Številka 138. Trst v soboto 20. maja 1905 Tečaj XXX. m Izh&Jfc vsaki dan: ~wm rodi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. PosmiEl^np Številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) • mnogih tobakarnab v Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oelji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani, Nabreiiui. N'ovemmestu itd. <>rlas* le narocbe sprejema uDrava lista .Edinost", nilea •itorr o Galatti St. 18. — 1 radne vre bo od S. pop. do are Jer. — Cene oelasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oeiasi po pogodbi. TELEFON Iter. 1K>7. Glasil« političnega društva „Edimst" za Primorsko. V edlnomti Je moč t Saročnlna znaša za vse leto 24 K, poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na ■aročbe brez doposlane naročnine se uprava ne o;ira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. iNefrankovan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorfio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kcDSorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18. PoStno-hranLlnični račun St. 652.841. "J (Brzojavne vesti). Potopljene ruike ladij a v Port Arturju LONDON 19. »Dd h Telegraph* poroča iz Tokija o J 18. t. m.: Kakor sa sliši, sodijo na jap^n ki tdmiralitet:, da je možno zopet 'Irifniti ia popravili ruske ladje : »Peresvjet«, »Ptla'a«, »Rftvizan«, »Pobjeda« in »Bajan«, k: eo v po. tarc.ur=kem priBtan šču pet pljece. Tozadevne t-ošie c?n-jo na 150.000 funtov sterl. Kakor eo vč raj preko Saugaja sporc-č li »Standardu«, je »Palada« že dvignjeni. Vladivostok AVA9HINGTON 19. Amerikanci konzularni agect Greeaer v Vladivostoku je ^ mkaj brzojavi!, <1» ho bili vsi inozemski konzularni agect! pozvani, caj z'puste trdnjavo ter de jim je dovoljeno, da se snejo nastaniti v mea b ibncrske nokrajine. Tukaj pravijo, <1 a 83 bile v Po t Arturju pred obdelovanjem izdane enake oireitr. Admiral Roždestvenski. PARIZ 19. I z Petrograda poročajo, da je bil admiral Rožde?tvenski že ob svoj* m odkoiu iz L bave boian na ž vcih, na potovanju js pa baje obolel »a unetjem ledvic. »Pet t Parsien« poroči cj u gla=om nekih govcric, da eo v Nc? ile h^t li Rožiestvet-ssega zaatrup t , kir se sicer ni posrečilo, vendar eo mu ostale resni posledice v trebuhu. Ruski parniki s premogom 8 A IGO X 19. (»Agecca Havat«). 43 parnikov s premrgom. več ooma ruskih in nemških, je usidran h prt d Nbtbsdom ped strog m aa z rstvom ene fraieozke topničarke, pr !> iko 20 d uzih parnikov s premogom je us dran h pa j re i predgrjrm S. Jac»|ae?, naizorjije j h t.:.nc*zki kr.žtr »D' Assas« : le ea ru^ki parni*, imerom »Kijev < je v 6i g aakeai pr stan ju. Oi admirala R žic-stven^kega n j r čakovati n b?nega direktnega porfčiia, z zemai poročila, ki bi v sit -čaju spopala v ved h otokov Pescedorc^, umoglo .!ofpit po Oirirkih. Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 19. (Reuerjev bilo). Kose je neki delavec siušal odtegn ti opazovanju dveh detektivov ter se je v M odc\vi ulici na tlaku izpodtakn 1, je eksplodirala bjmba v n egovem žepu, vs'cd česar je b 1 nbit cd, oba detektiva in en človes, ki je šel m"mo. Meni), da je b U booiba aimeojeca general ne mu guvernerju Makrimoviču, ki seje v oni *a« imel vrn t is stolnic«, kjer se je povodom carjevega rojstnega dne vrši!a službe bc žja. PETROGRAD 19. M žtvo paruikov, ki pca-e ujejo pr met na Ncvi, in parnikov, PODLISTEK. Prokletstvo. &fo4jvin»ki roman Avgusta Sence. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. O—6. Nu, Gorjanski in njegova četa Bta ee vrgla na Laekr. Zdrobil bi vam kosti ca droba-^, ako b mi rekli, da sem bojatljivec ali v onem trenotku, Bog ia duš*, zazeble me je pri srcu. Zamižal sem. Komaj da sem mogel pokazat - prstom Hir s avu, kako ee Gorjanski in njegova zagvezda živih konj žariva v bednega Licka. Eh, da bo nam b.le roke evobodne, ali mi smo odbijali z'oe?ne!eža, starega Morovier. Stane je obmolknil ia hip. si obrisal potno čelo, psk je nadaljeval vzdahnivši : Tolkli so se kakor vragi, mislim, grabili se s pestmi, vee te je bilo zmešalo od besoili. Tedaj, o B">g, tem op«x:l, kako se ki plujejo po mestnih kaaal.h, je pričelo štrajkat". Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 19. (Ogr. bu 6) Državni finančni minister baron Burian je imel danes predpoludna s posl. Fr. Košutom dvcurni razgovor. Po lazgovoru je Košut izjavil, da se ne more o pogajanjih mertjrno izjaviti; le teliko zamore reči, da pivabi na rkzgovor za jutri popDludae z ozirom na današnje razprave e baronom Burianom vodiki odb^r združene opozicije. BUDIMPEŠTA 19. (Ogr. biro) Baron Burian je oddal danes pri poslancih grofu Evgenu Z chv ju, Juliju Szegv ju, Kt 1 uman u Tjalvju, Gabrielu Ugrcnu in Vaszonv-ju svojo vizitke. Posl. Polonv je obiskal fiaanč-neza ministra. Brzojavne vesti. ČVški deželni zbor. PRAGA 19. Danes ee je v p sarni vi-Ž3ga deželnega maršala kaeza Lol k^v ca vrš Id posvetovanje ntčalnikov klubi, da določijo dnevni red prihodnje Beje dcželnfga zbjrp. PRAGA 19. Nj današnjem posvetovanju veh klubovih načelnikov deželn.h strank, so sa vsi na3elniii izjavili za r< š tev proračunskega provizoiija, predogi glede olsjsenja bede in za več m njš h g s jcdirBkih predlogov. Grška zbornica ATENE 19. Na današaji seji zb .ra ca je bil predložaa proračun. Djho iki so pro-raSuajen; ra 119 m ljuLOv*, ttreš^i pa ca 126 milijonov drahem (drahma = 96 stot.) Tekom razprave je ib)rn'ca eklea la caroSiti 30 000 Minnlicherjevih p ;šk. Naše mnenje o Rusiji. Odgovor, kogar tiče. II. Ksr se doatajo ruske revoluc je.. sj nam zdi, da živi bclj v željah tistih ljud:j, katerim l«ži bolj na »rca pet m iijonov ru-k h Židov, nego pa pravi ruski naroi. Ti Z dje so pc leg prirojenega jim novražtva do Slovenstva pravi vzrok ia vodilna miBil vsem jeremijadam o Rusiji, ki nam jih ponujajo pod različnimi naslovi in z variranimi napevi tvrdke raznovrstnih ime?. Poleg strtim pred levom, ki še ni mrtev, eo ti, ki skrivajo p~>d tistD vseob^fžno kr nko socjalne humanitetc, ki delajo Rusji Bovražao javno mnenje v evropskem Časopisju, T , Z d o so, ki jim v » sv<.bojenje« pokajo bombe, a ra srečo brez trajne siode z* Riaijo. In zopet ti so, ki sporočajo rsznoimnih demagogov in niLiii* stičnih fantastov vodijo nesrečne ktlcne ruskega delavstva — b res upa zmage prfd kcztške baj< nete. Ia skor , da se nam črni vrag Gorjanski dvigi in hiti do Lackove zt>:ave. M el š, da ga nosijo Vile, ali cosil ga je vrag. Vieoko sa mu je vil buzdovan po sraku. Sedaj, sedaj, t h s:djj ! — — — Buzdovan je zamahnil, pal na nesrečno mesto, na Čelo junaško — — — Lacko je klonil v prah, krasna glava mu je bila raekl&nf, povrsl ee je kraljevi prapor, ki je stal na i voj&lo kakor božji prst. G:spod ! Gospod ! je vskriknil križar, udarsi ee s pestjo ob čelo in velike kaplje s) mu zasvetile na sivih trepalnicah. Starec je obnemel, povesil glavo. Vse je bilo tiho v eob", čuti je bilo le tiho ječanje An-gelijino, ki je stiskala pesti pred oči, da bi udušila naval solza. Hip potem je križar po-treeel glavo in nadaljeval bolj tiho. — Sedaj ni bilo več nade. Če ai sokolu preto1. srce, klonejo mu tudi peroti. Niso nae sicer gonili kakor zajce, tli trebalo se je umakniti v varneje zavetje. Mnogo naših so zajeli, mnogo j h je poginilo, ali bilo je tudi malopridnetev, ki eo ubežali brez sledi, vrgši to ce vidi nič čudno; eaj imamo povsedi demagogov in ljudij, ki s* igrajo z bombami. Tcda ruski mužik ? On spi še spanje pravičnega. Malomešjani ? O teh pravi Gorki, da 6i žele nečes', a da ne vedo še pravzaprav — česa! Toda revolucije gotovo n r. A razumništvo ? Iz večine sanja 0 V(oi svobodi in boLši prihodnjeEti ruskega naroda. O tej sanjamo tudi mi, želeči, da bi mu čim prej prisijalo več luči, da bi se dv gail na višo stopinjo omike in pro-svete, do boljšega sccijalnega blagostanja, do širše politiške s/tbjde, v kat9ri bi oživele vbs tiste silne, doslej šđ mrtve duševne energije. ki naj bi prekvasile zastarela politiške ideje zapadnih narodov istotiko kaker je nnka literatura prerodila zapadno. Toda %se to ne z umori, ne z bombami, ne z revolicijo. Zgodovina pravi, da ta pot ni sil j a ne vodi do zdravih razmer. Ampak z naravnim razvijanjem, s prikladnimi teformami, brez nervozae vzhičenosti ! Dobro delo zahteva časa ! Ia tako delajo poklicani činitelji, katerim je ruski narod na srcu in ki pornaio njegove potrebe. Res je sicer, da j3 pos al del ruskega raiuainištva — a inte 1 g ntni ljudje so vsi več ali manje nervozni — malo nsrvozen, ker aj ta proces vrši manje hitro, ne^o si Ž3ie is 1 ubezai do svoje domovine. A čiBto gotovo zopet, da je le pičlo š.evi o prav.h Rus >v — med temi po največ dijakov, ki eo mladi in zbeg svoje neizkušenosti ncpoklicani v narodovo vod-s.vo, — pričalo s prekucuštvcm. Kje je torej revo uoija *? Ž.lja EkoioŽ9ljaih je njeaa mati, hčere — še ni!! Ia s tega viiika se nam zdijo vse tirade o »carzmuc, »avtokratizmu«, »birokratizmu«, o »revoluciji«, o »knuti« in »kozakih«, podobne l.ombam, ki jih izsreštoi ljudje z namenom, da grdijo Rusijo, mečejo med čita-ječa ot činstvo, ki ae pozna Rufcije in je zategavoljo pradieponirano, da vsprejema za suho z'.ato vsaki — plth ! Nam pa se n&dulje zdi, da je ob danih razarerah za Rusijo stokrat boljši dober av-t »kratizem, nego pa slab parlamentarizem. Danimo pa, da bi ruski car izgubil vso logiko in bi dovoli svojemu narodu najsvobo-domiselnejšo ustavo s stl šno in enako volilno pravico — a da b izvz°l v Rusiji živeča izvoljeno ljuditvo! Hala! To bi kričali: vrag naj bi vzel tako ustavo ! E iakoprav-noit Žiiov pa je težiro vprašaoje, a gotovo najteža ca ti -1 a ki ljubijo ruski naro 1. Kajti, ča jih ž s nemški nar^d in m^sa drugih narodov prenašajo taizo tež io, čeprav i h iaaa o le majhna število: kako na; bi j h prenašal ruski muž k. ki jim ni ša o \ daleč dorastel v kuprjijskih, si man; pa v pol t ških fi resah ?! Ia treba vedati, da tu j,h jo pet mili oiov ! Mi smo torej car« fi v ko i kor smo pr?pričaai, da c?rizeaa ni cajveče zlo za ruski narod. Z druge sirani bi bilo pač nujno, da sa umrkna birokratiška prepoteDca dobrim in pravičnim, 'strogo izvrševani m zakonom.. Ali to v Rusiji in — drugod ! Morda so strune našega čutstvovanja za Rusijo nekako na visok glas ubrane. Ali to odgovarja bratskemu čulstvu ; povrhu pa soglaša z ekstazo besnega sovraštva, v kateri ee zvijajo — neštevilni nasprotniki. V to smo se oglasili, da pokažemo gia-glasilu ital. socijalietov, da nikakor nismo v prot slovju samimi seboj in di se nam ne treba sramovati svojih čutatev. Vidi se mu, da ga je naša obsodba one demonstracije zadela v živo in da brblja dalje le zato, da ostaja r do sledeč«. Radi tega se ni prerekata Iz vsega pa sledi, da je to pot »Lavoratore« na jako nesrečen način in ob jako nesrečni priliki nastopil kaker branitelj njih, ki smo jih mi prijeli in ki bi jih ravno on — kakor soci-jalno-demokratiško glasilo — ne smel bran;t. Saj smo videli na lastne oči, da je bila italijanska buržoaz ja, ki se je strastno aktivno udeležila demonstracije v gledališču »Verdi«, ia to neizvzsmši tistega »ntžnega« spola, ki toli intenzivno čuti za ruske trpine, da Be je na predstavljanju žalostnih prizorov v delu Maksima Gorkega očividno neizmerno — dolgočasil!! Naroden socijalist. šč.t in kopje od sabe. B lo nes je mnogo manje. Tedaj je rekel Ivaniš: »Daća, krenimo proti Cerniku. P^zaam tam vsaki kot, vsako p^t, taj je tamm'jeU danje. Vem, kje se treba ograditi, pak na desn > ti stoji požeška gora, na ievo Siva ia Bosna, ako nam ne pomore sreča. Živega me ne bodo imeli krvniki, ali pokale bodo njegove koiti pod mojo roko. V Cerniku bo, t') vem, tudi svežh ljudij. Vsi smo rekli, da tako bjdi, ali niso rekli tega Bošnjec:. Niso plešljivci, ali krvnik Gorjanski je povesil vse B.šajake, ki jih je dosegla njegova pest. To je zver, ni vojak, eo rekli oni in več nj.h j i zapustilo našo zistavo in ee povrnilo preko Save. Odišli smo. Za'oatna pot je bila. Gorjansk: nam je bil za petami. Kdor naš h je bil bolan in je caottal, je izgubil glavo. Ttko bijoči dospeli smo do Cernika. Ali prej, neg^ smo Be oddahnili, ee je razvnel boj iznova. Gladni, žsjnt, izmu čeai, potegnili emo meč, naperili kopje. B.Io je, kakor da Be je ?rag sesul na naŠ3 sovražnike. Vsi Emo pozverinili, vsakemu je obne- Rusko-japonska vojna. TRST, dne 1?. maja 1905. O sestavi IV. eskadre, ki ima skero oditi iz Kronstadta, prinašajo listi nastopne podatke : IV. eskadro sestavljajo lad je : bojna ladija »Slava«, 1 ladija-3estra, pra-porna ladija Roždestvensk?ga »Knjaz Suva-rov«, bojna ladija »Imperator Aleksander II.«, oklopni križar »Pamjat Azova«, oklopi i križar »Admiral Kom lov«, torpedni križdr »Abrek«, 15 brz h modernih torpedovk in 12 brezoklopnih oborožeaih pomožnih križarjev. Ta eskadra je sestavljena iz razn h tipov in povprečna maksimalna brzina teh ladij iznaša 16 do 17 morskih milj ca uro. Ni pa misliti na to, da bi — tako pravi neki strokovnjak v »Neue Freie Presse« — admiral R ždestvenski hotel in mogel čakati na prihod tega brodovja. Će bi pa vendar IV. eskadra še pravočasno prišla na bojišče, zadobil bi Rož iestvenski po pridruženju »Slave« na bojni vrednosti velikih modernih oklopnjač odločno nadmoč casproti Japoncem, in to tudi v slučaju, da Be japonska brjta ladija »Mikasa« ni pogubila. Te moderne ladije skupno z bojnimi ladijami 6tarejega tipa bi tvorile tako silo, da bi imel admiral Togo jako težko stanje se svojimi 4 bojnimi ladijami, 8 križarji, 20 modernimi fcrzimi torpedovkami in drugimi pomožnimi križarji, katerim ne bodo mogle slediti nobene rezerve iz domovine. Strokovnjak v »Neue Freie Pre392« zaključuje: »Vsa Japonska sleli vapriČo naraščajoče nevarnosti z vedno večo napito3tjo in nestrpnostjo dilatorične&u vc- melo grlo od beEn9aja. Čuti je bilo le žvenket orožja. Ban Ivaniš je bil kakor strela. Visoko držeči zastavo se je vrgel v zrno vragov ter jih raztepel. Človek je šel na človeka. Tu^aj toliko da ni Berislav ponesrečil. — Bog! je zavrisnila Angelija, preble-divša in poskočivše. — Da! Res je! Ziletel se je bil v to sekanje ktkor slep, da poišče Gorjansk* ga i o nameiil konja nanj. Jaz za njim. Tedaj se mu je zaletel v bok stari Morovič. __ Ni ga videl. Morovič je zamahnil visoko z mečem. Ni ga videl. Zamahnil je, iaz pa lop po le ladi, da je zasvenelo. In Morovič je padci s konja na glavo. Nisem ga pogledal dalje, da je bil la Barislav živ. Ali igra se je obrnila. Sila je udarila na nas kakor Leti, naša peet ljudi ee je zgost la v mal klopec ia tadaj eo se usula na nas strele, ne kakor dež, ampak kakor ploha. Do vraga ! Ia zopet se je trebalo umakniti. Meni si se tresle noge in reke oi sekanja. Kam ? V goro. Do kje ? V Požega. (Pride še.) denju zdmirala Togo, ia velika masa naroda ne more u meti, zakaj da poveljnik že dalje vatraja v nedelavnost-'. Ta nevolja ei daja duška Ž3 — kakor poročajo zadaje vesti — v nadlegovanja rodbine admirala Tcgo, in kdor ee spominja časti, ki eo jih še pred malo mesce: prirejali v Tokio temu admiralu, ta more goditi eedaj, kako nestalna sta naklonjenost naroda in javno zaupanje«. Zanimivi eo podatki, ki jih nudi strokovnjak v »X. Fr. Prca e«, še posebno znamenito pa je pr'p:>znenje, da bo jmei Togo težko stanje. To pri poznanje je za nas tem tehtneje, ker nam prihaja od stran1', kjer sj it baltiške fl ta le norce briii in so imenovali Roždestvenskega »operetnega ad-miraif«. Smešili so njega in fljto, Češ, da je pove inik sili, ki ne eksistirs. Na, danes ne brijejo več norcev, in ne govorć več, da je R ž'estvenski operetni admiral, ampak priznavajo; da je privel ca boj.šče, in da zapoveduje toliki sili na morju, da bo na Japonskem v najvećem strahu. Še potem, ko je dospel Roždcst^ensski v južno kitajsko morje, so p sali japonofi i. da je zmaga Toge neizogibna. S*daj so potihnila tudi taka aped ktična prorokovanja. Danes tidi japono-fili računajo z možnostjo zmage Roždettven-ekega. Danes nam pa bodo menda pripezna-valt tudi neši bloventki večni črnogledi, da je Kusja izvršila naravnost f«nomecalen vojen čin, ki je temeljito spremenil šanse na tej in na oni strani. DajstTO je, da zgodovina bel*ž sedaj prvi slučaj, ko je iz Evrope preplula tjisa vojna sila Indijski ocean. Mi toeemo pasti v pogreško japono-filov in nočemo prerokovati z absolutno gotovostjo zmage Roždestvenskega, ker vemo, da je "zlasti boj na norju zavisen cd nešteto slučajnosti, ki se ne morejo žs v naprej jemati v postav. To pi trdimo z vso samozavestjo, da je prihod Roždestvenskega izvršfn načinom, ki je prisilil ves s et v občudovanje, poležaj spremenil tako, da je opravi- Č2na nada v zmago ruskega brodovja. * * Lfcevie In Knropatkin. Kakor poročajo iz Petrograda, bo Line-vič v kratkem imenovan generalnim adju-tantom. General Kuropstkin se pa baje poda v Krim, da si utrdi svoje zdravje. finske pozicije v Mandžuriji. Londonski »Dailv Mail« perečajo iz Tokija, da ee pozicije ruskih čet, ki branijo Japoncem, da ne morejo prodirati iz Ka juana, Hangtu in Fakumenp, raztezejo na 30 milj daljave in režejo železnico 35 milj se verno od Kajuana. Rini se m>čno utrjujejo ter imajo močno, naravno pozicijo nad eskadra še le v sredi junija na skrajni Vztok. Eskadra, kateri bo zapovedoval admiral Niederniuller, bo obstojala is oklop njače prve vrste »Slava« (13.516 tonelat, 15.800 konjskih moči, 58 topov, med temi štirje od 30*5 centimetrov) treh. križark prvega razreda, osem uničevalk torpedov in murgo transportnih parnikov. Ako zapuBti admiral NiedermuUer baltiška pristanišča sredi junija, tedaj utegne priti v vztečno Azijo sredi avgusta, torej v času, ko bo lahko že davno prišlo do odločitve na morju. Toda čstrta baltiška eskadra, kakor tudi ona v Vladivostobu Losti vrhnemu poveljniku ruskega brodovja dobro Blužili z\ dopolnitev izgub, ki jih utegne imeti v boj h iusko bredovje. višinami T elina. D/a ali trije flrti eo do vršeni. Rasi prirejajo tudi druge utrdbe ob svoji front:. V7 novejem času je dospelo v Mandžurijo 20 000 Bvež h čet. Od bitke pri Alukdenu je dobila ruska armada 60 000 mož ojačanja. Japonci so zapet pripravili že leznico do Scp'ngkaja, 35 do 40 milj od Kajuana. Offoreenje proti admirala Togo. Londonski l et »Daiiy Newj< poroči it Tokija, da razni japonski listi hudo napa dajo admirala Tcgo ter ostro obsojajo nje govo vedenje. Očitajo mu, da je neodločen, ker ni zamogel preprečiti združenja obeh rusk-h eskader. Listi izražajo bojazen, da b do Viled napak Tcgovih lahko uničeni v« \ spehi japonske mandžurske armade. Veled t?ga je v prebivalstvu nastalo veliko cgarčenje, ki tako narašča, da je morala vlada odred:t varnostne odredbe za varstvo druž ne admirala Togo. Knea t Harbinu? Londonski iiat »Dailv Tek^raphc poroča iz Tokija, da je baje v Harbinu iz bruhnila kuga, t:r da ro p-lne bolnišnice boln kov, a da primanjkuje zdravnikov. Vojna do skrajnosti. »Magdeburger Zeitung« ima poročilo iz Petrograda, v katerem se z ozirom na nove govorice o miru t ficijozno ratrjuje, da Husi na vsak način zabranijo Japtccam, da ee igajcziijo na azijskem kontingenta. Ruei it 'j raj o izgnati Japonce iz Mandžurije in Koreje in ne sklenejo prej miru, dokler t?gs ne izvršijo. Četrta ruska eskadra. V btltiik h pristan šč.h, lievalu, Libavi in Kronatadtu, ee v veej naglici dovršujejo oboroževanje četrte baltiške esKadrr. Glasom neke vesti iz Kodanja, bo ta eskadra pasirala danske vode v osmih ali štirinajstih rGoniecc poroča : V okrožju Adelnau bo sklenili tamošnji ^luteranski Poljaki, katerih je 20.000 duš, da ne bodo zahajali več v luteranske cerkve, ker so luteranski pastorji nensdjma dosedanje poljsko cerkveno petje in poljske propovedi, in tudi nagrobne govore, nadomeet li z nemškimi. Nemški protektorat nad katoliškimi misijoni na Jutrovem. Is Strasburga poročajo, da zattjuje list »Lorrain«, da sa je povodom sestanka cesarja Viljema s kardinalom Koppom razpravljalo o vprašanju, ne bi li Nemčija prevzsla na Jutrovem protektorat nad katuliškimi misijoni mesto Francczke. Domače vesti. iz municipalne delegacfjc. V zadnji svoji seji je municipalna delegacija dovolila 294 K 54 Btot. za razne nabave in mala dela v mestni bolnišnici, cziroma norišnic', 639 K 95 stot. za knjiga v bolnišnični knjižnici. Dalje so dovolili 13.000 K za kanali ziranje in uravnavo gornjega dela zagate Androna dtl Moro in nje podaljšanja do razkrižja z ulico Giuseppe Parini. Avstrijskemu ribiškemu društvu so dovolili 200 K podpore. Eksekutivi so dali na razpolago 7500 K za opremljenje javnih kopališč. Italijani ln nemška nevarnost. Neki »ugledni italijanski patrijot« je priobčil v nekem zaderskem italjanskem listu članek, v katerem pledira za skupno obrambo Slovanov in Italijanov pred nemško nevarnostjo. Ćlankar izhaja iz izjave ministra za ntu^, Hartela, proti Trstu kakor eedežu italijanskega vseučilišča. To izjavo ministra označa kakor slepo, kruto nasprotstvo pr. ti Trstu. Potem omenja nasprotnott cd strani različnih strank v parlamentu in prav:, da Nemci ni majo nikake pravice do hegemonije, ker ietetako kakor morajo vsi enako nes ti bremena, morajo biti tudi intelektualne pravice enake za vsth. Ne more umeti torej Jugoslovanov, ki poleg svojih izrazov simpatij do Italijanov, vendar nasprotujejo istim vzlic dejstvu, da nahajajo brez-pogojne podpore ia njihovo vseučil š?e v Ijjubljan:. In vend&r da bi morali biti Slo vtni Irazpogojno naklonjeni vseBkupni želji Italijanov žs radi jednega samega jednoetav-nega in vendar u3odnrga dejstva — radi dejstva namreč, da osnutju italijanskega vseučilišča v Trstu nasprotujejo pangermani. Ti da nikakor ne skrivajo svojih aspiracij po gospodstvu ob Adiiji in v Trstu samem. To da bi moralo Slovanom odpreti oči, da bodo nekega dne, ki ni veS daleč, stali tu nasproti nemškemu sovražniku, ki to neizprosneji nego je Itslijan. To da je neizogiben boj bodočnosti toliko na Balkanu kolikor na obrežjih morja Adrijanskega. To bo jutri, do5im se plemena, ki so skupno vzraBla v skupni domovini, morejo sporazumeti za skupno obrambo. S ovani da bi napravili velik korak do slovenskega vseučilišča v Ljubljani tisti dan, ko se brezpogojno izrečejo za stari, polstoletni idejal Italijanov. Avktor zaključuje z apoetrefo, da je nam veem v dolžnost, da potisnemo malenkost c srednje vlade, ki se igra s pravicami naroda z manjšo dostojanstvenostjo, nego-li absolutizem. Ta poslednji da je vEaj vedel, kaj j9 hotel. V pozivu »odličnega italijanskega patri-jota« je marsikateri akcent, ki nam zveni simpatično. Vzlic temu, ali pa morda ravno zato nas izzivlja na reBen odgovor, da mu povem} par grenkih zasluženih resnic. To pride. Zi daneB nsj povemo le ■— čujte ljudje bežji! — da sa naš tržaški »Pfcoolo« pridružuje temu pezivu na skupno obrambo Slovanov in Italijanov pred skupno nemško nevarnostjo. »Pfccolo« pravi, da je ta poziv »lucidac in »ardente« . . . »Piccolu< da se je začelo jasniti v glavi ? ! Će hočete, ljudje božjf", da bomo verovali v to, nam morate zagotovit', da se se — gode čudeži ! Ivtr pa se dandan«.s ne gade več čudeži — najmanje pa v življenju in enovanju narodov — bodi povedano hitro, da to navdušenje »Piecola« za namen gornjega poziva ni nič drozega nego teatralična poza, ki jo tržaški list spremeni morda ža jutri . . . ! Na adreso resnih in poet'nih Italijanov hočemo pa spregovoriti — kakor rečeno — vnovič resno besedo. Nemščina za Slovence na tuk. e. kr. okrajnem sodišču. Po večletnih prizadevanjih in bojih Be je pesrečilo tržašk:m Slovencem, di so si izvojevali na tukajšnjih sodiščih kolikor tol,ko ravnopravnosti z italijanskim jezikom, ki je ca istih pred ckolo 10 leli skoraj suverenno gospodoval. Ostalo je sicer do zadnjega časa ša nekaj nedostat-kov v tem obziru, posebno na c. kr. okrajnem Ec.d sču v kazenskih stvareh in (v kolikor s» ee vpirali od trgovske zbornice izbrani prisednik;) tudi na c. kr. trgovinskem sodišču, toda bilo je upati, da se ša te zadnje sledi uradovanja z\ ntša ljudi v tujem jeziku zatio prej ali slej. Ali glej, komaj stno S3 malo otresli jarma italijai s :ega uradovanjp, kar se nam hoče usiliti boj — z nemškim uradovanjem. V zadnjem času so namreč zečeli nekateri oddelki ( n aic< r eksekutivni) c. kr. okrajnega sodišča za c -vilne stvari rešavati slovenske uloge v blaženi nemščini ! Kako peč prihajajo Slovenci do tega, da morajo na s?o;e slovenske uloge požirati nemške rešitve? Ali menijo dotični gospodje, da ee Slovenci barijo pioti rešitvi njih u!t g v ita ijaiskem jeziku redi tega, ker jim je morda it ilijanščina zoperna ter da se bodo zadovoljeval', tlo S3 jim Datne-ti italijansk h reš.tev pošilja neiuške rešitve? ! Ak> misijo kaj takega, so p&č majhn;, a i pa imajo nas za majhne. Povedano naj jim bo torej na vso usta in enkrat za vael-j, da mi ne sovražimo ne italijanskega ne ceašiega jezika tir da ee ce upiramo ne italijansk m ne nemškim rešitvem, dokler s) iste namenjene italijenakim ali nemškim uloge m, da ee pa z vbo st o upiramo obema, ako se ž njima hoče kršiti našo jezikovno ravnopravnost. Na tako brezobzirno zapostavljanje našega jezika ne bomo molčali ixiy a uverjeni smo, da na bodo molčale riti rase stranke in nali odvetniki. Čujemo, da sta ee dva niša odvetnika xa pritožila na komps-tetti m mestu proti takim germanizatorskim poskusom, a mi p: z vijamo naše poslance v državnem zboru, naj sa odločno postavijo po robu proti najnovejš.mu napadu na naše naredne pravice! Spuščenje bojne ladfje * morje. Ka kor je že splošno znano, spuste v morje jutri, v nedeljo, ob 11. uri predpoludne, v lad jedelnici tukajšnjega tehn čnega zavoda, najnovejšo avstrijsko bojno ladijo, kateri bo ime »Nadvojvodi Ferdinand Maks«. To spu-ščenje v morje ee izvrši v prisotnosti nadvojvoda Karla Frana Josipa in nadvojvodi-nje Maiije Josipe, katera poslednja b} botra nove bojne ladije. Prisostvovali bodo temu slavnostnemu činu tudi nekatsri ministri in več državnozborskih poslane b v. Kdor hoče videti spuščenje v morje z moreke s'.ran;f temu priporočamo elegantii in veliki Lkvdo? parnik prvega reda »Me-dea«. Ta parn k oa.de jutri, v neleljo, pred-P !uine ob 10. uri ia pol cd poracla S. C rlo in se vetavi v niliskem zalivu pred la iijedelo cj av. Marka. O i tam se bo itlet s kom ca parniku tulil cd blieu pogled na veličastni in impozantni prizor epuičenja v tc rje majeetozne, egrorrne bojne ladije, katero smo opisa i že včeraj :n ki bo zdrcala v svoj element, pozdravljena artilerijskimi sslvami eskaire in zvoki vojaških godb. Eskadra, ki smo jo omenili in ki je . rišla včeraj v ntša pristanišče nalašč za to - avnost, se bo jutri vsidrala v miljskem za-.iva in seetoji iz admiralske vojne lad:je »Habsbargc in iz vojnih ladij »Arpad«, »Aspernt, »Babenberg«, »Komet«, »Satelit«, »Srlgetvar« in »Zenta« ter s tcrpeiovk, 0 i kater.h so tri za s.roko morje. Parnik »Mtdea« odide, kakor poveiano, ob 10. uri :n pol od pomola S. Carlo, a v inja na parniku etane K 1.—, za rcser-v ran prcstor pa K 2. — . Za otroke se j lača na polovico. Pripcrcčamo ta parnik našim judem, ker ga je za to vožajo najel znan Hrvat in sploh dober Slovan. Opoz&rjemo ob enem nase ljudi, da se bo na tsm par-n ku goverilo slovecsk'. — Vczai listki so na prodaj v vseh glavn h hotel.h, kavarnah in tobakarnab. v egenciji časopisov Hirsch-feld in v trgovini s papirjeaa »S cssicn«, a jctri zjutraj pri vkrcavanju na parnik. Javna telovadba »Tržaškega Sokola«. > dolgem m rovanju nastopi »S^kol« to ne-:tljo s svojimi novimi in mlad mi močmi zopet pred slovensko občinstvo, da pokaže i Kako m utrudljivo deluje z namene m, da 1 »eže eilj sokolske ideje. Kakor je Sokolova ižaost da narodu pripravlja krepkih in zlravih m či, tako bodi tudi dolzaost vsakega narodnjak?, da podpira to društvo. To naj dokaže jutr-, v nedeljo, s tem, da Be aieUži javne telovadbe »Sokolcve« na vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Telovadba pr.čne točno ob 3. in pol uii popoluine in ns ob 4. kakor je bilo včeraj objavljeno. Služba jetniČarja je razp saca na c. r deželnem er d;šču v Trstu. Prošnje je preilož t j.re isedn štvu e. k. deželnega sodišči do 28. junija t. 1. Rszpis te eluž* e v ura3n?m listu je p r občen v italijanskem in eloveaskem jeziku. Tmorstvo ! Kakor smo djsedaj le površno zvedel-, so včeraj predpoludne našli p 1 Sv. Križem, nad Muamarom, mitvo m žko truoio z rezklano glavo. M smo mogli še zvedeti nattn?neje, kdo da je bil najdeni mrtvcc. Sadi te, da ee je itviš 1 nad nj m z! Č n umorstva. Za jutri poskrbimo kaj nt-tančnejš h podatkov. Pazite na otroke. 13 mesečno B.-rtu Grimaldi je \čeraj predpoludne, cb 10. ari in pol, njena mati prinesla na zdravn ško p sujo. Vbcgo dekletca je b lo vse oparjeno po obrazu, po \ ratu in po levi ram'. Opi-r. a jo je bila tako njena 4 letia sestra, n - ?er razlivši nanjo zdel co vrelega mleka. Nezgoda na delu 37 lit ti zidar Just "aul č, stanujoči v ulici del Toro št. 6, je elal na grainji neke h šp, ki jo gradita djetnika Ferluga in M klavec, vpodiTsmi lici Piccard-. Včeraj predpoludne je pa reveža zadela na delu nesreča, ki toliko da mu a pretrga'a nit življenja. Saulič sije nahajal v pritličju — h ša je dograjena do IV. nad--ropja — a na vrhu se je odtrgal skript c - katerim vlečejo na vrh malto, ;n pal Sju-*u na giavo. Ksvež se je zgrudil ves krvav na t a in obležal b ez zavesti. Priskoči i eo k o emu drugi delavci in mu skusili pomagati. E^en njih je pa šel telefonirat zdravniški p staji za nujno pomoč. R«s je kmalu prišel ziravnik in konstatoval, da je bila Saul ču -ra lobanji nad dtsn m uš;fom in da je •iobil druge neznstnejše poškodbe. Podelil mu j« najnujnejo slučaja primerno pomoč in ga p tem dal odvesti v me tao boln šnic?. Ob enem javlja odbor svojim členom, da se bo vršil prihodnji veči celodnevni izlet v nedeljo, dne 4. junija čez Artviže v Shoje. Odbor tižačke podružn ce S. P. D. Gospodarsko. „Tržaška posojilnica in hranilnica1'. Kakor smo Be Slovenci le polegoma vzbujali iz narodnega spanja, tako smo predolgo spali tudi na gospodarskem polje. Dokaz tamu so naši mladi narodni zavedi, ki vsi tako dobio vepeva'o' Kedaj bi Ee že bili SI vsnoi g s odars o osamosvojili in osvobodili tujega kapitala, ako bi Be bili ž a prej združeval . In kje bi že bili OEobita tržaški Slovenci, ako bi bili osnovali svojo posojilnico že pred 20 let;, ko je strokovnjak in domoljub Miha Vošnjak prihajal več srat v Tret v ta namen ! ! Seveda moramo računati o t m z danimi razmtram. ttr vpošteveti okelnoit, da takrat še nismo imeli v Trstu ne notarje, ki bi sestavljal in legaliziral slovenske listine, ne odvetnikov, ki b vlpgal s ovenske z;mlje-knj'žne prošnje in tožbe in tudi ne slovenskega uredovanja na tukajšnjih sodišč b, kater i fo nsm j riborili m ši so.*cn;ki od vetnik'. Ši le j red 14 leti nast mila sta se v Trstu prva dva slovenska odvetnika ter se je iat č slo ustanovila »Tižaška posojilnica in hranilnica«. V teh 14 letih sj je povspel ta zavod i na tako visoko tt>pinjo, da sedaj koraka ! na čelu Blovenakih posojilnic ter da nam je dokaz il svojo financ jelno moč b nam je eezidal ponoano poslopje dom«. Kako lepo ee odl:ku]e >Tržiška posojilnica in hranilnica* s svojim delovanjerr, nam kaže njeno portčdo ra 13. leto, ki nam je b lo doposlano. Iz istega posnemano se zidovoljetvom sledeča podatke, ki nam dokazu ej o jaki lep vspeh, dosežen v minolem pos ovnem letu. Z tved je imel prometa : K 15 538.807.22 in č.etjga dobička: K 17 815'63. Da pa izkazuje letos le K 47 815 63 dobička, malo več nego prejšajega UtJ, je krivo to, da ga je davčna tb'a§t piijela naknadno za davek : da mu ni pripoznala vdobnosti zadrug, da [bi plačeval manjši davek, ampak! mora plačevati VBega, prot čemer ja 6eveda rekurira1. Ta razi ka, ki jo mjra plačati za nazaj, pa znaša K 9436.03 ; nadeja so pa, da sa mu ta svota povrne. Deleži: Novih rairužaikov je pristopilo 437. Vplačalo ee je : glavnih deležev po 200 K v znesku........K uprave h delež;v po 20 K v znesku........> upravn h deležev po 2 K v t da »Narodni 4800.— 5500.— znesku Siupaj K Icstopilo je 28 eadružaikov z zneskom......K Promena upravnih deležav v glavne.........»_ Skupaj K Stanje deležev 31. decembra 1904. glavnih........K upravnih po 20 K . . . » » » 2 » . . . 1 » £474.— 10774.— 1320 — 880 — 2200 — 57600 — 566C0. — [2630.— Društvene vesti in zabave. Planinel ! Jutri v nedeljo, dna 21. t. tr. prireli telovadno društvo »Tižaški Sokol« -vojo prvo letošnjo vrtno \eselco m javno elovadbo na viti »Narodnega doma« pri Ivanu. Da vrnemo temu bratskemu društvu *a?ten obisk povodom ntšega diveškega iz-eta in elavnost', p zivlja Vas podpsac;, da -e v kolikor rrožno obiinem števdu cdzove e h ti te v leieljo k rv. Skupaj K 116830.— Hranilne vloge: Novih knjižic sa je izdalo 1308. vničilo se je knjiž c . . . 411. aktivnih knjižic ostaja 5163 v fckupni vrednosti K 4982971.45 k temu je prišteti še : Vlcge tekoče........_»_ 92297 38 Siupne vloge K 5075268.83 Vložilo se je <>610 krat 3856472.22 4560 krat ki je naložen ped štev. 142. hranilnih vlrg, prebitek čistega dobička kron 35.785 99 tako, da je isti narasel na......K tej svoti je še pridejati vstopnino za leto 1904. . » 138343.28 874.— 139217.28 33096.13 kakor je pred-rezervnemu za- skupni znesek Vzdignilo s* je skupni zne ek.....K 2599231.54 Zivod plačuje vsled sklepa cd dne 16. novembra 1897. rentni davek od hranilnih vlrg sam in ne vlagatelji. Posojila: Na vkoj žbo se je dalo......K 1562416 53 Na merjice se je dalo . - » 455382.— Na zastave se je dalo . . . > S410.— temu vabilu u. :n Skupaj K Rezervni r.»kad : Veled t-kUpa < bJnega zbora dne 29. meja 1904. pridejalo se j« rezervnemu zakladu, 2026208.53 Z dnem 31. dcc. znašal je torej K K temu znesku pridejal ee je letošnji ostanek čietega dobička v znesku ...» in je rezervni zaklad narasel na K 172.313 41. Po rezJelitvi dobička, laga načelništvo, pripale kladu K 33096.13. Pripomniti je, da se je zavod avgusta meseca lanskega leti preselil v svoje nove pro3tcre (Piazza Cassrma 2), v las;no hišo. (»Narodni dom«). Vsled smrti je zgubil zavod enega odbornika in enega uradnika. Dne 8. aprila t. 1. je umrl očb.rnik g. Andrej JČerne, pop. v Barkovljab. Dae 25. aprila t. 1. pa uradnik g. Fran Rakuša. Zavod je člen »Zveze slovenskih peso jilnic v C.jlju«. Opozarjamo slednjič, da se bo višil letošnji cbčni zbor jutr', v nedeljo, dne 21. maja t. 1. (b 9. uri predpoludna v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza C-sarma 2.) S3 sledečim dnevnim redom : 1. L:tno poročilo in potrjenje letnega rfČuna. 2. Eatdelitev čistega dobička. 3. Po ročilo o gospodarstvu z rezervnim Jeakladom. 4. Razni predlogi 5. Dopolnilne volitve. Ako bi pa ta občni zbor ob 9. uri ne bil sklepčen, bo tskoj isti dan čez eno uro, torej ob 10. uri, drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu. L. o s d o r. (Sklep) Konsolidiran dole 003'1; Lombardi bfi/. srehro 26T/fc, Španska renta 90T'8 liianska renta 1051/,. tržci diikcct, 2"4 rreajtoe Dunajn —.— dohodki banke —izpiačiia b*nk > —.—. Ne ra ilna. Tržna poročila :9. maja. Budimpešta. Pšenica za maj K 17.86 do K 17 88; rž za nuj K---do K--; oves ep maj od K I3.G6 do 13 »iS; koruza zr mai K 15 46 do K 15.48. Plenica: ponudbe sreinje, povpraševanje pičlo tendenca vzdržana. Pronaja 12.000 met. atot. Ove. za ft at. ceneje, koruz^ trdno. Druga žiti nespreme n eno. Vreme : nestaiovitno. H »vre. (Sklepi Kava Santos go~)d -rage ca tek. mesec po 50 kg 4i.V« frk. s* julij 44 '/,- New-York. (Otvo- <»,» Kava Rio dobavr, stalno, nespremenjeno do 5 stot. i višanj', 2CCC vr«č. s Hamburar. (Skle? Kava °intoa g"^' average z« .nai 3t>V4 ta tei>ber 37 - za de3. 37'/i, za marec 33.— Vzdrž no.--Ka^«« Rio nf^adrs loco 38—40 navado« raelai 41 -4i navadta dot?«. 43—45. London. Blsdkor iz T-eje »uiov ll1/* M irno. Pariz. RŽ za tekoči mesec lrt— r£ junij 16.40, za julij avgust 13.50, za september de-cember 15.25 {mirno.) — P§enica za t"»ci>.j> m • sec 24.45, za junij 24 55 za julij - avgi-it 23.75 za sept-december 21 75 (trd o) Moti za to koči mesec 31.05, za uiij 31.35 juij-avguv. z< iulij-avgust 5O.3/, ?a september-decemb3r 4?.s 4 (trdoo\ Sladkor surov uao nov aSV.-'-^'/j (mirno bel za tekoči 3Jl/t za ulij-avgust 31%. '•« obtoter-janu7ar 3l3/a. za jauuvar-fpril 3i"''B, (stalao rafinirar t>7l/B—68. Vreme: toplo. Meblovana soba z 2 posteljami in majhna sobica Si odda s 1. junijem v bližini »Narodnega domač. Po dogovoru tudi s hrano. Kje — pove uprava »Edinosti«. Zadnje brzojavne vesti. Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 19. Opoludne tti b Ia v Mio3owi ulici dva sumljiva mlada človeka, ki sta Šakala generalnega guvernerja, katiri se je fm?l peljati tam mimo, od tajaih poli-cijsiov aretDvan?. Ko so ju ar*t>vali, je eden njiju vrgel bombo ob tla; vsled ekstl>Eje sta bila dva policijska uradnika ubita. Uoita je bila tudi oseba, ki je bombo vrgla ; 17 oseb je bilo pa ranjen h. Vabilo na javni ples. katerega prirede mladeniči iz Verhovelj, v nedeljo dne 21. maja v Dolu pod Eepentabrom pri postaji nove železnice, na dvorišču gostilne g. Ivana Gulič. — Svirala bo popolna godba iz Prošeka. Začetek ob 3. uri pop. Stenografa sprejme eventuelno takoj == pisarna dr. Gregorina in dr. Slavika. Dragotin Vekjet - zlajar v Trstu, Corso štv. 47 [ml " priporoča vsakovrstne i^zlatenine in Trgovina. borzni port itii da< 19. maja T žiška borza. Napoleoni K 19 07— 19.C9 aagleJke lir- K--- do —.— London kratek teimi t K £40 iO -240 70 , Francija K 95.35 -9^.55 Italija K ni 30 -95 50 i talijanski bankovci E —.— —■—- Nemčija K 117.20—117.45, nemSki bankovci '*--•-- avstrijska ednotna renta K 100 45 100 7J, og.akt kronska renta K 9b.~~ 98.40, italijanska rent« ^ —.— kreditne akcije F »"67.-- 169 — državne železnice K 667.--Mi9 —. Lombard \ m— 9150, Uojdove akcije «v 66L--66 S - Srečke: Tlaa K S42.--346 — Kr*dit K 485 - do 49r>.—, Boden kredit 1880 K 3( 7 — 315 — « ;-denkredit 1889 K 3^7— 315—, lurfika k 142.— do 144.— Srbske —.— do — •— Dunajska borza ob 2. url pop. vč raj danes Državni dolg v papirju 101.— 10'.— „ n n srebru 101. — 101.— Avstrijska renta v zlatu H9.60 119.70 „ „ kronah 4•/, 1C0.5U 100 50 Avst. investicijska renta 31/,0/, 93 45 9*.45 Ogrska renta v zlatu 4°(0 118.M0 118 30 „ „ kronah iT 98.15 93 15 „ 3 l/t 8H.55 89.f 0 Akcije nacijonalne bnnlce 1^46.— 1645.50 Kreditne akcije 669 7"» 6o7.75 London, 10 Ijjtr. 2 0.27:/, 2-i0.22l/s 100 državnih murk 117.Č0 117.47 20 mark 23 47 23.47 20 frankov 19.C« 19.10 10<» i tal. lir 95.40 93.40 Cesarski cekini I'."0 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta ?9.37, italijanska renta 10->.i0, španski exterieur 91 70, akcije otomanske banke 6 J6—. Menjice na London 25t.f0. Pariš. (Sklep.) Avstrijske državne feler- • e 723.— Lombardi---unf^trana tarlka r«nU 88 65 avstrr. zlat* jtr>- 100 75, ogrska 4*/, «ia'a r»tr 1C0 90 iJlnderb" 4^4 -- turSke artčfre 134 50 parižka banka 13.66, italijanake meridi-jonalne akcij« 777.— akci e ttic Tinto 14.04. VzdrŽ ns. srebrnine ^^ ter žepne ure. IT Sprejema popravo ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — Otvorila se je nova prodajalnica ulica Barriera vecchia 19 kjer so na izbero zlate in srebrne ure za možfce in ženske, kakor tadi zidne ure. Poprave se izvršujejo z največjo1 natančnostjo 12-let. jamstvom. = Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. = finton Jucker & perilo jfaslinger zaprisežena sodna eenilea ter = urar]a Južne železnice. OIIOHOIIOMOIIOI O i • O 11 O i ■ O I ■ f> že plarali, bode se omenjenih 10'Vo v gotovini izplačalo; onim členom pa, ki plačujejo zavarovalnino mesečno, četrtletno ali polu-letno, Uodc se < »draču na vala dividenda s 1. dnem julija 190f» za-čenši_do 30. dne junija 19 pri posameznih obrokih. Reservnl in poroštveni fondi banke , Sla vije iznašajo koncem leta 1904 . . Od svojega postanka izplačala jebanka ..Sla vija svojim členom zavarovanih kapita lov h odškodnin v vseh cddelkih . . Samo za pretočeno leto bilo je izplačano p. t. členom 10% dividende .... Vse dividende pa so doslej členi prejeli kar je gotovo najboljši piaktivni dokaz, kako koristno je zavarovati se pri banki „SLAVIJI' kot vzajemnem zavodu O tej priliki opozarjamo najsirje kroge na ugodne in cene tarife banke »Slavije«. Zbirko najpri pravnejših tarifnih razkazil za zivljensko zavarovanje radi na zahtevo vsakomur dopošljemo. V LJUBLJANI, v maju 1905. Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke Slavije. gssr M ALi A O K 31.865 380-SO 82 737 159 57 183 929 68 1,400 596 81 V novi prodajalnisi jestvin in kolonijal Pgtia PeteM r ulici Gnlia št. 76 je r«iobiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo, rii, testenine fnapeljske>, 9ladkor, turično id belo uioko, naravno maslo, sveče, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novč. — Blago vedno STeže.— B Tomasom Uiisss Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva. po«Jov itd. Vse po zmernih oenah. točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo FosgoIo štev. 19. cccoccoococoooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča avojo zalogo oglja, drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje ca doni. Josip Muha, al. Cavsna (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). ocoooooooocoooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenifc orezplačna in franko. ■ N M11, ii -m =Jfova zaloga = ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Prva trž. tirasilnica —na električno moč Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni i-(vogal ulice Torrente : a-sproti kavarne Chi -.-i izvršuje vsakourstno brj. šenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. IBBHIHHHO 3van Jančar tehn. konces. zobozdra-, TRST ul, Torrente 32 11. - Delavnica za umetno bovje. Izvršuje pop zobovje iz kaučuka ali z! ) po francozkem sestavu 1 Tovarna kisa BrnscMna & Hrovatti Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. prave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od S—6 po;., Jiaročni kolek je vdobitt pri upravi „Cdinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 »EBLOVAMJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEfiB KATALOGI BREZPLAČNO. I ... r* £ )S & & L« & Jržaška posojilnica in hranilnica — -registrovana zadruga z omejenim poroštvom. I*iazza Caserma Štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Tele fon št. 952. gw Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4".'0. ni ud zauruge in Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l!t°l0} na menjiee po G"0. tia zastave po ol's°/0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludue. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah iti praznikih je urad z a p r t. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. — FoStno hranilnlčnl račun 816.004. — — s5 Pj •!ž m si 3h fjKanlfakturna hrtta BERTOLI & SBUELZ > £ Piazza Barriera veceliia 2 in ul. Ntiova 3s (naspr. palače Salem) ^ ■* A A Iv N ti A A /VtVI A *M «t A VI A P* 1 M A Vi A Vk. rt rr M A rv rt K 1 rt rt O TT O 1 rt .X rt n O T« n A n 11 1 ^ + je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja ^ -===== po jako nizkih cenah ^ KOTEN I NA, navadna, fii> cm po Zidarska in tesarska dela za napravo novega podstrešja in beton oboka pri župni cerkvi v Pod ragi na Vipavskem se bodo dne 5. jun. t. 1. ob 10. uri dopol. i otoni iiiinueiido licitacije na 111*11 mesta pred cerkvijo oddala. N;htt, proračun in dra/heni poboji >0 do dneva licitacije v žtipniŠču u|K>^U*d. Proračun znaša 3126 K. Stavbeni odbor v Podragi ? ■ • vT * ■* -r • Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" ujnoTrjt^fa in najboljšega sestara z dvojno in iiepretrtraiio prit iskalno močjo; zajam-feiio iiiijboljse delovanje, ki prekaša vse drutre stiskalnice. hidrat llo>a stiskalnica. Naji,»>];4f auioniatirno pat«'ntoTane tjtne hri/galnice, ki »lelujaj" fame (d tebe, ne da li jih bilo tr«-la guuitt. .Syphcnia" pligi stroji, za grozjije, matije in oljke, rrl n za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in tlrugih vegetaln ii, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za sen>, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, AHtOiatlCna BTUgallUCa. c stilniee, nšetalniee. — Slamoreznioa, ročni mlin za žito v raznili velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pobijajo na jamstvo kot posebno nainoveižetra izbornega uresničenega, najbolj pripozuanega in odlik, sestava." »tkalnica za ^rozdj.. PH. MAYFARTB & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. 0 najboljše sredstvo z 1 " čistiti vsako fino ru- HI meno ali črno obuvalo g Najbolj se priporoča H za Boxcalis, Oscaria, Chevreaux in lakirane čevlje. n UNAJ, XIII. = Tomaževa žlindra (na debelo in drobno) Nova krma „Melassit" za konje, vole, krave, prašiče. Kilo po 20 stotink. Vreče od 50 kg. E 8. P rodu ju HUBER & Comp. v TRSTU v ulici Mudonnina štev. 7 (nasproti bivšemu parnemu mlinu). „SLAVIJA- Hprejeina zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstnejsih kombinacijah pod tako ug'nlnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zniaujšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravio do dividende. "I „S I a v i j a" 3 nujna za?arovalna banka 1 Pragi. - Rezervni foni 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 78,324623 17 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatn • podpore v narodne in občnok pristne namene.