PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ______GESLO; ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! * GLASILO SLOV. KAT. DELAVSTVA V AMERIK I IN URADNO GLASILO S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 92. CHICAGO, ILL., SREDA, 11. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE, 11, 1924. LETNIK XXXIII. Katoliški shod v New Yorku. OPIS SLAVNOSTNE PARADE, KI SE JE VRŠILA O PRILIKI KATOLIŠKEGA SHODA V NEW YORKU. (Poroča Rev. P. Benlgen.) (Nadaljevanje, Very Rev. Hugo Bren, pro-vincijalni komisar je opravil slovesno sv. mašo, pri kateri je krepko izpregovoril o katoliškem shodu, da se naj na ta slovenski dan pokažejo vsi kot zvesti Slovenci in verni kristjani. Pevski zbor "Domovine" je pod vodstvom orga- shodu zbranih, da ostane spomin nanj trajen. Slovencem v New Yorku dobro znani fotograf Mr. Spiess je hitro izvršil slikanje. Na to je zaigrala Slovenska godba ameriško in potem slovensko himno, kateri so navzoči poslušali stoje. Mr. Jakopič predstavi nista Mr. Ignacija Hude kra- Msgr. Lavella in ga naprosi, PITSBURŠKA KONFERENCA 0 PLAČI DE-LAYSTA. - RAZNE VESTI. — Washington. — Senator King*, demokrat iz države U-tah je zagrozil, da bo govoril štiri ure neprenehoma proti predlogi za povečanje naše n^ornarice. Predloga za osem novih križark in za popravilo nekaterih bojnih ladij, je odbita, tako^istane moč Amerike na morju, pod Anglijo Pittsburg, Pa. — Pretečeni in približno enaka z Japon- teden se~J'e vršila velika kon-sko. i ferenca o industrijskemu problemu, katera se je končal* — London. — Voditelii ne- s sej0, ki ji je predsedova unijskih stavkarjev električne škof Boyle. Na tej seji se je železnice v Londonu so se za-, pokazalo, kakšno stališče so Kakor vedno, tako so se tu-di sedaj pokazali, kedo so pravi delavski prijatelji. val o za prejete dobrote z o-zirom na trdesetletnico K. S. K. Je d note. Opoldne so zasedli mize v stopi Monsignor, burno poz dravljen in pove kako ga ve-i on sno pel pri službi božji in ob da on prvi govori na našem tekli k unijskim za podporo zavzeli voditelji katoliške cer-skfepu je bil Te Deum v z ah- shodu. V cerkveni opravi na- v stavki, katera jim je pa bi- kve, napram zatiranju, dela odbita. lavskih pravic. — Rev. ' Dr. — Muskatine, Iowa. — W. Kerby je rekel: "Dejstvo je. seli, da more on zastopati R- Jayne znan advokat v Mu- da kapital in delavstvo sta Njih Eminenco kardinala na; skatine je bil ubit, ko je av- partnerja. In ker sta partner-cerkveni dvorani došli gostje prvem slovenskem katoliškem tomobil, v kateremu se je vo- ja, tvorita vsak svoj del, to-okoli osemdeset oseb na čelu shodu. Zagotavlja da sv. Cer- zil zadel v obcestno ograjo in raj kot taka ne moreta zavze-jim Mr. A. Grdina, da se po- kev objema vse svoje otroke se prekucnil. . mati svojega stališča dobro krepčajo za nadaljno napor- naj bodo katerekoli narodno- — Detroit. — Trije bandit- ak0 se ne vpoštevajo vsi de sti z enako ljubeznijo, da so je so zavozili namenoma na \\m Kapital mora pripoznati. Njej dragi Slovenci, ki ste v tir električne železnice, tako, da je le en del. Ako bi ne bi-potrjenje svoje vere in v oživ- da je morala kara vstaviti, ]G delavca, mora propasti. — 1;r—-------1--------" —Jr,i nakar so roparji skočili na ~ karo in oropali salonerja John Cincoe, za $2,500. no delo. Kmalu je prišla določena ura za parado. Prihajati so pričele množjce iz New Yorka, Brooklyna in okolice. Maršal Mr. F. G. Tassotti s svojimi azistenti: Mr. Vine. Ovca, Mr. Val. Orfehek, Mr. Al. Rupnik in Mr. Joe Cesa-rek so uredili posamezne ko- ša Ione na St. Marks Place. Vse Žalni glas iz Dolenjske metropole. * «- - ZNANI NOVOMEŠKI ZDRAVNIK DR. JANEZ VAUPO-TIC yMRL. — UBOJ V SEVNICI. — DRUGE RAZNE VESTI. (Izvirni dopis za "A. S. in Edinost.") Pod tem naslovom še poši-, mestovala organista. V kapi-ljam glas ljubim rojakom, či-lteljski cerkvi se je marsikate-tateljem Edinosti po širni A-'ri njen solo glasil v čast Bož- meriki. Dne 21. maja je v Novem mestu za vedno zatisnil oči dr.' Janez. Vavpotič, višji okrožni zdravnik. Po sedemmesečni bolezni'ga je Bog odpoklical v večnost. Dne 23. maja smo ga spremili na pokopališče. Njegov sprevod je pokazal, kako je bil čislan prav v vseh krogih. Ker je stanoval v mestni hiši blizo pokopališča, bi se sprevod ne -bil mogel razvrstiti, zato se je pomikal čez Florijanski trg in na Veliki trg. Pred hišo je zapel žalnico železničarski zbor jo in v slavo majr\ikove Kraljice. Imela je lep pogreb. Njeni šolarji so prihiteli celo iz oddaljenih Stopič. Vse sočustvuje z bridko obiskano rodbino — tembolj, ko se je raznesel glas, da je pokojna učiteljica umrla vsled zastru-pljenja, ker so baje strežnici padle v jed žveplenke. Dekla je gospej povedala, (!a so v jed padle žveplenke; a ona je omenila: Moj želodec vse prenese ter je vžila. A drugi dan je Čutila želodčno slabost in bruhnila. Dasl jej je odle- Med potjo pa je gimnazijski glo, je vendar radi varnosti ljenje verske zavesti priredili ta veličasten shod in vsem želi najobilnejšega božjega blagoslova. On pove tudi, kako se mi* dopade narodna no-enk in jih povabi vse ša SJa ni hotel in ni mogel odstopiti od cilja, ki si ga je postavil; naoroževanje se je nadaljevalo s sistematičnim preustrojem obrambne sile da bi se končno vendarle iz-vojevala željno pričakovana zmaga. Čas je silil. Na ruski fronti so se že množili sumljivi znaki bližnjega poloma; kaj tedaj, če odpade ta ovira za razmah celokupne moči cen tralnih sil proti zapadu? Tako je prišlo že 18. avgusta do lU soške bitke. Z okoli 40 divizijami — od katerih je bil večji del vedno znova in večkrat izpopolnjen na-gnan v boj — napada nepri-jatelj z največjo žilavostjo tekom treh tednov. Že je izgledalo, da se Cadorni to pot na- giba težko pričakovana zmaga. Zlasti na visoki planoti Banjščica nam ni bilo mogoče, da privedemo ojačanja s severo-vzhoda in da postavimo proti Italijanom, ki so i-meli začetne vspehe, novo čvrsto fronto. Toda tudi to pot je ohromela italijanska napadalna sila pred hribom sv. Gabrijela. Do prebitja ali do odločilne pridobitve ni prišlo niti to pot. < s Dosedanje bitke so prinesle soški vojski polno slave, toda tudi težke žrtve. Jaz sem silil, da se preide v napad povdarjajoč, da bi ta prinesel s seboj neprimerno večje operativne rezultate, da pa tudi ne bi zahteval večjih žrtev, kakor obramba. Vojska se mora primerjati s svečo, ki ne more večno svetiti, ne da bi popolnoma izgorela. Kaj potem ? Končno je splošna situacija dovolila vrhovni komandi, da misli na* izvršitev napada in to iz onega prostora in v oni smeri, kakor sem jaz predlagal v jeseni leta 1916. v Postojni. Njegova izbira je bila naravna, torej ni bila nobena umetnost. Toliko bolj je Čudno, da je Cadorno napad popolnoma iznenadil. V mrzlični naglici so bila za napad potrebna ojačenja vržena na soško fronto (7 nemških in 5 avstro-ogrskih divizij s potrebno materijalno opremo,) da bi se še preje, predno nastopi neugodna letna doba, temeljito prečistila situacija. In čeprav so bili Italijani številno nadmočni in čeprav niso bile vržene z naše strani močne rezerve, je postal vendar 24. oktober leta 1917. — dan od Kobarida — za i-talijansko oboroženo silo zlo-koben dan, ki se nikdar ne da zbrisati iz njene zgodovine. Že 28. oktobra je padel v ro- ke nemško-avstroogrških čet ! Videm; dne 31. oktobra so bile na 80 km široki fronti na Tagliamentu in 8. novembra na Piavi jn pred planinskim mosivom/ "Grape. Da je bila ofenziva na Piavi ustavljena in da ni bila, po izjavi Lloj Georga "razbita" italijansl vojska, ki je pustila v ujel štvu četrt milijona neranjei ujetnikov, popolnoma uničena, to se je zgodilo proti volji in predlogu komandant^ armade. t Tako se ni mogla Italiji kljub vsemu prizadevanju o-prostiti depremirujočega občutka poraza in "potolceno-sti" in na Angleškem in Francoskem se ve najbolje, koli! " truda in prizadevanja je bf potrebno, da se je postav poraženega zaveznika zoi na noge. (Dalje sledi.) -o- ^ Širite list L € Socialna Razmotrivanja Razporoka. (Konec.) Da, gremo lahko dalje, že sama misel, da bi bila mogoča ločitev in po ločitvi nova , daje moči zakramentalna milost sv. zakona. Odgovorimo si še na eno vprašanje! Kje tiči gfrvni vzrok napadov proti nerazdruž-ljivosti zakona? Nauk o ne- zveza, že sama misel na mož- j razrušnosti zakonske vezi je nost razporoke bi bila usode- j nauk križa. Križa pa mehkuž-polna za zakonsko srečo in ni SVet ne mara. Slast po svo-mir. Italijanski minister Pisa-|kocii ljubezni, po čim večji nelli je izrazil prepričanje: spolni svobodnosti — to je ti-"Ko bi položila postava na glavno gonilo boja za raz-prag zakonskega svetišča po-jp0roko. Nekateri to čisto jas-roke, pogazila poštenje, za- no povedo. Zola n. pr. pravi: kaj le ta misel bi se izpreme-, "jaz sem za absolutno svobo-nila med domačimi zidovi v * ' • | v | vedno grenko sumnjo." Sama misel na razporoko bi bila za- RAZBOJN1K ČARUGA PRED SODIŠČEM. Osijek, 15. maja. Včerajšni sestanek z očetom je na razbojnika Čarugo zelo deloval. Postal je resnejši in odgovarja na sodnikova vprašanja točno in stvarno. ka Tintorja. Caruga pripoveduje, kako ga je roparski tovariš Uroš Vujinič nagovarjal, kako naj najprej oropajo nekega bogatega Amerikan-ca, nato pa še blagajnika tvrd-ke Neufloss: Nemedija, ki je z drezino vozil denar. Caruga trdi, da je on preprečil na- konsWim velika izkušnjava. Zakonsko življenje ima težave. Zakonska jih premagata, ker vesta, da morata do smrti ostati skupaj in da zato pač drugače ne gre. Misel na razporoko bi to zavest dolžno- no pripomogel tudi odločen nastop senata in pa občinstvo, ki je začelo očito kazati, kako zelo je upadlo njegovo mnenje, o Carugi in simpatije zanj. Ljudje so pac prišli gledat in občudovat junaka bodisi tudi razbojnika, a sedaj stoji pred njimi navaden zločinec, ki se trese pred smrtjo in se v obrambo poslužuje do ljubezni in če je potrebna najklavernejših sredstev, r.vnnrnk« mnr* hiti nip svnJ Caruga se še vedno oklepa K tej izpremembi je nedvom-| £*d bogatega Amerikanca, 1 čes: To je pošten človek in razporoka, mora biti nje svo boda neomejena; dati se mora, če hočeta oba, a tudi, če hoče le eden." Svobodna ljubezen pa je ljubezen v živalstvu, izpodbije vse človeško dostojanstvo. Zahteva po raz-poroki izvira iz nravne propa-losti, odtujen j a od krščanstva, stt zmanjšala. Le prerada bi, sploh je navada razporok so- dobna s propadom narodov in zakonska mislila: čemu te težave, saj greva lahko nara zen„ Pride nagnjenje do druge osebe. Moža mika druga žena. Misel na razporoko bi vneti strasti dala upa. Strast bi rastla, šla svoja pota in si poiskala vzrokov — resničnih ali namišljenih — za razporoko. V.misli na razporoko tiči vse gorje ljubosumnosti, velika nevarnost zakonskih šikan, kregov in sporov. Močno sredstvo, da se premagajo zakonski križi, je uprav zavest, da je zakonska vez nerazrušlji-va. Ce bi bila razporoka mogoča, bi ta zavest izgubila svojo moč. Misel na razporo ko bi bil plaz, ki podira dolžnost in odpoved, kraljuje pa na njem prešerna strast — pokrivajoč s svojim plaščem lahkomiselnost, in mehkužnost. Razporoka trga medsebojno ljubezen zakonskih, misel nanjo jo zrahlja do mozga. Pa že se dviga ugovor: že vse res, ali razporoka bi bila izjema. Tako more misliti le, kdor hoče varati ali pa ne ve, kaj je spolna strast, nje moč in pretkanost. . Dokazujejo drugače številke. V vseh državah, kjer je uvedena razporoka, število razporok raste od leta do leta. Na Francoskem je bilo v letih 1861.— 1870. povprečno letnih 1988 ločitev: v letih 1871. do 1880 2281. V letih 1,881.—1883. je bilo povprečno 2895 ločitev zakona. 1. okt. 1884. so uved di Francozi razporoko. 1 1884. je bilo 1657 razporok Prihodnje leto je bilo 4123 zakonov razporočenih in 2122 ločenih. To število raste. V 1. 1886. do 11890. povprečno 5618 razporok letno, 7891.— 1895. že 7199, v prihodnjih petih letih se je dvignilo pov-| prečno letno število razporok i na 7968. Leta 1902. je bilo v1 Franciji 9431 razporok. Od 1. 1885. do 1. 1902. se je število razporok več ko podvojilo. V 18 letih je število razporok zrastlo za 129 odstotkov. In kar treba povdariti, ločitve zakonov niso dosti padale, v letu 1902. jih je bilo 2281. Kar številke pričajo na Francoskem, isto pričajo v Belgiji, Švici, Združenih državah Številke ne trpe ugovora in o-ne pričajo, da spolna strast ne pozna izjem, da razporoka ni nekaj, kar bi se godilo le tu-Jntam. Pomolil si strasti prst, že ti je ugrabila vso roko. prečni zakoni. Vsaj nesrečnim tajenja in vali krivdo na svoje tovariše. Novo je to, da si je izmislil neke nove neznane osebe, ki naj bi bile izvršile zločine, ki jih je dejansko izvršil Čaruga. Na današnji razpravi je bil na dnevnem redu najprej sedemnajsti zločin; razbojstvo na škodo Štefana Blaščeka. Caruga trdi, da ni bil zraven, ker da se je takrat mudil v Srbiji. Trojico iz roparske družbe da je vodil neki neznani četrti Član. V slučaj 18. zločina nad gostilničarjem Ivanom Markom je Caruga uvedel dva nova tovariša in trdil, da so razbojstvo izvršili v šestih. Nato da se je prejšnja družba razšla in ustanovila nova, v katero je pristopil tudi on. Sklenili so, da u-bijejo mlinarja Feketa, čemur se je Caruga protivil. Zato je prišlo do pretepa med roparji samimi. V tem boju je neki neznanec Mirko ubil Ug-lenca. Mrtev je ostal na mestu tudi ropar Curkovič, Caruga pa ne ve, kdo ga je pogodil. on sam ali kdo drugi. O razbojstvu nad gostilni-čerjem Fuchsom in njegovo ženo v Sidencih pri Brodu trdi Caruga, da je šel s tovariši z edinim namenom, da prepreči nameravani umor obeh zakoncev. Trdi celo, da ni hotel sprejeti denarja, ki so ga oteli Fichsu. Predsednik vpraša, zakaj tega ni hotel. Caruga odgovarja otročje: "Zakaj naj bi ga bil sprejel?" Predsednik: "K Fuchsu ste šli vendar zaradi denarja?" Caruga: "Jaz ne, nego dru- ■ M gl- Na popoldansko razpravo je prišel Caruga v novi obleki. Namesto vojaških gamaš je nosil dolge hlače in vojaške čevlje je zamenil z elegantnimi modernimi. Dvofa-na je bila nabito polna občinstva. Na vrsti je razbojstvo na škodo tvrdke Neufloss in u-mor orožniškega podnaredni- ce si je kaj prihranil, to sam rabi. Caruga je bil tudi proti temu, da bi napadli Nemedija, toda bil je preglasovan. Na razbojstvo jih je vodil Vujiničev prijatelj Stankovič Dušan. Ko so celo noč prespali v gozdu poleg proge, so zjutraj začuli ropot drezine. Caruga je stal sredi tira. Videl je, kako se je orožnik Tin-tor nagnil s puško naprej, ko ga je zagledal. Tedaj je za-klical Caruga: "Stoj!" (Dalje sledi.) naznanilo in priporo-cilo. Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria. Pozor Evelethčani! i. ■ V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko za-logo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo! držav. Tako Emilio Federici — laški pravnik, o vzrokih razporoke. V vojski smo imeli dovolj nravne propalosti, dovolj zakonske nezvestobe, dovolj greha. Ali je bila ta nenravnost v srečo družin in narodov? Ne bo ga, ki bi u-pal to trditi. Razporoka je iz-rodek in pojav nenravnosti, ta pa je v nesrečo in propast narodom in državam. Sociolog Morelli pravi: "Statistika dokazuje, da je tesna vez med razporoko na eni strani in najhujšimi pojavi človeške duše na drugi strani: ti pojavi so:-zločin, samomor, blaznost, prostitucija." To je strašno nravno gorje, ki ga rodi razporoka. In to razporoko naj bi državna oblast dovolila? Ce dovoli razporo ko, dovoli zločin, samomor, blaznost, prostitucijo; zakaj s številkami je dokkzano, da so vsi ti pojavi v tesni zvezi z razporoko. Ali je taka postava res postava? Državna oblast — skrbeti mora za sre čo, postava, ki dovoljuje razporoko, pa rodi nesrečo. Prav je izjavil Roosvelt: "Velika možnost ločitve je poguba za ljudstvo, prokletstvo za družbo, ogrožanje doma, vir nesreče za zakonske, mik nenravnosti, veliko zlo za moške in še hujše za žene." To je razporoka. Zlo in zlo rodi zlo. Zato razporoko odklanjemo ne le v imenu katoliČanstva, krščanstva, ampak i v imenu človečanstva. Oblast, ki bi dovolila razporoko, bi prezrla svoj namen, ki je ljudska sreča, zakaj ta ni isto kot strast. ne krajšajte svojega življenja. Nek slovit ameriški zdravnik pravi v svojem članku : "Veliko zlo jedi je pač dejstvo, da ljudje preveč jedo. Človeku se lahko oprosti, a- ko krši pravila na Zahvalni ^ gospodinja si čez poletje nabavi dan, Bozic m Novo leto m K . , . , mogoče še na kak drug praz- fiS zalo^° konserviranega sadja in zelenjave da ima po ft nik, ampak druge čase bi mo-j SI zimi vedno datl na mlzo' ko PrldeJ° oblskl- Vsa' H ral jesti zmerno, ker ravno IffiJ ko sadJe in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in s tako zlobno je preobremeniti Is varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra- || prebavne organe kot če bi j [M ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in |f T-k-fo/i KIITATIIO i^n ulo^/iia vplpnin va i a nl'McnoiQ ir> POnono noo-n kupljeno V 9«: Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street . EVELETH, MINN. i Za gospodinje. i i i preobložili konja. Ce slabcijSj ravnate s konjem, ste lahko a-i|jk retirani — toda kazen za pre- n]j obremenitev želodca se na-iKS zelenjava je okusne je in ceneje, nego baksah! t vadno ne nalaga, ampak gotovo je, da narava kaznuje vsak prestopek. Slabo zdravje in krajše življenje sta neiz-zakoncem bodi razporoka do- ogibna." Ce ste grešili proti yoljena! Tako v imenu člove-: tem pravilom, vzemite Triner- koljubja zagovorniki razpc-roke. — Zakon ni le zaradi zakoncev, v prvi vrsti je zaradi človeštva. Splošnost pa za nteva, da razporoka tudi nesrečnim zakoncem ni dovoljena. Ce postane skupno življenje Zakonskim nemogoče, se gorata ločiti in to zadošča da ne moreta skleniti no-zvez, zahteva odpoved. *°<*a,j;kje ni odpovedi? Tudi lI*zJ.oroki bi bilo treba od-^vedun še ne malo. In vprav zakonske križe in težave, jevo zdravilno grenko vino, ki vam bo pomagalo odstraniti učinke vaših ekcesov. To zdravilo izčisti čreva, ne da bi jih oslabilo, pomaga prebavi in spravi ves sistem v dober red. Kot tonika za živčni sistem je Trinerjevo zdravilno grenko vino neprecenjlivo, posebno če ste nervozni, imate slabo kri. ali nimate energije. Ce bi ga slučajno vaš lekarnar ali trgovec ne jmel, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. i rica, Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuha- |g| , se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig na- |jM še gospodinje ne morejo veliko posneti, ker veči- jfj noma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako Igj Ig prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj- Fy 1 " If rt 4- -I « nn.'nnl AT UllWl nlr * T"! X ^ -I O O 1 <1 VO V I ^^ stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski pisana preprosto, g št nadzornik v Ljubljani. Knjiga je jjlj in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo-ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c. Naroča se v KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. Za splošno kuho priporočamo: Chicago, 111. Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00 Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00 DELAVCI POSTAJAJO LASTNIKI DOMOVANJ POTOM POMOČI I/^naduKcne) ŽELEZNICE. Daljava med domom in prostorom, kjer se dela je merjen z "L" železnico na minute in ne milje. Chicago je bila poznana kot "garden city" — vrtno mesto. to je bilo predno so poslopja zavzela vsak čevelj prazne zemlje v osrčju mesta kot potentalni prostor za poslopja. Potom sredstva kot je "L" železnica je Chicago se vedno 'Garden City' stoterim in tisočerim njenim občanom. Hitra in zanesljiva prevozna postrežba "l" železnice je dala družinam priliko, da so se lahko odselile izven gosto naseljenih krajev, v bolj odprte kraje, kjer imajo lahko vrtove in uživajo lepo življenje zunaj na zraku v polni meri. V okrožju Črt "L" železnice je na tisoče delavcev zgradilo svoja domovanja, si ustanovilo svoje družine, kjer imajo otroci dovolj prostora za igranje in uživanje svežega zraka na solncu. Transportacija je vedno odločujoči faktor pri delavcih, ki nameravajo postati lastniki lastnih domovanj. On mora upoštevati daljavo med svojim domom in prostorom, kjer dela in isto šteti rajši z minutami, kot pa miljami. Hitrost in obrat "L" železnice zniža število minut, ki jih je treba pri hoji in na ta na čin poviša vrednost dobro lokiranemu posestvu. Lastniki in zastopniki posestev blizu "L" železnice zelo gledajo na to udobnost hitre prevozne postrežbe, kadar prodajajo ali v najem dajejo domovanja. Prevozna postrežba "L" železnice oklepa vrednost posestev. Nartfspče jih je našlo srečo v tem, ko so pokupili svet v okrožjih, kjer so nato zgradili črto "L" železnice in ko se je to zgodilo je drugi razvoj sam od sebe prišel in za večkrat pomnožil vrednost zemljišč in posestev. V mnogih slučajih se je je vrednost posestev pomnožilo za pet-deset-krat v par letih zatem, ko so otvorili po takih krajih "L" železnico. ^ Chicago Rap:d Transit Company 72 West Adams Street, Central 8280 Chicago. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." i SOŠKI ČRN OŠOLEC: MLADI GOZDAR Izviren roman. Mirko srka kakor med vase milo melodijo, z očmi pa išče brhko pevko. A ker je ne more dolgo ugledati, spusti se počasi nizdol. odkoder je prihajal glas. Kar naglo posto-ji. Pod seboj vidi namreč odrastlo deklico, zajemajoČo z lesenim korcem vode iz studenca in pevajočo mirno dalje. Mirko je noče motiti, še manj pa iznenaditi, zato se skrije za bližnji grm, odkoder je prav lepo videl deklico, ona njega pa ne. Ko je bedenj poln, vzpne se deklica kvišku in hoče zadeti bedenj na glavo; a vzdignila ga je premalo visoko in vrgla vsled tega svitek na tla. Kakor bi ga nekaj vrglo, skoči Mirko izza grma, pobere svitek in ga dene deklici na glavo. Ona zardi, reče prav tiho: "Lepa hvala!" in odide. V istem trenutku začuje se po klancu navzgor trdi, moški koraki in surov krohot: "Ha . . . ha . . . ha . . kaj sta mislila, da Sever ni videl, da je bil škilav, slep ? Ha ... ha ... ha .. . Za svitkom pride venec, To priča ta studenec: In solnce, ti si priča: Kar pravim, ni od niča . . ." Kmalu nato se prikaže izza grmovja suhljat možicelj, star blizu štirideset let. Na glavi ima slamnik s širokim, pisanim trakom. Obleka mu je pol gosposka, pol kmetska in deloma pretesna, deloma preohlapna.--Crevlji njegovi pogrešajo popolnoma onega, čemur bi rekli mi — jedi-nost, sloga. Nobena krpa in mešina ne stoji več na njih, kakor jej je bil zapovedal boter smolec, ko je potegnil zadnji šiv in zalučil s krepko kletvico črevelj v kot._Ta možicelj je Tone Sever, ponesrečeni študent, katerega je priporočal nadgozdar Mirkotu za kuharja. To se je nekako dozdevalo tudi Mirkotu, zato ga je nagovoril: "No, prijatelj, kako, da ste tako židane volje? Ste-li srečali srečo?" Sever se niti ne zmeni za Mirkotovo vprašanje, zavrti se na peti okoli in okoli in zapoje zopet: "Za svitkom pride venec . . ." ke — solnce, luna in zvezde.' "Vendar je žalostno gospodariti v takem domu." "Čemu žalostno"?! "Povsod poznan, nikjer doma, Kjer vležem uro se poslednjo, Tam smrt mi domovanje da." Kaj hočeš, duša več"! ? "Je-li še kdo vaših živ?" "Nihče, in — bolje tako. Kdor sam do večera potuje skoz svet — izgine za zarjo večerno." — "Torej ste v pravem pomenu — samec?" Sever odgovori pojoč: "Sam samcat samec sem in bom, Ce tudi šepast, slep in hrom, Zakonski jarem ni za me, Le drugi naj pod njim ječe. Dokler Adam je samec bil, Ga zlomek v mrežo ni vlovil; Še-le ko Eva je prišla, Sta v mrežo cepnila oba . . ." Nato se Sever urno zasukne in zbeži mej grmovje. Mirko pa stoji kakor pribit na mestu in rešuje težko uganko — Severjev značaj. Naposled se odpravi pa tudi on proti domu, ker solnce je stalo vže visoko nad enajsto uro. III. IMS STRITAR PLACE IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) Zločin pijanih žandarjev. j ^^ WEST 21st V vasi Brestovik so se napi- Prevaža pohištva — premog li tamošnji orožniki ob prili-f— le« — in vse kar spada » ki občinskega zborovanja. V prevažalno obrt. Pokli&t* pijanosti so uklenili brez vsa-j ff»4x> telefonu! kega povoda nekega kmeta ter Phone Roosevelt: 8221 ga pričeli pretepati s puškini- _ XSMS5WB: za mesec junij, j tel to zabraniti, podivjani o- Mesec junij je posvečen Če rožniki so pa navalili na nje- ščenju božjega Srca Jezuso ga z bajoneti ter mu končno vega. Krasno premišljevanj* razbili glavo s puškami. Oče- za vsaki dan tega meseca je ta nesrečnega predstojnika, ; spisal frančiškan P. M. Hole ki je prihitel sinu na pomoč, j ček, in jih tudi izdal v poseb so nevorno ranili z bajoneti, j ni knjigi, da se je lahko po Kaj se je zgodilo z orožniki služujejo tudi drugi. Vse one ki si žele naročiti to knjigo o pozarjamo, da jo lahko dobe v Knjigarni Edinost. — Cen; samo 60c. poročilo ne pove. -o— "4 "Mladenič dojde vitke rasti, Rdečih lic, ravan kot smreka . Ant. Hribar. Bilo je v nedeljo potem. V farni cerkvi v Lesju, pod katero je spadalo tudi selo Prelazje, je ravnokar končala jutranja služba božja. Ljudje so vreli iz cerkve kakor čebele iz panja. Mladeniči in možje so se po stari navadi ustavili pred cerkvijo. Nekateri so sedli na nizki zid, ki je bil okrog cerkve, drugi so se pa kar stoje pomenkovali o raznih stvareh in dogodkih. Matere in dekleta so šle vsaka na svoj dom; le tam za cerkvijo je stalo poleg mladeničev tudi nekaj deklet iz Prelazja. Nekateri izmed teh so čakali menda še popoldanske službe božje. Redka lovska sreča. Lovec Ivan Palit iz N. Sada je ustrelil na lovu takozvano1 "belo čapljo," ki je pri nas silno redka. Peresa pri tej ča-i pli so cenjene na več tisoč dinarjev. NAPRODAJ JE dvonadstropna zidana hiša z vsemi udobnostmi, kot kopal-j no bano in drugim. Zraven! slovenske cerkve. Zglasite se pri lastniku na: 2324 So. Lin-1 ioo^a^ssss^j^^^sBSss^ooo* > DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. 'Mož, ste li izgubili pamet?" 'Ne, ampak pamet je izgubila mene,' odreže se Se- ver. "No. to je isto." "Oho, kdo je rekel! — Če je izgubila pamet mene, kriva je ona; če bi bil izgubil pa jaz njo, kriv bi bil jaz:" "Hentaj, saj govorite kakor Salomon!" "Ne, ampak Salomon je govoril kakor jaz. Jaz nisem hodil k njemu v šolo, in on ne k meni; a Salomonova sva oba; on prvi, jaz drugi . . ." "Odkod ate pa doma?" ** "Moj je ves svet, dasi nimam drugega, nego pod seboj — pot, okoli sebe — zrak." "Torej nimate stalnega doma?" ~ "Kaj, jaz — nimam stalnega doma?! — Vsak dom se poruši poprej nego.moj. Moj bo stal, dokler ne potrese Bog drevesa vespljstva, da počepajo z njega kakor zrele tep- Kovali & Sons ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolž-nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJACNICA. 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Elekrrični dar za neveste! ■8 Za junijske neveste ne dobite lepšega daru kot: Električni ^'Chaner" Električni "Percolator" Električni "Peglezen" (Iron) Električni "Pomivalnik" Električni "Toaster" Električna "Boudair lamp" Vse to dobite pri nas po primernih nizkih cenah, fl Pridite k nam in oglejte si naše zaloge. FIDELITY ELECTRIC CO. 1 FRANK SCHONTA, lastnik. >, I1L m cenik. Si a Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš "Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. 2e na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. , Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo Kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno dfelo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte so! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: < TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, DL -J coin Street, II. nadstropje. Chicago, 111. 6-11. 12. 13.) J.KOSMACH 1804 W. aand St. Chicago. I* Rotakom se priporočam d> nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELfc> TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiše delo. najnižie oeo* Prevzamem barvanje hiS zun* is cnotrai. uokladam stensk nanir MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1805 West 22nd Street. Phone: Canal 5793 Se pripor* ča Slovenkam zlasti Prek murskim venkam srn p» moč pri por^ dih. NAŠI ZASTOPNIKI(ICE) Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naše liste "Edinost", "Ave Maria" in je Mr. Leo Mladich iz Chicago, 111. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, oglase tn vsa druga razna naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi pooblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). OHIO. Barberton, Ohio. — Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan. Bridgeport, O. — Mr. Ludovik Hoge Newburg, O. — Rev. J. J. Oman, Mr. Jakob Resnik. Cleveland, O. — Mr. Frank Suha-dolnik, Mr. Anton Strniša, Mrs. J. Sercelj, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, O. — Mr. Frank Stavec, Collinwood, O. — Mr. John Mesec. Girard, Ohio. — Mr. Val. Dolinar. Notingham, O. — Miss. Mary Mevzek. Lorain, Ohio. — Miss Mamie Peru- šek. PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa. — Mrs. Jennie Svegel Beadling, Pa. — Mr. N. Simonič. Braddock, Pa. — Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa. — Miss Elizabeth Pogačnik. Burdine, Pa. — Mr. John Krek. Burgettstown, Pa. — Mrs. J. Pintar, S. Jenko. Canonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tom-šič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa. — Anna. Grčman Miss Mary Svete. Imperial, Pa. — Mr. Paul Jamnik. Johnstown, Pa. — Mr. Andrew To-mec. Moon Run, Pa. r- Mr. Jakob Draš-ler. Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wese-lich. Steelton, Pa. — Mr. Anton Male-sich, Mrs. Dorothy Dermes. MINNESOTA Gilbert, Minn. — Mrs. A. Preglet Mr. Frank Ulčar. Aurora, Minn. — Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn. — Mr. Frank Glo-bokar. Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik, Rev. J. E. Schiffrer, Mr. John Strle. Ely, Minn. — Mr. J. Otrin, Mrs. V. Marn. # Greaney, Minn. — Mrs. U. Babich. Eveleth, Minn. — Antonia Nemgar, Johana Kastelic, Kvaternik Frances. Mountain Iron, Minn. — Mrs. Lucija Kralj. ^ New Duluth, Minn. — Mr. M. -Špeli ar, Rev. A. Pirnat. Rice, Minn. — Rev. John Trobec. Tower in Soudan, Minn. — Mrs. F. Loushin. Virginia, Minn. — Mrs. Sterbenc. McKinley, Minn. — Mrs- A. Heglet* Hibbing, Minn, in okolico — Mri. Mlakar, ILLINOIS. Aurora, 111. — Mrs. M. Vesel. Chicago, 111. — Mr. Leo Mladich* Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew Gla- vach. Joliet, 111. — Mr. Marko Bluth, Mr, ^ Jos. F. Muhich, ' Mr. Paul J. Laurich. La Salle, 111. — Joe Lesjak, Anni* Ovnik. North Chicago in Waukegan, I1L —* Mr. Joseph Drashler, v Peoria, 111. — Mr. Zabukovec. Bradley, 111. — Mr. M. Smoley. Milwaukee, Wis. — Mr. Steve Hoy-nik-, Miss Mary Mohorko, Mr. J.. Jenko. West Allis in Milwaukee, Wis. Mr- A. F. Kozleuchar in Mr. August Florjane. Sheboygan, Wis. — Mr. M- Progar* Mr. John Udovich. Wiliard, Wis. — Mr. Fyrfik Perov- šek. Brooklyn, N. tf. -f Mr. Jos. Skrabe. Mr. Joe Cesa/rek. New York, City/— Rev. P. Benin- genSJtojr-ef. F. M. Newark, N. J. — Mrs- Johana Mevzek. Denver, Colo. — Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo. — Mrs. Bradach in ! Rev. Miklavčič. Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril, O. S. B., Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Louis Komlanc. Thomas, West. Va. — Mr. John La- hajnar, Mrs. M. Bulich. Ahmeek, Mich. — Josephina Hrib-ljan. Calumet, Mich. Mr. J. Musich. Mr«. Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich. — Mr. A. Berce. Detroit, Mich. — Mrs- A. Banjks in Mrs. F. Plautz. V Ruthbury, Mich, in okolica. — Mr. R. Snider. ^ Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob. Franklin, Kans. — John Dobravec. Frontenac, Kans. — Joseph Zore. Kansas City, Kans. — Mr. Peter Majerle. Dodson, Md. — Mr. Jernej Intihsr. East Helena, Mont. — Mrs. Frances Ambro. St. Louis, Mo. — Mr. John Mih«- lich. So. Omaha, Neb. — Mrs. M. Petr*- sigh. Valley, Wash. — Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo. — Miss. Apo-Ionia, Mrak, Rev. A- Schiffrer. A . _____;_