Stcv. 181. V LJubljani, v sredo, dne u. avgusta 1909. Leto XXXVII. W ---= Velja po pošli: ss celo leto naprej . K 26'— za pol leta * . » 13'— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo Inozemstvo » 35'— ^ V upravništvo: == Za oelo leto naprej . K 22-40 ga pol leta » . > 11-20 za četrt > » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za ponujanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev.lO v. Uredništvo |e v Kopitarjevih nlloah Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračalo; nefranklrana pisma se no b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. « Političen list za slovenski narod. ■ -1 ' Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat......po IS t sa dvakrat.....» 13 » ■a trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. vsak dan, izviemšt nedelje in prainike, ob 5. uri popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah itev. 6. i *= Sprejema naročnino, inserate ln reklamaoije. - Upravnlškega telefona itev. 188. = Današnja številka obsega 6 strani. Brez vasi Iz Koroške. Bolelo je nas koroške Slovence in posebno udeležeuce skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« pred dvema letoma v Bohinjski Bistrici, ko so liberalni dijaki, ne toliko z volivnim listkom v roki, kakor bolj s kruto silo spravili družbo v liberalne roke. Ze takrat smo znali za posledice. Krvavi nam pa srce, ko beremo in slišimo poročila z zadnje skupščine na Jesenicah. Čeprav jc družba že poprej plavala v liberalni razdiralni vodi, smo koroški Slovenci kljub temu še upali, da bo vendar pri letošnji skupščini po dveletni skušnji, ko je morala opaziti, kako si je odtujila. katoliške kroge, v interesu celoskupnega slovenskega naroda vsaj malo odnehala. Toda ravno narobe. Prvič morajo nas Korošce v dno srca žaliti napadi na naše zastopnike, ki so se udeležili zadnje skupščine, kjer se jim je očitalo, da niso narodni. Le naj pridejo kranjski liberalci sem in poizkusijo, kaj se pravi na Koroškem delati za narodnost! Naj se prepričajo, kaj so storili- za Slovence čč. gg. Treiber, Ražun, Smodej in Arnejc, ki so se udeležili skupščine, in koliko so žrtvovali drugi rodoljubni koroški duhovniki, bodisi na ta ali oni način za narodnost, in — osramočeni se bodo morali vrniti! Koliko so storili naši denarni zavodi za ohranitev narodne posesti — in ! ti so razven dveh ali treh, vsi v katoliških rokah, in ravno duhovniki so, ki jih vodijo brezplačno ali le za majhno, delu nikakor ne primerno plačo. Kako so v novejšem času ravno izobraževalna društva probu-dila slovenski narod, to so pokazale zadnje volitve! Nemcev je strah pred slovenskimi glasovi, kranjski in koroški slovenski liberalci pa nam narodnost odrekajo! Nemci vidijo in priznavajo naš napredek, kranjski liberalci pa so slepi, kakor glasilo koroških slovenskih liberal-čkov »Korošec«. Radi bi vedeli, koliko je vredna taka slovenska narodnost, ki se šopiri po nemških šulvereinskih veselicah, kaj je vredna narodnost gospoda, ki piše zavednemu Slovencu rta izključno nemški vizitki, kaj rečemo o narodnosti liberalnega koroškega Slovcnca, ki je bil naprošen iti na volivni shod za slovenskega kandidata, pa je imel najprej vse mogoče izgovore, da ne more, ker mora biti že zvečer radi svojih opravkov nujno doma, poleg tega pa spančka pri svojem ravno tako liberalnem tovarišu in se pelje z vlakom šele ob polnoči domov; med tem pa so nasprotniki shod razbili!? Kako naj sodimo o narodnosti koroških slovenskih liberalcev, ki razbijajo slovenske klube v Celovcu, Beljaku in Velikovcu? Kaj je vredna narodnost koroškega liberalca, ki pošilja slovenski stranki pošiljatve s popolnoma nemško poštno sprenmico in izključno nemškim naslovom in podpisom? Kaj rečete o narodnem navdušenju odličnega liberalca, ki ima samo nemške računske tiskovine? To le v glavnih potezah. Imamo pa še več materijala, če bo treba. Tako delajo za narodnost vodje slovenskih liberalcev na Koroškem. Drugič nas mora žaliti dejstvo, da so se izvolili v vodstvo sami zagrizeni liberalci. Imena, kakor dr. Miiller. M. Prose-kar, dr. Hudelist, Štibler, Kukovec itd., povedo vse; odslovilo se je pa g. M. Ra-žuna, ki je za narodnost na Koroškem gotovo desetkrat več storil, kakor vsi zgoraj imenovani skupaj. Ali se pravi to vabiti na skupno delo? Gospodje pri liberalni družbi sv. Cirila in Metoda, glejte,, da ne bo v kratkem družbo zadela ista usoda, kakor celjsko »Zadružno zvezo«! Korošci smo odločni, to smo pokazali pri volivni reformi svojim somišljenikom, to hočemo tembolj dati čutiti svojim nasprotnikom. Mi, ki edini vemo, kaj se pravi za narodnost delati pri nas, si ne damo ko-mandirati od takih, ki ne poznajo naših razmer drugače, kakor pa iz lažnjivili liberalnih časopisov; še manj se uklonimo mladim liberalnim kričavim dijakom, čisto po mnenju našega liberalnega »Korošca«, ki piše v zadnji številki sledeče: »Mir« pravi v svoji zadnji številki, da ni mogoče, da tukaj delujeta dve družbi (misli: »Družbo sv. Cirila in Metoda« in »Slovensko šolsko društvo«), ena se mora udati, in to je po »Mirovem« mnenju seveda »Družba sv. Cirila in Metoda«, bržkone zato, ker je starejša in ker je po mnenju gospodov okoli »Mira« dolžnost starejšega, da se uda mlajšemu (št. 18. z dne 7. avgusta 1909). — Kako imate kratko pamet in spomin, gospodje okoli »Korošca«! Kako pa je bilo v Bohinjski Bistrici pred •dvema letoma? Kdo se je pa takrat moral udati? Iz vsega moramo sklepati, da hoče družba delovati v prvi vrsti za razdiralni in pogubonosni liberalizem. Narodnost ji je le bolj sredstvo k namenu. Prirejati skupščine na nedeljo, ko se jih duhovniki ne morejo udeleževati, izpuščati sv. mašo iz vsporeda, pač pa namesto te liberalne sokolske veselicc, izrivati katoliško mis-: leče duhovnike iz vodstva in voliti mesto 1 njih narodne naprednjake* ki so bolj zagrizeni sovražniki katoliške stvari, kakor najbolj zagrizen ocet, preganiati na umeten način šolske sestre iz družbinih zavo-. dov, povdarjati v družbinem glasilu »Braniku« vedno le narodnost, vere pa ne omeniti niti z besedico, pač pa napadati katoliško stranko, to sc vendar pravi delati za liberalizem, ki jc ravno nam koroškim Slovencem posebno v narodnem oziru toliko škodoval! Kako še potem morete napadati tiste odločno katoliško misleče narodnjake, ki nočejo zoper svoje prepričanje podpirati vašega pogubonos-nega in razdiralnega dela! Kdo je zanesel v družbo razdor? Sami veste. Zato pa treba osnovati skupno obrambno društvo, ki bo varovalo ne samo narodnost, ampak tudi vero, — najboljši narodni branik! Na skupno in uspešno obrambno delo mora biti naš klic! Kakor na političnem polju, tako moramo tudi tu doseči svoje zmage. Liberalcem pa prav radi privoščimo veselje na njihovih vsestranskih porazih. Da smo liberalizem zlomili na celi črti v politiki, je dokaz, da ga bomo vrgli tudi v nepolitičnih društvih in organizacijah. Mi, koroški Slovenci, pa se oklenimo svojega »Slovenskega šolskega društva«, kateremu želimo najsijajnejŠe uspehe! I K se- V S a r a j e v e m, S. avg. Premda je bila naša pot v Dalmacijo združena z nekaterimi neprilikami, nam bo ostal vendar spomin nanjo vedno drag in blag. Da najprvo odpravim neprilike, rečem samo to: Hrvatje imajo vse premalo takih in podobnih shodov; niso navajeni teh reči. Ko bodo imeli več shodov, — kar bi jim prav toplo priporočili, — potem se bodo navadili jih tudi bolje aranžirati, kakor je bilo to pot . . . Drugo, kar nam je pot nekoliko otežilo, je bilo vreme. Ko smo se vozili doli, smo imeli krasno vreme. V noči med sredo in četrtkom je pa nastala nevihta, ki je vjela dijake na morju med Spletom in Dubrovnikom in jih hudo sukala, — kar bodo najbrž sami popisali. No, pri vsej sitnosti, ki jo napravlja taka reč, mora biti vendar zanimivo; poskusili so in bodo vsaj vedeli povedati, kaj je vihar na morju. — Tudi pri vožnji nazaj ni bilo najboljše vreme. Kako pa se je našim potnikom pri povratku na morju godilo, ne vem povedati, ker nekateri smo jo nazaj ubrali preko Bosne. To neprilike. — Človeka pa, ki ga vodijo pri potovanju višji cilji, kakor sama zabava, take reči mnogo ne motijo in lahko jih pozabi. Zato nam bo izlet v Dal- macijo kljub tem neprilikam ostal v dobrem spominu. Jaz bi vsakemu izobraženemu Slovencu, ki sploh kaj potuje, priporočal, da ubere pot v Dalmacijo in tudi v Bosno. In to iz dveh razlogov: Prvič so ti kraji nekaj posebnega, česar drugod ne vidiš. Pojdi na sever, kamor hočeš, povsod podobne slike; človek približno že naprej ve, kaj bo videl. Tu na jugu je čisto drug svet; tukaj ni nič šablonskega. Vnanje lice kaže Dalmacija jako pusto, osorno. Vozečemu se doli, so mi bile vedno na misli Preradovičeve besede: Bože mili, kud sam zašo! . . . Svuda goli kamen gaze trudne noge po pustinji ... Ko pa človek Dalmacijo od bližje pogleda, vidi, da hrani v sebi bisere, in sicer mnogo biserov naravne lepote — združene z izredno zanimivimi zgodovinskimi spominki. Toda glavna stvar, za katero se mora človek na potu zanimati, ni svet, gruda. Glavno so ljudje, ki na tej grudi bivajo. Verske, socialne in politične razmere, to so, ki morajo izobraženega in mislečega človeka zanimati. In v tem oziru so nam ti južni kraji za našimi slovenskimi naj-prvi. S temi nam tako sorodnimi ljudmi v zvezo stopiti, to mora biti naša naloga in naša želja. Mi smo si preveč tuji, ker se ne poznamo. Od samega branja imamo premalo. Le kar človek sam vidi, o tem ima jasen pojem in za to dobi potem prav interes. Ko bi se bolie poinali, bi z nami tudi bolje bilo. Gospod T., ki nam je popisal neverjetno zanemarjenost tam v neki župniji na jezikovni meji, je odkrito povedal, da je prej omalovaževal narodno-obrambno delo; šele ko je sam prišel na mejo, je spoznal tega dela krvavo potrebo. Tako se godi tudi drugim. Čudni indiferentizem, ki ga mnogi v tem oziru razodevajo, prihaja odtod, ker razmer ne poznajo. Ne čepimo torej samo na tesnem Kranjskem in ne presojajmo celega sveta izza našega za-pečka. Stopimo k bratom, opazujmo jih od blizu v njih borbi, študirajmo njjh razmere in njih potrebe, in — razširilo se nam bo obzorje, pa razširilo tudi srce za biižnjika težnje in potrebe. Tembolj se pa brigajmo zanje, ako se sami zase brigajo premalo, da jim pomagamo. To za uvod. Idimo k popisu pota in shoda samega! Obširneje bom popisal celo pot drugod; tukaj samo glavne poteze. Do Zadra ni bilo nič posebnega. Vreme krasno, vožnja lepa, ki nam jo je lepšalo še petje združenih slovenskih in hrvaških pevcev. Samo natlačeni smo bili močno na ladji; bilo nas je nad 600. — Ko se približamo Zadru, zaori s parnika, ka- LISTEK. Izpod Kuraa. Dr. L. Lčnard. 4. Brezploden trud. Letos so pri nas močno obrodile črešnje. Toda izvanredno dobra letina pomeni pri nas skoraj toliko, kakor uima. Ako obrodi trta izvanredno dobro, nimaš 'kam spraviti, vsega ne moreš izpiti in ničesar ne moreš prodati. Pa stoj in se praskaj za ušesi. Ravno tako je s sadjem. Sadno drevje rodi pri nas zato, ker je Rog dal. Brez truda in dela človeka. Ako ti je spomladi kakšne nedelje popoludne dolg čas. vzemi vejak in pojdi za klancem na izprehod. Najdeš divjaka, odsekaj mu vršiček, odlomi vejico od bližnjega sadnega drevesa, vtakni jo v divjaka, zamaši rano z 'ilovico, potem pa pojdi dalje in počakaj, da ti bo sadje padalo z drevesa. Vkljub temu je sadja pri nas, kadar obrodi, mnogo in jako dobro. Tako je Bog dal. Letos so torej lepo obrodile 'črešnje. O svetem Vidu so bile vse meje rdeče, kakor piruhi. In lepe so naše črešnje, velike in sladke, da bi jih jedla še ljubljanska sospoda. A kaj. ko nihče ne pride ponje? —' Komur se ijubi, jih jč, vrane in drugi ptiči se goste po svoje, pa jih vendar še, mnogo segnije. Samo stara Kačkarica pride včasih s Ikošem ponje, plača goldinar za mernik, ter jih nese na prodaj v Trbovlje. Njen koš drži vedno mernik, pa naj bo velik kakorkoli, torej jih ni treba meriti, ampak nasujejo se kar v koš in za 'boljšo srečo se ■še nasuje vrh. Kačkarica je stara kumljanska korenina. Jaz nisem mogel o nji nikdar zvedeti ničesar. Veni samo, da stanuje sama v koči pod Zagradom. Z nikomur ni v sorodu in 'z nikomur v prijateljstvu, dasiravno jo pozna od Prelcsja do Trbovelj vsak otrok. Ljudje je ne ljubijo posebno, ker ima najnepriljubljenejšo vsali lastnosti. Očitajo ji namreč, da jc skopa in trde, da •ima denar, katerega pa trdovratno taji. In ta 'denar si jc prislužila od njih, svojih bližnjih rojakov, seveda prislužila s trdim delom, vročini znojem iu krvavim naporom. Vendar ji tega ne odpustč. Kačkarica nosi v Trbovlje. Kadar obrodi 'sadje, pride 's košem h kmetu, si naloži koš s sadjem in ga nese domov. Doma sc čez noč odpočije, zjutraj pa zadene s prvini svitanjem koš in nese v Trbovlje iia prodaj. Ljudje so govorili, da skupi za vsak koš tri goldinarje, to se pravi, da ima dva goldinarja čistega dobička pri košu, sama se je pa rotila pri vseli svetnikih, da strži k večjemu dva 'goldinarja, včasih pa še manj, včasih se 'i pa 'Sploh spridi polovica ali celo vse iu mora zagnati v Savo. Toda ljudje se ne dajo prepričati, Trbovlje si pa predstavljajo. kot kraj, kjer je veliko denarja in za vsako stvar se tam dbbi krajcar. Kako bi 'ga tudi ne bilo, saj se plačuje vsako soboto. A ti, kmet, moraš rediti kravo celo 'leto, potem pa skrbeti za tele nekaj tednov, da dobiš zanj od mesarja nekaj goldinarjev. Pa še, če ga moreš prodati? Toda letos so črešnje tako dobro obrodile, da Kačkaritce celo ni bilo ponje. Menda so se jih rudarski otroci v Trbovljah naveličali, ali pa jih je lahko dobila bližje. Samo včasih je kam prišla, vzela večji koš, kot po navadi, plačala pa samo šestnajst grošev. Tako je, čc je dobra letina! XXX iNekega dne sta sedeli Lenčika in Tončika skupaj na trati, jedie bob, katerega sta imele v žepih in gledale kresnice, 'ki so se svetile v travi. V hiši so pa med tem večerjali krompir v hlačah iu prigri-'zovali ajdov kruh. Toda njima se ni mudilo k večerji. Imeli sta namreč med sabo važen pogovor. Obe je prevevalo isto ko-prnenje in premišljevali sta, kako priti do denarja. Ni ga bilo potreba mnogo, vendar: denar je denar in brez denarja ni nič. Lenčika bi si rada dala potempljatl čižme. Sram je je bilo, da so sosede, 'kadar jc v nedeljo pokleknila v cerkvi1 pred altarjcm, takoj opazile, da ima luknjo v podplatih skozi katero ji gleda boso stopalo. Obleko je še imela, dasiravno ne Bog vedi kakšno, toda rokavce bi si rada kupila, ker ima samo dvoje, a še ti so že ■redki, kot pajčevina. Pa lepe bele rutice bi si želela, v katero bi zavila mašne buk-vice, ko pojde v nedeljo k maši. Tončika je imela pa višje hrepenenje. Rada bi si kupila širok pisati predpasnik, takšnega, ki pokrije cel sprednji del života. kakor ga imajo služkinje v mestu. Služiti pri gospodi v mestu, kakor Magolni-§ka Marička, to jc bilo njeno hrepenenje. Poljubila bi krtačo, s katero sc drgnejo tla v sobah, ako bi mogla služiti pri gospodi. V Jatni sedaj ni dela, na dnini pri kmetih se počasi spravi skupaj. Tončiki šine misel v glavo, ki se jc obema zdela prekrasna: Nabcrijve črešcnj.ter jih ne-sive na prodaj. Ne stanejo naju ničesar in stržive lahko v enem dnevu vsaka dva goldinarja. XXX Drugo jutro jc neslo dvoje deklet vsaka koš črešenj v Radeče na prodaj. S prvim svitom ste jih pričeli nabirati, komaj ste imeli čas, da sta 'se doma nekoliko najedli toršiČnega močnika in zelja, potem pa zadenefe koša in greste. Pot kor povsod, kjer smo obstali, v mogočnem zboru »Liepa naša domovina«. Nismo izstopili. ampak ostali na parniku. Naenkrat prično lalionski pouličnjaki pobirati kamenje in ga metati na parnik. Trije od naših so bili občutno ranjeni na glavi, da so močno krvaveli in morali hoditi obvezani več dni. Nekako čuden je bil sprejem v Spljetu. Na nabrežju na tisoče ljudstva — bilo je že pol enajstih zvečer — a vse tiho, mirno; nobenega glasu, nobenega pozdrava. Mi tukaj namenoma nismo hoteli peti, da bi se ne reklo, da izzivamo. Ker ni bilo od nasprotne strani nobenega glasu, nas nazadnje vendar premaga, in ko smo že prav k bregu pristali, spontanno udari na dan »Liepa naša . . .«, — pa nobenega glasu, nobenega odziva. Iz daljave se jc čulo par žvižgov iz socialno-demokraških ! ust, kakršnih je tukaj menda precej. Tiho so stopili naši dijaki s parnika na suho. kjer so jih sprejeli njihovi tovariši. V ozadju je stala tropa žandarjev. Na Korčuli nas je prišla pozdravit mestna godba. Tukaj in drugod so nam zvonili zvonovi, vihrale zastave, ponekod pokali topiči, pozdravljale deputacije in ljudstvo. To je bilo posebno v boki Kotor-ski, kjer so bili najprisrčne.iši pozdravi. Boka nas je očarala s svojo krasoto in veličanstvenostjo. O shodu samem tukaj nc kaže mnogo pisati. Več v »Bogoljubu«. Nakratko to-le: Navzočih je bilo 10 škofov: plovdivski nadškof Menini; knezoškof ljubljanski; spletski: Nakič; dubrovniški: Marielič; kotorski: Ucellini; hvarski: Zanimovič; šibeniški: Pulišič; senjski kap. vikar: Vučič; spljetski pomožni: Palunko; ma-karski pomožni: Caric. Svečenikov je bilo kakih 300. Predsednik shoda je bil kanonik Baron iz Zagreba, podpredsednik dr. Srebrnič iz Gorice. Zborovanja so bila v treh cerkvah: stolni, jezuitski, dominikanski. Vseh referatov je bilo 19. Izmed Slovencev so govorili: knezoškof Jeglič, F. S. Goinilšek: o prvem sv. obhajilu; dr. Jerše: Kako naj duhovnik vodi ljudstvo pred tabernakel; Jan. Kalan: Evharistija in naše organizacije. Cesar Hrvatom manjka, to je organizacija. Zadnji referat je torej narisai v kratkih potezah Hrvatom vse naše organizacije m poudarjal potrebo vzajemnosti med Hrvati in Slovenci v delu za versko in socialno povzdigo naroda. Govore prinese doslovno »Euchari-stia«. — Lajiki so imeli dvakrat svoje zborovanje. Na njem je v imenu -Slovencev govoril lepo in prisrčno naš vrli gosp. Karol Pollak iz Ljubljane. Kakor povedano, so bili naši govori sprejeti zelo pohvalno. Zadnja in najlepša točka kongresa je bila procesija v četrtek na večer, — nekaj veličastnega in izrednega. V procesiji so našteli 7000 ljudi, gledavcev je bilo pa go- j tovo 3000. Ko bi ne bil dopoldne dež pla- ■ šil. bi bilo priprostega naroda iz okolice gotovo še veliko več. Najsvetejše je nosil naš Presvitli. V procesiji so bile tri godbe. Kar pa je bilo najzanimivejše, to je bil prosti narod v svojih bujnih nošah in njih zastave: to je bilo za nas nekaj novega, posebnega. Slovenci smo šli za svojo zastavo in peli. Mesto je biio okrašeno, zvečer pa lepo razsvetljeno. Dubrovnik je mesto veleinteresantno. Treba ga je videti; popisati ga je težko. — Ima pa Dalmacija, dasi se je otresla italijanske nadvlade, še vedno precej italijanskega značaja. Inteligenca prerada govori italijansko, in tudi v cerkvi se kaže italijanski značaj: italijanski način petja s tistim nepotrebnim iu nelepim zavijanjem iu vlečenjem, laška izgovarjava latinščine, italijanski klobuki duhovnikov itd. Prav bi biio, da bi se Hrvatje čimprej otresli tega italijanizma iu postali bolj podobni nam, ki smo jim bližji, kakor Italijani. Preprosto ljudstvo je videti jako dobro, nedolžno in pobožno. Meščani so pa kakor drugod. Tudi stranke imajo kakor pri nas, — samo odločne katoliške stranke manjka. Mestni zbor z županom Čingri-jem. dasi povabljen, se ni prav nič udeležil procesije. Prav kakor v Ljubljani! Samo tega ne razumemo, zakaj imajo neki naši ljudje še vedno pomisleke in nepotrebne ozire. da bi se odločno postavili na svoje noge in sc organizirali po svoje. Nasprotniki so že vzbujeni in delajo. Smodlaka dela. Supilo dela, pokretaši delajo, ljudstvo zapada socialni demokraciji . . . Upanje je, da se bodo v kratkem dvignili tudi katoličani k odločnemu odporu ter organizirali svoje samo po sebi tako dobro ljudstvo, preden jim ga ugrabijo in pokvarijo nasprotniki. Bog daj! Kot mesto prihodnjega evharistične-ga kongresa je določen Zagreb. Naj bi se kongres'vršil kmalu! Čim večkrat se snidemo bratje, tem bolie! Tem prej bomo udejstvovali visoke ideale, za katerimi težimo. K. Obmejni narodni delavci. Edini narodni delavec — v današnjih razmerah mučenik — na obmejnem bojnem ozemlju, koder se slovenski in nemški živelj neposredno stikata, je duhovnik. Njegov boj proti odpadništvu je obenem boj proti brezverstvu in čimbolj bo to spoznanje prodiralo v tiste kroge, ki so za duhovnikovo pastirsko delovanje najbolj merodajni, tembolj bo slovenskemu obmejnemu duhovniku delo olajšano. Nič ni v obmejnih krajih bolj očito, kakor da je narodni odpadnik in moralni degeneriranec ter »freisinniger« enaterista stvar. V prejšnjih svojih člankih sem podal veliko zgledov izprijenosti in pokvarjenosti Obmejnega odpadniškega elementa, tu naj omenim, da mi je v tem popolnoma pritrdila tudi obmejna duhovščina, ki ljudstvo od te strani pač najbolj pozna. Najbolj karakteristično pa je to: Odpadnik nihče ne postane tako, da bi najprej odpadel od narodnosti, marveč prvi stadij tega procesa je, da postane versko in-' diferenten. Vsakega odpadnika so obdelali s temle »argumentom«: Ne poslušaj farja, ki dela nemir; saj ni božji namestnik, Boga itak ni, denar je Bog, lastne roke so Bog. far je vohernik, ki samo grabi, vera je za trapastega kmeta; gospodje iz mesta so pametni, hočejo ljudstvu dobro. oni poznajo »fortschritt«, Nemci so sploh napredni itd., itd. Odpadniki pretč obmejnemu duhovniku, ako jim ne stori kaj po volji, takoj z izstopom iz katoliške cerkve — nedavno je tako storila neka renegatka, žena slovenskega zdravnika. Nabožnih družb obmejni duhovniki pri največji gorečnosti ne morejo spraviti skupaj, saj so nekateri že večkrat poizkusili, pa je stvar čez mesec že razpadla. Ako bi obmejni duhovnik hotel ustanoviti izobraževalno društvo, ;bi nekateri faktorji v tem ne videli dobrega sredstva za pokulturjenje ter etično povzdigo ljud- ' stva, marveč le »Trutzverein«, da se razvnemajo narodne strasti. Tega pa ne vidijo, da »freisinnig« Nemštvo ljudstvo truje tiho in brez velikega hrupa. Vzlic tem razmeram bi slovenski obmejni duhovnik lahko končno prav vse ovire premagal, ako bi našel podpore pri slovenskem liberalnem učiteljstvu, kolikor ga je še na najnevarnejših točkah naše meje. Preresna in pre-usodna je stvar, ki jo premotrivam, da bi o liberalnem učiteljstvu govoril pristransko in s predsodki. Saj sem do današnjega dne živel v veri, da je slovensko učiteljstvo na meji ravnotako kos svoji narodni nalogi kakor duhovščina, kolikor mu dopuščajo razmere, in sem to smatral za nekaj samoposebi umevnega. A motil sem se korenito:^ Kakor na Koroškem tako tvorijo tudi na Štajerskem marsikateri liberalni učitelji, po rodu Slovenci, na najbolj eksponiranih točkah jedro odpadni-štva! Te učitelje, ki so vsi zvesti naročniki »Naroda«, smatrajo v središču za zavedne narodnjake jn sami se v Celju in v Ljubljani tudi za take izdajajo — njih delo doma pa je ravno nasprotno. Ne rečem, da so vsi taki, ampak veliko jih je in ravno na najbolj ugroženih točkah meje. Odkod to? Glavni vzrok je pač ta, da je med liberalnim slovenskim učiteljem in nemškim osvajevalcem na meji, ki je vedno »svobodomiseln«, ter med renegatom nepri-. merno tesnejša vez kakor med liberalnim slovenskim učiteljem in vernim slovenskim ljudstvom, kolikor se ga je še na meji ohranilo; o kaki vezi z duhovom pa še govora ni, dasi bi bila na meji conditio sine qua non za uspešno obrambno delo. A žalibog — slovenski liberalni učitelj na najbolj eksponirani meji je najzagrizenejši nasprotnik duhovnikov, in da ga onemogoči, se v nemalo slučajih združi s prav-tako. zagrizenim nasprotnikom duhovstva, Nemcem in renegatom. Nekje na ugroženi meji je prijazen kraj, ki je danes tudi že čisto v nemških rokah, dasi prav malo od Maribora oddaljen. Tam stoluje nadučitelj z dvema učiteljicama. Nadučitelj velja za Slovenca, je ves zaverovan v »Narod« in uverja ljudi povsod okoii, kako se za narodno reč I muči. Mož pa se je pred nedolgim časom združil z župnikom, da začneta narodno-Obrambno delo in spravita v občinski od-ibbr narodno opozicijo, pri volitvah pa župnika izdal, volil nasprotnike in potem i postal tajnik odpadniške občinske uprave. ' Na grobu pokojnega župana, katerega je preje v besedah metal raz občinski tron, .je imel ta učitelj govor, v katerem je deda! začetkoma: «Ein groBer Mann ist ge-nstorben, trauernd stehen wir um sein ;Grab. Er war ein Deutscher und sein -deutscher Geist wird fortleben in der Ge-meinde und nur in diesem fortschrittlichen Geiste wird die Gemeinde bliihen! ---« Mož je s tem svoje delo dobro označil; njegova zveza z renegati je imela poglaviten namen strmoglaviti župnika, mu od-jesti v fari ves vpliv, dokler ni polagoma na tej poti zašel popolnoma v odpadni-štvo. Značilno je, da prihajata v faro po •učiteljevi roki »Narodni Dnevnik« in — »Štajerc«; pač najboljši simbol zveze med > renegatstvom in liberalstvom. Stvar je :.temboIj umevna, ker uporabljajo »slovenski« nasprotniki župnikovi za napade nanj tudi lepega »Štajerca«, ker, kar ta o iar-iih pove, pri tukajšnjem ljudstvu veliko bolj drži. Tudi rodbina tega Veleslovenca na meji nemčuri. Ena učiteljica je iz znane •je dolga in dan je bil vroč, koša sta pa tiščala, da je bilo neprenehoma treba počivati in podlagati praprot pod kopito koša. Razbeljeni vročine, lačni in žejni in izmučeni do skrajnosti pridete v Radeče. Toda kmalu bo trpljenje pozabljeno, ko boste pričeli zbirati krajcarje. V začetku ste bili tako skopi, da se jima je škoda tzdelo zavžiti le eno črešnjo, • katero ste prinesli tako daleč. Odložite koša na vogalu ulice in prične se kupčija. Mimo prideta dva gospoda, oblečena lepo, kot kakšna pisarja, rudečih obrazov in velikih oči, ter se približata deklicama. Lenčika je že segla po peharčku, da bi odmerila črešenj. Tončiki se je pa skoraj zavist vzbujala v srcu, da bo prijateljica prodala prva. Toda gospoda nista želela črešenj, ampak se samo približala pre-širno in prvi je k drugemu naredil neko opazko, da je Lenčika pobledela in sc ugriznila v ustnici. Tončika pa zarudela in pogledala na tla. Gospoda se spet odstranita, dekletima se je pa naenkrat izkadila vsa poezija in ostala je samo bridka resnica, da morate ostati in prodajati, da zaslužite krajcarje za obleko. Ko sta odšla, je Tončika nekaj zabavljala polglasno, Lenčika pa v srcu molila: »Pod tvojo pomoč«. Prišla jc neka gospa, imenitna in de* bela in v predpasniku, kakoršnega si je taiko želela Tončika. Za njo je pa teklo dvoje otrok. Ko zagledata otroka črešnje, začneta nekaj kričati na gospo, gospa se brani, slednjič se pa le poda iu približa dekletima: »Počim so črešnje?« »Dva krajcarja peharček.« ' ' V"' . f::: r i.-" ,i> A : "i,il/.!-::jtiU3iai»-i'jr» .';{ Sm ■»Tako drage!«, začudi se gospa ter začne poskušati in poskuša toliko časa, da je sama snedla pol peharčka. Potem pa pograbi kričeča otroka, ter ju tira dalje, I .ne da bi kaj kupila. 'Čez dve uri je prvič kupilo neko dekletce za krajcar črešenj, potem še ta ali oni nekaj, toda malo. Nek deček je prišel in si jih dal nasuti v klobuk, potem je pa popihal ž njimi, ne da bi kaj plačal. Ko jc Lenčika stekla za njim, so se drugi otroci med tem vrgli na koš in pričeli ropati in krasti. Tako je bila dvojna škoda. Proti poldnevu je pa priSel po trgu žandar, stopil h njima in vprašal, kdo jima je dal pravico, da tukaj prodajate? Dekletci ga pogledata izbuljeno in prestrašeno .Doslej sta mislili, da 'so raztrgani rokavci in preluknjani podplati, po-nošena obleka in lačen želodec, dovoij velik vzrok, da si prislužite nekaj krajcarjev. — Ali ni bolj nepostavnih ljudi v kraju, kakor sta oni, da preganja mož postave ravno le nju? — Toda postava je neizprosna in orožnik jima zagrozi, da ako se ne spravita takoj proč, jima pome-,če blago v vodo, nju pa odpelje na sod-•ni jo. Bog pomagaj! LenČiko posili jok, Tončika pa vzdigne koš in potem ji sledi še Lenčika. Kam? Domov ne! Biio bi ju sram. »Veš kaj, — reče Tončika, pojdive na Zidan most. Tam so delavci. Oni imajo denar. Pri njih bomo več stržiie, kakor med temi Skrici.« Rečeno — storjeno. Zadenete koša in nesete črešnje na iZdan most, ter se postavita na vogalu, da bi prodajale. Tu je šlo od začetka bolje. Prihajali so delavci v modrih jopičih, njihove žene m otroci in marsikdo je dal krajcar ali dva za črešnje. Upali ste, da razprodaste do ,yečera. Toda prišla je neka ženska, stara ,.i'h huda in rekla, da ima samo ona pravico tu prodajati sadje. . »Kaj pa naj počneve?« 1 »Kar hočete. Hitro se spravite proč, ali pa vama dam zmetati čreSnje v Savinjo, pa še zaprli vaju bodo.« ' ." »Bog pomagaj!« Lenčika se prične jokati, Tončika je pa postala rudeča, kot kuhan rak . Slednjič se .ju je Bog usmilil. Pristopila je ženska, ki je stala poleg one stare, ,hude ženske in rekla: »da vama ne bodo •metali črešenj v Savinjo, jih kupim jaz vse skupaj. Šestdeset krajcarjev dam vsa-,ki zanje.« Lenčika jo pogleda hvaležno, Tončika pa reče: »dajte!« Kupčija je bila hitro sklenjena, ženska je odštela goldinar dvajset krajcarjev in j-efcla: »Zdaj pa le stecite, da vaju ne dobe žandar ji«. Dekletci spravite krajcarje iti odhiti-te proti Radečam domov, plašno se ogle-divaje, če ni kje žandarja. Slednjič sta bili še veseli in zadovoljni. kakor človek, ki se je rešil skrbi in truda: Za podplate bo že, za rokavce se pa .še ne mudi tako. Saj se bo kmalu pričelo .delo v Jatni1. nemške pripravnice iz Maribora s sloven. skim »švindelkurzom«; s »slovenskim« nadučiteljem prav dobro izhaja. Kakšna jc potem »utrakvistična« šola v tem okra-ju, si lahko misliš. Poizvedel sem, da se slovenščina uči pravzaprav le v prvem razredu v »vseh predmetih razun nem. ščine«, kateri »vsi predmeti« pa obstojajo v abecedi ... K maši učiteljstvo obojih spolov nič več ne hodi, še na dan cesarje-vega jubileja je nadučitelj preprečil, da bi bila šolska maša, pač pa je napravil slav. nost v šoli, pri kateri je — risum teneatis amici! — otrokom velel, da zapojo Te Deum, češ, maše ni bilo, Te Deum pa mora biti, če ne v cerkvi, pa v šoli! . ., Oj ti trapasti slovensko-nemški »freisinn«, ki poješ lastni neumnosti Te Deum! Pri državnozborskih volitvah je v veliko ve-selje nemčurske zalege agitiral proti kandidatu K. Z. s plakati, pisanimi s črnilom: »Sram naj ga bo, kdor voli morilca!« — Ne daleč v drugem kraju pa je liberalen učitelj, tudi »Slovenec«, ki se je iz na-sprotstva do »klerikalne« posojilnice dal voliti za funkcionarja v nemško posojilni, co. ustanovljeno od odpadnikov slovenski v konkurenco. Tudi tega ne smem pozabiti, da je vzrok temu renegatstvu razen že omenjenega svobodomiselnega fana-tizma tudi pomanjkanje vsakršnega idealizma. kar je čisto umevno, ako upošteva, mo. kakšen je material, ki prihaja izvečina iz izvestnih pripravnic.*) a * * Razmere v Kungoti Zgornji in v š e n t i 1 j s k e m okrožju sem že opisal, Blizu je Š e n t J u r ob Pesnici. Tudi tu je rodom vse slovensko, vladajo pa prav. tako absolutno kakor v Kungoti renegati, ki imajo vso občinsko upravo v rokah, Tudi slovenskih napisov ni tu nikjer. Lep vtis pa napravita takoj cerkev in župni-šče, ki oba razodevata skrbno in za lepoto vneto roko. O učiteljstvu rajši ne govorim. pripomnim le, da je nadučitelj liberalen Slovenec... Duhovnik je tu edini, čisto edini in osamljeni narodni delavec, Nabožnih družb ni mogoče dolgo vzdrževati, ker se vsled že drugod omenjenih vzrokov hitro razblinijo. Boljši up za bodočnost je to, da od Šentjurja do Svečin, mnogo ljudstva zelo in veliko bere »Bo-g o 1 j u b a«, edini slovenski list, ki je še na najnevarnejših točkah meje znatno razširjen. (Pri tej priliki bi opozoril urednika »Bogoljuba«, da bi storil prav apostolsko delo, če bi v »Bogoljubu«, kolikor se v izključno nabožnem listu da, tudi \z-kušal vplesti nacionalno idejo.) S temi elementi se bo, kadar se bodo okrepili, dalo kaj narediti. — Izobraževalna in po-litična organizacija je danes tudi že skoro onemogočena, ker nasprotniki ne razpolagajo samo že z veliko večino ljudi in javnim mnenjem, temuč tudi z vsemi prostori. Če računamo po naročnikih »Slovenskega Gospodarja«, je v velikem šentjurskem okolišu deset naših politično zavednih ljudi. Naročnike Mohorjevih k n j i g se je spravilo v štirih letih od 30 na 70. Nekoliko upanja nujajo tudi šolski otroci, ki jih dušni pastir z veliko vzor-nostjo katehizuje in navaja k dobremu, Pred štirimi leti je bila polovica katekizmov med šolarji nemških, danes jih ni. 2upnik itna^ sam knjižnico, iz katere zlasti mladini posoja srce blaživnega beriva, Odrasli se po precejšnjem številu enako kakor v teh obmejnih okrajih ne odlikujejo po preveč krščanskem življenju — alkohol, ples, razuzdanost in verska mlačnost razjedajo veliko ljudstva. Za oblastnost in naraščajočo samozavest odpadništva je značilno, da so že zahtevali nemško pridigo in petje v kraju, koder ni nihče po rodu Nemec in se od davnine ni drugače pridigalo in pelo kakor v domačem jeziku. Izboljšanje razmer si je obetati od slovenske po« s o j i 1 n i c e v bližnjih S v e č' i n a h. Prometa ima po polletnem obstoju 50.000 K, gotovo zelo veliko. Seveda so nemčurji v zvezi s slovenskim liberalnim učiteljem ustanovili takoj konkurenčno posojilnico. Gospodarska samosvoja tukajšnjega ljudstva bi bila. seveda prvi pogoj za nacionalno probujo. Toda v vsem tem velikem obmejnem ozemlju ste samo dve posojilnici, v Šentilju in Sveči-nah, kjer je tudi duhovnik edini, ki orje narodno ledino. Stvar je ta. da tvorijo odpadniško maso v i n i č a r j i dninarji, ki so od gospodarjev popolnoma odvisni, do-čim se v samostojnih kmetih še ni čisto utrnila rodoljubna zavest. Tako na primer se Slovenstvo najboljše drži v P1 a v-č u in V r t i č u , kjer so stari in trdni posestniki zavedni Sovenci. V L u č a n a h se je kakor v Arvežu in v vseh teh okoliških krajih slovenski živelj že skoro popolnoma ponemčil. » Lučanah sta tudi že dva duhovnika Nemca. Ti kraji so definitivno izgubljeni. Važno je tudi omeniti, da narodni delavci v *) Pripomnim, da je drugače zelo vestna Ante Begova knjiga tam pomanjkljiva. kjer se je še! mesto k Ijudert in duhovniku ter nasprotnikom, informira izključno le k liberalnemu učiteljji. tem obmejju o odporni sili domačega živ-lja in o eventualni rešitvi pred potujče-njem sodijo splošno skrajno pesi m i -s t i š k o. Najusodnejše jc, da so tudi v kungoškem, šentjurskem, svečinskeni, lu-čanskem in šentiljskem okraju nevpošte-vajoč naseljenikov iz rajlia, najboljša posestva v n e m š k i h rokah, sosebuo veliko poseduje »S t c i e r m a r k i s c h e S p a r k a s s e«. Drugo pa je, da se je preveč zamudilo in jc odpadniška zagrizenost že prehudo vzplamtela. En drastičen zgled: Neki odpadnik v tem okraju se je oženil s Slovenko, ki je bila zato, da se otroka vzgajata slovensko, seveda ne zanemarjajoč nemščine. Zdaj pa je najvplivnejši renegat temu odpadniku, ki sc ni želji žene protivil, toliko prizadeval in mu celo z bojkotom njegove štacune pretil, da je moral slednjič otroke vzgajati izključno nemško, tako. da zdaj oba otroka, eden tri, drugi petleten, ue govorita niti ene slovenske besede. Pač vrhunec in krona odpadniške zagrizenosti. T. Dnevne novice. '+ Dva glasova. Iz nemškega krščansko - socialnega tabora nam je glede na nas zadnji'čas zabeležiti dva glasova. Prvi je najpametnejši, ki je. odkar traja slovanska obstrukcija, sploh prišel od nemške strani. V krščansko - socialni reviji »Die Freistatt« premotriva namreč obstrukcijo ,neki A. L. Gallbruim ter predvsem zav-j-ača svobodomiselne nemške stranke, ki jiimajo pravice se proti slovanski obstrukciji pritoževati, ker so jo velikokrat same .uporabljale. Nato pa bere »Freistatt« zelo ,ostro 'levite Bielo'hlaweku, ki je brez povoda napadel dr. Kreka in piše med drugim: »Globoko je treba obžalovati, da sc je neki krščansko - socialni poslanec, ki v to ni imel nobenega povoda, tako daleč .spozabil, da je osebno napadel dr. Kreka, kateremu se ima krščansko ljudstvo 'zahvaliti za toliko* vzornih socialnih del.« .Člankar se potem povprašuje, kaj je neki .najgloblji vzrok opozicije in tu predvsem izključuje, da bi za opozicijo tičala sama pagajivost ali sebičnost. Tako prše: »Voditelji so topot katoliški Slovenci. Resni in .ugledni možje so stali na čelu obstrukcije. Jftli se ne pravi goljufati samega isebe, ako gi umikamo, da ti možje, ki že tako dolgo jjtoje v skužbi ljudske vzgoje ter nesebično kvarno delajo »a gospodarskem in socialnem potju, le te samega veselja do za-jjrfkovanja zadržujejo razpravo o socialno Jn gospodarsko - politično tako važnih postavah?« Nemogoče je, izvaja »Freistatt« ija|je, da bi katoliški slovenski voditelji Jjili nasprotniki parlamenta in treznega jparlameiiternega dela, »saj če bi se svoj m kričaHski podlagi organizirani Slo-jvami «e bMi tako energično bojevali in Stvarno sodelovali, bi še danes ne imeli Jjudsike zbornice!« Kaj torej slovansko ob-sjrriccijo najbolj nagiba, da vodi boj proti .vJaijJi? Člankar čisto pravično pravi: odpor proti germanieatoričnemu centralizmu nemSfcih strank in vlade, ki povdarja, da je njena najvažnejša naloga ščititi Nem-štvo. Opozicija, to priznava »Freistatt« odk/ik), ima upravičene motive za svoje postopanje, njen končni namen je doseči .enakopravnost slovanskega življa v Avstriji. Nobenega vpoštevanja mi vredno kričanje o patnslavtemu, izvaja člankar dalje. »Krščanski Slovenci in Hrvati so v najtežavnejših časih pokazali, da so zmožni se za avstrijsko domovino žrtvovati.« .»Freistatt« svetuje, naj se krščansko misleče stranke v parlamentu združi-jo in .priporoča nemškim krščanskim socialcem, ki danes stoje v eni vrsti s »Freisinnom«, ,da se naj s krščanskimi Slovani pobratijo. .— Precej drugačen glas pa prihaja iz Gradca in sicer tudi i objavili o našem shodu v »Unionu« obširno poročilo. Sijajen naš shod jih -je grizel in pekel oso-ibito še, ker Hribar še zdaj ni podal računa svojim ljubljanskim volivcem o svojem postopanju nasproti jugoslovanski slogi. Ves svoj gnjev so šele včeraj ijZr bruhnili v »Narodu«, obenem pa povedati ,svojo skrivno željo tako jasno, daljo ne ,morejo bolj. Tisti' »Narod«, ki je, že^ toli-krat sam pisal res veleizdajatsko, si upa zdaj čez toliko časa trditi, da se je govo-, jrilo na našem shodu v »Unionu« tako ve-Jeizdaijalsko, in da se je žalilo Veličanstvo tako, da bi bili morali govornike žandarjt,' ,gnati uklenjene v kriminal. Nič čudnega; Jjudje, ki so že sami imeli opraviti z žan-darji, jih imajo zato vedno pred očmi, kakor babjeverniki coprnice in strahove, ko polnoči ura bije. Naši bravci so sami čitali ,v našem listu tiste veleizdajalske govore ,po stenografiškem zapisniku. Ako bi bili taki, kakor zdaj laže »Narod«, bi jih svet ne bil čital razven državnega pravdinika. Prihodnjič zapiše »Narod«, da bi bilo najboljše vse »klerikalce« obglaviti ali pa po ,najnovejšem barcelonskem zgledu sežgal. »Narodu« bi se radovalo srce, ako bi se mu uresničila ta njegova skrita želja jn bi stala pred ljubljanskim rotovžem velika glavoreznica, ki bi lepo vsem klerikalcem porezala glave, tako da bi ostali na Slovenskem samo liberalci še živi. To .bi bil prizor za Hribarja in njegove prijatelje. Sami liberalci na Slovenskem! Radovedni smo, če je »Narodovemu« lastniku všeč želja njegovega lista, ki hujska ^žandarje« na voditelje naše stranke. -f- »Orlovo« slavije v Kamniku so omenili tudi nam sovražni nemški listi. .Kulturno »Orlovo« delo vzbuja občudovanje pri vseh ljudeh, ki so dobre volje, celo pri svobodomsilecih. »Narodovce « pa raz- I jeda moreči črv zavisti. In včerajšnji »Narod« se je zagnal z vso besnostjo v vrle naše »Orle«. Mladi »Narodovi« časnikarski praiktikanti so prelistali vse stare »'Na-,rodc«, kar morajo kot liberalni časnikarski zelenci zdaj iz časnikarsko vzgojeval-nih razlogov delati. Njihov šomošter jim je naročil, naj napravijo pismeno nalogo o tem, kar so se naučili. Pismena naloga je sicer jako slabo izpadla, ker so prezrli duhovite Tavčarjeve pšice, pač se pa zamaknili v duhovitosti višje kriminalistične polemike. Zato jc tej slabi nalogi' nad-pis »Čukarija«. Kriminilastično sc zaletava v br. Jeločnika, dr. Lampeta pa psuje, da jc odslovil božjega namestnika in je bil samo ošaben, vsemogočen glavarjev namestnik. Slede kriminalne psovke: »ču-karska« falanga, egiptovski faraon, »žeg-jiani predniki«, grdo hinavstvo, rimsko-nemško robstvo! Mi ne bomo na take pismene izpite odgovarjali, dasi bi za šalo -tudi lahko pričeli poročati o veselicah in prireditvah kriminalističnih prijatclcv in .somišljenikov. Mogoče to še storimo tako, da bomo vzeli kak star ali pa nov »Narod« v roke, ga lepo izstrigli, pa premc-nili nekai besed ter objavili. Ker »Narod« tako napreduje v kriminalistiki, pričaku- ' jemo, da imajo zdaj »praktikanti« nalogo, j da sestavijo tatinski in rokomavški slo- i tvar, ki še dozdaj ni bil izdan v. celoti. Ce 1 bo dr. Tavčar zadovoljen ž njim, ko prične izhajati morebiti v obliki »Narodovo ga« posebej plačanega podlistka, nam šc ni znano. + Nemška kultura. V VI. okraju na Dunaju so Nemci oblegali neko gostilno, v kateri so Cehi zborovali. Nemci so pobili vse šipe in tri policiste nevarno ranili. Ranili so še štiri druge osebe. Bilo jc 500 policajev treba, da so odgnali nemško kulturo od zboroval nega prostora. Kako bi Nemci kričali, ako bi Slovenci v Ljubljani kaj takega počenjali! + Graški krščanski socialci apelirajo na dunajske, naj se odločno postavijo v bran zoper »češko invazijo« na Dunaju. V Gradcu pač nc morejo katoliški krogi nikoli zatajiti svojega sorodstva z Malikom. + Imenovanje. Cesar je namestni-škega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva v Mariboru Marija grofa Attemsa imenoval za dvornega svetnika ad perso-nam v statusu tržaškega namestuištva. + 1230 društev ima Kranjska. H- Premil. gospod knezoškof je daroval za kapelico Presv. Srca Jezusovega v Rožni dolini 50 K. —Umrl je po dolgotrajni bolezni č. g. Anton Mali, župnik na Blagovici. Pogreb bo v petek ob 9. uri dopoldne. N. v m. p.! — Hud vihar je divjal včeraj v kamniškem okraju. Podrl je več kozolcev, vmes pa jc padala toča, ki je napravila zopet precej škode. — C. kr. priv. kreditni zavod za obrt in trgovino. 10. t. m. se je v seji upravnega sveta odobril računski zaključek za prvo polovico letošnjega leta. Cisti dobiček znaša 8,862.773 K 31 h. — Umrl je ginekolog dr. Alfons Rost-jiorn iz Dunaja. — Imenovanja v finančni službi. Prestavljen je finančni komisar M. Spindler iz Kamnika v Novo mesto, finančni konci-.pist H. Ryschnaw.v pa iz Ljubljane -v Kamnik. Vpokojeti je davčni nadupravnik v Vipavi von Foedranspeng. Nanovo jc imenovan za paznika K. Leitgeb v Senožečah, povišana sta naslovna respicienta A. We-ble in F. Borger za respicienta, naslovni nadpaznik M. Božič za nadpaznika, pazniki J. Zemljak, F. Kobal in J. Hodnik pa za nadpaznike. Prestavljeni so paznik J. Hodnik iz Ljubljane na Krško, J. Krhin iz Krškega v Ljubljano, nadrespicient Kern ,iz Vrhnike v Kranj, respicient Mihelič iz Kočevja na Vrhniko, nadpaznik Lapajne iz Postojne v Kočevje, nadpaznik M. Božič iz Mengša v Ljubljano, paznik J. Be-guš iz Krškega v Novo mesto. Vpokojeni so Prettner, Hameditz in Werli. — Za rezervne kolesarje. Oni rezerv-niki, ki bi hoteli letos napraviti orožno vajo s svojimi kolesi, naj se čimpreje zgla-se pri 17. okrajnem dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani. Kakor znano, dobe po končanih vajah od vojnega erarja za obrabo koles nekaj odškodnine. Gostilna posebne vrste. Meniševci .naznanjajo, da je nekdo v bližini Cerknice ptvoril gostilno, ter rad postreže slavnemu občinstvu z izvrstno kapljico, akorav-;no nima koncesije in ne cagarja. Vsak dan se dobijo tudi sveže postrvi, kar 'bo zanimalo najemnika iribolova. š Umrl je v Kozjem Miha Horvat, veleposestnik, ud občinskega in okrajnega /astopa in gostilničar, star 50 let. Pogreb bo v petek. N. v m. p.! - eoseeeeeeoBBBeoe Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! :: eeeseeeeeeeeeeee SLOVENSKO-HRVATSKI KATEHETSKI TEČAJ V LJUBLJANI. Včerajšnjega dopoldanskega in popoldanskega zborovanja se je udeležilo 150 katehetov. Referati prof. Kržiča, zagrebškega profesorja Hefflerja in tnešč. kateheta Nadraha so bili temeljiti, stvarni, dobro premišljeni, zanimivi. Tudi razgovori in debate so vzbudile mnogo življenja in pozornosti med zborovalci. Osobito je vlekla praktična katchizacija v zavodu Lichtcnturničnem, ki jo je izvršil katehet Mlakar v občno zadovoljnost. Ni lahka reč nastopati pred tolikim zborom kritikov in presojevalcev, ki opazijo vsako napačno kretnjo, ki devljejo na kritično tehtnico vsako besedico. Zato jc pa dejanski uspeh za sodeležnike toliko večji. — S prvim dnem katehetskega tečaja smemo biti docela zadovoljni. Shod ie pozdravilo brzojavnim potom več izvenkranjskih katehetov, ki so zadržani. Danes je bil drugi dan zborovanja s podobnim sporedom, kakor včeraj. Udeležba obilna. O razstavi katehetskih učil se čujejo samo oohvalne sodbe. Ljubljanske novice. lj Dr. Stoje, tajnik kranjskega zdrav-jieiškega društva, je v gorah ponesrečil. Včeraj se nam je o tem iz Kranjske gore brzojavilo sledeče: »Dr. Stoje je ponesrečil na suhem plazu. Roke in noge polomljene.« Kaj je pravzaprav z njim, do danes šc nič gotovega nismo izvedeli. Včeraj zvečer je šla ponj ckspedicija vodnikov iz .Kranjske gore, potem pa iz Ljubljane eks-pedicija planinskega društva pod vodstvom g. dr. F. Tominška. Dočim se je včeraj poročalo, da je dr. Stoje smrtno ranjen, sc zdijo današnje vesti ugodnejše — da bi le bilo! Zvečer pripeljejo dr. Stoj-ca najbrž že v Ljubljano v bolnišnico in upajo, da okreva. Danes ob 12. uri smo iz Kranjske gore dobili dve poročili, ki pravita, da jc dr. Stojca Pctrovčič zapustil zavestnega. Vodniki so šli iz Kranjske go-/e in Mojstrane ponj. Dežuje. Upati je, da poškodbe niso tako nevarne, kot se domneva in da se občepriljubljeni in v vseh krogih spoštovani ponesrečenec kmalu popravi. — Župnik Aljaž nam je zdaj sporočil sledeče: Naši upi se žalibog niso vresničili, kakor se vidi. V ponedeljek je dr. Stoje ponesrečil 200 metrov pod severno Skrlatico (Suhi plaz). Šel jc gori s tovarišem iz Kranjske gore, ki je prišel v torek nesrečo naznanit v Kranjsko goro. Zlomil si jc nogo. obe roki in rebra. V ponedeljek je.še živel. Rešilna ekspedicija (dr. Tominšek in dr. Demšar iz Ljubljane) in deset vodnikov iz Mojstrane (Rabič, Bertoncelj in drugi) so šli v torek zvečer v Vrata, Križ. na Suhi plaz, ga rešit. Zelo težavno bo ga doli spraviti. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani jc daroval g. Luka V i l h a r . nrar v Ljubljani. 5 K. — Bog plačaj! Živeli posnemovalci! li Izjava. Izjavljamo, da g. Roštan, uradnik finančnega ravnateljstva ni pisal notic o sekaturaii davčne administracije in nam sploh nikdar takih podatkov ni dajal. Ij Prodaja Auerjeve pivovarne Nemcem potrjuje zdaj tudi »Grazer Tages-post«. Zivio 20. september! Ij Prijeti u/.moviči. Leta 1870. v Ljubljani rojeni in že 15krat zaradi raznih zločinov predkaznovani potepuh Jožef Vol-bank, je imel zadnji čas ljubavno razmerje s služkinjo Ano L. Ko se ga jc začela ta izogibati, jo je s tepežem prisilil k občevanju. zakar ga je že ovadila. Ljubeznivi bodoči soprog je pred par dnevi pokradel v Zeleni jami neki stranki več obleke, svoji izvoljenki pa naznanil, naj ga počaka v neki gostilni v Kolodvorski ulici. kjer je obleko prodal, potem pa odšel. Ko je policija doznala tudi o tem činu. je Volbanka včeraj aretovala. — Istotako je bil včeraj na kolodvoru aretovan 251etni Alojzij Bajec iz Št. Ruperta. Navedenec je doma v Straslah ukradel svojemu očetu 420 K in jo z njimi popihal v Ljubljano. — Tudi SmieloNvskijevega bivšega pisarja Jožefa Škafarja, roj. 1855. v Črni vasi, pristojnega v Ljubljano, so danes areto-vali, ker je dne 3. t. m. sprejel od neke stranke za svojega gospodarja kot stanarino 218 K. katere je obdržal zase ter popustivši službo z njimi živel, kakor ptič. Pri aretaciji so dobili pri njem šc 135 K 2 vin. Vse tri so izročili sodišču. ij Agent ljubljanske izseljeniške firme Simon Knietec, neki Mihael Bence, je bil te dni v Zagrebu aretiran in obsojen na 30 dni zapora, ker je po Hrvaškem in Slavonskem sleparsko lovil ljudi za izselitev v Ameriko brez potnih listin. lj S kolesom je podrla včeraj popoldne na Frančiškanskem mostu neka mlada kolssarica zascbnico Jcro Pretnarjevo, katera sc jc pri padcu na levem komolcu znatno poškodovala. lj Dunajski »detektiv« pod k£učem. Predvčerajšnjim sta v neki gostilni v Gradišču popivala dva peka. izmed katerih se je eden izdajal za dunajskega detektiva. Ko je bilo treba plačati, sta se z natakarico sprla.. Poklicani stražnik je pristojnega na Dunaj, ki se je izdajal za detektiva. odvedcl v zapor, drugi jo je bil pa že popihal. — Tudi na Rimski cesti so se bili pojavili v neki gostilni priporočljivi gosti. Ko so napravili 6 K dolga in je bilo treba plačati, so izzvali prepir in nato pobegnili. Snidejo se zopet pred sodiščem. lj Nekaj denarja se jc našlo. Oglasiti -itorov, končno sc pa fotografirali ž njimi jia dvorišču. Vojaki so zato izžvižgali .lastne častnike. Vojno ministrstvo je uka-,zaio strogo preiskavo. Zaprtih jc več častnikov. ^ se kol naravna ^-'namizna voda ^prVevrsleinkot zdravilna voda zeper rcitoče organskega dihjnja in :oper bolesti želofloi in rnohorja najbolj« priporoča. TKŽNE OENE Canc veljajo ra 50 leg. Budimpešta 11. avgusta Pšenica za oktober ...... 1350 Pšenica za maj 1910.....13 68 Rž za oktober I. 1909. . . . Oves ra oktober..... Koruza za avgust 1909 . , Koruza za maj 1. 1910 . . . Efcktiv:--- 9-70 7-50 7'57 698 ifilts iiAJ lir^SESJJJ !' Višina a. naorj«iU 30fr2 m, sred. iraiai tlait 736*0 m.:*, Ča» cp>-lovaajt Slani« bsro-atclu r mm Te.upC- ?*tar» po Ce!iljn Vetrovi rfeli « K « n 1 l ■g s( » > ! 9. zve*. 735 1 22 i brezvelr. oblačno 6 9 - ' 7. zjatr. ! 2. pop. 3D'0 363 177 23 2 si. jjvzh. v * » Srednja vCerajJajs temp. 22 95, norm, 19-3«. Sc vedno globoko potrtim vsled nenadomestne izgube našega ljublje- 5 nega soproga ozir. očeta, sina, brata, svaka, tasta in deda, gospoda višjaga rovidenta c. kr. prlv. juž. žel. v p. nam je le tem potom omogočeno izraziti svojo najvdanejšo, najglobokejšo zahvalo vsem dragim prijateljem in znancem za vse tolažilno sočutje, kakor tudi za častno številno spremstvo na zadnjem potu in za krasne darijvanc vence. Ljubljana, 11. avgusta 1909. Glofeoko žasajoel ostali. 2221 1-1 Tužnim srcem in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemn dopadlo poklicati našo iskreno ljubljeno, nenadomestljivo hčerko in sestro, gospodično Josipino logar absolvcntinjo IV. letnika c. kr. ženskega uSIteijižCa dne 10. t. m. ob polu 6. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, v 20. letu svojega življenja, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v boljše življenje. Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marij. Oznanenja v Ljubljani. Preminulo priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 10. avgusta 1909. Janko Kogar, oče. — Mira Kogar, mati. — Kristina Boaar, sestra. srednje starosti, neoženjen, za vsako delo, se išče proti dobremu plačilu. Želi se znanje nemškega jezika. Vprašanja na upravo Slovenca. 2188 3—1 2059 Preda se iz proste roke 10-1 v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi cjozdovi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti' št. 32. v Ljubljani. masmmmmmm^uAimpm^Bmmmi C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za kroj no risanje FRANJA JEŠIH Ljubljana, Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. % m »vv Ženitna ponudba. Vsled pomanjkanja prilike se Želi tem potom vdova srednje starosti poročiti 3 gospodom tudi vdovcem če mogoče s stalno Službo Dotična ima nekaj gotovine, je pridna in varčna gospo-din j a ter blagega 3načaja. Le resne ponudbe pod šifro }. na upravo Slovenca". J/a pisma bre3 naslova se nc bode c3iralo. 2193 2—1 Več spretnih jjj) sprejme takoj v trajno delo Simon Praprotnik mizarski mojster, Ljub _ ljana, Jenkove ulice prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu od litrov, 56—70 od litrov 180-250 100-120 „ „ 250—450 „ „ 120-180 „ „ 500 700 nadalje sodi z vraticami od SCO, 900, 1100, 12C0, 1500, 1800, W00 in 5000 litrov se dobijo prav po (dobro prelgrane) s škatlo se po cent prodajo. - Knaflove ulice štev. 10. KI. nadstropje, 8. vrata. _2197 v Bohoričevi ulici 3, Vodmat Več se izve pri 2157 (1) Hs?0lfn Haiiptaianna, Resljeva cesta. Popolnoma izurjena 2211 2-1 Marije Terezije cesta stev. 5 se je vrni! in se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Rudolfu Rutnerju na Vrhniki. Razpisuje se v Št. Jerneju, Dolenjsko. Organist je "obenem tajnik pri posojilnici. Ne zahteva se že popolna izvežbanost, ker to si bode lahko tu pridobil. Plača 850 K in prosto stanovanje. Oni, ki so zmožni poučevati v tamburici imajo prednost. — Nastop lahko takoj. Prošnje naj se pošiljajo na cerkveno predstojništvo Št. Jernej, Dolenjsko. 2210 Komp!. naprava motorjev sesalnega plina ca 14 PS, benzinov motor 12 PS, lokomobil 20 PS, kompletna električna razsvetljevalna naprava za ca 30 in ca 150 svetilk, različni elektromotorji že-2164 lezsio polno omrežje. n~\ Vprašajte: Inž. Wlk, Ml JniOil" V Ljubijani. Specialiteta za kadilce. 3265 Glavna zaloga: (11) Lekarna Ub. pl»Trnkozcy t Ljubljani. Popolna se lahko poceni kupi., 2127 1 Naslov se izve pri upravništvu Slovenca. Vsled ugodnega nakupa prodajam najfinejši 2216 1-1 po zelo znižanih cenah. Zahtevajte ponudbe! Veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji FR. STUPICA V LJUBLJANI, Marije Terezije cesta št. 1. 2213 3 1 Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje javiti, da sem se preselil s svojo . ' dosedanjega lokala na Kongresnem trgu 16, v svojo Dunajska cesta. Ko se najtopleje zahvaljujem za vse obilo zaupanje, ki se mi e izkazovalo na mojem dosedanjem mestu, se najvludneje priporočam nadaljni naklonjenosti velccenjencga občinstva, zagotavljajoč vsikdar najtočnejšo postrežbo po zmernih cenah. Vclespoštovanjem Josip Skerl, špediter. Zagrebška tovarna, tvrdke Kenrik Francka GinOV, v V3alicm ožini novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SiPOVin. * n V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. •1. ZagaV. T1182,5:91. V. Tovarniška znamka Žveplene toplice lildža pri Sarajevu. Obisk tdh slovečih toplic jc letos pie-•cej živahnejši od lani; tudi v tem se kaže, .kako 'se je v zadnjem času vzbudilo zani-imanje za Bosno. Gostje so večinoma Slo-,vani; veliko je videti hrvaških in čeških .duhovnikov. Slovenca ni ficbenega. Pa nujno 'bi bilo priporočati našim ljudem, ki obiskujejo zdaj čez poletje tuja kopa-Jišča in letovišča, naj rajši zahajajo v Ilidžo; saj leži v srcu nam Slovencem ,mile Bosne in nudi vse polno novega in zanimivega. V Ilidžinih toplicah, ki jio ima dežela ,v svoji upravi, se živi jako poceni, in .'kdor ostane nekaj tednov, dobi 33% popusta na vseh bos.-herc. želzniških pro-,ga!h. Časnikarji in književniki pa uživajo .še drugih ugodnosti. Zdravilno moč žveplenih vrelcev v Ilidži so cenili že stari Rimljani, o čemer .pričajo najdeni ostanki rimske kopeli; za turškega gospodstva je bila Ilidža širom .znana in od daleč je romalo ljudstvo sem-ikaj po zdravje, a kopališke naprave so bile seveda le skrajno primitivne, z eno besedo »turške«; no, pod avstrijsko upravo so te toplice zaslovele po vsem svetu. Rajm minister K a 11 a y je iz Uidže ustva-,ril krasno, vsem modernim 'zahtevam odgovarjajoče kopališče in letovišče. In on je po pravici smel reči: »Ni ga kopališča ,v monarhiji, 'ki 'bi se po svoji legi m svojih napravil moglo meriti z Ilidžo. V Ilidži se z velikim uspehom zdravijo revmatične, n e v r a 1 g i č n e, kostne in ženske bolezni. Zlasti so ■te toplice prava dobrota za nervozne, n e v r a s t e n i 'č n e ljudi. Poleg gorkih kopeli se nahajajo tukaj tudi mrzle kopeli po sistemu prof. Winternitza, p 1 a val i šč e v gorski reki Zeljeznici, ,nadal-je na najmodernejši način urejene ,b 1 a t n e k o peli in slednjič kopeli v •o g 1 j e n č e v i (kislini za srčne in živčne bolezni. Poleg tega se odlikuje Ilidža •po krasni legi z divnimi izprehajališči, .tako da ga kakor letovišče nima kmalu ,para. Velike vrednosti je tudi to, da leži Ilidža prav blizu Sarajeva. Med Ilidžo in Sarajevom vozijo zdaj v sezoni neprej-stano vlaki, in v večernem hladu mrgoli po kopališkem parku mestnega občinstva. .Vožnja tja in nazaj stane samo 30 vinarjev. Najprimernejši čas za bivanje v Ilidži de mesec avgust in prva polovica septembra. Sezona traja do oktobra. Vse potrebne informacije daje kopališko ravnateljstvo v Ilidži, kamor se je treba pismeno obrniti. — Kopališki (ravnatelj P o j m a n je rodom Čeh, silno ljubezniv mož, ki prav po očetovsko skrbi za vsakega gosta, zlasti če je Slovan. On ima za povzdigo Ilidžinih toplic velike zasluge in je v svoji stroki prva kapaciteta. Naj se torej prikaže tudi kak slovenski gost v bosanskih toplicah, ne bo mu žal! V Sarajevu živi veliko Slovencev, ki gostoljubno sprejmejo rojaka._ v Ravnokar so izšle nove dvo-i s stranske slovenske plofte! Cena krone ln po 2 K 50 t. Velika zaloga gramofonov ofl 25 kron naprej Dobi se tndi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno cele gramofonov ln raznih plošč. Fr P 7aior •*• urar in °ptik •*• ll.r.fcfljKl Ljubljana, Stari trn 26 - , - - ——— « »» Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zrnven rotevia, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— UMumuMuiaJJ— Protln l | Od 1. aprila do 1. novembra otvorjeno. Nizke cene kot doslej kljub Času primernim novostim. — 1. septembra do 1. junija 25% znižanje. zflravHnj vspghj Radioaktivna termalne kopeli 35—44 stop. C. 1/iPfl) Zdravljenje s term. pitno vodo. Razpošiljanje term. vode. Obisk 5600 -liuflj. oseb. Marmornate kadne kopelji In tuši, sudariji. - Prospekte in pojasnila pošilja kopališko ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mal. - Pravilni naslov le: Kraplna-topllcc, Hrvatsko. D UM 6- Zdravllisee, 200 konif. sob, krasen park, terasa, reun., Čitalnica (vsi časopisi', biljardoma. Stalna vojaška zdravil, godba_ Llft, telefon, avtomobili. Posojevalnica avtomobilov K postaji Hogatcc 2 uri hoda in k postaji Zabok-Kra pina-Topllce l uro hoda. K vlakom postni vozovi. Zasebni vozovi in avtomobili proti prejšnjemu naroČilu pri ravnateljstvu. Slovenci, pozor! pri nakupovanju t>encet>. £jubljatta, testni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih ovznamsi. Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence 1 - aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ::: Oajuečja zalega ::: nel^ilj in del^ilj ©b!d{ . Kane a o a a a n a a a a a Ljubljana, Ducrni trg 3 ::: podružnica: Douo mc^tc, CJlaimi trg. 1422 100 1 oaDaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaooaaaoaaoaoaoaaaaaaa z vso opravo se odda v najem zaradi bolehnosti v Novem Vod- , .... - . , x v, . .. 1Z1 za dva konja in dve supi s podstresjem za st. it. krmo se lakoj Qdda _ Več prj D Rovšeku, Naslov pove uprava „Slovencau 2185 3-1 fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (i) mmiimiHBumii 2002 4-1 ss vljudno priporoča IV, LJubljana, Sv.Fetra nasip 37 io tudi nateelo. — lidno in točno. aaaavHaMaBnnanBBBaBgnflBBBBnaBHBaBBBBHDBaaaoaBGaanuBSHaBsnaaasoBaa za industrijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača tvrdka. Dotičnik mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame ona gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti pod »STALNA SLUŽBA" na npravništvo »Slovenca". 2095 (i) 1 "miHIib im.l/irj jlSSimmSUt«m" T*^ t Za Šport in premet, Zaloga koles Pucb, (Stvria). Globus, Regent in un Specialnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem Koles za emalilranje, : Donlkianje ter popravila : solidno in oeno. Karol Čameraik Ljubljana, Oianssjska c. št. 9- IV 28 tipk, 84 pism. je priznano Model VI 32 tipk, 98plsm. Oliver- samopisnica s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje ln ra-striranje, tabulatorjem in najboljšo uredbo za ?,009 slovenščino. 24-1 Cenike pošilja na ieljo zastonj in franko Glavno zastopstvo za južni del monarhije Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20, kjer se stroj vsak čas lahko pogleda in poskusi. Ural Milko KrupeS Gramofoni I eror, Ljubljana. Jurčiče« trg Stev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. lula aikel. žopnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, prstane, uhane, bisere a dragulji. 8re> brno in iz kineftkega srebra oradje. fncintASnnn 'n nalnovei5e slovenske plo-ULUlIlOIOnS Bče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno ln po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato In srebro kakor tudt drago kamenje \ kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto, Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina. 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordl-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni nKarminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Del lekaraa pri Jlariji pomagaj L®&ssi©k jjeva c» » zraven cesarja Franc Jožefovep jubil. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo nied. ribje olje Ijivo. Mala steklenica C K, večja 2 K= Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tauno = dmsin tMtars za lase,] katera okrepčnje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rnbilnim na-vodom S K. 2700^ Slovita Meloslne ns(na i*i zotea VftfH deluie izborno proti zoboboiu in gnil-TUU« lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. IHed. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošitja po pošti vsak dan (IvskratJ Kdor hoče varno, mirno EB&fflS C23™ F* v.- potnim«?, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 3o Fpb S©™!lfju Ljubljana KcSedteorsfcc &sS£gs šte^s Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki s? e I a kiasi 5 e Kaiserin Augusto Vlctcria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 „ Presidcnt Lincoln ... , 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 , Vožnja LJufcsBjcsRss-HsaRrabupg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo V/a dneva ter ima potnik pravico porabe brioviakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. 2115 1 Edino zastopstvo 2a Kranjsko za prava Puch-kolesa: ..Specijal" Fuch-kolesa ....... K 1501— „Curier" kolesa..........„ 115*— Najboljše pneumatike Reithoffor-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66'— naprej. (t) Za prekapovalce ista cena, kakor v tovarni! Eer predajam broz potnikov, vsled tega vse blago veliko csnoja. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem v erar in trgoveo v Ljubljani. Priporočam preč. duhovščini in • slav. občinstvu svojo ogromno zz zalogo umetno izdelanih iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1021 (l) v Ljubljani, Komenskega uiice štev. 26. b : • Prilika je zelo ugodna samo proti takojšnjemu plačilu. Do 15. septembra t L prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtovy prtiČev, žepnih robcev, kravat, švicarskih vezil, nogavic in perila. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se preč. duhovščini in veleč, cerkvenim predstojnikom vljudno priporoča za izvršitev cerkvenih posod in orodja. Ima vedno veliko zalogo na razpolago. Naročila se hitro in lepo izvrše. Načrti in proračuni na razpolago. 1929 10—1 Gospodarsko društvo w Serimu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri pro« da ji "wjL.Ba.im svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 623(3) o C rt u C O 4-> cn rt N "c O u +j tn 3 PJ 3 7? O Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== barv-= za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde In tekoče, tempera barve v tnbah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate In raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro tn alomlnium v listih. Štampllljske barve. Oglje sa risanje. Raznobarvne tinte In tašl. Slikarsko platno tn papir. Palete, škatljo za štndlje. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vzorol ln papir za vzoroe po naj ceni, najnovejše in moderne sube, kemične, --prstene ln rudninske barve. ..... :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne In pohlštene mizarje tn hišne posestnike ttd. . priporoča :: obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje in pritiklin z vodovodom, eveutuelno tudi nekaj vrta, z opravo ali brez nje, se odda v najem za poljubno dobo v hiši tik samostanskega Vila «ia Brezjah. Več sc poizve pri lastniku hiše, tamoSnjem organistu. Miti ZbSqR In PISMIH! Zagorske železnice »StuUUKe Toplice". SezECBna L mmd® 30« ©ktolsipaa Termalni vrelci 53» C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganiu revmatizmu, ischiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, do-dobno traneovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobu. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaia 1049 1 Prva kranjska tovarna oljnatih barv. flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. : Prodaja najboljšega mizarskega ■ Uma po najntžl ceni, - karbolineja samo boljše vrste, , flipsa alabastra ln stukatornega ca podo-2961 barje ln zidarje. 1 Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike! ® SpJS ct, Cclov c c le Trst - DcInSška glavnica -K 3,600,039. Stritarjeve aliee 2 Promese zeraaljskih srečk I. izdaje. Žppfosmlp f(> flfi = Glavni dobitek K 90.000. = "|C.. cena 7 aV®USta« Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurza. Podružnice Splfet, Celovec in Trst_- Rezervni fond - K 800.000.