ouzmanrtova N;enn ?e!ia ;e. d^ pokloni Akademiia ^a^rndo onerma kateremu sp na kakršenko:' na.x;n posreči ^aj deloma poltmUl vprašanje, da I ^o dnTjfT n'aneti oWj!iden:.
Učenjak in vlomilec v eni osebi
Čikašk' policiii ie delala zadnje čast hude preglavice tolpa svedrovcev pred katero ni bila varna nobena bla-srajna noben Še tako kompliciran tre-sor Zadnje čase so vlomilci navrtali rri blagajne najmodernejšega sistema za katere te ^odietie. ki iih ie izdelalo, orvzelo vso odgovornost in se obvezalo tudi poravnati škodo, če bi se vlomilcem posrečilo vlomiti v blagajne Pod-ietie ie lahko jamčilo za blagajne, kajti že nad leto dni so bili njegovi tresorji montirani po raznih zavodih pa se ni nikomur  posrečilo  navrtati  jih.
Policiji ni šlo v glavo, kako se ie zločincem posrečilo navrtati in izprazniti blagajne Nedvomno so morali biti opremljeni z najboljšim vlomilskim orodjem in tehničnimi pripomočki. Navadno se čikaski svedrovci poslužujejo
elektrike in tako zvaneca eksplozivnega plina pri teh vlomih so si pa pomagali z drugačnimi sredstvi Vse prizadevanje policiie priti svedrovcem do živega ie hHo zaman Tovarna tresor-je\ ie končno najela več orivatnih detektivov, ki so se z vso vnemo lotili posla Hnemu se ie posrečilo dooiti precej točen opis zločinca, ki se ie usodne noči v avtomobilu pripeljal pred banko Opazil ga je slučajno v bližim banke  stoieči  avtobusni  šofer
Detektivi so šli na delo in pomagalo jim ie srečno naključje Nedavno ie bil namreč neki kriminalni uradnik pozvan na tehniko kjer so že deli časa zginjaie drage znanstvent kniige Detektiv je nekega dn-c opazil v čitalnici že Priletnega moža, zatopljenega v znanstvene kniige Mož ie bil neverjetno podoben že dolgo iskanemu zločincu  Detektivu se ie zdelo  da ie na pra-
vi sledi. Obvestil ie naglo dva policista in posrečilo se mu je moža. katerega so zvabili m čitalnice v vežo. prnui Na knmnainem uradu so đosmaii. Ja gre za ne\am*ga, že dolgo iskanega bandita Jamesa Roya. ki ie tudi osumljen treh roparskih umorov. Policija rc dognala, da je Roy tudi glavar vlomilske družbe, ki ie navnala vse tri blagajne. Mož ie unilcum med zločinsio so-drgo Ko so ga aretirali, je baš z zanimanjem študiral nov kemični način taljenja V čitalnici je bil stalen gosi in vsi so mislili, da gre za učenjaka. Zanimivo je. da je lopo\ pod psevdonimom Ran<io!pb napisal več znanstvenih razprav Z njegovo aretacijo no bile pojasnjene tudi tatvine na tehniki.
Lepota po receptu
V Berlirra se je ustanovila Zveza na potru kosmetike deluuočrh zdravnikov, ki se je predstavila javnosti takoj prve dni tako-le: 72!etna starka, ki oddaja sobe v podnajerru je tako stara in grda, da nihče noče najeti sobe. Po operacij hna takoj vse pomo najemnikov. — Maserka, ki se je prezgodaj postarala in kateri se nihče ni dal masirat:. Po operaciji je imela takoj mnogo klijentov. — -CJetna igralka, ki ie izgubila sruibo. Po operaciji je b.Ja zopet angažirana. — 121etni fantek se ne upa v šolo. ker mu Strle ušesa v stran. Po operaciji je njegov obraz normalen. — 29'etna kontoristinja. že drve leti brez shižbe. ker ima starikav obraz in udrte oči. Po operaciji zopet sprejeta v sluibo. — Operetni tenor.st, dober glas, toda dolg. zakrivljen in spodaj širok nos. Nobeno gledal iče ga noče angažirati. Po operaciji takoj angažiran. — 601etna dama, poročena z 10 let mlajšim možem. Domači prepiri na dnevnem redu. Po operaciji popolna zakonska sloga. — Mlada dama, | zelo agilna v trgovskh poslih, povabljena po Sefu v veletrgovino, toda ker hna grd obraz in nos, je ne puste k občinstvu. Po operaciji postane lepotica, dobi dobro shižbo in šef se če* dve leti z njo poroči.
RaztresenosL
—  Kako to. da je dala nevesta profesorju X. košarico? Saj sta bila tik pred   poroko.
—   Zelo enostavno. Mož ie neverjetno raztresen Oni dan je hotel poslati svoii nevesti Šopek, kupil ie Škatlo, pa ie pozabil položiti rože v njo. Poslal ii ie prazno Škatlo in napisal n**nio:  Tvo^a   prava   slika!

Občinsko upravltelistvo ŠL 1592.                                           Solit, 9. februarja 19^3
Predmet:   Natečaj za mesto šefa tehničnega oddelka.
Natečaj.
Razpisuje  se   natečaj   za   mesto   šefa   tehniškega oddelka občine Split.
Prošnje naj  ^e  vlože  do   15.  marca   19?9.  do  12.  ure opoldne.
Plača   po   do govoru.
Prosilci  morajo   biti   državljani   kraljevine   SHS.   a predpisano   taksirani prošnji morajo priložiti:
1.   Krstni list;
2.     Domovnico:
3.     Izpričevala (diplomo o strokovni šol  izobrazbi):
4.     Izpričevala o dosedanjem shifbovanju:
5.    Nravnostno izpričevalo:
6.     Uradno  zdravniško izpričevalo:
7.   Curriculum vrtae:
8.    Reference:
9.     Popis  izvršenih del.
Pod šefa  tehniškega oddelka spadajo vsi  tehniški odseki  občine._________________________________________

Kože divjačine
kupujem.   L.  Roth.   Mrstai trs   4
Jos. Otorepec
*« priporoča ca kleparska to Ko /•-.losriskarska deta — Ljubljana Z* 1ra<l >rrv itev 9 (ob kAoco Sfefc Ui attce)                                     H4
Kuoujemo
ilatit.   srebro,   platiti,   »rebrne   krone    Prevzamemo   v   (K>riafenit   jn posrebrene     Tovarna    ca    lo^enjr drajjth   kovin   5p   SiSSia,  Sv    Jer nela   cesta   S.                             24 'l
Dinamo
l isto-irn-e-rni. l!5 voltov, učinka 7 5 kv pri l 800 okr min prodam iti zamenjam za najheo »tosmer-qi dinamo. 230 voltov o<3 l—1-5 trv isi ne čez 1200 okr na minuto Pr.   Pocajt,   Teharje  pri  Celjn
Pozor, taoetniki in sedlarji!
Imam večjo koI*Cino izsrebenjene svinjske volne (Saahaarwo-l'eK ki Jo prodajam seno Viorec posijem na zahtevo Vprašanja na Matija Ne ama ne   nil-,   Četkar.   Osje k.   1
448
Krof. pomočnike (ce)
samo  dobro   izurene.   po   možnosti tud-i   v   daniskl   konfekciji,   sprejme Josj?   Vodenfk,   Laverca   St.    19. f               451
Posestvo
na Prazerskem, hiSno poslooje, vrt. njiva in sadonosn'k, vse v doJ>rem stanju, 3 minute od posta-je. prodam za 75000 Din VprEfati v    eost^ln1   Lor^ek.   Pra^ersko    450
Skladišče
velio, s pisarro. se odda v Ma-Zkti zer kolodvora odda'ieno 2 —3 minute Ponudbe na R Ve-iepiČ. lomejeva cesta 25. Ljubljana   7                                              329
Klavfrii,
D a nm   Bbsendor'er,
Hdlzl   A   HeiUmann.
Fdfster    Stingl
bo nesporno na:boljš)
Dubite jih za na   manjše ob t oke !e pri tvTdki
Alfonz  Breznik
Liiibifana Mtrstn> trg 3.
i~*r^rv-,rv | ir |  ,, | | | | u | | | |
Klobuke  svilene in  slamnike  najnovejše  obhke po znano nizk' ceni priporoča            ^4
MODN   SALON
STUCHLY-MAŠKE
Krasni žalni klobuki vedno v zalogi. Oglejte si izložbe.
KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ftMARTNEM PRI LITIJI
ima svoj
občni zbor
dne 19. marca ob 3. uri popoldne s sledečim DNEVNLM REDOM:
1.  Poročila načelnika.
2.   Pregled računskega zaključka za leto 1928.
3.  Sprememba pravit
4.  Slučajnosti.
V slučaju  nesklepčnosti se  vrši  občni zbor  v nedeljo dne 7. aprila ob isti uri.
ODBOR.
Razpis
DRUŠTVO »TRGOVSKI DOM« V LJUBLJANI razpisuje oddajo težaških in. zidarskih del
ZA ZGRADBO   TRGOVSKEGA   DOMA*   V  SIMON   GRE-GORCICEVI ULICI V LJUBLJANI.
Vsi potrebni podatki se dobe v tajništvu gremija trgovcev v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, palača Trgovske zbornice, med uradnimi urami od 11. marca dalje za Din 120.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri tajništvu gremija trgovcev do dne 18. marca t. 1. do 12. ure opoldne.
LjnV:*>n3. dne  5. marca  1929.
DRUŠTVO   »TRGOVSKI  DOM-.
Najboljši in najceneis tnserciMd organ. — Oglasi v naiem listu »majo popoten uspeh. Mali od. beseda SO p f Utni popoldanski y$t Slovenije. — Uprava Ljubtiana.  Knailova 5
SLOVENSKI NAROD
Urejuje    l««ip   0>p*uč%t   *   2*  «Narodno  tBaaroo; fras Jcaortca*  —  Zrn opravo id uuera o» 4cj usta. Utoo Utua>tut — Vai « Ljubljana.