- W:
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikansk1
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKL
Geslo: Za vero in narod —^ za pravico in resnico -«— od boja do zmago!
GLASILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI«
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.	<'
STE V. (No.) 94.
CHICAGO, ILL., PETEK, 13. MAJA — FRIDAY, MAY 13, 1927.

asr
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
i LETNIK XXXVL
Cafe spreminja politično smer-Tokijo proti Kantoncem
V MEHIKI SE POLOŽAJ SPREMINJA; MINISTER MORO-NES JE ODSTOPIL, TAKO TUDI CALLESOV PRIVATNI TAJNIK. — MEHIKA SE NE MORE RAZVIJATI BREZ INOZEMSKEGA KAPITALA.
Mexico City, Mehika. — Položaj v Mehiki zadobiva drugo lice. Diktatorja Callesa zapuščajo najboljši prijatelji, ki so zavedajo, da vodi njegova politika in tfonja proti inozemskim interesom v Mehiki, deželo v pogubo. Poročilo pravi, da je odstopil minister za industrijo, trgovino in delo, Louis Morones. Službo je tudi odpovedal senor Alvarez, privatni tajnik diktatorja. Vzroka poročilo ne pove.
Nedavno se je Calles proglasil za diktatorja, sedaj ko najbolj potrebuje pomoči svojih prijateljev, ga isti zapuščajo. S tega se zrcali vsa gnji-loba Callesovega režima.
Mehiška vlada je prišla do. poznanja, da je ničeva, brez iiozemskega kapitala, brez ka:j croga ne more napredovati.
Več držav v Mehiki, ki so jile na glasu kot najbogatej-. e, kjer je bilo investiranega I •liko inozemskega kapitala, j ropadajo. Da rešijo, kar se še cšili da, so s posredovanjem | govskih zbornic posameznih; t žav ponudile svojo pomoč za l i>i ov^kteijo ii.ozem^ktitgia, kčipi- | tala investiranega v industrij- j skih podjetjih. Obljubljajo, da bodo s sodelovanjem svojih dr-; žavljanov delali na to, da bodo podjetja, kjei* je investiran, inozemski kapital, dobičkonos-j na. Tudi Calles se zaveda sve-. io zmote, in je pripravljen de-, :i 1 i na to, da pridobi zopet na-, :ij zaupanje inozemskih ka-' italistov.
Callesova gonja proti ino-omskirn investatorjem v Mehiki je napravila deželi veliko j -kode. Število brezposelnih jej ogromno, državni dohodki so o skrčili, to so dejstva, na katera je začel zdaj Calles misli-j i i in obračati svojo politično smer v nasprotno stran. v j Nogales, Ariz. — Indijanci rodu Yaqui, pristaši bivšega! provizoricnega predsednika A-. dolfo de la Tluerta, delajo ve-! like skrbi mehiški vladi. Sem-j kaj je prišlo poročilo, da je na poti proti severu 800 oborože-, nih Indijancev, upornikov, ki so namenjeni v mesto Nogales.| Sonorč;. ki leži na drugi strani n eje od tukaj. Vladne čete sej pripravljajo, da z orožjem' sprejmejo rdečekožco .	j
-o-
DRAGOCENO POHIŠTVO, j
New York, N. Y. — Mrs. Rita de Acosta Lydig, je zabredla v finančne težkoče in bila primorana prodati na dražbi pohištvo, da je vsaj deloma po-| plačala svoje upnike. Dolguje $64,351, za pohištvo je pa dobila $50,111,
-o——
— Tokyo, Japonsko. — Princ Li, ki je bil prestolona-j slednik v Koreji, bo obiskal s svojo ženo Zed. drž. Iz Japonske odpotuje 23. maja.
PARNIK POŠKODOVAN PO EKSPLOZIJI.
JAPONSKE ZAHTEVE V NANKINGU.
Japonci so ukazali, da se morejo Kantonci umakniti iz njihovega konzulata v Nan-kingu. — Feng ogroža Ho-nan provinco. — Sovjetska vlada je potrošila veliko denarja na Kitajskem.
Tokyo, Japonsko. — Iz urada japonskega zunanjega ministrstva se naroča japonskemu konzulu v Nankingu, naj, obvesti kantonske oblasti, da morajo nemudoma izprazniti poslopje japonskega konzula-' ta, katero so zasedli meseca! marca, ko so dobili mesto podi svojo kontrolo. Japonske boj-j ne ladje so pred Nankingom, kjer se nahaja tudi japonski konzul.
Sanghaj, Kitajsko. — Iz notranjosti Kitajske se poroča, da se pomika general Feng, poveljnik hankovske naciona-j listične armade s svojo vojsko; nroH Hon?.n provinci, kjer na-| meravajo od strani napasti Če-j te severne armade.
Peking, Kitajsko. — Poli-; cijska oblast v Pekingu je na-| šla med dokumenti, katere so zaplenili, ko so napadli po-j slopje sovjetskega poslaništva; v Pekingu, važne listine, ki, pričajo, koliko je potrošila| sovjetska vlada v Moskvi za| i-dečo propagando na Kitajskem'. V šestih mesecih so iz-j dali nad 600 tisoč dolarjev. Od; te svote so največ dobili agen-: ti, ki so širili komunistične ideje med vojaštvom. Za tajne potrebe, je bilo izdanih nad 129 tisoč dolarjev. V doku-1 mentu je tudi dokaz, da so | sovjetski letalci v službi državne narodne stranke, ker je v j proračunu navedena vsota, ki so jo izdali za kritje stroškov za njih plačo in preskrbo.
AMERIŠKA LETALCA PRIPRAVLJENA ZA POLET V PARIZ.
New York, N. Y. — Nobe-', nega sledu še ni o pogrešanem > francoskem letalu, s katerim1 sta poletela v nedeljo iz Pari-[ za proti Ameriki francoska \e-talca Charles Nungesser in Francois Coli. Parniki še ved-1 no križarijo po morju in si prizadevajo najti sled, da bi' bila znana usoda drznih letal-1 cev.
Vse to pa ne zadržuje ameriška letalca Chamberlina in Bertauda, ki imata že vse pripravljeno za polet iz Newyor-ka v Pariz. Ameriški poslanik v Parizu Herrick, pa svari a-meriška letalca, naj se nikar ne ppdasta na pot, dokler ni
Na ameriškem parniku Langley je nastala eksplozija "Ambrosove luči." Ranjen ni bil nihče, poškodoval se je pa stroj, ki proizvaja elektriko. Slika nam predstavlja parnik, ki ga vleče vlačilec v brooklynsko pristanišče, kjer ga bodo popravili.
JUGOSLOVANSKI POSLANIK PRI COOLIDGEU.
Novi jugoslovanski poslanik za Zed. države Antonijevič, je izrazil svojo zahvalo za ameriško pomoč pri narodnem združenju.
Washington, D. C. — Dne
4. maja 1927 je novi jugoslovanski poslanik za Zed. drž., Vojoslav Antonijevič predložil državnemu departmentu v Washingtonu svoje poverilne listine. Pri tej priliki je govoril sj predsednikom Coolidge-om in se mu zahvalil za ameriško pomoč pri narodnem združenju. Med drugim je tudi rekel, da je glavni problem j njegove dežele zdaj, dobiti I dovolj kapitala za izrabljanje I njenih ogromnih prirodnih vi-j rov. Antonijevič je tudi rekel, da je ob priliki njegovega odhoda iz Jugoslavije kralj A-leksander izrazil željo, da bi prijateljski odnošaji med Zed.1 1 drž. in Jugoslavijo, postali še tesnejši. Nadalje, da je temeljni pogoj za rešitev ekonomskega problema dolgotrajni mir.j "Zagotovljam vas, gospod predsednik, da mi stremimo za i tem ; zavedamo se, da naše .razvijanje zavisi le od trdega dela in razumne ekonomije." Tako je rekel poslanik Coolid-I geu.
Predsednik Coolidge je odgovoril poslaniku, da ga veselijo prijateljski odnošaji, ki obstojijo med Žed. drž. in Jugoslavijo, izrazil je željo, da bi še dalje taki ostali in se še bolj utrdili.
| znana usoda pogrešanih fran-1 coskih letalcev. To pa zato, | ker bi ne bila varna svojega življenja v Parizu. Amerikan-i ca se pa za svarilo ne brigataj ' pravita, če naju ne bodo hoteli v Parizu, bova Šla pa dru-, i gam. Trdno sta se odločila, da[ ! podvzameta polet takoj ko bo' zato vreme ugodno, najkasne-j je do sobote.	j
ROPARSKI NAPAD V CICERO. ILL.
V Cicero so banditi pobili na tla bivšega policijskega načelnika, ki je dobil tako hude poškodbe, d« je istim podlegel.
Cicero, 111__Albert W. Va-
lečka, bivši policijski načelnik v Cicero, 111., je umrl v Frances Willard bolnišnici za poškodbami, katere je zadobil, ko je bil- napaden od treh ban-ditov. Po izpovedi dveh žensk, s katerima se je Valečka zabaval po kabaretih, so bandi-ti ustalili njegov avto, ko so se peljali pozno v noči £8. a-prila po Odgen ave. Napad se je izvršil na 48. cesti. Ženski sta rekli, da so banditi ukazali Valečku, da mora stopiti iz avtomobila. Najprvo so mu vzeli denar, nato so ga pa te-^ pli in suvali tako dolgo, da je, nezavesten obležal na tleh. Ko se je zavedel, se je odpeljal domu in kmalu nato je moral v bolnišnico, kjer je v torek j zvečer preminul. Valečka je, bil načelnik policije v Cicero, od leta 1920 do 1924. Radi ne-! kih nerednosti je pa bil odpu-j Ščen iz službe.
DETE PUSTIL V NAJETEM AUTOMOBILU.
Chicago, 111. — Neki neznani moški z detetom v naročju je na Milwaukee in Ashland ave. najel avto in na Pearson ter Robey cesti velel ustaviti. Stopil je iz avtomobila, pustil dete tam in rekel vozniku, da se bo takoj vrnil. Ko ga pa le1 ni bilo od nikoder, je voznik j dvignil otroka in pri njem ria-i šel listek, v katerem je bilo na-| pisano, naj pelje dete v St. Mary's bolnišnico. Obveščena je bila takoj policija.
I	-°--
— Chicago, 111. — Julius Rosenwald je prispeval $10,-000, kar je še manjkalo k skla-: du $35,000 za novo šolo Sv. i Pavla v Lawrenceville, Pa.
KRIŽEM SVETA.
—	Chicago, 111. — Standard Oil kompanija je znižala ceno gasolinu za dva centa. Na ga-solinskih postajah stane zdaj 16 centov galon, na debelo pa 14c. ^iižH
—	Charleston, S. C. — O-genj je izbruhnil na parniku Comus, Southern Steamship kompanije, katerega so pa pogasili in je v spremstvu parni-ka E1 Oceana nadaljeval pot^ proti New Orleansu, kjer bodo. škodo popravili.
—	Tokyo, Japonsko. — Japonski cesar Hirohito se je od-; ločil, da bo odlikoval italijan-j skega premierja Mussolinija z^ najvišjim redom, kar ga je še doslej dobil kakšen inozemec na Japonskem. S čim se je Mussolini Hirohitiju tako prikupil, poročilo ne pove.
—	Philadelphia, Pa. — Stanje Henry E. Huntington a iz Los Angeles, vpokojenega železniškega magnata, ki leži bolan v Lankenau bolnišnici,1 je kritično.	I
—	Berlin, Nemčija. — V j 200 let starem Monbijou gra^ du imajo razstavljene dragulje iz krone Hohenzollerjev, ki so izza časa Friderika velike-j ga. To je prvič v zgodovini, da' bi bila dana prilika javnosti, te1 dragocenosti videti od blizu.
TORNADO POOSTRIL POLOŽAJ V POPLAVLJENIH KRAJIH.
- i
St. Louis, Mo. — Tornado, ki
l
je divjal tudi nad državama; Arkansas in Missouri, je po-' vzročil veliko škode. Vodstvo' Rdečega križa izjavlja, da ne' bo zadostovalo 10 milijonovj dolarjev za preskrbo poplav-ljencev, ker so zadnji viharji; število benguncev pomnožili.1 Po najnovejših poročilih po-^ snemamo, da ima Rdeči križ pod svojo oskrbo v dolini Mississippi 338,000 oseb. Več kot polovico od teh živi po šotorih) in dobiva hrano in oblačila le i od Rdečega križa. Drugi so pod streho v javnih poslopjih in nekateri v svojih hišah* v gorenjih nadstropjih, ker so pritličja pod vodo.
Kaj še pride, danes ni mogoče vedeti, pričakujejo pa najhujšega, to je, če voda pre-dere nasip v bližini Baton Rouge, se bo število beguncev pomnožilo še za 100,000.
GROZNO ODKRITJE.
London, Anglija. — Na Charing Cross postaji so železni-[ čarji odprli neki kovčeg, v katerem so pa na njih začudenje ( našli v papir zavite kosce žen-| skega trupla. Spominjajo se,-da je neki elegantno oblečeni | moški, kovčeg oddal^ na postaji. Detektivi so šli takoj na delo, da bi zvedeli podrobnosti o ; zločinu.
Iz Jugoslavije.
OSTRI KOMENTARJI HRVA TSKIH LISTOV O NOVI VLADI.— SPLOŠNO JE MNE NJE, DA VLADA NE BO SPOSOBNA ZA NOBENO DELO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
__o__
Hrvati in nova vlada.
Zagreb, 19. aprila. — Vesti
0	načinu, kako je Vukičevič sestavil novo vlado, so izzvale v Zagrebu precejšnjo senzacijo. Splošno smatrajo, da pomeni sedanja vlada samo slabo mas-kiran državni udar. Splošno jej mnenje, da vlada ne bo spo-j šobna za nobeno delo, ker bo. imela proti sebi večino 1 ju d-] stva. Absolutno nedopusten pa je način, kakor se je kršil parlamentarizem, ko je vlada prejela dovoljenje, da skozi štiri j mesece vodi državno politiko, brez narodne skupščine. Pou-i darjajo tudi, da je vsaka vlada' brez Slovencev in Hrvatov nesposobna, predvsem spričo sedanjega zunanjepolitičnega, položaja, da bi mogla z za-| dostnim ugledom reprezentira-, ti našo državo na zunaj.
Zagreb, 19. aprila. — Današnja "Narodna politika" prinaša brzojavko pod naslovom "Četrta stranka", kjer ostro napada- sedanjo protiparla-mentarno sestavo vlade. Vsaka j vlada mora imeti po načelih j parlamentarizma zaupanje! dveh faktorjev, a sedanja via-j da uživa samo zaupanje enega. To ni zadostno za moč parlamentarne vlade. Ljudje, ki sestavljajo sedanjo vlado, so znani kot tako zvani "dvorni" ljudje in za večino je samo to , dejstvo edina kvalifikacija. ' Sestavitev sedanje vlade pome-
1	ni poskus, kako bi se pri nas i sestavila tako zvana "četrta i stranka", ki bi jo tvorili disi-; denti vseh strank in bi si po-i časi skušala ustvariti gospo-! dujočo pozicijo v parlamentu, i Za voditelja tega pokreta sma-; trajo dr. Marinkoviča, katerega vstop v vlado pomenif da je zgubil zaupanje v parlamentarizem. Kruto izigravanje parlamentarizma je najvažnejši uspeh te vlade. Tako se bo samo še poslabšal zunanjepolitični položaj, ker se itak v inozemstvu preveč razpravlja o tem, kako vladajo pri nas stranke generalov. Mesto da bi se to popravilo, so se razmere še poslabšale. Vlada, ki vodi politiko brez parlamenta, ne more imeti nikakega ugleda.
Belgrad, 19 .aprila. — Sestava sedanje vlade se je popravila tako, da je fin. minister dr. Bogdan Markovič zastopnik prosvetnega ministra.
-o-
Vlada je volivna?
Belgrad, 19. aprila. — Z vso upornostjo se vzdržujejo glasovi, da je sedanja vlada volivna vlada in da ima že tozadevno pooblastilo od kralja. Po zatrjevanju iz vladnih krogov bi se vršile volitve ali 27. septembra t. 1. ali prvo nedeljo v oktobru.
Z avtomobilom na Šmarno goro
so se pripeljali gg. Čamernik, Šturm in Uršič. Peljali so se iz Vikrč preko Zavrha. Sprva je bila vožnja zelo težavna, kor je bila ilovica še mokra in silno polzka, ko pa je avto prišel do peska, je z lahkoto zmagoval vse težkoče. Pri Gorjancu je avtomobilska sirena izvabila vse prebivalce iz hiše. Kar okamenili so od presenečenja in niso mogli verjeti svojim očem, ko so videli drčati proti hiši avtomobil. Še večje presenečenje je bilo na Šmarni gori sami, ko je avto trikrat obkrožil cerkev in se na to ustavil pred ondotno gostilno.
_ r\_
Konj jo je podrl.
Ko se je peljala prodajalka Ivanka Peterca iz Dravelj v Ljubljano s kolesom po Celovški cesti, jo je nasproti Kerši-čeve gostilne sunil konj, vpre-žen v neki dvovprežni voz. Pe-tereova je odletela s kolesa in dobila pri padcu poleg manjših praks tudi težje notranje poškodbe.
_ n_
Obilna smrtna žetev v kamniškem okraju.
V velikonočnih dneh je umrl v Kamniku Lorenc Bergant, p. d. Grantavc, daleč na okoli znan gostilničar v Samostanski ulici. Pred leti so v njegovo gostilno mnogo zahajali ljubljanski literati Zupančič, Kozak, Gruden, Debelak, Petruška, T. Albrecht i. dr., kadar so bili na letovišču v Kamniku. Čudovito mnogo sličnosti z rajnkim kaže gostilničar v Kozakovem: Belem mecesnu. — Ob istem času je umrl tudi Berganov sosed posestnik in krojač I. N. Potočnik, oče Srečka Potočnika, imejitelja krojne šole v Ljubljani. — V nedeljo popoldne pa je zadet od kapi, nenadoma preminul znani gostilničar in posestnik v Bistričici Fran Bodlaj. Vsesplošna gospodarska borba je tudi njega pritirala do preranega groba.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
5<>0 Din............--__________S 9.40
1,000 Din...................... 18.50
2,500 Din ...................... 46.25
5,000 Din.....................- 92.00
10,000 Din....................... 182.0Q
100 lir ............................$ 6.15
200 lir ...........................$12.00
500 lir ............................$29.00
1000 lir ............................$57.00
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO ■ttUDI DENARNE POŠILJAT VE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
j ZAKRAJŠEK & ČESARK,
i 455 W. 42nd ST.. NEW YORK N. Y.
"POTOP"
je nadvse zanimiv roman in se začenja v jutrajšnji številki našega lista. Citajte roman od začetka! Ne bo vam žal.
wm

msat
■ y , - ran? iK* , SK?V i.I

AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 13. maja 1927.
» AMERIK'ANSKI SLOVENEC
frri kb utj»Urejii slovenski iUt
l,	v Ameriki.
^ Ustanovljen let* 1891.
Izhaja mk dan raz on nedelj, oon-ddjhat: is dneroT po praznikih.
Izdaja in tislca:
EDINOST PUBUSHING CO.
NualoT uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III
Telefon: CANAL 0098.
Za leto leto.
Za pol leu..
Naročnina:
-$5.00 - 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____6.00
Za pol leta_____. 3.00
The First and the Oldest Slove ni&n Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 0098.
Subscriptions:
For one year______$5.00
For half a year___-__2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______1_ 6.00
For half a year_______ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toč" no, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Beseda o socialnih razmerah in protiverskih klevetah.
- ,
Katoliški duhovnik Father McLaughlin je pred nedolgim 'j objavil serijo člankov, v katerih razmotriva socialne in gospo-1 darske razmere Združenih držav.	,
V teh člankih poudarja zelo dokazovalno, da so socialne 1 razmere v Združenih državah po nekih krajih dobre, po dru-gih slabe, morda slabejše celo, kakor v Evropi. Vzrok vsega so seveda gospodarske razmere, katere ima v rokah bogati razred, to je kapitalisti. V ustavi Združenih držav imamo zajamčeno svobodo, toda ta svoboda je vedno odvisna od gospodarskih razmer v deželi". Svoboda je lepa stvar, — pravi Fa-ther McLaughlin, če je z njo v zvezi pravica, doslednost in poštenost. Kjer tega ni, tam se svoboda spremeni v tiranstvo in diktaturo. Delavec je svoboden, to je, da lahko dela če hoče, in če noče ne. Vendar to je samo v teoriji. Vsak delavec je navadno reven in njegove gospodarske razmere ga silijo, da mora delati. Delodajalec, bogatin, zopet pravi: svoboden sem, lahko storim kar hočem. Njegov pohlep po bogastvu mu veli: gospodari skopo, pa boš več imel. Skušaj prodajati za višjo ceno in plačuj one, ki proizvajajo, najnižje ki moreš, pa, ti i)o ostajal dobiček. Svoboden si in to lahko storiš. Tako si tolmačijo ljudje svobodo. In s to svobodo izkoriščajo svojega bližnjega do mozga, kjerkoli ga morejo. Jasno je, da revni sloji pri tem največ trpe, ker so pri sedanjih socialnih razmerah gospodarsko odvisni od bogatinov.
To svobodo, pravi dalje, bi bilo treba omejiti. In sicer pravi tako-le: Moral bi biti državni pravec, ki bi določal ceno pri prodajanju vsem produktom, ki se na svetu producirajo. Istotako bi moral določati, koliko bi se moralo plačevati za proizvajanje istih. Vsak naj bi dobil svoj del, ki mu pripada na podlagi poštenosti in resničnosti. S tem bi se socialna beda omejila vsepovsod. Pozabiti bi ne smeli starih onemoglih delavcev, delavskih vdov in mladoletnih zapuščenih otrok, za vse to bi morala skrbeti država, da bi se izvajala v pravični meri do vseh enako.
Kako krasne besede katoliškega svečenika! Značilne so in na mestu. Veliki socialni papež Leon XIII. je v svoji znameniti socialni encikliki povdarjal isto. Katoliška cerkev je bila po svojih cerkvenih poglavarjih in svojih svečenikih še vedno zaščitnica revežev in preganjanih po krivici. Njena zgodovina to pokazuje skozi vse veke njenega obstanka.
In vendar imamo na svetu ljudi, ki skušajo neprestano metati na mater, katoliško cerkev, blato v tem oziru. D«.si ona stoji, kakor mogočen morski svetilnik sredi razburkanega morja skozi vse veke njenega božjega poslanstva na zemlji, kakor zvezda vodnica vsem, ki tavajo v zmotnih naukih na zemlji. Pa ljudje jo ne poslušajo. Kapitalist jo v svojem svobodomiselnem srcu preklinja, ker ga uči usmiljenja do revežev. Delavci, dasi reveži, in katerim hoče pomagati kot dobra mati, jo vsled zablod v zmotna prepričanja, kot komunizem in socializem, enako preklinjajo. Svet noče poslušati svarilnega glasa svoje dobrohotne matere, gre svojo pot in ta pot pa vodi narode iz propada v propad in v vedno slabše socialne in gospodarske razmere. Premisli temeljito vsak, če ni to resnica!
Tudi Slovenci imamo med seboj časopisje, ki iz dneva v dan blati dobrohotno mater, katol. cerkev, njene poglavarje in njeno svečeništvo. To časopisje dopušča od časa do časa v svoje kolone celo take trapaste vesti, namreč, da so duhovniki krivi zadnje svetovne vojne, da so duhovniki krivi, da jih kapitalisti izkoriščajo itd. To niso naše izmišljotine, temveč eestokrat se je to že čitalo v raznih člankih in dopisih v listih kot "Prosveta" in drugih slovenskih brezverskih listih. Kaj to
SILNI NALIVI V LASSALSKI OKOLICI.
i
La Salle, III.
Cenjeni g. urednik:—Zopet Vas nadlegujem z malim dopisom. Pa ker vidim, da ljudje radi čitajo kaj iz naselbine, zato spet poročam.
Kakor izgleda, se nalivi in povodnji kar nočejo ustaviti letos. Zadnji pondeljek, 9. maja je bilo nekaj strašnega v tej o-kolici. Okrog poldne so se pri-drvili težki oblaki, ki so zagrnili vso okolico. Začelo je liti, kakor iz škafa. Vsi kanalski odvodi so odpovedali, ker niso mogli odvajati in požirati toliko količino vode. Voda je udr-la marsikomu v spodnje prostore, kot kleti itd. Na hribu tega niso občutili, toda spodaj naprej od 3. ceste na 2. in 1. cesti, ki leži svet malo bolj vodoravno, je marsikomu zalilo klet, tako je lilo. Odpovedala je tudi razsvetljava in mesto je bilo nekaj časa brez luči. Napravilo je večim precejšno škodo.
Nova metla. Pravijo, da no-jva metla boljše pometa. Naše ,mesto je dobilo, kakor je že bilo poročano, novega župana v ^sebi Mr. Brzygota, ki kaže, da bo jako agilen mož, ako bo .v tem duhu in smislu nadaljeval. Posveča se vsem stvarem i
/večja točnost in pozornost. Tako je prav. Zakaj pa davkoplačevalci štejemo mestu visoke davke!
Smrtna kosa tudi pri nas ne miruje. Zadnjo nedeljo je preminul tukajšni dobropoznani družini Mr. in Mrs. John' Baz-nik na 932 Fourth St. 121etni sinček Matt. Bolan je bil komaj tri dni. Bil je jako priden deček in učenec slovenske farne šole. Pogreb se je vršil v torek popoldne iz cerkve sv. Roka na sv. Vincencija pokopališče. Žalujočim starižem, enemu bratcu in sestricam iskreno so-žalje! Pokojnemu fantku pa ; veselja in radosti nad zvezdami!
Pozdrav vsem čitateljem tega priljubljenega slovenskega lista! Opazovalec. I	• -n_
11. uri ponoči je začelo goreti in nesreča je bila še to, da ognja niso opazili, dokler niso plameni uničili že vso notranjščino in je ogenj silil na strani že ven. Ko je prihitela nato požarna bramba, je morala presekati streho in prvo nadstropje, da je tako* dala vročini in plamenom pot v zrak, sicer bi bili isti udarili na straneh ven in bi šle še sosednje hiše. Poškodovane so lahko tudi sosedne hiše in podjetja. Kako je ogenj nastal, nihče ne zna. Poslopje je bilo zavarovano samo za $3000. Vsebina, ali blago v poslopju, katerega je bilo precej, ni bilo zavarovano.
Poročevalec.
ŠE EN ODGOVOR "PROSVE-TINI" DOPISNICI.
POŽAR UNIČIL ROJAKU TRGOVINO.
Ely, Minn.
Predzadnjo nedeljo je izbruhnil v znani slovenski Ko-matarjevi krojačnici ogenj, kateri je isto do tal upepelil. Ob
Canonsburg, Pa.
Cenjeni g. urednik:—Prosim malo prostora v našem ljubljenem delavskem listu "Amer. Slovencu." Ker je to moj prvi dopis, zato upam, da ga ne bote dali v koš.
Sem že 21 let v tej naselbini in mi je vse dobro znano in sicer od začetka te naselbine pa do danes. Doslej je vse dobro šlo, karkoli so še naši vrli možje lotili, so dosegli lep uspeh pri vseh stvareh. Zatorej se ni gledalo, kakšnega prepričanja da so, samo da so delali za dobro stvar, pa je bilo dobro. Zatorej vsa čast možem, ker so se in se še toliko trudijo za napredek potrebnih stvari.
Dolžnost me tudi veže, da moram malo odgovoriti na dopis, -ki je bil priobčen v "Pro-sveti" v' št. 62. dne 15. marca t. 1. Pisala ga je neka napredna ženska, katera se je grdo zaletela in napadla katoličane in poljskega duhovnika in še celo umobolnim ljudem ni prizanesla ta ',naprednjakinja." Svojo netočnost in nepravilnost je morala pred mirovnim sodnikom popraviti, kjer je tudi zvedela, da se ljudi, ki jo puste v miru, ne sme grdo napadati in sodnik ji je ukazal, da mora dati preklic in ona je dala namesto preklic "popravek" ravno tako v Prosveto z dne 25. aprila t. 1.
Toliko sem hotela čitateljem povedati, da se v Ameriki ne sme tako grdo ljudi napadati, kakor si to predstavljajo nekateri "naprednjaški" elementi, ki so našli vso svojo "visoko"
Viggo Cavling:
ŠKOLJKA.
(Dalje.)
Alfred stopi skozi vrata v predelku in se znajde v obokani sobi, kjer je sedel sklonjen nad mizo lastnik tvrdke Marcus Beit.
Poteze tega moža je poznal Alfred s slik prav dobro. Kljub temu pa je ostrmel, ko je zapazil tega moža, ki je nosil svojih šestdeset let pokončno kot skala.
Široki obraz mu je napol zakrivala bujna brada, ki je obdajala njegove jeklene poteze. Njegove oči, svetle, kakor kristal, so se bleščale od energije in življenja.
Orlovski nos je izražal nezlomljivo voljo in ostra usta z ozkii^i, bledimi ustnicami so izdajala stvarnost njegovega čustvovanja.
Alfred je malce prebledel/Tega moža, v
katerega rokah je bila njegova usoda, si ni predstavljal tako velikega, močnega in krepkega.
Poleg lastnika tvrdke je stal mlad mož in listal v blagajniški knjigi ter odgovarjal na šefova vprašanja.
Pogovor je bil zelo dolg, takoi da je imel Alfred čas ogledati si sobo. Razen tigrove kože na tleh je bila sobna oprema prav pri-prosta. Zadnjo steno je zakrivala široka, odprta denarna omara, na' šefovi desni strani pa se je nahajala mizica z dvema telefonoma.
Končno je Marcus Beit le našel čas, da je obrnil svoj pogled na pismo, ki mu ga je prinesel Alfred. Na šefovem obrazu se je pokazalo veliko presenečenje in ravno je hotel nekaj vprašati, ko plane v sobo služabnik in sporoči:
"Njegova ekscelenca taotaj iz Pekinga želi govoriti z gospodom šefom."
Marcus Beit namigne in Alfred se umakne na stran.
Skozi hodnik po dvorani opazi štiri stare Kitajce v svilenih oblekah in s čepicami, od katerih so mahala pavja peresa.
Marcus Beit potisne svoj stol nazaj in stopi k vratom. -
Najstarejši Kitajec, ki je bil oblečen v težak rumen plašč, se ustavi in prikloni trikrat prav globoko ter reče v angleščini, pri čemur naguba svoj obraz:
"Prosimo gospoda Beita naj sprejme naše opravičilo za to, da smo si dovolili motiti ga v važnih kupčijskih poslih, ki zahtevajo od njega toliko dragocenega časa."
Marcus Beit se prikloni in pravi: "Vaši ekscelenci se najlepše zahvaljujem za čast, da vas morem sprejeti v svoji tesni sobi, ki je počaščena z vašo navzočnostjo."
Nato jim ponudi sedeže, ki jih pa odklonijo; Beit jih vpraša nato:
"Kateremu ugodnemu dejstvu naj se zahvalim za obisk taotaia?"
Stari Kitajec si prekriža roke preko prsi in pravi:
"Nj eno cesarsko veličanstvo Ca-hsi v Pekingu, mati nebeškega sina, nas je poslala, da vam sporočimo izraze njene .hvaležnosti za pomoč, ki ste ji jo vedno dajali rade volje na razpolago. Njeno cesarsko veličanstvo Ca-hsi je izvedela, da bo vaša hči jutri polnoletna, da stopi jutri v zarjo dozorelo-sti. Njeno veličanstvo je želelo, da proslavi to priliko s posebnim darilom in vas prosi zato, da ne odklonite te skromne skrinjice biserov. Pošilja vam to kot znamenje milosti in naklonjenosti, ki naj bosta dokaz hvaležnosti za vašo uslužnost do nje."
Pri tem izroči taotai Beitu malo zlato skrinjico, v kateri se je bleščal in žarel diadem iz črnih biserov.
Marcus Beit odvrne: "Prosim vas, da
sporočite Njenemu cesarskemu Veličanstvu mojo zahvalo za dragoceno darilo, ki bo mojo hčer razveselilo."
Nato se gospodje priklonijo trikrat drug pred drugim, Kitajci zavihajo rokave in se podajo s taotaijem na čelu po hodniku v vežo, strumno in ceremonijalno, kakor so prišli, ne da bi se jim rumeni voščeni obrazi količkaj spremenili. Kakor mrtveci so odhajali iz dvorane, podobni četi nebeških Bud.
Alfred je prisostvoval temu sprejemu iz sobinega kota.
Beit je stal še vedno tu, z malo škatljo v roki. Dolgo je gledal na bisere in zamrmral pred seboj:
"Uboga Alice! Zopfet ti bom moral podati nekaj dragocenega. Niti ne slutiš ne, koliko truda in dela je veljalo tvojega očeta, da ti more sedaj poklanjati take dragocenosti. V biserih boš videla le lepotičje.
pokazuje? To, da je protiversko časopisje Lmnogim slovenskim delavcem že docela omračilo zdravi razum, sicer bi kaj takega ne pisali, ^co mora vendar vsak razumen človek vedeti, da so to le nalašč skovane1 škodoželjne klevete proti cerkvi in njeni duhovščini. m
Kdo ni bral številnih papeževih poslanic med vojno, koliko je sv. oče posredoval in se trudil, da bi razne države pripravil k spravi in pomirjenju. Pa prihajajo protiverski časniki, da so duhovniki zakrivili vojno! Take klevete skovane nalašč proti cerkvi in duhovščini pokazuje jo, da pri protiverskih nasprotnikih igra glavno ulogo nezmerno sovraštvo in nezmerna škodoželjnost, ki deluje pri nekateri že tako hudo, da jim udarja na blazno. Ostre so te besede, a resnične in na mestu !—n.
naobTazbo v takem "napred-njaškem" berilu, kakor ga prinašajo protikatoliški listi. Sicer pa vse njihovo "naprednja-štvo," ako je tako, kakoršnega ga kažejo nekateri njihovi u-' čenči, zelo smrdi.
Naj zadostuje za danes. Vse čitatelje pa lepo pozdravim in j temu vrlemu listu Amer. Slovencu pa želim obilo novih na-\ ročnikov!
Rose Krall.
_n_
DOPIS S POTA.
Little Fall«, N. Y.
V tem mestu se dela povečini jako slabo. Edino kar obratuje so papirnice in nekaj drugih tovarn. Tu dela največ naših rojakov, delajo noč in dan.
Lumber tovarna in pa strojnica bolj slabo obratujejo in so zadnje čase delavcem utrgali 10 odstotkov na plači.
Po dolgem času so zopet začeli delati v Rockton Mili. Tu je okrog 13,000 prebivalcev. Bilo jih je veliko več, a so se izselili v druge kraje.
To je tudi znani Back Canal, po katerem prevažajo parniki les, železo in zlasti žito. Vožnja je počasna, 10 do 12 milj na uro, več ne smejo. Vozijo samo po leti od aprila do novembra meseca. Potem voda zmrzne. Ta kanal vodi skozi do New Yorka. Parnik mora vleči 5 do 6 velikih čolnov ali bro-dov, kar pride precej težko. Zanimivo je opazovati, ko dospe tak parnik pred zapornice. Takozvane "locks" se odpro ali dvignejo in voda hitro prinese parnik na površje, nakar se odprejo druga vrata in vožnja se nadaljuje.
Tu je še precej'zdravo podnebje. A kljub temu bolezen močno obiskuje ljudi. Slovencev je okrog 400 tukaj. Po večini imajo vsi svoje lastne domove in domačije,, katere so zelo prijazne. Rojaki so zelo uljudni; popotnika spoštujejo. Imajo tudi dva društvena doma. Dr. "Združeni Slovenci" in dr. sv. Jožefa. Dvorana sv. Jožefa je precej prijazna, zlasti oder, kjer prirejajo igre, je lepo napravljen.
Slovenske fare še nimajo. Je pa veliko drugih cerkva. Naši hodijo povečini v irsko cerkev.
Občudoval sem tudi tukajšno katoliško šolo St. Mary's. Res, prijazna velika stavba. Tu pošiljajo naši rojaki svoje otroke v šolo.
Zadnje čase tudi nemila smrt obiskuje naše slov. rojake. Odi novega leta sem je preminulo kar šest Slovencev. Med drugimi so: Amalija Drobnik, zelo priljubljena in prijazna žena, naša naročnica, je umrla v starosti 46 let hitre smrti. Umrl je John Osredkar, star 55 let. — Od ostalih mi imena niso znana. Vsem žalujočim iskreno sožalje. Umrlim pa naj bo lahka tuja žemljica.
Vrzeli v naselbini pa pridno polni gospa Štorklja z mladimi močmi. Pri dobro poznani družini Joe in Kat. Mrzlikar je pustila fantička, katerega so zelo veseli. Pri družini Furlan pa so dobili malo deklico, ki so jo tudi veseli! Vsem moje iskrene čestitke! — Pozdrav!
Ant. Jaksetich, pot. zast.
TONE OBETA BITI ŠE VELIK MOŽ.
Joliet, 111.
Ko sem zadnjič premišljeval, kako smo "pečlarji" od vsega sveta zapuščeni, mi je prišlo na misel, da bo treba na vsak način podvzeti potrebne korake, da se pečlarji na nek način organiziramo. Seveda, nič ne prikrivam, saj veste, da vsak izmed nas o samemu sebi precej, če ne največ misli. To bolezen imamo vsi, brez razlike. Zato veste, sem, ko sem~to stvar premišljeval, že samega sebe videl na čelu te akcije. Potem sem pa premislil. Najboljši urad bi bil blagajniški. Ce se moja misel uresniči, tedaj bom jaz gledal, da bom blagajnik. Da ne bom pod nobenim bondom, bom pa tudi pazil. To pa zato, da bom blagajno lahko zago-spodaril, če mi bo tako kazalo. Saj jo je blagajnik Zavetišča tudi in nihče ga zato ne preganja. Predsednik se smeje v svoji vili. Narod pa si misli, revež je nucal, pa ponucal. Tako bi bilo tudi z menoj v takem slučaju. Vidim veliko oportu-niteto že v naprej. Torej, kdor je za ustanovitev organizacije slovenskih pečlarjev, na noge! 'Jaz bom pa blagajnik. Roke !gor! Kdo nasproti! Nihče! Soglasno sprejeto!
Kaj je pa novega v Jolietu? ■O veliko, veliko! Imeli smo v 'jeseni volitve, ko smo šerifa in
razne druge uradnike izvolili.
i °
Pa spet nekaj ni štimalo in morali so ponovno prešteti glaso-jve. Tu pa se je pokazalo, da je ;veliko ljudi volilo kar po dvakrat. Pa kaj bi to! Poštenjako-viči se najdejo povsod.
Gostilne mehkih pijač bodo morale plačati za licenco po ^$200 letno v našem mestu. Ku-
I
: ko da je do tega prišlo, vedi sam Bog. Morda je kdo ugoto-jvil, da se v gostilnah mehkih pijač prodaja poleg mehkih in j mokrih pijač še trde.. Pravim, morda da so tako ugotovili. Pa .so si morda mislili mestni očet-|je: dobiček se dela, policaj ne more vedno ljudem za hrbtom stat, dajmo kako drugače. Pla-tijo naj! Pravim, morda je tako. Trdim pa ne.
Zgubila se je in starši ne vedo, kje se nahaja lTletna Helen Železnik od 117 Henderson Ave., tako so stariši sporočili tukajšnemu šerifu. Ce so jo že našli ali se je povrnila, mi doslej še ni znano.
Tekom meseca aprila je u-mrlo v Jolietu 48 oseb. Rodilo se jih je pa 68. Torej smo za 20 oseb napredovali. Ta napredek je pripisovati veliki marljivosti gospe Štorklje, ki je !stalno na delu v mestu in okolici. Le tako naprej, dokler je vetra kej!
Zdaj je moja poročevalska torba špet prazna in dokler se v njo spet kaj ne nabere, bote, dragi čitatelji morali kar lepo potrpeti. Torej do svidenja!
Tone s hriba.
-o-
KAKO SE GIBLJEJO NAŠI PRI SV. PETRU V STEEL-TONU?
Steelton, Pa.
Ljubi maj, krasni maj, kako si lepo razcveten, kako krasne rožice nam daješ! Pa vse to še ni bilo dosti našim mladim de-
kletom. Rekle so, me hočemo postati same "Male cvetke" in se pridružiti tistim, ki bodo krasile in kinčale faro sv. Petra v Steeltonu.
V resnici bilo je nekaj lepega dne 8. maja, na "Materni dan," ko so nas pozvale "Male cvetke," da naj jih me, članice Krščanskih mater spremimo pred oltar, da skupno z njimi pristopimo k mizi Gospodovi. Tako se je tudi zgodilo. Prišle smo, pripele so nam na prsa lepe bele cvetke, naredile smo jim špalir, ko so korakale pred oltar, ker so imele ta dan tudi slovesen sprejem. Male cvetke, prosimo vas kot krščanske matere, da nikoli v življenju ne-pozabite na besede, katere ste slišale iz ust č. g. župnika Gla-deka.
Prav lepa hvala tudi sestram, ki so tu dan tako lepo okinčale j oltar. Po sveti maši so nam pa dale kosilo, za kar jim gre vsa čast, za drugo leto so pa obljubile še nekaj lepšega, povedati pa nočejo kaj.
Pri nas, dasi je majhna naselbina, pa imamo precej društev: Dr. Krščanskih mater; Dr. Presv. Srca Jezusovega : tri j podporna društva, spadajoča k IKSKJ.; samostojno dr. sv. Jurija: izobraževalni klub in pa SŽZ. Zdaj pa nameravajo tudi ustanoviti pevski klub, in to kakor hitro se bo dobil pevski vodja. Prosimo tem potom, ako kdo ve za takega, da bi sporočil na naslov: Rev. L. Gladek, So. 2nd St., Steelton, Pa., ali pa se naj sam javi.
Kako dobri katoličani smo, i priča tudi to, ker nimamo nobenega protiverskega lista v j naselbini.
! Dne 25. aprila sta si obljubila zakonsko zvestobo Mr. John Butala, ki si je zbral za družico v svojem življenju Ano Hu-šič. John Butala je najmlajši sin dobroznane Iiutalove tiruži-ne. Ženitovanje se je vršilo pri njihovih starših, kjer smo se prav dobro zabavali. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova božjega.
Tem potom naznanjam tudi vsem članicam dr. SŽZ. št. 8. da ne bomo imele seje več na nedeljo, temveč vsak tretji četrtek v mesecu zvečer, prostor vam bom naznanila pismeno.
Dorothy Dermeš.
-O-
O VSESTRANSKEM NAPREDKU NAŠIH V DRŽAVI PELINA IN PESKA.
Rock Springs, Wyo.
I/, našega mesta je le malo dopisov \ slovenskih ameriških listih. Držimo se pač gesla: kar se doma skuha, naj se tudi doma sne. To pa ni prav. Kadar se gre za kakšno dobro stvar, je prav, da se jo obesi na veliki zvon, da se bolj daleč sliši, da zvedo tudi tisti rojaki, kako se nam godi, ki so kdaj preje živeli v naši naselbini, a so se drugam preselili.
Naša fara sv. Cirila in Metoda prav lepo napreduje. Resnica je, da zelo pogrešamo našega č. g. župnika Rev. Schiffrer-ja, ki se nahaja zdaj na dopustu zaradi bolezni. Ni pa nam to korajže vzelo, da bi se ne udeleževali vseh cerkvenih o-pravil. Cerkev je ob nedeljah
(Dalje na 4. strani.)


Petek, 18. maja 1927.
"AMERICANS*! SLOVENEC*
Gremo, ali pa moramo tako hitro?
»n.
Od časa do časa, se tuintam kak nas člankar ali dopisnik dotakne ameriškega Slovenstva, njegovega narodnega življenja in njegove bodočnosti?
Bodočnosti? Saj je nimamo, poreče ta in oni. Res je nimamo. Vsaj dolge ne. A vendar, kakor bi človek rad vedel, kdaj se bo poslovil s sveta, koliko dni mu je še odmerjenega, tako bi tudi ameriški Slovenci vsaj malo radi znali, koliko časa bomo še eksistirali kot skupina, ki bo še vredna vpo-števanja, žrtev in dela? ! Ali ne?'
Odkar je ustavljeno priseljevanje v Združene države, so se probudile tudi naše slovenske podporne in kulturne organizacije v Ameriki. Z vso silo se dela, kar je prav, da se iste po-jači z našo mladino, z našimi sinovi in hčerami, ki se bodo pojavili jutri na krmilu naših društev in organizacij. Vse to je prav in lepo.
Toda vprašanje ameriškega Slovenstva še vedno čaka de-finitivnega odgovora, kaj'se lahko stori za istega, da bi ga ohranili vsaj še drugi generaciji, slov. naroda v Ameriki.
Zbiranje mladine je dobro in koristno. Ampak, kako jo zbiramo? Naj se ne čuti radi toga nihče užaljenega, če bomo pogledali zbiranje mladine malo od bližje.
Ameriški Slovenci živimo pravkar v dobi, ko se vedno močneje pojavlja prehod od starinov na' mladino. To čutijo močno vse naše organizacije. Mladina je že dorastla, postaja samostojna in če je ne zainteresiramo za naša slovenska društva in organizacije, bo •gubljena, toki raznoličnega ameriškega življenja jo bodo »dnesli nam izpred oči in izgi-lila bo, na škodo ameriškega Slovenstva.
Starejši, ki smo prišli iz domovine vidimo in pravimo, da mladina nas ne razume. Na seje društev no prihaja, ker menda nas ne razume in se zato za naša društva ne zanima. Kaj sedaj? Prišlo je na misel nekaterim vodilnim faktorjem naših organizacij, ;da naj se začne z ustanavljanjem mladinskih društev pod okriljem naših organizacij in naj se jim da prostost, da poslujejo v angleškem jeziku. To je vse prav in lepo od ene strani. Vprašanje, veliko vprašanje pa nastane, če je to prav z našega narodnega stališča?!
Naši mladini gre angleški jezik veliko lažje, kakor slovenski jezik. Med seboj naša mladina govori le angleško. V angleškem jeziku je izšolana, tega razume, dočim slovenskega ne razume tako popolfto, ker se ga pač niso učili tako točno in popolno, kakor angleškega. Imamo častne izjeme med nami, ki so se potrudili, da so svoje sinove in hčere naučili svoj slovenski jezik pismeno. Cast tem, ti so se pač zavedali, da naši potomci bodo Slovenci samo toliko časa, dokler bodo slovenski jezik ume-li. A v pretežni večini tega ni. In ker slovenski jezik ne razumejo tako, kakor angleški, so prišli gotovi faktorji do prepričanja, da je najboljše, da se da naši mladini prostost, da ustanavlja svoja lastna mladinska društva in iste vodi v angleškem jeziku.
Do tega prepričanja smo prišli pri naših organizacijah, ker mislimo, da se naše mladine drugače zainteresirati ne da za naša društva in organizacije.
O tem najvažnejšem vprašanju pri naSih organizacijah, od katerega je odvisna tudi nadaljna bodočnost ameriškega Slovenstva, se zdi, da nfeši vodilni faktorji niso dovolj razmotrivali, dovolj posvetili svojih paženj vprašanju, kako bi se dalo našo mladino zainteresirati za naša društva in
organizacije v slovenskem duhu, z drugimi besedami, zainteresirati mladino za Sloven* stvo v Ameriki.	/
O možnosti tega bomo spregovorili par besedi.
*
Poljaki in Čehi imajo tretjo generacijo pa je še poljska in češka. Očetje in sinovi, ki so bili rojeni v Ameriki, pa pošiljajo svoje otroke v češke in poljske šole, jih učijo svojega narodnega jezika, pa vsled tega prav nič ne zgubijo na u-gledu pred Amerikanci, temveč še spoštovanje uživajo ravno radi tega. Zakaj človek, ki je ponosen na svojo- narodnost in isto ljubi je tudi najbolj patrijotičen državljan in zvest Amerikanec. Preizkušnje so to že neštetokrat dokazale.
Nekaj zanimivega je, kako j so ravno Poljaki zainteresirali svojo mladino za poljska društva in organizacije v Chicago, pa tudi nekaterih drugih večjih naselbinah, kjer so naseljeni v bolj kompaktnem številu. Pojdite na seje njih društev,- pa dobite mlade fante od 16. leta naprej, ki se redno in točno udeležujejo društvenih sej, debatirajo in razpravljajo v lastnem narodnem jeziku. Kako so Poljaki to dosegli?
Tako le: Vsako leto, ko je glavna letna seja, si društvo izvoli stalni letni društveni odbor iz starejših članov. Ti so odgovorni društvu za poslovanje. Poleg tega pa imajo vsak mesec takozvani mesečni odbor, ki obstoji iz mladine. Na vsaki seji je izvoljen tak mladinski odbor iz mladih članov in mora poslovati mesec dni. Recimo na majniški seji je izvoljen izmečl mladih članov ves društveni odbor, ki ima za poslovati v mesecu juniju. V juniju prevzame v roke društvene uradne posle, že vodi junijsko sejo itd. Vse vodijo v poljskem jeziku. Stalni društveni odbor iz starejših članov pa sedi poleg njih, jim pomaga z nasveti pri tej in oni zadevi. Pazi, da delajo mesečni mladi odborniki pošteno in pravilno. Pri tem se pa mladi člani vadijo poljskega jezika z govori na sejah, v debatah, vadijo se društvenega poslovanja, itd. In kar je še najbolj značilno je pa to le: Mesečnemu mlademu odboru, ki je n. pr. izvoljen v maju in imajo voditi društvo v juniju, se naroči, da mora delati na to, da prinese s svojim nastopom na junijski seji kako koristno idejo in načrt v dobrobit društva. Tako se tak mesečni mladi odbor potem trudi cel mesec in pripravlja, kaj bi koristnega prinesel na dan za društvo in organizacijo. Seveda vsak odbor ne more prinesti kakih čudežev seboj, a glavno je, da se mlade člane na ta način zainteresuje, da mislijo na napredek svojih društev in organizacij. Kajti mladi fantje ravno tako mislijo, kakor vsak drugi človek, ravno tako jim pogosto pridejo na misel dobre in koristne ideje, kakor starejšim. S tem, kadar tak mladi odbor prinese, kako dobro in koristno idejo na prihodnjo sejo in se zborujoči seji ideja dopade, da jo odobri, se vzbudi v takem mla-| dem članu ali članih, ki so to ; zamislili in prinesli na dan izredno zanimanje, kajti s tem dajo njim pobudo, da spoznajo, da se jih upošteva, spoznajo važnost svojega dela in to pa rodi tiste idejne uspehe, da se v mladini dviga nova poljska generacija, ki bo zopet tekom njene dobe plamtela za j svoj narod in pj^gov ljubljeni narodni jezik.
Rojaki Slovenci! Pozni smo že in veliko smo že zamudili. Ali bi se pri nas ne dalo kaj takega upeljati ? Vsaj v večjih naselbinah, kjer ste bolj skup* no in v večjem številu naseljeni. Ali se nam zdi vredno, da
i
m
n
NEWYORSKI ŽUPAN IN SKUPINA ADMIRALOV.
I
Na sliki vidimo newyorske ga župana James J. Walkerja med skupino admiralov in po-
bočnikov na stopnicah mestne hiše ob priliki velikih morskih vaj ameriške mornarice. _
Vseh bojnih ladij je bilo v Hudson reki 116, na katerih je bilo 30,000 mornarjev z 2227 častniki.
Gad.
Raznoterosti.
temnimi mahovimi blazinicami, tako izvrstno posnema ta glu-mač mrtvo naravo, Posnemanje v naravi ali mimikry je silno pogosta prikazen.. So gosenice metuljev, ki posnemajo suhe vejice na grmu, 15 cm dolga gosenica nekega vinskega veščeca (metulja, ki mu pravijo tudi veliki pujsek) si zna nadeti celo tako krinko, ki spominja na strupenega afriškega gada.
Ko so ponudili nekaj teh gosenic pavianu, ki poje mnogo žuželk, se pa kač zelo boji, ga je prevzel grozen strah, ko si je nadela gosenica gledališko masko. Nekateri metulji in druge žuželke posnemajo s fotografsko natančnostjo zeleno listje, med katerim žive; kitajska Kalima pa zadene s svojimi krili tako točno suh hrušev list, da se moraš le čuditi. Tudi med drugimi živalskimi redovi je mimikry ja močno razširjena, da ne boš morebiti štel te zmožnosti v preveliko zaslugo gadu v bodičevem grmu, čegar rdeče morilske oči in sikajoči jeziček je le prejasno dokazoval, da imaš pred seboj bitje iz mesa in krvi.
Od jeseni do spomladi je ležal gad trd kot rog pod mah-nato klopico, nad njim pa je stanovala miška. Ko je solnce zopet oživelo, se prikazalo v rebri sveže zelenje in so izlete-11 i citrončki (metulji rumenjaki) se je zbudil tudi gad. zapustil svoj brlogek, se napil do [sita sveže rose in se ogrel na solncu, da so mu postali udje 'zopet gibčni. Potem se je plazil toliko časa med lesnatim steb-lovjem rese, da se mil je slekla stara koža kot srebrnosiva mreža; to preoblačenje ga je stalo precej truda, obenem je pa tudi začutil, da je želodec prazen.
"Glejte, glejte, miška!" je pomislil. "Ravnokar je bila tu, zdaj je tam. Miške so skočne, gadje smo počasni možje; toda miške so neprevidno, mi pa znamo čakati."
Rubinaste oči so vedno tam, kjer je miš. Čisto počasi se pomika gad naprej, tja, kjer je ravnokar poskakovala miška. Dobro ve, da pride glodalka po istem potu spet nazaj. Res, že je tukaj. Muha s pokvečeni-ma kriloma šanta po pesku in
(Dalje na 4. strani.)
POŽAR NA PARNIKU.
'"Matin" poroča iz Šangha-ja, da je izbruhnil na kitajskem parniku "Denku" požar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. S parnikom se je vozilo 2000 civilistov in 1000 vojakov. Mnogo potnikov je utonilo.
-o-
VOJAŠKI P3I V POVORKI.
Pred otvoritvijo kongresa sovjetov so korakali po moskovskih ulicah vojaški orkestri, ki so igrali internacijonalo. Za njimi so korakali v štiristop-nih vrstah vojaški psi, ki so spremljali internacijonalo s cvilenjem in lajanjem. Bilo jih je nad 300. Prebivalstvo si je privoščilo na račun te feno-menalne povorke marsikak do-vtip.
-o-
PRAŠIČI POŽRLI DETE.
Mlada kmetica iz neke vasi pri Braili v Rumuniji je šla te dni na polje in pustila doma svoje dete. Ko se je vrnila, je zagledala grozen prizor. V njeni odsotnosti se je prašičem posrečilo odpreti stranska vrata in priti v izbo, kjer so dete raztrgali in požrli. Ostale so samo kosti.
bi vsaj še eno generacijo ohranili Slovenstvu? Ali ni to naša narodna dolžnost?
Kako žalostno je, na naših sejah, ko vidimo naše vrle tu rojene fante, pa za naša društva imajo le malo ljubezni. Na sejah pri volitvah jih ne morete izprostiti, da bi tudi najmanjši odbor prevzeli pri društvu. Vzrok temu je seveda, ker niso bili doslej še zainteresirani za naša društvena življenja.
Po naših uradnih organih vidimo že par zadnjih let, kako se kar sili z angleškim delom. Vse prav, vemo, da se to dela iz najboljšega namena, ampak naša mladina odhaja s tem še toliko hitrejše iz malega slovenskega v angleški tok. Ako bo šlo to še par let tako, bo tekom 10. ali 15. let bilanca naših društev in organizacij se nagnila na popolnoma angleško plat. Slovensko življenje v naših društvih in organizacijah, ki je čvrsto živelo in delovalo okrog polstoletja, bo automatično zginilo, kakor zgine suh list z drevesa- ko pride Vesna s svojim spomladanskim dihom.
Vprašanje nastane, koliko damo še na naše ameriško Slovenstvo ? Koliko je nam na tem, da ohranimo svoj ljublje-i ni slovenski jezik ,o katerem, je tako lepo govoril in peval blaženi Slomšek in nam dal v svoji sveti narodni oporoki sledečo nalogo : "Ljubite svojo besedo materno, pa ne le v besedi, temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in pa do svojega rodu"? Koliko damo na vse to?
Z narodnega stališča je to zelo važno vprašanje, ki smo ga sicer že malo zanemarili, a lahko se ga še popravi, ako bi se ves narod v tem zmislu združil.
Rojaki mi ostanemo Slovenci lahko, precej dalj, kakor mislimo. Mesto, da potratimo toliko časa z drugirni manj vrednimi vprašanji, pustimo to najvažnejše vprašanje iti mimo nas, kakor da bi se to sploh nas ne tikalo.
Gotovo se bo ta ali oni izrazil, češ, to bo samo umetno podaljša vanje našega narodnega življenja v tem novem svetu. Res je nekako tako, a življenje je vredno, da se ga podaljšuje, kar najdalj se ga more in tako tudi naše slovensko" na-!
rodno življenje v Ameriki. *
Na mestu bi bilo, da bi se o tem govorilo in splošno razmo-trivalo v vsem našem slovenskem tisku v Ameriki. Nadvse koristno bo, da pridejo na dan naši voditelji in povedo svoje misli v teih oziru. Naše slovenske žrtve za povzdigo našega društvenega, kulturnega in verskega življenja med ameriškim Slovenstvom-vse to zasluži in je vredno, da storimo vse, ki mogoče, da to Slovenstvo živi kar najdalj mogoče.
Na dan za ameriško Sloven-
VELIKA PONEVERBA V ŠVICARSKI NARODNI BANKI.
Blagajnik .švicarske Narodne banke Kessler je na velikonočno soboto nenadoma izginil. Poneveril je 560.000 švicarskih frankov. Policija je izdala za njim tiralico.
—o-
REKORD V TATVINAH. Iz Vratislave poročajo, da je bila izrečena obsodba nad francoskim državljanom Jose-fom Barbejem, ki ima na vesti okrog 2000 tatvin. Rekordni tat je bil obsojen na 12 let težke ječe. Njegova pomočnica stvo! Povejmo, kaj mislimo v Giesova je bila obsojena na tem oziru! Poglejmo kaj je v I dve leti, njena hčerka pa na tem oziru storiti mogoče! Sto- [ tri mesece ječe. Ostale obto-rimo vse, kar se storiti da. j žence je sodišče oprostilo.
Vemo, da gremo, ampak —m	—o_
je li treba tako hitro?	jSlRITE AMER. SLOVENCA 1
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO:
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money, Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, n i:
Uradu jemo: Dnevno od 9:00 auutraj do 4:00 po" poldne. Ob torkih in sobotih do 8:36 zvečer.
KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00
ORGANIZACIJA NEMŠKIH GORSKIH POLKOV.
Znano je, da je Nemčija organizirala gorske polke šele v svetovni vojni, pri čemur je zlasti upoštevala vse izkušnje avs^ro-ogrške armade. Gorske polke je potrebovala Nemčija pri bojih v Srbiji in v Vogezih, pozneje pa tudi v Karpatih. Ko se je izvršil vejiki prelom italijanske fronte pri Kobaridu 1. 1917, so se preloma udeležili že nemški gorski polki.
Tudi danes ima Nemčija organizirane gorske polke in mislimo, da to dejstvo dokazuje, da za Nemčijo še niso vsi računi zaključeni, temveč da bi mogli ob tirolski meji nemški gorski polki s še večjim uspe-j hom uporabiti izkušnje, ki so jih dobili pri uspešnem koba-ridskem prelomu.
Danes ima Nemčija dvoje vrst gorskih polkov in sicer za visoke gore in za srednje go-. rov je. V slučaju vojne bi se iz njih formirale gorske divizije oziroma brigade. Gorske divizijo bi bile tako sestavljene ko j infanterijske: 3 pehotni polki ! (s 3 bataljoni, 1 bombometno, ; 1 zvezno četo in 1 baterijo inf. ^anonov). Vsaka divizija bi imela dva polka gorske artilie-rije, oborožene s kanoni 75, 105 in 150 mm kalibri. Poleg tega bi imela vsaka gorska divizija 1 četo smučarjev. 1 četo za službo na visokih vrhovih in 1 četo vodnikov. Gorska brigada bi bila bolj elastična enota in bi štela : 4 bataljone pehote, 1 bombomentno, 1 zvezno, 1 vodniško, 2 do 3 izved-niške čete in 1 baterijo infan-terijskih kanonov. Artilferiia pa bi imela: 3 baterije gorskih kanonov in 1 bateriio havbic. Končno bo imela vsaka brigada še 1 ženijsko četo in 2 četi avtomobilskega trena.
Sklenjeno je bilo, da dobi vsaka divizija Reichswehr en bataljon gorskih čet in sicer za srednje gorovje. Zaenkrat so bile ustanovljene samo tri > gorske divizije in sicer v Hirschbergu, Goslar-u in Dres-i denu.	'
Organizacija nemških gor-i skih polkov je po francoskih' polkih danes sledeča: 1 štab1 pehotnega polka v Muenchenu. po 1 bataljon v Kemptenu in Lindau, 1 bombometna četa v Muenchenu, dve bateriji v Landsbergu, zvezna četa v Muenchenu in dve četi avtomobilskega terena v Landsbergu. •
Vsak gorski polk ima precej močan štab: 3 oficirje, zdravnika, 4 vojaške uradnike, zvezno četo 15 mož s 3 psi in radio-
postajo. Gorska četa šteje: 4 oficirje, 26 podoficirjev in de-i setnikov, 135 vojakov in 101 konj. Strojna četa ima 4 ofi-i cirje, 23 podoficirjev in 1011 vojaka ter 97 konj (13 jezdnih in 86 tovornih). Vsaka če-' ta ima poleg svojih težkih1 strojnic tudi tri lahke.	i
Bombna četa ima 3 bojne, oddelke in nekoliko municij-skih oddelkov. Pri trenu čete so 3 lahki nadomestni minome-ti in 3 na vozeh.
-o-
BANDITI NAPADLI MESTO.
"Daily Herald" poroča iz Rio de Janeiro, da je 200 mož broječa razbojniška tolpa napadla mesto Monte negro v severni Braziliji. Banditi so oropali vse blagajne. Oblasti so poslala v zasedeno mesto oddelek vojaštva.
"Zdaj prihajajo lepi časi!" se veseli miška, ki si je bila izbrala udoben stan v kodrastem ?rmu bodičevja (črnike, božjega drevca), ki stoji pod široko-, yejnatim hrastom. Zakaj, da ji je bila ravno bodika tako povleči, nam zgodovina ne pove. Morda jo je skrivoma prevevala slutnja, da raste v Paragvaju sorodnica njene rastlinske prijateljice, imenovana paragvajski čajevec ali mate, ki nudi priljubljeno narodno pijačo južnim Amerikancem.
Pa naj bo že tako ali ne, grmič, ki ga vidiš pogosto tudi po mestnih parkih, je nudil naši znanki izvrstno skrivališče. Mladi pastirji so si bili napravili tam tudi klop iz mahu, v kateri je prijetno stanovanje tudi za malo miško, posebno ker najde tukaj vedno kaj za pod zobke, bodisi drobtinico kruha ali kožico od klobase, skorjico sira, jabolčno lupino, pečko od češplje ali kaj podobnega.
Zato ni nič čudnega, če je
gozdna miška tako lepo zao-
| krožena kot žogica, četudi je
bila zima dolga in ostra. Na
! močvirnem travniku v bližini i
■ raste vse polno stožke, trave z (izvrstnim močnatim semenjem, I ob jarku bohotno cvete vresje: , hrane torej čez glavo. Tudi I gozd je pred durmi in tam leži po tleh dovolj okriljenega semenja smreke in jelše, borovca in breze, suhih jagod vsake vrste je na izbiro in ravnotako vsakovrstnega mrčesa.
"Kako toplo je vendar da-, nes!" si misli rdeča miška in poskakuje veselja kvišku. "Ali ne sedi tu-le debel hrošč? I seveda!" Cmok, ga ima, glodači se zabodejo vanj, oklesti mu .krila in nožice in ga pojužina, sedeč na zadnjih bedrcih, plen I pa držeč v prednjih šapicah. "In to tu-le, o to je pa ena izmed tistih sočnatih, tečnih gosenic! Da, da, pomlad je že prišla!"
Ravno take misli pa roje — da se izrazim po človeško — po glavi pošasti, ki leži leno in široko pod bodičevim grmom in se daje ogrevati aprilskemu solncu. Že celo uro leži tukaj gad in ne izpusti miške niti za trenotek izpred oči. Ko ga vidiš tako mirno ležečega, se ti zdi prvi hip, da imaš pred seboj borovo korenino, poraščeno s
Za ameriške dolarje:
$ 5*00 ........$ €ul5
10.00 ........ 11.25
15.00 ........ 16.35
20.00 ........ 21.45
25.00 ________ 26.55
35.00 ........ 36.70
50.00 ________ 51.90
75.00 ........ 77.50
100.00 _______ 103.00
200.00 ........ 204.50
300.00 ........ 306.00
400.00 ........ 407.50
500.00 ________ 509.00
600.00 ________ 610.50
• 700.00 ________ 712,00
800.00 ________ 818.00
900.00 ________ 914.00
1000.00 ________ 1015.00
Za dinarje:
200 Din ......$ 4.45
500 Din ...... 9.80
1000 Din ...... 18.90
1500 Din ______ 28.00
2000 Din______ 37.00
3000 Din ...... 55.40
4000 Din ______ 73.50
5000 Din ______ 91.60
10000 Din_____ 182.00
15000 Din _____ 273.00
20000 Din...... 368.0Q
30000 Din ______ 543.00
40000 Din...... 724.00
50000 Din ______ 902.00
60000 Din....... 1082.00
70000 Din...... 1260.00
80000 Din______ 1441,00
90000 Din____ 1620.001
- . -' * -

Petek, 13. maja 1927.
KMERIKANSKI SLOVENEC
GAD.
(Nadaljevanje s 3. strani.) 6i ne more pomagati. To je vaba za miško. En skok in že ima muho in pojedina se prične.
Počasi dvigne gad glavo, kot blisek švigne po miši in ji zasadi strupeni zob v tilnik. Reva 'zacvili, spusti muho, poskoči enkrat, dvakrat, se zvrne na hrbet, potrepetava in pogine. Počasi se plazi kača k nji, jo obtipava z jezikom, odpre žre-Jo, se loti žrtve pri glavi in jo polagoma pogoltne. Nato se zvije nazaj na svojo prežo. Eno uro leži skoro nepremično, potem pa zasine spet življenje v njenih očeh. Parček mlinarč-kov (sinic dolgorepek) izvaja v glogovem grmu svoje telovadne vaje onstran hrasta. Previdno se stiska pošast naprej; res da sta sinički gori na grmu, a morebiti pa prideta niže.
"Glej, glej, tu, tu!" zakliče Bamček in pobira gosenčico za gosenčico iz cvetnih popkov. — Toda tam doli, blizu tal, so se popki že razcveli in iz vsakega tretjega se spušča debela, re-jena gosenčica na nitki navzdol v mah. Vedno nižje telovadita milovidni sivi ptičici in zdaj švigne ena na tla in pobira gosenice iz mahu.
"Čiiv!" zakliče nenadoma, sfrfota v višavo, pade navzdol, otepa s kreljutci, trepeče in obleži nema. Ves iz sebe prileti samček bliže, toži na vse pre-tege, frfota sem in tja in zleti slednjič k mrtvi soprogici. Tedaj sproži gad še enkrat iz vele trave glavo in precej nato leži tudi samček mrtev poleg ne-vestice.
Dva dni in dve noči prebav-lja gad, nato pa se ga znova loti glad. Vodna rovka, ki išče ob robu jarka gosenic, pade pod njegovimi strupniki in rumeno hrženico (žabo), ki se veseli solnca in lovi mušice, zadene ista usoda. Tudi ženka palčkova (stržkova), ki išče na medvedovi hruški (glogu) pajkov, umrje zastrupljena in poljska miš, ki smuče urno skozi lansko listje, se ustavi nenadoma v teku, zacvili in pogine. Stari naš Neron med kačami ni bil neumen, ko si je zbral to lovsko postojanko; polje, nekaj močvirja, pašnik in gozd zadevajo tu skupaj in zato je plena več nego dovolj in ni skrbi za vsakdanji kruh.
Takih misli so tudi pastirčki, ki priženo pevajoč svoje krave. Tukaj je gozd, v katerem dobe pozneje vsakovrstnih jagod, pa tudi orehov in lešnikov; tukaj je bajar, v katerem se lahko kopljejo, kadar pritiska vročina. In tam-le je klopica iz mahu, na kateri se sedi tako mehko in raz katero se da s kruhom pomazanim z maslom v roki ta-
ko lepo opazovati ponirke in vodne putke v bžijarju in poslušati mijavkanje kanje na polju. Divji zajci prihajajo, srne dirjajo mimo, srake in šoje in zlatovranke se prikazujejo, ob jarku švigajo zelene kuščarice, regljajo žabe. Pisani hrošči tekajo prek peščenega pota in kadar vzletavajo, se bleskečejo kot dragulji. Vsakovrstni metulji letajo in rdečkaste ose, ki vlačijo pajke in gosenice v svoje luknje v zemlji kot konserv-no hrano za svoje mladiče.
A ta mahnata klop se je čez zimo nekoliko pokvarila; treba jo je popraviti. Nejče gre po svežega mahu in Joško pometa staro listje in zvenjeno travo s klopice. Ravno ko pride Nejče s staro vrečo, ki jo rabi za deževni plašč, polno mahu nazaj, zakriči Jožek in moli bled ko stena svojemu bratcu roko. — Prišel je bil preblizu gadu in ta ga je vsekal v prst. Kot vihar dereta oba dečka proti vasi. — Oče podveže rano, mati napravijo mrzel obkladek iz skisa-nega mleka, hlapec zapreže in oče požene, kar le premorejo konji, k fari po zdravnika. Ta nareže prst, vbrizgne vanj pro-tistrup in čez 14 dni Joško spet lahko premika laket; kadar pa se bliža nevihta, ga še vedno boli roka.
I Bilo je soparnega dne meseca maja, ko je pičil gad dečka, eden izmed tistih dni, ko so gadje posebno lačni. Ker sta bila napravila otroka pri mah-nati klopi tak dirindaj, zato se ni prikazala nobena miš ali ptica in ker ni mogel gad pričakati plena na stojišču, zato se je podal raje na sled za njim. Bil je že ob robu gozda, v ko-jega grmovju je slišal čivkati mladičke po hrani, ko zleti velik ptič iz trepetlike. Bila je kanja, ki je prežala tukaj na miši. Vesela tolstega plena švigne navzdol; zgrabi gada zadaj za glavo in preko hrbta, mu pre-grizne glavo na dvoje in ravno .vzleti, da ga ponese svojim mladim, ko se prikaže izza vogla zelena lovčeva suknja; v trenotku je bila uboga ptica na muhi in tudi mrtva na tleh.
Ko pa jo lovec vzdigne in vidi, da ima gada v krempljih, ga oblije dvojna rdečica : prvič, ker je ugonobil tako koristno ptico in drugič, ker se je spomnil, da mu je bila prejšnje poletje poginila izvrstna jazbe-čarka vsled gadovega pika.
—Po H. Lonsu Fr. P.
-o-
VIHAR NA AZOVSKEM MORJU.
Na Azovskem morju je divjal te dni strahovit vihar, ki je povzročil zlasti na severni obali mnogo škode. Del Taganro-ga so valovi poplavili.
GLASNIK
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
- Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ld podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem ogla-Sajo. S tem pomagate listu in trgovcem.___
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.) polna, tako je tudi bila o postnem času pri večernih pobož-nostih. Tudi lepo število vernikov je sprejelo sv. zakramente. Posebno lepo je pa bilo pri 40urni pobožnosti, katero je vodil naš priljubljeni gospod, Rev. J. Judnič iz Denver, Colo., s pomočjo našega dobrega Rev. Henryja. Ves čas je bilo polno ljudstva v cerkvi. Ob začetku in pri sklepu je bilo ganljivo videti naše male v procesiji z Najsvetejšim. Na Velikonoč so zopet pokazali farani, kako vneti so za cerkev. Darovali so veliko cvetlic za okrašenje cerkve in oltar j ey, pa tudi kolekta je pokazala dobra srca naših faranov, kajti nakolektalo se je $1151.75. V prvi vrsti gre zasluga za tako lep uspeh našemu č. g. namestniku Rev. J. Henry j u, katerega imajo vsi rjtdi, mladi in stari, le škoda, da ne razumejo našega jezika, ker so rodom Irec.
Dne 15. maja priredijo Youfig Ladies predstavo v cerkveni dvorani. Čisti dobiček je namenjen za novo ograjo, katero nameravajo postaviti okrog cerkve.
Dne 4. junija bo pa dr. sv. Ane priredilo veselico s plesom v Slov. Domu, katere čisti dobiček bo tudi za cerkev. Le tako dalje in naša fara 'bo kmalu brez dolga. Da bi ljubi Bog dal zopet zdravje našemu župniku Rev. A. Schiffrerju, da bo lahko užival sadove svojega truda, vsi želimo.
Nadalje vabimo vse članica našega dr. sv. Ane, da bi se v polnem številu udeležile naše prihodnje seje, ki bo 19. maja, ker se imamo mnogo važnih stvari za pogovoriti.
Začetkom maja je imelo veselico društvo Sv. Srca Marije št. 86 KSKJ., praznovalo je 22-letnico obstanka društva, ki je bila prav dobro obiskana.
Dne 14. maja priredi veselico Slov. Dom in dne 28. maja pa napravijo tukajšni rojaki ples, katerega čisti dobiček bo za ponesrečenega rojaka Fr. Peternela. Upam, da ne bo nikogar, ki ne bi kupil vstopnice, ker omenjeni rojak je v resnici v potrebi.
Vreme imamo pri nas bolj zimsko, začetkom meseca je snežilo. 8. t. m. smo imeli šest
palcev visoko snega.
Pozdrav vsem čitateljem našega priljubljenega lista Amer. Slovenca! Johana Ferlič.
-o-
KAJ JE NOVEGA MED NAŠIMI V BARBERTONU?
Bar be rt on O.
Sv. birma bo v naši cerkvi dne 16. maja.
Davek (tax), kateri 3e je začel pobirati v Summit county-ju dne 2. maja, se bo pobiral do 20. junija. Do kedaj in če se bo ta doba plačanja podaljšala, ni še določeno. Davek se pobira za december od lanskega leta in za junij za to leto. Vsa svota je skupaj na enem listku (billu). Postavodaja države Ohio (General assembly) bo nadalje sklepala te dni, kako in na kaj naložiti davek, to pa vsled primanjkljaja, ki je nastal v državni blagajni.
Naše mesto je dovolilo državi ,Ohio, da goji ribe v mestnem rezervoarju. Gojilo se bo blue gills in bass ribe. Ko iste zadosti zrastejo, se jih bo spustilo v vode v naši okolici, da imajo potem tako ljudje neizčrpano zalogo za loviti. Denar za to delo dobi država od dovoljenj (license), ki si jih morajo ljudje nabaviti za lov.
Kako je bilo na prireditvi tukajšnega altarnega društva? Program je bil zelo raznoličen, bogat in sploh dosti zabave. — Igra "Bedak Pavlek" je bila igrana povoljno. Udeležba ponavadi. To je, lahko bi bila večja, čeravno ni bila slaba. Odkrito povedano, ljudje se ne zanimajo zadosti. Pa saj je drugje ravno tako, ker tudi iz drugih naselbin se poroča tako. — Vedno in vedno se poudarja, kako moramo našo mladino pridržati zase, za naš narod. Da bo delala z nami in nadaljevala od nas započeto delo na našem kulturnem in društvenem polju. Pri tej zadnji prireditvi so bili vsi igralci in sploh vsi, kateri so nas zabavali, tukaj rojena naša mladina. Videli smo vojake korenjake, ki se nikogar ne boje. Komični prizor dveh fantov. Deklamacije deklet. Petje v duetu po dekletih. Dekleta so nam tudi lepo zaigrala na glasovir. Ne mislite torej, da bi bilo dobro, da bi naši mladini dali z večjo udeležbo več poguma, več veselja, da bi potem imeli kaj takega

4* 4*
V KANADO
-Vam dobimo Vaše ljudi iz starega kraja in jim sigurno preskrbimo delo. Vam tudi preskrbimo lepe farme po nizkih cenah. Slovenska pisma naslovite na: REV. A. MLINAR, Hodgeville, Sask, Canada.
Simon & Oberhoffner
— NOTARJI ETC. —
1717 — 11. Ave.
Regina, Sask., Canada
* *
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and merchants!
+ + + + + + + + + + * + *
South Side Wood Supply
South 10th Str. in Alabama ave,,	Sheboygan, Wise.
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in
Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik.
Jeweler
On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis.
~ •"•"•".......i,,»!..■..
JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Tel. 377 J. 3747 W.
■'.'i- i . '
BRYANT STUDIO
FOTOGRAFIST.
616 No. 3th SU Sheboygan, Wis. lsdeluje najlepše slike. Se Slovencem priporoča v naklonjenost!
Slovenskemu občinstvu
V, NO. CHICAGO -WAUKEGANU
naznanjam, da šem prejel pravkar v zalogo spomladanske in letne obleke, vsake vrste različnih barv in velikosti. Pridite in oglejte si jih!
Obenem je vam na razpolago velika zaloga vsakovrstnih obuval.
Istotako vsake vrste sloveča K "Coopers" spodnja obleka, praznične srajce, za na delo itd- Tudi vsakovrstne ovratnike in ovratnice.
Cene zmerne, blago prvovrstno, postrežba točna!
Se vsem priporoča za poset!
Frank Opeka
502 — 10th Street, WAUKEGAN, ILL.
bolj pogosto? Mladina hoče zabave in mladina bo imela zabavo. Na nas stariših je pa ležeče, kake vrste zabave bo imela. Pošiljajmo naše otroke, ko so še majhni, k našim prireditvam, da se uče iger, petja in sploh glasbe in samoobsebi razumno tudi našega jezika in čutili bodo s svojim narodom tudi potem ko odrastejo. Ponosni bodo na nas. Veseli, da nam morejo narediti zabave potom prireditev. Saj veste, da kar se Janezek nauči Janez zna. Naši Žanki in naše Merice se rade uče, celo jokajo se, in bolj odrasli pa zamerijo, ako jim naš Father (Rev. A. Bombach) ne da kake vloge, ker vsem ne more./ Na drugi strani pa, ako pustimo našo mladino doma, ne bo niti poznala svoj narod in ne imela niti pojma o kulturi našega naroda. Iskala si bo zabave sama drugje po raznih "parties" potom takozvanih "joy rides" ali drugje, ne da bi tudi imeli kaj užitka od tega. Ne da bi mi vedeli kaj vse delajo tam. Otroka, ko je še majhen, se lahko kontrolira, če ne drugače s palico; ko odrastejo je to nemogoče in otrok, kateri se odtuji svojemu narodu, ki mu ni mar za "kranjska društva" in za "kranjske igre," se vse kaj prepogosto odtuji tudi svojemu "kranjskemu očetu in materi." Dokazov za to mojo trditev imamo žalibog vse preveč in se lahko vidijo v vsaki naselbini po Ameriki. Naš rod tu bo sicer popolnoma postal amerikanski, ker to je celo potrebno za nje in za to deželo, vendar pa ni potrebno in še manj pa koristno za nje in za nas, ako so to zgodi kar naenkrat, prehitro. Želeli bomo priti skupaj na stara leta, se malo pozabavati skupaj z našo mladino in zabavati pa se je nam neprisiljeno mogoče le, ako se take zabave vrše v jeziku, katerega razumemo in ne samo vjamemo tu in tam kako.besedo. Čas za obdržati našo mladino pa je, kakor sem rekel, sedaj, dokler je še mlada in ne samo pri volji, ampak vesela, ako more kaj sodelovati. Vse kar nam je treba, ozir. najbolj potrebno je, da se bolj zanimamo za prireditve, ker le potom s zadostne udeležbe je tak naš lep namen mogoč. Anton Okolish. -o-
KAJ IMA ZA POVEDATI SHEBOYGANSKI URBAN?
Sheboygan, Wis.
Oni dan me je dopisovalka Ivana M. opomnila, da se pre-redko oglašam. Vabila me je tudi, naj zapustim dolino in pridem na hrilp. — Tisto pa že ne. Na hribu burja brije, v dolini pa solnčece sije.
Da še kedo drugi o moji počasnosti kakšno ne zine, bom takoj oznanil vse novice. Da bom pa pri Ivani boljše zapisan, bom najprej povedal o krasnem cerkvenem petju, ki smo ga o velikinočnih praznikih imeli. Zares že nismo dolgo časa boljšega slišali. Iz kora je žvrgolelo in popevalo nebroj mladih grl lepe velikonočne pesmi. Še mene je nekaj sililo, da bi pomagal, pa nisem mogel najti pravega glasa. Posebno me je pri zahvalni pesmi prijelo, da bi ustavil, pa nisem mogel in nisem mogel. Soseda poleg mene, fletna punca, me je začudeno pogledovala; gotovo si je mislila, kaj se to člove-če tako napenja. No, pa se je tudi brez moje pomoči glasila lepa pesem kot mogočni slavo-spev v pozdrav vstalemu Zveličal-ju.
Pred kratkim je bil od večernega vlaka do smrti povožen rojak Anton Rihter, star 37 let. Nedavno je prišel iz Minne-sote k nam dela iskat. Okoli devete ure usodepolnega večera je zablodil na vlakov tir, kjer je našel nesrečno smrt. — Pokojni zapušča enega brata v Chisholm, Minn., enega v Cleveland, O., in sestro v Milwaukee, Wis.
Že dalj časa so se trije mladi fantje kratkočasili s tatvino po trgovinah. Policija jih je šele zasledila, ko so oropali blagajne v šestih krajih. So to čisto mladi dečki po 14 let stari. Zares je to žalostno izpričevalo za mladino.
Delavske razmere niso v She-boyganu najboljše. Enkrat nam znižajo plačo, enkrat pa delavni čas prikrajšajo. Ubogi delavci smo pač prizadeti, kamor se obrnemo. Mnogo je tudi brezposelnih delavcev, ki zastonj iščejo dela. Morebiti se
bo kaj zboljšalo, ko se odpre delo na prostem. Urban. -o-
UREDNIKOVA POŠTA.
— Naročnik, Terre Haute, Ind. — Pojasnite Vaš slučaj kakemu izkušenemu advokatu v Vašem mestu in ta bo Vam gotovo svetoval, kaj Vam je storiti. — Pozdrav!
—P. M., New York, N. Y. — Vse kar potrebujete je, da imenujete v starem kraju svojega pooblaščenca, ki bo v Vašem imenu izvršil transakcijo.
—Naročnik, Pueblo, Colo. — Knjige "Roža sveta" nimamo v zalogi in jo točasno tudi v starem kraju nimajo.
-o-
MISS DANIELS ZADAVLJENA.
Francoska policija se že dolgo peča z zagonetno smrtjo angleške guvernante Miss Da-nielsove, čije truplo so našli na polju pri Poterie. 11. m. m. je odpotoval v Boulogne pariški zdravnik Paul, da izvrši obdukcijo trupla. Na kolodvoru ga je čakal domači zdravnik Sevestre, ki mu je pri obdukciji pomagal. Zdravnika sta u-gotovila. da je bila lepa Angležinja zadavljena. Kdo je morilec ni znano. Zagonetne smrti ne more pojasniti niti angleški detektiv, ki že dva tedna raziskuje ta zločin.
-o-
NOVO SREDSTVO PROTI SLADKORNI BOLEZNI.
Na kirurškem kongresu napoveduje asistent "Chasite" dr. Stab 1 odkritje novega sredstva zoper sladkorno bolezen. Zdravilo je doslej uspešno u-poiabljal prof. Noorden v Frankfurt u. Pacijent zavživa medikament v obliki tablet, ki so užitnejše od inzulina.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*
Phoaes: 2575 m 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKL
USTANOVLJEN L- 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili u pogrebe. krste i* ženitovanja. — Cene zmerne.
1003 — N. CHICAGO, 8T,
JOLIKT, ILL.
PROGRESS LINOLEUM & CARPET STORE
F. NOVIČKI
1738 West 18th Street
CHICAGO, ILL.
I*honc Canal 1505
Velika zaloga karpetov in vse vrste oljnatega platna. Dobimo ga direktno iz tovarne cele vozove. Vsakdo si lahko pri nas izbere česar želi.
t.
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C V. McKinley, D. D, S.
naslednik Burrows zobozdravnik* D* Arcy poslopje, 2. nadstropje ■:• str. sobe 204
Pfecme: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in
BREZPLAČNO
ženska postreipica
Odprto t od II zjutraj deft, zvečer.
V nedelje od 10. zjutraj do 12. opoludn*.
p	t .r fliijHusfJ

Petek, 13. maja 1927.
AMERIKANSK1 3!*0VENEjC
ft*** H
Družba
sv. Družine j
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Z»dinitniii Državah CUTVC11/• I HI TEH TI I Severne Amerike	OL'UL/l UULilil JJjL
Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center Si, Joliet, IIL
II. podpre dsednik.... J O S. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, IIL
Zapisnikar..........................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet. IIL
Blagajnik..................—........SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, IIL
Duhovni vodja_____________REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, IIL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, IIL JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St„ Ottawa, UL
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, IIL JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, IIL -o-
Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in Članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku
$46,481.91.
-o-
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-:h naselbinah ustanovijo ftioško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviSa zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55, leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEI
IZ CHURCHILLOYIH VOJNIH SPOMINOY
(Dalje.)
Delo Sir Henry Wilsona.
Churchill razmotriva v tem stavku o karakterju in lastnih novega šefa generalnega ba in dostavlja par vrst o •jem osebnem razmerju s nry Wilsonom.
Vest o imenovanju Sir Henry iisona za šefa generalnega l>a sem iskreno pozdravil, nala sva se mnogo let. PrT rat sem ga srečal na brego-Tugeley v januarju 1900. i a podoba, ki mi je ostala po i n v spominu, je divje zreči a ubei\em veseli major, ki je-»aš dovršil krvavo nočno ope-icijo v Pieter's Hill. Od leta '>10 sva se pogovarjala o voj-, med Francijo in Nemčijo. | iub temu, da se včasih nisva' injala v svojih nazorih, sem' n i bil vendar za marsikaj zelo j uležen. Nikdar ne pozabim navadnega prerokovanja av-sta meseca 1911, ki ga je po-dal za času agadirske krize odboru državne obrambe. V n času sva bila dobra zaveznika. Krizavje minila in iraki ,)or je za nekaj časa ohladil ' najino drugarstvo. Wilson je kot udani sin Ulstera s strastjo, i ni imela meje, ločil politiko home rule od liberalne vlade. V dneh pred napovedjo vojne Xe niči j i sva se srečala ob raznih prilikah, toda zmerom v golj oficijelnem zmislu. Mobilizacija mornarice in končno odločitev, da se Anglija pridruži Franciji, je povzročila, da je Wilson spremenil svoje mišljenje o moji osebi. Toda jaz nisem o tem dolgo ničesar vedel in bil sem zaraditega ze-1 > presenečen, ko so mi nekega
javgustovega jutra naznanili v imornariškem ministrstvu njegov obisk. To je bilo pred njegovim odhodom v Francijo.
Strategova potovanja.
Prišel mi je povedat, da so vse stare razlike nazorov pozabljene in da sva zopet prijatelja. Pozneje je bil, kakor je znano, proti dardanelski eks-pediciji. V tem času je gledal i vojno le v luči boja v Franciji.' To ni imelo, kolikor se spom- , nim, nobenega vpliva na najine j osebne odnošaje. Ko je postal šef generalnega štaba, je sprejel mojo koncepcijo vojne, o kateri sem govoril na teh straneh, v njenem celem obsegu { kot smelo in pričajočo o dobrem pregledu.
V Sir Henry Wilsonu je dobil vojni kabinet prvič izkušenega svetovalca, ki je znal jasno in prepričevalno informirati o situaciji in podati vzroke za sprejetje ali odklonitev tega ali onega postopanja. Podobne lastnosti vzbujajo sicer v Angliji običajno nezaupanje, vendar so brez dvoma velika razbremenitev v javnih transakcijah. Sir Henry Wilson je imel svoj poseben način izražanja. Govoril je v parabolah, rabil posebne prehode in skrivnostne fraze. Imel je svoj lastni besednjak. Politiki so bili pri njem "frakarji." Clemenceau zmerom "Tiger." Clemenceaua je tudi v pismih tako imenoval. Svojemu zvestemu pobočniku Duncanu je dal ime "lord." Nalašč je izgovarjal imena francoskih generalov in mest na zelo šaljiv način. V razgo-
SLOVENSKA ' PRALNICA
Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki prideju na dom po perilo, pokličite
Canal 7172 ali 7173
Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimol
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street,	Chicago, III.
Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota	Telephone 56
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko Spadajoča dela.
Enaindvajset let izkušnje.
voru o najvažnejših stvareh se je večkrat poslužil šaljivega načina. "Gospod ministrski predsednik" je prišel nekoč na seji vojnega kabineta, ki sem se je tudi jaz udeležil, "danes sem boehe (Nemec)!" In temu je sledil sijajen opis situacije s stališča nemškega generalnega štaba. Drugega dne je bil zopet Francoz ali Bolgar, toda zmirom je sijajno obvladal svojo stvar in dajal najboljše in pajjasnejše informacije. Nekatere ministre je seveda ta njegov način dražil, dasi ni šel nikdar tako daleč, kakor n. pr. Foch, ki je ponazoril vojni opis s pantomimo. Toda metode opisovanja vojnih načrtov so bile pri obeh precej podobne.
Konferenca v Monsu.
Bilo je 11. oktobra 1. 1917, dan, ki je bil pozneje proslav-' Ijen, toda iz drugih vzrokov. Ludendorff, von Kiihl in von der Schulenburg so se sešli v Monsu. Nominelni gospodje teh visokih štabnih častnikov— Hindenburg, princ Rupprecht in prestolonaslednik — niso bili moteni in se nišo udeležili te konference. Temelj posvetovanja je bila odločitev, da bo na zapadu izvedena velika o-fenziva. Konstatirali so, da je za to ofenzivo zbrano zadostno število vojske in da niso potrebne nobene posebne priprave več. Sklenili so, da mora biti ofenziva meseca februarja ali začetkom marca, prej, predno bodo mogli Amerikanci razviti svoje sile. In končno, da mora biti angleška armada uničena. Debatirali so o raznih alternativnih schemah ofenzive in ob-, veljal je ukaz, za točno izdelavo teh schem. Vsak načrt je dobil svoje kodeksovo ime. Kiih-lov načrt za napad na fronto La Bassee-Armentieres je bil "St. Georg I.", napad na odsek [pri Ypru "St. Georg II.," napad Ina Arras-Notre Dame de La-jrette "Marz." Končno je bil predložen tudi Michaels I., II. in III. Dne 24. januarja so se po dolgem podrobnem prouča-vanju končno odločili in izvolili 1 schema "Michaels."
Cilj tega pripravljenega napada je bil, da se razbije za-j vezniška fronta in prodre do: Somme in k Perone. Prvotno je j bil datum določen na 20. mar-j ca. Bitko bi naj razširil napad "Marz-Siid" in par dni pozneje napad, imenovan "Archangel," ki bi ga izvedla sedma armada južno od Oise in ki je! bil mišljen kot eventuelna alternativa.
(Dalje prih.)
______n_
RUDNIŠKA KATASTROFA V FRANCIJI.
V rudniku blizu Morsa se je( porušilo več rovov, v katerih je našlo smrt mnogo rudarjev. Doslej so potegnili izpod razvalin 26 trupel. Devet rudarjev še pogrešajo.
-o-
Širite amer. slovenca
IZPRED UDBUAHSIEGA SODIŠČA.
Če ima človek kurja očesa.
Sodnik: "No Stane iz Ljubljane, letos ste pa slabo praznovali Veliko noč?"
Obtoženec: "Kaj hočemo! Včasih bolje, drugič slabše! Ko sem bil še trgovski pomočnik, je bilo še najbolje; a zdaj je izguba."
"Tak fant pa krade!"
"So že taki časi."
"Dne 18. marca letos ste spet začutili srbečico v prstih, čeprav ste bili radi tatvine že kaznovani. Zjutraj okoli 6. ste torej z vitrihom odprli zaklenjeno delavnico čevljarja Karla Blatnika v Florjanski ulici, izbrali ste si kar 8 boks-kož."
"I, kadar se zraven pride, je treba pošteno zgrabiti, saj še tako nič ni z vso to zadevo!"
"Kože so bile vredne okoli 1-500 Din. Ko ste zaboj nesli po ulici; vas je srečal stražnik, ki vas je prijazno nagovoril. A vi ste kože odvrgli in zbežali. Stražnik pa vas je vendar ujel."
"Seveda me je. Samo ta za-nikarna kurja očesa so bila kriva. Ko sem mislil, da jo bom odpetajj. me je zlomek zabolel, kot bi se bil sam vrag zagrizel v prste. Obstal sem, vzdihnil in že sem bil v objemu stražnika."
"Pa že lani novembra ste nekaj poskušali."
"E, eno nedolžno šipo sem ubil."
"Pa ne brez vzroka. Okoli polnoči ste šli namreč trkat, pa ne na okno svoje majčice, temveč na izložbeno okno tr-'govca J. Ogrinca v Gradišču. Tako ste tolkli, da ste šipo razbili. Zadišale so vam slastne ribice, ki so mirno čepele v konzervah v izložbi. Pa ste imeli tudi smolo. Izložba je zamrežena in če bi kaj odnesli bi mogli vzeti le kaj malega."
"Saj nisem imel žaklja. Če bi se pa enkrat ribic pošteno najedel, bi Ogrinc zato vse eno ne bil lačen."
'"O kajpak! Pošteno delajte, pa ne boste trpeli lakote. — j Torej takrat ste spet imeli smolo. Sipa je zažvenketala, vi I ste vzeli pete pod pazduho; a> nič ni pomagalo; šipa je stražnika priklicala."
"Saj je bila počena; samo košček sem jo hotel vzeti."
"O seveda! Saj je Jože sam povedal, da je bila šipa cela. Obsojeni ste na 8 mesecev težke ječe; se boste pa malo postili, a z ribicami se kljub temu ne boste gostili!"
"Pa naj bo, saj ricet tudi rad jem."
-o-
Svojo njivo je pognoji!.
| "Ej, Jaka, ali mi hočeš zvoziti na njivo 8 košev gnoja," je vprašal posestnik Čmrlj z Iga svojega znanca.
"Pa bom, pa bom, samo če mi boste dobro plačali."
"Plačilo dobiš kakor se spodobi, pridi kmalu k nam s ko-
60SPQD1BJE ¥ JOtlETU
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesar-,	sko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS.,	JOLIET, ILL.
Chicago Telefon 2917.
A. Grdina & Sons
trgovina s pohištvom in pogrebni zavod
6017-19 S a. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA PAN m NOCi
Randolph 1681 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Water Jo* ftoad — Phooe EMW 5M»
šem, da bomo naložili," je dejal Čmrlj.
Jaka je res prišel čez par dni, pred 3 tedni, in jel nalagati gnoj in ga odvažati.
Gnoj je bil mastan in Jaki se je zdelo škoda, da bi vsega dobile Cmrljeve njive. Tudi sam je imel par njivic, a gnoja mu je manjkalo. Mož ni dolgo premišljal. Mislil si je, da Čmrlj ne bo vedel, če si privošči malo gnoja.
"Vsak pol ga bova imela, kot pravijo v Kranju," si je dejal Jaka in zvozil 4 vozove gnoja na svoje njive.
Nekdo je pa celo dejal, da Jaka njiv niti nima in da je gnoj kar lepo prodal. Sodnik je pa rekel, da je vseeno,_če je Jaka zvozil gnoj na svojo njivo ali če ga je prodal, kajti ukradel ga je in zato je pal v gnojnico — zasmrdelo mu je, saj bo 1 teden zaprt.
-o——
"Mi smo fantje, smo vsi soidatje!" so veselo peli trije korenjaki, ki so se pripeljali radi vojaškega pregleda iz Bohinja na Jesenice.
Ko so svojo zadevo opravili, i so jeli obirati gostilne in kma-' lu so čutili, da vinček učinkuje.'
Pijani Bohinjci so se prizi-bali na jeseniški kolodvor, da1 bi se bili spet vrnili na Bohinjsko. Zagledali so pred seboj o-rožnike. Janez, ki je bil najbolj pijan ,je dejal, da vidi 2 orožnika, tudi Jernej mu je pritrdil, a protivil se je Miha, ki je bil še najmanj nadelan in trdil je, da hodi po peronu samo en orožnik, ki jih opazuje.
"Kaj gleda nas," se je raz-hudil Janez.
Jeli so rogoviliti in orožnik je hitro pristopil in Janeza zagrabil.
"Zakaj ga vlečeš, prokleti žandar!" sta se zadrla Jernej in Miha in skočila v orožnika ter mu Janeza iztrgala; Miha je pa še orožnika sunil v prsa.
Orožnik je le s težavo Jane-j za odpeljal.
Miha se bo za svoje junaštvo I pokoril teden dni v zaporu. Janez in Jernejšek sta pa o-proščena, saj sta bila tako pijana, da sama nista vedela, kaj sta počela.
-o-
Pijan nerodnež je stopil pred senat. Mlad človek je še, ki služi sedaj kot delavec v kemični tovarni v Ljubljani. Ta pa si ga ' je, kot je povedal sam, malo preveč privoščil in je šel na neko dvorišče v Florijanski ulici v ' Ljubljani in klical neko znan- I ko, da bi šla ž njim pit. Ker i pa je bil fant le preveč glasen, je prišel stražnik in ga je hotel spraviti iz dvorišča. Zaljubljeni in pijani Nace pa se je raz-hudil nad stražnikom in mu j"e
klical: ""Auf biks policaj, pojdi sem, pa te razrežem ravno na 100 kosov!" Pri tem je pograbil stražnika za vrat in ga ho-' tel daviti, kar pa se mu seveda ni posrečilo, ker ga je poučil pendrek, da mora pustiti stražnika na miru. Fant je prosil1 končno za odpuščanje in mi-j lostno kazen, nakar so mu od-j merili za enkrat samo 14 dni zapora.
-o-
Dva nevarna taiova sta zopet za nekaj časa na varnem. Prvi je France Rak iz Ne vel j. Fant ima že 21 kazni in izmed teh več kot deset, in to precej občutnih, radi tatvine. Zopet je bil tožen, da je ukradel v Železniški nabavljalni zadrugi v Ljubljani za par tisoč dinarjev raznega blaga in jestvin, izpred hiše pa je odpeljal kolo. dasi se ne zna voziti. Poleg njega je sedela na obtožni klopi; tudi njegova žena, ki mu je u-kradene jestvine kuhala, dasi ji je on povedal, da je to vse ukradeno. Z ozirom na njihovo priznanje in pa ker so dobili kolo in precej blaga nazaj, je bil obsojen Rak na 18 mesecev težke ječe, žena pa na 6 tednov ječe. — Drugi nevaren uzmo-vič pa se je predstavil za blatijo Cerarja, delavca iz Otepanje vasi. Tudi tit ima že celo vrsto kazni na kazenskem listu in tudi največ tatvin. Ta pa se je splazil 12. januarja letos v stanovanje Ane Čudnove na Brezovici in ji je ukradel iz neke kasete v zaklenjeni omari— dve srebrni in eno zlato uro, zlat prstan in pa 10 srebrnih i kron in 10 lir. — Aretirali so ga pa v gostilni pri Dalmatin-cu, kjer je prodajal 13 še ne? razrezanih naglavnih rut, katere je ukradel v neki trgovini v Ljubljani, pa pravi, da niti sam ne ve kje. Matija je obe tatvini priznal in je dobil eno leto težke ječe.
-o-
Nevaren prijatelj sizkenj In
plaščev. Meseca decembra seje parkrat poročalo o predrznih tatvinah na ljubljanskih šolah. Prijavljenih je bii več kot 20 tatvin na različnih šo-j lah, kjer je kradel predrzen tat učencem in učenkam suknje, plašče in dežnike. Policija se je potrudila kolikor je pač mogla, toda precej časa je delala zaman. Tatvine so se vedno bolj množile. Končno pa se je nevarni uzmovič sam vjel. Nesel je namreč na starino prodajat neko ukradeno žensko suknjo. Mož pa se je zdel sta-
Zsl bolezni in bolečine &
PAIN-EXPELLER
Tvoru Laka. znamka reg. v pat. ur. Z dr. dr.
tr &
Prijatelj v Potrebi
OSEMNAJST LET
težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list
AVE MARIA
Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo!
Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj?	i. -i
—Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto.
KRASEN DAR
slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo.
Koledar 'Ave Maria' za leto 1927
imamo še v zalogi. Naročite ga, dokler ne poide.
2 DOBRIM BOŠ SAM DOBER
Z dobrim listom bo tudi vaša mladina —	dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne
čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo.
St. Francis Magazine
je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga Izdajamo!
Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu.
Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00
Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-Eje.
Franciscan Fathers
LEMONT, ILL.
rinarju sumljiv in ta je poklical stražnika. Fant je nekaj časa tajil, ko pa ni mogel dokazati, odkod ima suknjo, je | končno priznal to in še nebroj J drugih tatvin po raznih ljubljanskih šolah. Obenem pa je : tudi povedal, da je prodal več ,sukenj in plaščev dalmatinskemu krošnjarju Mirkotu Biliču, katerega so tudi kmalu nato aretirali. Pri obravnavi je aretirani tat France Strgar, delavec iz Rudnika, ki je bil že štirikrat radi tatvine kaznovan, vse priznal. Obsojen je bil na poldrugo leto težke ječe in ga bodo oddali po prestani kazni v prisilno delavnico, tako, da bodo šolarji precej časa pred njim varni. Dalmatinec, kroš-njar Mirko Bilica-Erika pa je dobil kot soudeleženec in radi nakupa sumljivega blaga šest tednov ječe, tako da si bo za-j pomnil kdaj je kupoval po Ljubljani tako po ceni ukradene suknje in plašče.
-n-
Strela je udarila
v nedeljo, dne 10. aprila v cerkev na Rečici pri Bledu. Vžgala je ni, a napravila je veliko škodo. V cerkvi in na koru so zdrobljena vsa okna. Pri velikem oltarju je razklestila strela leseni tlak v trske, odgrmla menzo, vrgla križ in nekaj o-kraskov z vseh treh oltarjev, v zakristiji zvrtala luknjo skozi zid, razčesnila klečavnik, v spodnjem predalu omare zdrobila vse shranjene sveče, za zakristijo vrgla iz ograjnega zida kamenje po grašcinsk. parku v Grimškah, zunaj za velikim oltarjem prelomila zid in na nasprotni strani ob zvoniku skozi ograjo izolirala veliko o-zemlje.
—Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec."
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiii vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN J ERICH
y	— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, IU.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, ka-:or tudi vsem drugim rojakom po drža vah Ohio in Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pob irati naročnino in o-glase za lista Am. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Am. Slovenca.
»KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila rantirano delo za $4.00, "truck &: services" na vse strani v Chicafji, ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani dclavci. J. J. Dunne Roofinjr Co.. 3411 Ogdcn Ave. Lawndalc 0114 vsi departmenti. -
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo za na« r o čila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Plata. Chicago, BI
6
xmerikanski slovenec
Petek, 13. maja 1927.
ROZA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
(KONEC.)
"Morda," je odgovoril; "ne vem. Ali kar osupnjen sem."
Pri vratih je moslimsko spremstvo odstopilo, a ostalo je tam, da vidi, kaj se zgodi. Po dolgi ladiji jima je prišla naproti opatinja.
"Kaj nam je storiti, nfati?" je vpraša Ro-zamunda.
"Pojdita z menoj," je rekla in stopala sta ž njo do oltarjeve ograje, kjer sta na njeno znamenje pokleknila.
Tu sta opazila, da je na vsaki strani oltarja stal po en krščanski duhovnik. Duhovnik na desni — bil je škof Egbert — je stopil naprej ter jima začel citati poročni obred."'
"Poročiti naju hočejo pred smrtjo," je zacepetala Rozamunda Wulfu.
"Bodi," odgovori Wulf.
Cerkveno opravilo se je nadaljevalo — kakor v sanjah — belo oblečene sestre pa so sedele na svojih izrezljanih sedežih ter molile.
Nato se je stari škof vrnil k oltarju, na njegovo mesto pa je stopil menih s kapuco na glavi, ki je govoril nad njima blagoslov s krepkim, razločnim glasom, ki jima je čudno segel v srce, kakor mehak odmev od onstran groba. Blagoslavljajoč je držal roki nad njima in zrl kviško, proseč blagoslova novopo-ročencema, pri tem pa mu je kapuca padla naprej in mu je luč svetilke z oltarja razsvetlila obraz.
Bil je Godvinov obraz.
še enkrat sta stala pred Saladinom in v njenem spremstvu je bila zdaj tudi opatinja s sestrami svetega Križa.
"Gospod Wulf D'Arcy," je rekel sultan, "in ti Ilozamunda, moja nečakinja, balbeška princezinja ,svojo kupo grenkosladko sta izpila. Usoda, ki sem jo vama določil, se je izpolnila in vidva sta po svojih lastnih obredih mož in žena, dokler vama Alah ne pošlje smrti, ki sem jo jaz zadržal. Ker sta se izkazala usmiljena napram onim, ki jim je bilo usojeno umreti in sta bila orodje usmiljenja,
vama tudi jaz izkaŽem usmiljenje in z njim svojo ljubezen ter čast. Ostanita tukaj, če je vama drago v popolni prostosti in vživajta dostojanstvo in bogastvo, ali pa pojdita, če je vama tako všeč, odtod in živita za morjem. Alahov blagoslov vaju spremljaj in pripelji vajine duše v večno veselje! Tako se glasi sklep Jusufa Salah-ed-dina, vladarja pravovernih, zmagalca in Kalifa Jutrovega."
Trepetajoč od veselja in začudenja sta po-klenila predenj ter mu poljubila roko. Nato je Rozamunda rekla:
"Gospod, Bog kristjanov, Bog celega sveta ti plačaj za ta tvoj kraljevski čin. A poslušaj najino prošnjo. Znabiti jih je še mnogo v Jeruzalemu, ki se še niso odkupili. Vzemi moja posestva in dragulje, daj jih ceniti in z njihovo vrednostjo si naj potem kupijo svobodo ubogi sužnji. To je najin ženitovanjski dar. Kar se pa naju dveh tiče, želiva oditi v domače kraje."
"Pa bodi," odgovori sultan. "Zemljišča vzamem in vporabim vsoto v namen, kakor želiš — vso, do zadnjega beliča. Tudi dragulje naj cenijo, a dajem ti jih nazaj kot svatbeno darilo. Nadalje dovoljujem vsem redovnicam, da ostanejo tukaj v Jeruzalemu, da strežejo nenadlegovane, v popolni varnosti krščanskim bolnikom, ako jih je volja, in to radi tega. ker so dale tebi zavetja. Kli-carji, spremite ženina in nevesto na kraj, ki so ga zanje pripravili."
Osupla in še vedno tresoč sta se obrnila, da bi odšla, ko je iznenada stal pred njima Godvin, jih poljubil na lica ter jih nazival "dragi brat in sestra."
"In ti, Godvin ?" je zajecljala Rozamunda.
"Tudi jaz, Rozamunda, sem našel svojo nevesto; ime ji je Cerkev Kristusova."
"Ali se ne povrneš na Angleško, brat?" je vprašal Wulf.
"Ne," je odgovoril Godvin z žarečimi očmi. "Križ je padel, a ne za vedno. Ta križ še hi 'anijo Rihard Angleški in še mnogi drugi služabniki za morjem in oni pridejo, kedar jih Cerkev pokliče. In tedaj, brat, se utegneva zopet videti. Dotlej pa z Bogom!"
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
Zastonj
Radio
Zastonj
nlil PA
Zlata urA
se bo oddala na

PLESNI VESELICI
ki jo priredi
SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA
4S V. MOHORJA9
v nedeljo, 15.majat.l.
v Šolski dvorani
W. 22nd & So. Lincoln Sts., Chicago Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50c za osebo.
IGRAL BO RACIC-FOYSOV ORKESTER.
, V30 cenjeno občinstvo, od blizu in daleč, naj-uljudnejf vabimo na to prireditev. Za točno postrežbo in dobro zabavo je preskrbljeno. , *
ODBOR.
POLfiG TVOJEGA NAŠLO
VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje licla je v zvezi z velikimi stroški.
DVOR MARIJE POMAGAJ
(Coll. M. P. H.) št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O Odbor za leto 1S26:
Chief Ranger: John S^so, 679 E. 159th Vice Chief Ranger; Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Scliskar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mcsec se plača v slučaju bolezhi $6.00 na teden bolniške podpore.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. Jeta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00.
NASLOVI
jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki.
Naslov na konzule se napravi sle-Ideče:
Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes.
Konzulati so v Zedinjenih državah . trfje, v Kanadi dva. Njih naslovi »o
sledeči:
1.	1819 Broadway, New York. N. Y.
(Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y.„ Pa., W. Va^ Ohio, Ala., Miss., Me., N. H., Vt., Mass., Cftnn., R. I.. N. J., Del., Md., Va^ N< C. S. C., Fla., D. C.)
2.	936 No. Michigan Ave., Chicago, Illinois.
(Pad ta konzulat spadajo sledeče države: Mich., Tenn., Ind., Minn., Iowa, Wis., Mo., La.. I1L, Ark.)
3.	244 Kearny St., S. Francisco, CaL (Pod ta konzulat spada>o države:
Cal., Nev., Ariz., Ore., Wash., Colo., Idaho, Mont., Utah, Wyo„ N, M., Texas, Okla., Ifans., Neb., N. D„ S.D., Alaska.)
4.	71 Sherbrooke West, Montreal, Canada.
5.	501 Main St, Vancouver, B. C, Canada.
Naslov poslaništva je sledeči: Legation of the Kingdom of ths Serbs, Croats and Slovenes, 1520— 16th Su Washington, D. C.	i
1912 West 22nd St.
SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319.
Chicago, 111.

-7C *
Slovenske Viktor : Plošče.
(
PETJE.	;
67979 Slovenske zdravice — Svarjenje............................................. .75 j
69317 Tolažba — Veselja dom ................................................................75 i
69698 Sveti večer — Tiha noč........................................................... .75 '
69802 Ne bom se mežila —Ljubca povej-------------------------------------$0.75 <
72206	Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica....................... .75 !
72207	Ljubca moja — Otok Bleski............................................ .75
72208	O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.......— .75 (
72210 Slepec — Mila mila lunica...................................»..................75
72231	Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo.............75
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince................ .75
72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi......■.............................. .75
72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička..................... .75
72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica..........................75
72429 Krščenici — Angelji sveti.....................--............................... .75
72472 Na planincah — Barčica..............................................................75
72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad________________--..................75
72527 Moj dom — domovini.............................................................. .75
72707 Nanrcj! — Vse mine...................................................................75
73721 Micka na šranf — Na maškaradi.............................................75
73725 Na Vršacu — Sladko spavaj.....................................................75
77422	Neža in Pavel — Deset zapovedi -...............................................75
77490	Vabilo — Pastirček...................................................................75
77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.......................................75
77746 U boj, u boj! — Garavuša -......................................................75
778^7 Strunam — Sirota........................................................................7$
77898 Sveta Lucija — Planinarica.......................................................75
77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)-.........................75
78176	Dve utvi — Oj večer je že..........................................................75
78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki ...............................75
7S313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo.........................................75
78348 Božična — Sveta neč............................................................. .75
78408 Jadransko rrn>rje — Čuj Micika..................--...........................75
78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko ..........................75
GODBA.
62674 Lizi, polka — Sladke rožice, valček; banda. 12 in...........$1.25
68716 Dve srci. polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 in......... 1.25
72321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, poika.................75
73119 Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harnumika duet............ .75
73957 Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester. 10 in..........75
73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10 in........!.....75
77119	Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče cči. polk'; l>'n<!a .75
77165	Za domovino in brate, marš — Adelajda. polka: banda.....75
77166	Uboga deklica, mars — Dunajski dečko, mars; bar.da	.75 77336	Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda .75
77423	Na poskok, harmonika — Gcrenjski valček, harmonika.....75
77491	Razpoloženje, valček — Marička. valček; bandn.................75
77492	O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet.........75
77557	Kavalerijski marš — Tirolski marš; ban:la...........................75
77558	Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; ! arda .75
77600	Perzijski marš — Egiptovski marš; banda™........................75
77601	Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, urkesttr............75
77635 Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba.............75
77810	Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; - orkester .75
77811	Pesem smeha — Poljub, valček......--..........................................75
77911 Slovanski ples — Čukarijski ples; tam bur. orkester_______ .75
77915	Na poskok, polka — Taniska, vale k; instrum. tercet.........75
77916	Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75
78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet..................75
78142	Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika .75
78177	Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75
78179....Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester...."............75
781^8 Sladke vijolice, valček — Poročna pclka; kvartet...............75
78490	Ach, du lieber Au^rustin, va'cek — Šnicel, polka; orkester .75
78-106	Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika „ 75
78532	Krasota
gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet.............75
78576 Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester_________ .75
Drugi	izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino, umetno godbo.
19758 Kresnica — Nola, orkester________________________________________________ .75
19776 Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka____________75
19869	Večerno žvrgolenje — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje .75
19892 Divji rožici — Poetični spomini, violina ....................75
19894	Vse
mine, valček— Poslušaj ptičke, žvižganje z orkestrom .75
20011	Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester .75
20026	Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa.._ .75
28027 Koahal March — Honolulu March, havajske kitare________ .75
20028 Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare_______ .75
20051	Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano._ .75
20104 Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello __________________ .75
20172 La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkesteV ______ .75
20201	Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol., flavta, harfa, zvončki .75
20248 O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa.........75
20264	Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle_________ .75
20265	Barcelona — Hello, Aloha, orgle ___________„,______________________75
20266	Čolnar na Volgi—V malem špan. mestecu, ork. s petjem .75
20271 Bela hišica — Ljubim te, dragi, petje, piano, orkester____ .75
20278	Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol., flavta, harfa .75
20311 Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda __________________ .75
20380 Mary Lou — Vem, kar ti veš, moški zbor s klavirjem____ .75
20382 Žvrgolenje — Nola, žvižganje z orkesfrom_____________ .75
20458	V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara .75
78326	Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75
78598 Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara___________ .75
78750	Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko™ .75
78751	Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio__________ .75
78923 Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio ______ .75
Knjigarna Amer. Slovenec
1849	WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
(jg^^CtOr Records
VAŠA IZBIRA
P8SANO POLJE
Cd Ceylona k peščenim obalam Arabije.
Ob eni popoldne smo odpluli iz Singapora. Morje je bilo tako mirno, da so odsevale v -njem kakor v ogledalu ponosne 1 palme bližnjih otokov med Ma-j lajskim polotokom in otokom-Sumatro. Kar je bilo živega naj ladji, vse je zlezlo na krov in J se naslajalo na krasni okolici. I Pogosto smo srečavaii ladje alii jih prehitevali, kar nas je zelo zabavalo. Zvečer smo opazovali nam zapadnjakom popolnoma neznana ozvezdja južne-| ga neba z Rimsko cesto, ki je bila južno od nas. Od Singapora do ekvatorja je samo se 1° ,17' in 13". Urednik "Sloven-j skega romarja" je trdil, da je ekvator videl, pozabil pa je po-jvedati, ali podnevi ali ponoči. I Zato smo na njegov rovaš tekmovali v dovtipih. Večina ^e je a legla kar na krovu, ker je bilo v kajutah prevroče, čeprav je propeler deloval brez nehali j a v sleherni sobici. Iz vesel ič-ne dvorane so prihajali v jasno, [tiho, južno noč čudoviti akor-jdi; v daljavi mi se videli morski .svetilniki, ki jih prižigajo in zopet ugašajo, da se lažje opazijo. Okrog polnoči smo imeli malo nevihto, zato pa je bilo naslednje jutro tem bolj čisto. Zopet se nam je skrilo kopno. Morje je bilo venomer popolnoma mirno, tako da je lahko plula naša ladja v hitrejšem temnu kot običajno. V 23 urah smo prepluli 331 milj, kar nam doslej se 111" uspelo. R-izen neznatnega gozdnatega otočka nismo ves dan ugledali suhe zemlje.
j IS. avgusta. Zgodaj zjutraj smo zavili mimo severnega de-la Sumatre, južno Nikobarskih otokov. Na Sumatri srno videli v daljavi mesto Sabano. Do opoldn • smo prevozili pzopet 3 12 milj (v 24 urah)', tako čudovito mirno je bilo moi ie. IJrž. jko smo prevozili ožino med Sumatro in Nikobarskim otočjem, pa je postalo morje razburkamo; t i je namreč proti jugu od-prto. Valovi so se večali vedno jbolj in bolj. ladja se je zibala, kakor je dolga in široka, in to neprijetno poskakovanje ni bilo seveda brez posledic. Pod pretvezo, da se učimo angleškega jezika, ki ga je zastonj poučeval od začetka naše vožnje na ladji neki angleški pastor. smo se pridno potapljali v naslonjače na krovu ali celo v postelje v kabinah, črnopolti sluga pa se je hudoval, ker je
Imoral nositi hrano po sobicah, i 1
■ Pluli smo po morskih krajih, koder razsajajo viharji, ki slo-jve pod imenom monsuni. Stra-,šili so nas ž njimi, tako kot ob kitajski meji s tajfuni. Že smo (imeli vajo za slučaj nesreče. — Zvonec je dal znamenje, vsi smo jadrno pohiteli na krov. Tu so nas mornarji razvrstili na manjše oddelke. Vsak oddelek je imel svoj čoln z dvema mornarjema. S tem čolnom bi se imeli rešiti, če bi nastal požar, eksplozija ali kaka druga nesreča. Sicer beleži naša popotna kronika tudi pogreb na ladji. Umrl je nekaj mesecev star otrok našega prostovoljca-Ceha. Po kratkih pastorjevih obredih so izpustili mlado tru-pelce, obteženo z debelim kamenjem, po deski v morje. Prizor, ki je še bolj neprijeten, kakor če vidiš pogreb na suhem.
Peto jutro po odhodu iz Sin-gapora smo zapazili kopno. Bil je otok Ceylon, ki je na južni strani dokaj gorat. Dne 21. avgusta ob 10. uri zjutraj smo zapeljali v umetno zgrajeno pristanišče Colopjjoo. Bili smo, kajpa, takoj vsi zdravi, kakor hitro se je ladja usidrala v pristanišču. Odpravili smo se v I skupinah z motornimi in na-
vadnimi čolni v mesto, kjer smo si najeli avto, da izkoristimo kratek čas, ki nam je bil na razpolago, za ogled kraja. Zelo so nam priporočili, da naj se peljemo z železnico tri ure daleč v notranjost otoka, v glavno, zgodovinsko znano mesto Kandija. Nismo imeli prave j orientacije in tudi denarja ne, j zato smo morali ta načrt opustiti. V Kandiji je slovita božja ipot k templju Buddhe (Sv. Zoba). Železniška proga teče baje čez ozemlje, ki ga štejejo med najlepše in najslikovitejše pokrajine na svetu. Zadovoljili smo se tedaj zgolj z mestom Colombo, ki ima približno 210 tisoč prebivalcev, medtem ko ! biva na otoku Cevlonu nad štiri milijone ljudi. Odtod se izvažajo bogati pridelki: čaj. riž, vanilija, kava. kakao, cimet, tobak, poper in južno sadje. Mesto ni videti tako čisto kakor je bil Singapore, še manj snažno pa je v primeri s Hongkon-gom. Tudi v Colombu imajo krasen botaničen vrt ter diven budističen tempel, ki smo si ga ogledali tudi na znotraj. Razkazoval ga je angleško govoreč Singalez; to pleme je med prebivalci Ceylona in bližnjih otokov. Tudi tu rabijo kot prevozna sredstva rikše, ki se vanj«. vpregajo Indusi krasnih postav. S svojimi lahkimi vozički neumorno begajo po vročih. prašnatih <•< >tah.
Tujci nosijo tukaj tropične čelade, ki se. sicer uporabljajo na krovu in v pristaniških mestih. Dolga vožnja, pripekajoče 'solnce in številne izprememVie jpa so nas utrudile, tako da na-niso več zanimale ne palme in
1
ne druge tropične mikavnosti.
Po kosilu sem se vsedel na iladjin krov in opazoval celo jvojsko Indijcev, ki so iz manj-'ših ladii in čolnov nakladali
1
i premog na našo ladjo. Zanimiv je bil pogled na to rajo, ki bi jo mogel jedva prištevati k ljudem. Za nekoliko bornih rupij j (ondotni denar) se pehajo in pote ves dan v oblakih črnega prahu, ki ga dviga premog ter prenašajo težke vreče. Pri delu govore hitro in nerazumljivo, kakor da bi lajali. Malih raz-Iprodajaleev je kar mrgolelo v .čolnih naokrog ladje. Vstop pa jim je bil zabranjen; male košare so nataknili na dolge drogove in nam tako ponujali svoji e dobrine. Na krov so imeli dostop zgolj odjemalci umazanega perila, ki pa so morali imeti posebne izkaznice. Te moške jperice jemljejo perilo z ladij ■ na dom, drugo jutro pa ti ga vrnejo za mal denar sveže, čisto oprano, zlikano in zašito. Nisem slišal pritožbe, da bi bil komu kak kos perila izginil.
(Konec prih.)
-o-
i — Manila, P. I. — Ameriški obrežni stražniki so v bližini Formosa zajeli dva japonska motorna čolna, ker sta kršila filipinsko eolninsko naredbo.
— Chicago, 111. — V soboto so policisti aretirali pet oseb, ki so se sumljivo vedle v bližini Clearing State banke na 63. in Central ave. Pri enemu izmed teh so našli orožje.
IŠČEM DELA kot čevljarski pomočnik. V
starem kraju, odkoder sem pred kratkim prišel, sem bil v tej obrti popolnoma iz-učen. — Sprva bi bil pripravljen delati samo za board, brez plače. Steve Podrovec, Tioga, Wis.
IZ PROSTE VOLJE PRODAM
hišo z grocerijsko trgovino in mesnico, ki se nahaja v sredini slovenske naselbine, le en blok od cerkve sv. Štefana. Za pojasnila vprašajte lastnika: Ma-Jtevž Baskovc, 2228 So. Wood (Street, Chicago, 111.	p,s