208. številka. Ijjn!>lja>ia, četrtek 11. septembra. VI leto, 1873.
SLOIENSKINAROD.
izhaja vsak dau, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejoman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold sa eetrt ieta 4 gold. — Za LJubljano br«z poS ljanja na dom za celo leto 13 gold., za c*trt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za poSiljanjo na Som se raSnna 10 krajo, za mosac, 30 kr. za eetrt leta, — Za tuj p deželo za oolo !cfo 20 go!d., M po! teti 10 gottt, — Za gospode učitelje na ljudskih šolah a za dijake veljA znižana cena in sicer: Za LJubljano za Seftrt Jota 2 gold. 50 kr., po posti projem*n za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopno petit-vrst^ 6 kr. de ne oznanilo enkrat tiska, 5 kr. 9e •« dvakrat In 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat a<> plača štempolj za 30 kr Dopisi naj ao izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračalo. — Ured ti iš tv o ju v Ljnhljani na calovdki canti v Tavčarjevi hiši „Ho'el Evropa" Opra va£5tvo, na katero naj »e blagovolijo požiljatt oarcfiuiuo. roklamaoij«, o*narula t. j. administrativnu rodi, je v „Naiodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Nemško-prusko nepoštenje.
Te dni je izšla prezanimiva knjižica, katero je izdal italijanski general Lamaimora, ki je leta lHfJtf bil na čelu italijanske vlade in je snoval zvezo Italijanov s Prusi proti naši Avstriji. Italijanski državnik priobčuje tu celo vrsto nedvomno avtentičnih aktov, ki posvetijo v gnjusuo brezdno pruske per-lidnosti in nemoralnosti. Vidi se iz te knjige, da nobena država tega sveta nij vzrastla iz takega gnoja moralne spačenosti, kakor nemška država „dobre nravi in bojazni božje."
Italija jo pač bila naš sovražnik, a pošten sovražnik. Nemčija pa je bila (in je še!) zavraten, potulnicn, nepošten sovražnik. To se vidi iz to knjige Laniarmorove , namreč, iz zgodovine vojsko leta 18u'(J.
Kakor Lamornaora dokaže , je Prusija že leta 1H60, torej ko jo še prijateljstvo hlinila, imela vojsko z Avstrijo v namenu. Leta 18G5 je Italija hotela po mirnem potu dobiti Beneško od Avstrije, namreč s kupom. Kavno tako je Italija hotela resnično italijanski del Tirola, namreč Trientino. Trsta Lamarmora nij zahteval. „Trsta, — pravi — nij se m zahteval ne tačas, ne kasneje, ker, tudi Če se prizna, da je Trst po jeziku bolj italijanski nego nemški, vendar so interesi tega mesta popolnem na Nemčijo (!) navezani. Poleg tega je to mesto obdano od slovanskih in nemških (?) ljudstev, ki nemaj o z Italijo ni Česa vzajemnega in ne če j o ničesa vzajemnega imeti, nego kar se trgovine zadeva. Ako bi Trst slučajno spadal pod Italijo, bilo bi to posestvo za italijansko kraljestvo polno težav in nevarnosti."
Po tej , zlasti za nas Slovence pre važni italijanski izpovedi , prehaja Lamarmora zopet k nemškim dogovorom in pripoveduje , da so Prusi povabili Italijane v zvezo proti Avstriji, a so jih zadaj in spredaj hoteli goljufati in varati ter samo za svoje koristi porabiti. Prusi so Italijanom silili plan, ki so ga sami izlegli : v Avstriji insurgirati Magjare in Slovane, posebno Hrvate, ter ogerske in slovanske regimente k nezvestobi zapeljati. Za to je hotel Bis-niark, da Prusija in Italija da tri milijone. Lamarmori in Italijanom tako nemško ne-poštcuo sredstvo nij hotelo dopasti, za to se nij rabilo. Bismark je bil v zadregi , kje bi uzrok našel za vojsko, „casus belil." Ko jo vojna že imela začeti se, je Bismark lehkouiišljcuo-blasfemično dejal, da se izid ue ve, ker je vsemogočni bog „uiuhasf (capriciciui. Pruski namen je bil Avstrijo razbiti, popolnem uničiti. Da se to nij zgodilo, kriv jc samo strah pred Francosko, ker Napoleon jc pač hotel, da Italija
dobi Venecijo, a ne da so Avstrija razbije. — Dalje pripoveduje italijanski državnik, da je Bismark, ki šo zmirom proti miroljubni Avstriji nij mogel najti izgovora za začetek vojne, ali „casus belli", hud bil na generala Manteufla, zakaj nij na mirne Avstrijce v Holstcinu kar streljati začel. Italijan se čudi tacemu prusko-nemškemu cinizmu. V drugi depeši, še od 12. junija lhUG, se poroča, da je pruska kraljica sama avstrijskemu cesarju pisala, da nij nobene zvezo z Italijo ; torej visokorodna čista prevara!
To je v kratkem glavni obseg te brošuro. A vidi in učiti se da strašno veliko iz tega. Vidi se, da Pruso-Nemceni ne gre nobena vera. Oni varajo in goljufajo, besede dajo in lomijo brez vse vesti. Naj bo Bismark še tako velik, moralo nij nobene v njem, in država, na tacih podlogah zidana, ne more cvesti dolgo, — če je kaj pravice in boga v vesvoljnosti.
Učiti se pa moremo mi Avstrijci tudi, koliko je vredno prijateljstvo, katero je sklenila naša avstrijska država s Prusijo po zadnji francosko-nemški vojni. Kakor so prej bili dvojezični, nezanesljivi in prevarljivi, kakor so prej kraljevske častne besede lomili brez vesti — tako tudi zdaj z našo državo delajo. Kdo nam je porok, da že zdaj skrivaj no delajo na to, kako bodo enkrat nemške regimente insurgirali, kakor so na-mcrali 1. 1806 ogerske in hrvatske V Kdor jo enkrat lagal, enkrat prevaril — ta no zasluži nobene vere. S Prusi prijateljstvo pomeni za nas — gada na prsih greti; na Pruse se zanašati, pravi se — kozla za čuvaja v zelje postaviti.
Zatorej pa naj Avstrija pomisli, da ima enega zaveznika, in ta je najzanesljiveji, namreč zadovoljene svoje narode! Zato naj se pri nas neha enkrat poslušati le ustavake in prusačko kliko, ki nam silite Pruse za zaveznike, in naj se notranja politika tako uravna da bode zadovoljen ne samo Nemec in Magjar, temuč tudi najzve-stejša slovanska večina! Potem so nam tud1 prusko-uemških prevar ne bode treba bati.
Politični razgled.
V I J ubijani 10. septembra.
Denašnja „Wicner Ztg.u priuaša rv-.i»r.vA< ptttvaš od 7. t. m., s katerim se državni zbor razpušču, direktne novo «*o-štiti- i «t ~ i>!\h , v ju iu je novi državni zbor na 4. novembra sklican.
i*<*tišitlvt*jset*letiiiva odpravljcuja tlake iu desetino so je na mnogih krajih praznovala. Klerikalni in fevdalni listi tega uijso veseli. Tudi naša pobožna „Danica" se trudi v potu svojega obraza dokazati, da
kmetom se prav nij veseliti tega dneva. Svobodni so res postali tlake in desetine, pa na svoje stroške. marsikateri kmet je celo na kant prišel , ker gruntne odveze nij mogel plačevati. Zavoljo plačauja gruntne odveze pač nikdo nij na kant prišel, da si je bilo res težavno plačevanje. Najde se pa tudi med kmeti zanikarnih, zapeljivih ljudi, kateri so si sami krivi, če pridejo od hiše iu grunta.
Štiti graničari imajo po razvojuičenji granice — voliti svoje poslance v ogerski državni zbor. Magjari silno pritiskajo na srbsko narodnost; ustavljen jc zdaj v Pančevu organ narodne stranke „Pančevacu na tri mesece. Na mestu njega izlazi „Graničar'', kateri v 1. broju razglaša oklic volilnega odbora za srbsko granico s programom narodno stranke.
V tem programu so obžaluje protiustavni način, kojim je Granica brez zaslišanja volje naroda zedinjena z Ogersko. Srbi v Granici so del srbskega naroda iu priznajo program bečko-rečke konferencije. Oni žele, da se nov srbski kongres skliče zarad porazumljenja srbskega naroda z ogerski m zborom; vsa kako pa da morajo poslanci srbskih grani-čarov delati vzajemno z drugimi srbskimi poslanci. V obziru narodnosti, naj solidarno postopajo z Homani, Slovaci, Rusini in Nemci.
V interesu srbsko-hrvatskega naroda v tro-jedni kraljevini morajo zastopati državno pravno samostalnost in zcmljiščno celokup nost trojedne kraljevine. V interesu ustavnosti morajo podpirati ono stranko v državnem zboru ogerskem, katera je za demokratična načela, za kolikor mogoče obširno avtonomijo velikih župani j, za društveno in politično svobodo in sploh „u svima pitanjima javnog života vladati se po načelima slobodoumja i demokracije." V interesu sorodnih bratov Slovanov prekolitavskih za stopati načela, koja gode njihovoj državnoj samostalnosti i narodnoj ravnopravnosti. — Dr. Poli t-Desančič je prejel kandidaturo za ogerski zbor v Pančevu.
Vitanja UriHve.
Srhsk<i vlada ne bo spremenila mini sterstva, kakor to nekatere novino napačno pišejo j da se je tinančno ministerstvo spremenilo, s tem se je obstoječi kabinet pomnožil in konsolidirah
Francoski bonapartistični listi hote, da bi se Mac M ah ono va vladna moč podalj šala. Praznjenje obsedanih krajev se je pri čelo, iu bo do 14. septembra dovršeno.
V seji večino ipnnjsk i h kortesov je naštel Kastelar več neobhodno potrebnih po gojev, ])od katerimi bi bil pripravljen, sprejeti vladno moč. On je terjal, da se ima vladi pomiloščevalno pravo dati nazaj, da se jej ima dati oblast, da proti Karlistom porabi vse vojake, kolikor se jej treba zdi. Vladi naj se dalje dovoli, da pomnoži stan vojaštva, da ustanovi meščansko milico, da nakupi oOO.OOO pušek in si izposodi 400 do 500 milijonov, ki se imajo obrniti le v važue namene ; dalje terja pravo, da se ustavne garancije suspendirajo in agr c t a m i cn t o s in provincijalne deputacije odstavijo. V tem smislu stavljen predlog se je sprejel s 108 glasi enoglasno. Prostovoljci so obljubili, da bodo red vzdržali in podpirali sklepe kortesov. Vsi poslanci iz Porte Kike bodo glasovali  za Kastclarjovo  kandidaturo. —
Pravijo, da K as tel ar izvoli Espartera za generalisima, S era na za poveljnika severne armade, M an n e 1 a C o neha za poveljnika armade v Kataloniji.   V Madrida jo mirno.
Novi kabinet je i ako le sestavljen: Kaštel ar, ministerski predsednik, Karvajal zunanje, B erge r pravo, Pedregal finance, 1Jrega vojsko, Oreiro marino, Maison-nave notranje.
/Vrmlfct poslanik K eudell je z ozi-rom na bolchanje dobil odpust, in se brž ko ne v Berlin vrne. — Ministri bodo kralja do meje spremili.
S egiptovski vice kralj je odposlal parnik s 600 vojaki, da se egiptovske meje raztegnejo do IJerberijc. Kmalu odide več vojaških čet v taisti namen.
Viirika vlada bode marino reorgani-zovala. V ta namen je poklicala veliko francoskih mornarskih častnikov.
Telegram inilijskegn generalnega guvernerja javlja holandskej vladi, da je v Kengaliji umorjen predsednik, adjunkt, in kontrolor.
Dopisi.
Iz ŽilVfU 8. sept. |Izv. dop.j Včeraj je došel g.  Prus v Žavcc, in se predstavil tržanom kot kandidat za državni zbor. G. župan Tarbaucr predstavi g. Prusa in omenja njegove dobre lastnosti.  — Za predsednika nasvetuje g. Žužo, starega, kar je bilo sprejeto.   G. Prus razvije svoj propram, raztol-mači razloček med absolutizmom in konštitu-cijalizmom; omenja nasledke centralizma itd. Izreče se za nove šolske postave. Delal bode tudi na to, da bode mandat poslancev veljal samo na 8 leta. — G. Žuža, brat zna nega dekana,  se zboji za vero, ker že pre svetniki v šoli biti ne Rmcjo. G. Prus ga potolaži, da proti veri nikdar delal ne bode Potem se enoglasno izvoli g. Prus za kan didata. — G. Tarbaucr pravi, da so dozdaj bili krivi celjski me.stjaui, da nijsmo zmagali, upa pa, da letos s skupnim delovanjem zrna ga naš svobodomiselni kandidat g. Prus. — lTdelcžilo se je shoda 24 tržauov volilcev.
Iz l^tNl44'^it 11'^,it na slovenskem Štajerskem H. septembra. |Izv. dop.j Včeraj dne 7. septembra  bi   imela  biti   25 letnica odpravljenja tlake in desetine. Ker pa vreme nij bilo ugodno, prestavili   smo praznovanje na prihodnjo nedeljo,   to je   14. septembra. Da se je pa vendar tudi ta dan praznovala, pokali smo z luožnarji   na  malem griči pri sv. Krištofu, da je bilo veselje. — Prišlo je tudi,   akoravno je dež lil,   kakor  da   bi iz škafa ga izlival ,   kakih  30   mož, večjidel stari možje. Brala se je na njih obrazih radost in veselje,   ko so se na pretočena leta spomnili,  ko so morali še tlako opravljati; in kako da jc sedaj, ko so svobodni. Gospod Slanec je  uavzočne s kratkim govorom pozdravil in obžaloval,   da jo vreme nam pra snovanje nemogoče storilo in jo vse povabil, da prihodnjo  nedeljo   tudi   pridejo,  ter da vsak še druge može   soboj pripelje,  kar so vsi obljubili. Z živio-klici in živela svoboda! smo se razšli iz malega griča proti   domu s obljubo, da se kmalu zopet skupaj snidemo Iz ltstfl;;'OBitk na slov. Štajerskem 7. sept. |lzv. dop. I Neopravičeni krič, da vera v nevarnosti,   znači mišljenje  onih, ki v kvar slovenstva tako vpijejo.   Da  so pr vas od ultramoutanske  strani samo za raz širjanje cerkvenih pesnij in molitvenih knjig v slovenskem jeziku dela, ne pa za vse, kar je narodno in slovensko, to grajate. Kaj pa porečete na to,  da se tu na m e j i Sloven
s t v a proti Nemi t vri ti artikli v nemškem jeziku starim in mladim slovenskim babam od duhovnov v roke dajejo ? — Kaj je torej bolj v nevarnosti, ali pri vas mračnjakih narodnost, ali pri nas narodnjakih vera? Seveda: drugo, boste dejali vi krokarji. Nemci se borijo proti jezuitom, ki nemajo nobene narodnosti, in mi? Pri nas se med domačimi duhovni dobodo jeznviti. Narodnost mu je stevna krava, ki jo z vero krmi. Ke-daj pride čas pokore za naše jezuvite!
Po ulicah radgonskih koraka friseur — ne kaplan Gomilšak. Med tednom bere zjutraj sveto mašo, po dnevi ovce striže in po noči se mu sanja kot Preširnovemu sv. Sc-ranu, v nedeljo pa roma na kmete in jim razlaga zakon najnovejšega neumnega ultra montanskega reka: „Vera je v nevarnosti". Na svojih božjih potih pride tudi v Šent .Tur na Sčavnici in glej, božji maziljenec Gomilšak tako lc pridiga: „Potrebno je za vero se boriti in koristno za narodnost, kajti prva je v nevarnosti."
Pozabil bi bil skoraj druzega junaka. V Sent-Jurji na Sčavnici biva še eden, zove se Kocuvan, pri moji veri, vreden kolega španjskega Santa-Cruza! Rudeča lica njegova kažejo, da se dobro počuti. Ko bi se njegova želja spolnila, hi bila Slovenija spanj-ska provincija, bi bil Scnt Jurij glavni kvar-tir slovenskega Santa-Onza, in mi bi imeli mnogo pogorelišč, na katerih bi se čreva „brezverskih" cvrle. — Ta nobile par fra-trum hodi sedaj v gornjc-radgonskem okraji od hrama do hrama ne z žaklji — ampak s polnimi ustmi neresnic in berači glasov za svojega malika Hermana.
' Iz trŠftSlie okolice 4. septembra |Izv. dop. I Naše ljudstvo se čedalje bolj zaveda, tako v narodnem, kakor v duševnem obziru. Prvo vidimo iz možatega gibanja in pripravljanja na volitve v državni in mestni zbor. A drugo se vidi iz tega, ker ne zaupajo in slepo ne verjamejo vsakej stvari, ki se jim pripovedujejo, ampak da tudi znajo primerno rabiti svoj od boga prejeti um in svojo pamet. Eno dokazo. Ko je te dni v sv. Križi se delil zakrament sv. birmo, je dekan g. K. tako-lc nagovoril v cerkvi navzoč-nc: „Poglejte, dragi poslušalci! ali nij to velika milost za Vas, da sam prcmilostljivi uzvišeni gospod škof pridejo k Vam sv. birmo delit? Da! to je neizrečeno velika milost!" Neki priprosti kmet, Križan, pa proti dvema drugima tiho na uho zašepeta: „E! kakšna milost — kaj milost — dolžnost je to nje gova dolžnost — kaj milost zakaj pa tav žente plače vleče V" Kmet jo prav pametno mislil.
Pravi se, da ravno ta g. dekan, ki tako rad pridiga o sv. očetu ujetniku (dasirav-no ima sv. oče v Vatikanu 11 sto sob na razpolaganje) in zanj pobira od ubogega ljudstva milodare (dasi ima sv. oČo na leto na milijone fr.), ta g. dekan prepoveduje „81. Narod" čitati ljudem, koji so za njegove prepovedi še nc zmenijo. Ali bi no bilo pametnejše in koristnejše, da bi gg. duhovni raji ko da kmetu v glavo tlačijo trpljenje (?) in žalostno (?) stanje sv. očeta, v svojih dolgih pridigah rajši kaj podučnega kmetu govorili? Poznam duhovna, katerega pridige obstoje najprej iz kratuega, pa teč-uega razložen j a sv. evangelija in iz evangelija posnete morale; v drugi polovici pridige pa jc sploh kaj dobrega iu lepega, in enkrat sem
ga celo slišal kako uneto je govoril o ljubezni do domovine, o ljubezni do našega naroda. To je pravi duhoven, ki skrbi za vsestransko duševno korist ljudstva, ki ne zna in neče „klnnitiu. To vam je izgled! S takim ravnanjem bi si gg. duhovniki prido-b li ljubezen ne samo priprostega ljudstva, ampak tudi vseh izobraženih in v prvi vrsti svobodomiselnih ljudi. Da le ne bi na drugače misleče ščuvali, ne v politiki gospoda riti hoteli, kakor zdaj po Slovenskem skoro večina njih dela.
Iz Tr*fia      sept.   flzv. dop.j Nij davno kar sem omenjal v nekem dopisu, da v tržaški okolici je le ena stranka, in da smo   obvarovani   „pravničarske"  zalege. — Denes pa moram poročati, da slovenski svet izve,  da tudi v mirno  teržaško  okolico se je ta kužna „pravniČarska" zgaga nesloge ti-hotapno privlekla. A ukoreniniti so ne more. Vsak narodni  zavedni  kmet jej vrata pred nosom zapre, ter se ne zmeni zato sprideno * robo.   Da pa svet izve, kdo je glavni agent „pravničarjev" v tržaškej okolici, moram gospoda dekana v Skedni (Servola) imenovati. Ske-denski dekan je oni moderni pijonir reakcije, kateri je pred štirimi leti tamošnjo narodno čitalnico, ki je bila v naj boljšem stanu, p odkop al in uničil in na razvalinah narodne čitalnice sezidal   kilavo   treijalsko ..katoliško društvo". Razume se ob sebi, da so bili slov. Časniki, kateri omiko in svobodo  širijo, in užigajo luč zavesti  pri  prostem  kmetu, izpodrinem in da jc namestu tehnajivna „Danica" v štirih iztisih bralcev čakala, katerih nij bilo.  Pa mračnjaška roka še dalje sega. Pred nekimi dnevi je omenjeni dekan zapazil, da kmetje tndi — o groza! — „81. Narod" bero.   Mahoma zapove,  da naj ..takih brezverskih časnikov več ne čitajo".   A zavedeni narodni možje  se  za tako fanatično usiljeno komando niti zmenili nijso. Brali so ko pred „Slov. Nar." in se še vrhu tega v obilem številu na „S1. Tednik" naroČili, katerega tudi  prav pridno  čitajo.   Lc naprej tako, vrli narodnjaki po tem potu!   Časi so prešli, ko  so  kmetje morali grajščakom in gospodom vse dati, kar so pridelali, bvojo živino pri tlaki in oranji v nič  spraviti. Pale so kmetom mrene z oči,  izpregledali so iz grozovite temote, v katero jih ne bodo nobena  Človeška   moč   več  potisniti mogla. Skedenci! kaj si morete misliti o takem dušnem pastirji, kot jc vaš dekan V On želi, da bi še vedno nevedni in ne podučeni ostali, da bi no znali, da imate pravice kot vsak drugi narod.   On bi rad videl, ta g. dekan, da bi /.a vsako reč  samo njega šli  vprašat, naj bodo volitve ali drugo  avtonomno reči. To pa no bo in no sme biti! Bodite samostalni, nc pustite, da se duhoven meša v vaše politične in gospodarsko reči.   On naj se drži cerkve in njenih opravil, ker on je zarad vas
v Skcduji iu nc vi  zarad njega.   T< rej ste
vi gospodarji svobode in Icomunskc a vladanja, on naj za duše. Bkrbi, ne pa v posvetno so utika. Ker pa jc ravno čas volitev, priporočam vam prvo edinost, in slogo. Ne dajte si osiliti po nikomer nika-koršnega. Volite za svoje j • ta toj nika v me,-1 ni zbor muža iz s j dej imate dovolj izurjenih. Da 1 >i bog dal, <ln bi vsak okraj take može imel, bila bi tržaška okolica v drugem stanu, kot se nahaja zdaj. — Vrli Skedenci! Volite razumnega moža, katerega imato v svoji sredi,  kateri bo vam v
korist in na čast svoje mesto v zboru zasedel, g. dekan K uman pa naj se nikar ne utika v politiko in naj se drži posla, za ka terega je postavljen, in kadar se bodo Ske-denci v verske reči utikali in hoteli studirati nezmotnost papeževo, takrat jih odvrnite rekoč: to je nada duhovniška stvar, skedenci, vi pa naprej pod slovensko zastavo: vse za narod, omiko in svobodo !
Iz Aii^ioln* (>. sept. (Izv. dopis.) Nova nagodba je tedaj sprejeta v prvem, v drugem in v tretjem branji. Za njo je glasovalo HO — proti njej 10 zastopnikov. Kan chijancl in središčnji klub podali so si pri glasovanji roko v isto kolo. Szlavy je zahteval ogromno veČino za potrjenje nove nagodbe. Tu jo ima. Ali je bo vesel!? Sedaj pa računajmo, koliko nas ta nova nagodba stoji: dvojne saborske volitve, vsaka naj manj pol milijona, saborske in delegaeijske razprave 100.000 gl., privatni trošek narodne stranke 100.000 gld., konfiskacije listov in denarne globe 10.000 glđ. demoralizacije toliko, da se ne bo mogla v desetih letih iz-koreniti, strankega žolča, grizenja, napadanja, psovanja in kletev toliko, da se bogu smili! Jn zakaj vse to? zatv, da dobimo na leto za avtonomne stroške kakih M0O.0O0 gl. več, in da bo prihodnji ban neodvisen od ogerske vlade, ter samo našemu saboru odgovoren — če bo V Pa se več: v dosego novo nagodbe, pripognila je nekdanja naša narodna stranka svoj tilnik pod magjarski kavdinski jarem, zatajila je svojo tradicijo leta 1848, zavrgla svoj program v popolncj neodvisnosti in samostalnosti hrvatske kraljevine, pretrgala vez solidarnosti z drugimi ogerskimi narodnostmi, in s svojo bračo Slovenci in Srbi, ter zapravila državno pravo. Ali je nova nagodba te cene vredna? No, denes so rekrimiuacije prepozno. Računajmo v prihodnje s tem, kar se je faktično storilo. — Sprejetje nove nagodbe je naše občinstvo strašno hladnokrvno sprejelo. Njen porod obhajal se je sine luce, sine eruce. Sedaj je ustrojenje nove vlade na redu. Grenka ironija bi pač bila, če Szlavy vlade ipak ne bi iz rajde nekdanjih naših narodnjakov sestavil, ampak iz tistih Rauchijancov, ki so v središnji klub stopili. Narodnjaki nemajo glede tega nobenega drugega poroštva, nego Szlavvjcvo obećan je. V kratkem se bo pokazalo, ali je Szlavv mož beseda, ali ne. f+jks Pasus glede dogovorov med vodji hrv. in slovenske narodue stranke v zimi 1860—70. glasi v MakanČcvem govoru takole: „V tisti čas spadajo sestanki v Sisku in v Ljubljani. Poslednji sestanek j c j ak o važen čin. Zaupni m o Ž j e hrvatskega naroda rokovali so se z vodji slovenskega naroda, ter so jim zakleli, da bodo v svojem celem političnem delovanji, posebno pa v saborih, moževno na tem delali, da pade dtivalističen zid. kateri hrvatski narod od slovenskega deli. Nadalje so naši zaupni možje Slovencem zagotovili, da hočejo ž njimi, kot s svojimi brati zlo in dobro deliti, ter da bode tudi v tistih vprašanjih njihov svet v poštev vzeli, v katerih gre za specifično hrvatske zadeve. Z eno besedo: zaupani možje hrvatskega slovenskega narod a s k 1 o p i 1 i so bratsko zavezo za vzajemno politično delovanje. Malo za tem utemeljili so vodjo naše narodne stranke v to ime list, ki je pa vsemu dru-
gemu služil, samo sklepom ljubljanskega sestanka ne. llratje Slovenci videli so se prevar jene, ter morejo lahko Hrvatom očitati, da so jih njih zaupni možje na cedilo postavili. To je velik greh, ki se bo, kakor se bojim, nad nami maščeval, če ravno pozno. Vendar se pa tolažim s tem, da ne če bratski nam narod slovenski Hrvate po poedincih soditi. Če so se jim izneverili p oe d i nci, n ar o d sejim nij izneveril. Simpatija do svojih sosedov Slovencev je globoko v njegovo srce zasajena. Na to ga razen prirojenega nagneuja tudi lastna korist nap o tu je, kajti on ve, da se bo nemški kolos tudi na njega zavalil, kakor hitro bo njegovo pred-stražo, Slovence podjarmiti hotel."
Tako jo dr. Makanec govoril o politič nem razmerji med Nlovcui in Hrvati. Slava mu ! Kakor čujem, mu pripravljajo Karlovčani, njegovi volilci, sijajne ovacije. Naše pevsko društvo ,,Kolou odpeljalo se jc že tja. Zelo neugodno je naše občinstvo dirnula infamna ,,0bzorova" pisava proti dr. Makancu: Protivnik se mora poštovati, zlasti če je takšen kakoršen je dr. Makanec, ki s svojim znanjem vse „Obzorova" skribrifakse začelo stoletje nadkriljuje. Pa kaj se hoče, saj bi tudi „Obzor" rad, kakor mnogo drugih, uagradjen bil. Značaji, kje ste ?
Domače stvari.
— (Iz Sevnice) na slov. Štajerskem sc nam piše:  V nedeljo,   14. t. m. praznujemo Scvničani in kmetsko ljudstvo iz okolice na vrhu „Vrtača" svečanost pe ti nd v fi j sctletnice odprave desetine in tlake.
— (Od Svib njega) pri Radečah so nam piše 9, septembra: Nocoj jo bila naša jagnjonska dolina vsa na nogah. Zažgali so naši kmetovalci ondod ob osmih zvečer mnogo kresov v spomin p et i nd vaj sctletnice od prav ljenja desetine, in tlake. I'kanjo in strel jc 1 uro odmeval. — Grozdje prav lepo zori in glede množine moremo reči: dobro. Velika škoda za tu kajšnje kmetovalce je posebno to, da nemajo po goricah nič žlahtnih trt. Nekatere žlahtne trte bi bile gotovo v tukajšnih legah in zemljah prav rodovitne in dajale bi izvrstno kapljico, ker jc tukaj mnogo apnice in apnenega laporja. Tudi sploh nij tu govoriti o umetnem ravnanji z goricami in kletarstvom, pa tudi tako dolgo ne bode, dokler no dobimo svojo šole in svojega učitelja. Tega silno pogrešamo.
— (V B olj aš k cm okraji) na Koroškem jc od ustavovernega volilnega odbora postavljen za kandidata v državni zbor dr. Dom, izdatclj „TriesterZcitung", mož, ka teretnu tržaško mestno starešinstvo nij privolilo volilnega prava v tržaškem mestu. Ka ko jo tu mož zdaj na enkrat prišel na Ko roško kot kandidat, to nam jc nerazumljivo. Slovenci beljaškoga volilnega okraja bi tedaj morali voliti fanatičnega ustavovernega Nemca za svojega poslanca! Slovenski kandidat v tem okraji je g. Ferdo Vigcle, veliki posestnik v Ziljski Bistrici. Kandidatura dr. Doma kaže, kako verni na domačih močeh sc čute koroški Nemci, da morajo romati v daljni Trst po svojega kandidata. Slovenci pa sc smejo ponašati s svojim domačim kandidatom.   G. Vigole ima vso lastnosti, da
bode vrlo zastopal v državnem zboru interese svojega volilnega okraja.
— (Čitalnica v Rojani) napravi v nedeljo 14. t. m. ob 6, uri tombolo, h kateri se uljudno vabijo vsi častiti udje.
— (Iz Šmarja) pri Cel j i se nam piše 9 septembra: Pri tukajšnji sodniji se je vršilo 4. t. m. obravnavanje zarad razžaljene Časti. Naš gospod dekan je bil tožil tukajšnjega uradnika P., kateri je njega i dekana) pri neki priložnosti zmerjal za go-ljnfa, ter ga obdolžil, da on (dekan) denarje, ki jih dobiva za uboge, za sebe obdržnje. Dekan je tožil zavoljo razžaljene časti in obdolženja nezvestobe pri denarjih za uboge. Obtoženec je bil res krivega spoznan in na 5 gold. globe obsojen zarad psovanja, a za voljo obdolženja nezvestobe in goljufije g. dekana jc bil za nekrivega spoznan. Obtožence jc namreč dokazal, da jc dekan leta 1866 sprejel od dveh strani po G in po .*} gld. za uboge, da pa teh zneskov nij postavil v letni račun; tedaj sc ne ve, kam je prišel ta denar. Pri obravnavi se je izustil g. dekan, da ima več denarjev v kasi za uboge, kakor izkaznice kažejo. Kako tedaj naš g. dekan računa? Zakaj sc ti ubogim namenjeni denarji jim ne dado ? Zares čudno ! —
— (Po žar.) V Ponikvi v celjskem okraji jc pred kratkim pri posestniku Štefanu Vra-biču začelo goreti, in ogenj je pokončal ne le gospodarska poslopja, nego tudi poslopja soseda Janeza Kalota in Jurja Vabiča. Skupna škoda sc ceni na 5500 gldinarjev.
— (Požar.) V Pol željah v celjskem okraji jo pogorelo zarad neprevidnega ka-denja Jurju Mešiču vse poslopje in vsa živina. Ž ni a in hči so se zelo opekle. Kmet nij bil zavarovan.
— (Rop.) V noči od 1. na 2. sept. sta prišla dva nezuana moža v ("Iromov malin blizu Ljubljane, in sta davila Franceta tiroma, ki jo imel tam opraviti, tako dolgo, da se nij več zavedel in na tla padel. Potem sta šla v bližnjo hišo, davila tam zopet Gro-movo ženo, in ko se tudi ta uij voč zavedela, začela sta grabiti in sta več reči j pobrala. Ko sta sc mož in žena zopet zavedla, roparjev že nikjer nij bilo. Sodnijska pre iskava se jo že začela.
— (Samomor.) Marija Novak, kmetica v Sevnici pri Mirni, v novomeškem okraji, so je obesila na čcšpljo za podom. Pravijo, da je bila že leto duij malo prismojena.
Razne vesti.
* (Železnica iz Karlovca v Reko) so je (i. sept. odprla. Kakor sc nam iz Vrbovskoga brzojavlja, pozdravljal je zbrani narod z navdušenjem prvo di šlo mašino.
1 (Šolsk prijatelj.) V Vcroni na Laškem jc umrl unidan Marcantonio Bentegodi. doktor prava , mi Stni svetovalec in šolski nadzornik, ki je vse svoje premoženje — 600000 frankov, 200000 goldinarjev — občini za šolske namene zapustil.
Tržmz ]»oroMla.
Iz Dunaja. Cene malo nižje. Pšenice so je spečalo 30.000 VI po 7 gl. 50 kr.
do 8 gl. 25 kr. Po reži *e jc zelo malo po-praševalo, in ker se jc je od vseh strani dosta pripeljalo, ponižala se je cena za 15 do 20 kr. Plačevala se je po 5 gl. 90 kr. do (» gl. 60. Ječmen so kupovali pivovarniki močno, in sicer so ga pokupili okolo 1-10000 vagano V po 4 gld. 5 kr. do 4. gld. 70 kr.
Koruze sc je malo prodalo po 4 gl. 9;"» kr. do fi gl. Oves se je čisto zanemarjal, in za T kr. v ceni padel. Moka se je zelo iskala.
Iz Pešte. Kupčija je bila slaba, sicer večji del vse po starem. Trg z režjo jo bil miren, z ječmenom zelo slab, ravno tako s koruzo, oves in proso sta imela stalno ceno. Pšenica se je prodajala po 7 gl. 5 kr. do 7 gld 86 kr. rež po f> gl. 66 kr. do 6 gl. 7;"> kr., ječmen po 8 gl. 60 kr. do 3 gl. 75 kr., oves po 1 gl. 75 kr. do 1 gl. 85 kr. koruza po 4 gl. 75 kr. do 4 gld. 90 kr., proso po 4 gld. 70 kr., do 5 gld. 75 kraje.
Slavno uredništvo „81. Naroda" !
Molim lepo, da blagovoljno sprejmete sledeče vrstice kot odgovor na notico, zade-vajočo mojo malenkost, natisneno v „SI.O." br. 85. i posneto njemu iz jako cenjenega dopisa, meni pa iz jako lažnjivega, teuden-cijoznega i rokovnjaški pisanega:
Zapustivši 19. jul. Gradec prispel sem v Celje ter tamoj pri jako poštovaucm g. trgovcu Kapusu bival 4 dane, '23. jul. pa se odpeljal naravnost v Mozirje, mudivši se le pri g. Mostnarji v Let uši kot Bvojeni pri jatclji.
V Mozirji sem se največ zadržaval pri g. A. Goridaru, obiskal tudi več družili mi dobrih prijateljev, posebno pa sem občil z vrlim učiteljem g. Škollckom, 25. jul. odšel sem h g. Turnšeku v Nazeret, tržuiku i vrlemu Slovanu, od tam pa k svojemu kolegu, g. st. phil. Selaku na Rečico, od koder sem so precej na Ljubno peljal ter od tam drugi dan proti Solčavi domov odrinol, obiskavši ljubenske poštenjake Korošca, Krulca i Bra-taniča. 10. avg. odidem od doma, pot o vaje po Koroškej, Kranjskej ter pridem 21. avg. čez Kamnik v Gornji grad, kjer sem tudi obiskal izvrstnega narodnjaka g. Jeršeta, i s tem som hodil v najpoštenejih društvenih krogih. 23. avg. pridem na Ljubno nazaj, kjer Bem bil povabljen na učiteljevo svat bino. po koji sem 26. odšel zopet domov.
Vso čestito gospodo, kojo sem pohodil, molim, naj objavi moje vedenje, če je bilo kje nepošteno, nespodobno, sem još „mladič" po nSl.G." samem, hočem se poboljšati; ako to nij tako, molim, da mi „maziljenci Gospodovi", koji v novejem času žalostno igrate rolo „slov. gospodarja", kot predestinirani sodniki člov. obnašanja kažete, kako sem zaslužil od vas biti novo krščen z 1 u m p o m, vagabundom, kar sledi iz besedi „klatiti MG** ,.od krčme do krčme laziti". Da ne živim ob koreninah a la Janez v pustini i da sem moral tam pa tam zadržavati se v krčmah, je istina, ker so dotični gg. prijatelji krčmari, i ker mi nikakor nij nadlegovati kuharice i fajmoštre, od kar gojim »peklensko" misel, kaj druzega postati, nego kak prav fanatičen kaplan, i to radi tega ne, ker mi celo domač g. lajmoštcr zdaj pred farani pregovarja župe prejšnjih let, kaj bi neki storili drugi, ki nijso moji „duhovski očetje". Itak dobro znam , da je čas denar; a če sera se tam pa tam dalje zadržaval, uzrok so temu prijateljske razmere i dijaške počitnice, v kojih si študentje smejo oddahnoti, kakor jim jc drago, i bojevati, koder jim je ljubo, ne da bi „SJ. G." prosili za njegov sveti placcat.
Kar sc tiČo izvirnosti dopisov v „Nar." iz naših krajev, hočete dopisniku menda podtikati neistinitost. Kolika postrežljivost! Ce sc je užc kaj lažnjivega poročilo, naj sc oglasi tisti, kojemu se je godila krivda, saj so da popraviti; ako no, naj se vede vsak tako, da se mu vlastnih del ne bo tuba sramovati, ako proderejo na svit, vi babači, da sc ne bojite luči!
Kako dobim rovtarski zvoneči epitet „mokroušesen", no znam, ker mu sploh pomena ne veni; a imam prav lahko vest, ba-vil sem so užc precej h htaroslovcnsko, jugoslovansko i tudi nekaj z rusko literaturo, a nij.scm ga našel nikde.  Najbrže jc torej vzet
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren:
iz faiško-pravničarskega glosarja, iz kojega zajemajo „S1. G.u sodelavci, čruć na vso moč najslavneje možake domoljube, kaj bi neki meni jih ne uatvezuli nekovih parov. Tega još se uijsem učil, se ga tudi ne bodem; prosim milosti č. g. dr. Kick ili znabiti dr. Miklošič.
V Solčavi :i. sej.t. 1*7;;.
Franjo S t i f t c r , filozof.
JPONlillRO.
Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
<Mstianenjc vseli bolezni urez leka in Stroškov z izvrstno zdravilno hrano Ucvaleseičro du Barry iz Londona, katera pri odrađenih in otroklhsvoje stro-ike SOkrat \ drugih sredstvih prihrani.
l/.pisek iz 75.0OO ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobn, v prsih, na pljuvali, v grlu, v duš ujaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na znhtcvanjc posnetki zastonj in franko dopcinljejo:
Spričevalo M. 64.910.
V Napelji, 17. aprila 1868. Moj gospod ! Vsled holezni na j c trati sem bival sedem let v strašnem slanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nij som bil v .stanu ne citati niti pisati; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem Emirom razburjene živec, da uijsem nikjer našel miru , pri tem som bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Bevalcsciorc poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. IJevaleseiere zasluži najveće hvalo, ona me jo popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družhinsko stališče, zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
M a nm i se de Brčhan.
rirevalo št. 65.810.
Nciifchatcau Vogeson . 23. dee. 1882. Moja hči, 17 let staru, jo trpela vsled pomanjkanja svojih pravil mi strašni razburjenosti živcev, Imenovani BV. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji, po nasvetu prijatelja, Revalesciere dajal, ia ta izvrstna brana jo je na začudenje vseli, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje, je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo ličer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
M a rti n, Ottlciero
Comptable en retratte.
Tećnejši kot meso, prihrani Rovalesciore pri ndraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicnh po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 8 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 18 funtov 20 gold., 24 funtov 3G gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicali s\ 8 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalesciere-Chocobitee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v pralni za  120 tas
10 gold., zu 288 tas 80 gold., - za 57tt tas 3b" gold. — Prodajo: Barry du Bnrry & C o m p. na Du-iiuji, WalIllM«!liKUMMe št. 8, v LJubljani Kil. Mahr, v €*ra«le! bratje Oberanzmeyr, v Im»-innltii Dieehtl & Frank, v Crlovel P, Birn-bachor, v I.onel Ludvig Miiller, v Mitrlborn F. Kolotnik 4 M. Morič, v Ucniiui J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dohrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du najska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Umrli v IJiil»U»iil
od 5. do H. septembra. Albertina Drenik. otrok adjunkta v posilni de lavnici, 4 ines.. na griži. — Ludvig Mantu.ini. kro-jašk sin, 7 let, na sušici. — G. Marija Malaliovski. posestniška sopniga, *iil L, na vodenici. — Marija (ionan, dekla, 1H 1,, na pljučni bolezni. — Marija 1'ajdiga, ubožicn, 75 1., na slabosti. — Ana Ter« hove. delavska hči, 16 I., na griži. — dan. Kuler, sin davkarskega adjunkta. G1 , I., na možganskem liirtiidu. — Franc Vidic, čevljarsk otrok, t1 :| 1., na sušici, — Helena Kokalj, kuharica. 3S I., na kozeb.
Tr;fcn«» rene
v Ljubljani io. septembra t. i.
Pšenica 7 gl. .'10 kr. ; — rež 4 gl. !•() kr.; — ječmen 3 gld. 00 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. t>0 kr.; — proso 3 gl. 50 kr.; — koruza 4 gl. 30 kr.; — krompir 2 gl. 30 kr.; — fižol 5 gl. 20 k r.
— masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— špeh frison — gl. 34 kr.; — špoh povojen —gl. 42 kr.; — jajce po 2*/« kr.; — mloka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletino funt 34 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — pena cent — gl. 85 kr; — slani" cent — gl. i>0 kr.; — drva trda 7 gld. 20 kr.; — mehka 5 f;l. 20 kr.
Dunajska borza 10. septembra.
(izvirno telografifino porodilo.)
Enotni drž. d«>.g v bankovcih	u9 glđ,	20
Enotni drž. dolg v so.-brt.	73 " ,	20
ts.f>0 Hrž. posojilo	99 „	25
Akcije narodne banke	JM58 „	—
Kreditne akcija .	237 .	—
London .....	111 ,	<»0
	8 »	95
0. k. cokiri	— ,	—
.Srsbro	. H'<> .	86
Zastonj in franko
razpošilja   najnovejše zapisnike
Jote r i j 8 k i h d o b i f /»' o v
II. Orlico.
profesor računoslovja v Berlinu, Wilhelmstrasse 5. Popraševanja se takoj odgovorijo.
(238—1)
Oskrbnistvo v konkui*/, ranjce^a gosp.
Antona Schrey-a v Ijjiibljmii
spadajočega jiremoženja s tem naznanja, da se bodo posestva in sicer:
1. Posestvo v zemljiških bukvah Komenda Ljubljana pod Urb. št. SU, a in 89/b vkujižeuo, na Glincah, namreč — umetno stavljeni mlin, najnovejše konstrukcije na pet koles s francoskimi mlinskimi kamni, z obilno vodno močjo, v prijazni okolici malo od mesta Ljubljane, z obširnim poslopjem za stanovanje, gospodarstvo in obrtnijo, zraven ležečim vrtom za sadje in zelenjavo, bajerjom (ribnik) in drngim pri mlinu skupaj ležečim zemljiščem, 10 oralov, 141f»0 sežnjev katastralno mero, v skupni sodnijski ceni 30.872 gold. 20 kr.
2. Posestvo, poleg mlina v zemljiških knjigah ljubljauskega magi-strata pod Map. št. 15, 10 in 17 vpisano, s katastralno mero  11 oralov,
£c    405 □ sežnjev  v  najboljšem  stanu, se sodnijsko  ceno 4010  gold,   GO kr. O    očitno po cksekutivuem potu pri zadnji dražbi
p 15. septembra t. 1.
y£ na Glincah tudi pod ccnilnein Kuponi iz koukuiza prodajala; h kateri ^y prodaji se kupei uljudno vabijo s pristavkom, da sc natančneje pogodbe pri ^5 deželni sodni ji, ali pri postavljenem (»skrbniku onieiijcnega posestva tir. B rane ^X    llimclii v lijnl»ljaiii izvedo.
Ljubljana. 26. junija 1873.
H (172-6) Oskrbnistvo. K
Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".