Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in starše junij 2025 Letnik XXVII/2  številka 106 cena 7,50 eur V žarišču: Upanje stran 24 stran 34 stran 38 Naš pogovor: Fit Socialne Janko Pogorelčnik pedagogika veščine Leon XIV. NEPRIČAKOVANI NASLEDNIK Christophe Henning Od prvega trenutka izvolitve novega papeža se zdi, da je Leon XIV. točno tam, kjer mora biti. Ena prvih njegovih biografij je hipni posnetek zore njegovega pontifikata, ki za vedno ohranja zapisane prve besede novoizvoljenega papeža, predstavi dogajanje v dneh konklava in Leona XIV. postavlja pred aktualne izzive Cerkve. Zapisano z žarom globokega zaupljivega veselja, ki se je 8. maja 2025 prenašalo od človeka do človeka, in portret ganjene zadržanosti osebnosti, ki izžareva dobroto, obarvano z naravno avtoriteto. 135 mm x 210 mm • 152 strani • 25 € Ljubljana, Nazorjeva ulica 1 • T 01 244 36 50 Celje, Prešernova ulica 23 • T 03 490 14 20 narocila@celjska-mohorjeva.si 7. mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države KORENINE NARODOVEGA DREVESA sobota, 22. november 2025, OŠ Frana Albrehta Kamnik Vabljeni predavatelji: dr. Ignacija Fridl Jarc, ddr. Igor Grdina, dr Borut Holcman Rok prijave za udeležbo: 11. 11. 2025 Informacije in prijave: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana, 01/43-83-983 (tor., čet. 9.00-12.00) konferenca@dkps.si ALEŠ ŠTRANCAR www.dkps.si/izobrazevanje www.mohorjeva.org VZGOJA 106 Uvodnik Revija za učitelje, vzgojitelje in starše junij 2025, leto XXVII/2 Izdajatelj: Društvo katoliških pedagogov Slovenije Upanje, ki ne Svet revije Jože Mlakar osramoti Marjan Peneš dr. Andrej Perko Marija Šušteršič Silvo Šinkovec je predavatelj, terapevt, voditelj seminarjev in duhovnih vaj, Marija Žabjek urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor IFP. Odgovorni urednik dr. Silvo Šinkovec Upanje je čustvo, ki se rodi ob pogledu na Tudi mene je pritegnila Pavlova beseda upa- prihodnost. S sedanjostjo nismo zadovoljni nje, ki zanj ni samo človeška domišljija, ki Uredniški odbor in upamo, da bo tisto, v kar gremo, boljše. si želi, da bi se vse izšlo dobro in bi iz sti- Tatjana Fajdiga Upamo. Če se naša predstava o prihodnosti ske prišli v rešitev. Hrepenenje, ki ima svojo dr. Dejan Hozjan povezuje z realnimi možnostmi uresničenja, podlago v veri, ni prazno, ker lahko računa dr. Jana Kalin je upanje realno, če se naša predstava oddalji na pomoč od zgoraj. Prave stvari se ne zgo- dr. Vanja Kiswarday od realnih možnosti, postane iluzija. Upanje dijo samo z našo voljo, z načrtom in močjo, mag. Marijana Kolenko dr. Nives Ličen premošča strah pred negotovo prihodnostjo. z iznajdljivostjo in preračunljivostjo, z našim prof. Bernarda Mal Upanje sproži nove moči, da si prizadevamo znanjem in našo pametjo. Vse to je potreb- dr. Anton Meden po svojih najboljših močeh, da pridemo iz no. Toda potrebno je več. Potrebno je tisto trenutne slabe situacije v tisto, ki jo slutimo. od zgoraj: nepredvidljivo, presežno, nepo- Naslov uredništva V boljšo. znano. Potrebna je Božja roka, ki vse obrne Vzgoja, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana Papež Frančišek je za sveto leto 2025 izbral v dobro. Osamosvojitev se je zgodila, vojna 01/43-83-983 besedo upanje. Izbral jo je v času, ko je svet ni bila predolga in je imela sorazmerno malo urednistvo@revija-vzgoja.si info@revija-vzgoja.si vse bolj v krču, ko ni velikih političnih vodi- žrtev. Izmotali smo se iz nasilnega totalita- silvo.sinkovec@rkc.si teljev, ko se vojna v Ukrajini kar ne konča in rizma. V ozadju vseh dogodkov je bilo veli- http://www.revija-vzgoja.si v Gazi divja nasilje. Ko ni našel pravih sogo- ko tihe in glasne molitve mnogih. Veseli smo vornikov ne v civilni ne v cerkveni pokrajini. slovenske osamosvojitve, ponosni na vse, ki ID za DDV Na kaj se človek lahko nasloni, ko se zdi, da so za to zastavili svoje moči, celo svoje ži- SI64231160 se vse podira? vljenje. In hvaležni smo vsem, ki so za ta cilj Transakcijski račun V duhovnika me je posvetil nadškof dr. Aloj- veliko molili. SI56 6100 0000 9750 496 zij Šuštar leta 1988. To je bil čas političnega Živimo v drugačnem času. Papež Frančišek odprt pri Delavski hranilnici d.d. vrenja. Upali smo, da bo Slovenija prišla do je izbral isti stavek za letošnje sveto leto. »Pla- svoje države, do samostojnosti. Zdelo se je, da men ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša Oblikovanje in prelom je to še daleč; hkrati pa, da je tik pred zdajci. V srca, naj v nas prebuja blagoslovljeno upanje Tiskarna Oman, Kranj tistih letih je nadškof Šuštar v svojih nagovo- v prihod tvojega kraljestva.« Frančišek gradi rih pogosto uporabljal besedo upanje. Upal je, svetoletno molitev na treh krepostih: veri, Tisk Belin da se bo Sloveniji izšlo dobro. Upal je, da bo ljubezni in upanju. Papež, ki se je na veliko Slovenija dosegla samostojnost. Upal je, da bo noč poslovil, prosi, da nas Božja »milost pre- Lektoriranje evangelij v tej deželi obrodil bogat sad. Upal obrazi,« naredi drugačne, da bi »marljivo go- Barbara Rodošek je, ker je imel vero in ker se je zavedal, da se jili seme evangelija,« da bi dalo obilen sad, da nič ne zgodi brez Božje vednosti. bi prekvasilo ves svet. Frančišek nas usmeri Revija Vzgoja izhaja štirikrat letno. Cena Pred novo mašo sem iskal novomašno ge- v temeljno upanje, da pričakujemo »novo izvoda v letu 2025 je 7,50 €. Naročnina za slo. Izbral sem stavek: »Upanje pa ne osra- nebo in novo zemljo« ter hrepenimo »po ne- naročnike v Sloveniji je 29 € (tujina 40 €). DDV in poštnina sta všteta v ceno. moti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca beških dobrinah«. On je že tam. Frančišek je Odpoved naročnine sprejemamo samo po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.« (Rim upal, da pride čas, ko bodo »premagane sile pisno za naslednje obračunsko obdobje. 5,5) V njem je bistveno sporočilo, da je Bog zla,« ko bo človek ponovno hrepenel po bož- Navodila za pisanje prispevkov lahko dobite ljubezen, ki bi rad svojo brezpogojno lju- jem. Ker bo videl prav, bo delal prav, zato bo na uredništvu ali na spletni strani. bezen dal vsem ljudem. Po Svetem Duh pa napolnjen »z veseljem in mirom«. Prispevkov ne honoriramo. navdihuje, posvečuje in tolaži. Sveti Duh nas Sveto leto je čudovita priložnost, da si na- Če naročniki svojega izvoda ne prejmete na dom, prosimo, da nas o tem obvestite. poveže s frekvenco Boga, da smo z njim v re- redimo načrt, kako bomo poglobili vero, Natisnjenih 1200 izvodov. sonanci, v sozvočju. Duhovno življenje nas obnovili upanje, se odprli Božji ljubezni in vodi v sozvočje, da postanemo pretočni za pridobili odpustek za mnoge. Sveto leto je ISSN: 1580-0482 Božje delovanje. velika priložnost. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 3 Učitelji vzbujate upanje Uvodnik … Vi ste tisti, ki prižigate iskrice radove- 3 Silvo Šinkovec: Kaj človeka osrečuje? dnosti, utrjujete značaj in pomagate mladim odkrivati njihov poklic ter poslanstvo. Prav V žarišču: Upanje vsak razmislek, pogovor ali podana spodbu- 5 Kristina Škibin: Svetoletno srečanje pedagogov v Novi da lahko spremeni življenje naših mladostni- Gorici kov. … 10 7 Helena Kregar: Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja 8 Jurij Bizjak: »Glejte, pošljem vam Elija, preroka« 10 Marko Lotrič: Učitelji vzbujate upanje Navdihi iz spisov Bazilija Velikega 11 Kristina Škibin: Navdihi iz spisov Bazilija Velikega … Že izbira pravega cilja običajno pred- 12 Anja Božič: Humanistična vzgoja stavlja notranji boj, doseči izbrani cilj pa predpostavlja dolgo pot z mnogimi potreb- 14 Bogdan Vidmar: Lepota prinaša upanje nimi odločitvami, vztrajanjem in osebnim 15 Klara Levstek: Vrzimo sidro upanja v Božjo moč delom, zato doseči želeni cilj pomeni nov dolgotrajni duhovni boj. Mladi začenjajo 16 Nadja Ušaj Pregeljc: Vzgojni poudarki Filipa Terčelja svojo življenjsko pot in se učijo, kako se na 19 Valentina Kobal: Oh, ta brezupna mladina – ali res? 11 tej poti uspešno boriti, da bi dosegli svoje 21 Nežka Černe Gec: Motivi upanja v pesmih Vere Lestan cilje. … Naš pogovor 24 Silvo Šinkovec in Peter Rozman: Janko Pogorelčnik: Mladi potrebujejo prostor, kjer lahko rastejo Oh, ta brezupna mladina – ali res? Biti vzgojitelj … Prepoznati moramo njihove številne 27 Štefka Pšeničnik: Razvijanje kritičnega razmišljenja in pozitivne lastnosti in neizmeren potencial. ustvarjalnosti Namesto da tarnamo nad njimi in njihovo 29 Marjeta R. Rakušček: Doživljanje zanosa 'brezupnostjo', jim raje stopimo korak na- proti in vlagajmo v njihovo izobraževanje, 31 Bojan Žalec: Dobra edukacija je odvisna od kreposti, 19 priložnost za razvoj in medgeneracijsko odnosov ter človečnosti sodelovanje. … Vzgojni načrt 32 Jana Mlačnik: Kontinuiteta izobraževanja odraslih za njegovo večjo učinkovitost 34 Stanka Vogrinec: Fit pedagogika Razvijanje kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti Starši … Kritično razmišljanje in ustvarjalnost sta 36 Octavian M. Machidon: Generativna umetna inteligenca ključna elementa za razvoj kompetenc, ki in izobraževanje otrok omogočajo učencem kakovostno izobraže- 38 Tina Mežnar Kosec: Socialne veščine vanje in uspeh v sodobni družbi. Učitelji z ustreznimi metodami in pristopi ustvarjajo Področja vzgoje 27 učno okolje, kjer se otroci lahko razvijajo kot 40 Milček Komelj: Upanje v umetnosti samostojni, inovativni in refleksivni posa- mezniki. … 43 Ana Senegačnik Kurnik: Tabor za nadarjene 44 Lidija Golc: Dišeči kruh upanja Duhovni izziv 45 Ksenija Fänrich: Svetoletni misijonar o upanju, spravi in Kontinuiteta izobraževanja odraslih odpustkih za njegovo večjo učinkovitost 48 Bogomir Novak: Pomen duhovne hrane … Izobraževanje odraslih ne sme biti samo Izkušnje sebi namen, ampak učinkovito za odra- slega, ki se vanj vključi. Na njegovo učin- 50 Maša Maček: Stacionarna hiša Ljubhospic 32 kovitost zelo vpliva možnost kontinuitete 52 Iz življenja DKPS izobraževanja, kar pomeni, da je izobraže- vanje proces, v katerega se redno vrača. V 53 Napovedni koledar tem procesu ima čas preizkušati znanje v 54 Bralni namig praksi, pri delu, v življenju in vedno znova analizirati uspešnost uporabe znanja. … 55 Summary Upanje Svetoletno srečanje pedagogov v Novi Gorici Kristina Škibin, prof. nemščine in italijanščine, je učiteljica na SPLŠ Nova Gorica in OŠ Simona Kosa Podbrdo. V soboto, 5. aprila, se je v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi moderirali Valentina Kobal, Janko Harej Gorici, evropski prestolnici kulture, zbralo 50 slovenskih pedagogov na in Marija Pisk. V naslednjih poglavjih študijskem srečanju Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja v predstavljamo povzetke podeljenih misli svetem letu upanja in vsakem letu. v skupinah. Po delu v skupinah je novo- goriški podžupan Anton Harej pozdravil Srečanje so organizirali goriški pedagogi z sam goreti«. Silvo Šinkovec, ki je bil skupaj navzoče, se zahvalil za izbor kraja srečanja voditeljico Klaro Levstek, ki je celotno pri- z g. Bogdanom Vidmarjem pobudnik tega in predstavil program EPK (evropske pre- pravo in samo srečanje odlično koordini- srečanja, je postavil vprašanje: Kaj lahko stolnice kulture). rala, oblikovala dobro mrežo med tehnič- storimo za učitelje v svetem letu? Naj bo Za njim je o primorskem duhovniku, nim osebjem (informatiki, gospodinjami, beseda upanje v ospredju in kristjani naj vzgojitelju, katehetu in mučencu Filipu moderatorji), vsemi gosti in udeleženci. prinašamo upanje. Povzel je besede apo- Terčelju spregovorila mag. Nadja Ušaj Seveda brez opore Društva katoliških pe- stola Pavla, da smo ljudje božje umetni- Pregeljc. Predstavila je njegovo življenje dagogov Slovenije in Zavoda 1539 ne bi ško delo, učiteljem pa položil na srce, naj vse do mučeniške smrti, nato pa se je šlo. Tudi molitvena podpora je imela po- bodo zraven, ko nastajajo božje umetnine. osredotočila na njegove versko-vzgojne memben delež, predvsem po zaslugi du- Zadnji uradni pozdrav je imel dr. Milček spise, članke, molitvenike, pobude, napot- hovnega voditelja, novogoriškega vikarja Komelj, častni član DKPS in član SAZU- ke, opozorila. Ni mogla mimo njegovih Bogdana Vidmarja. ja, ki že leta piše za revijo Vzgoja. Povedal bogoslužnih pesmi, ki jih še danes prepe- Dogodek se je začel v cerkvi s pozdravom je, da je učitelj kot božja roka, ki spodbuja vamo. Nekatere smo peli pri sveti maši, ki domačega župnika Milana Preglja, ki je drevesce k rasti in ga pripravlja na viharje. je sledila. romarje povabil, da v svetoletni cerkvi Zaključil je z opogumljajočo željo: »Želim molijo skupaj z upokojenim škofom Ju- vam, da bi ljubeče in kljubovalno delovali Otroci v svojem bistvu niso rijem Bizjakom. Ta je po molitvi zbrane še naprej.« zelo drugačni kot nekoč veselo in spodbudno pozdravil ter podal nekaj misli o dobri vzgoji, saj je duhovno Veliki vzgojitelji preteklosti so Živimo v času, ko smo učitelji pogosto du- še vedno sodobni hovno napadeni. Prav je, da zgled za svoje spremljal celotno pripravo na ta dogodek. delovanje in ravnanje iščemo tudi v zgo- V župnijski dvorani je Sonja Žežlina, ki je Prvi predavatelj je bil mag. p. Jan Dominik dnjekrščanskih skupnostih, v katerih so si povezovala dogodek, pozdravila zbrane, Bogataj, ki je predstavil vzgojne spodbu- kristjani med seboj pomagali in se opogu- še posebej častne goste. Predsednik držav- de Bazilija Velikega, namenjene mladim nega sveta Marko Lotrič je pozdravil pe- kristjanom, kako naj iz poganskih spisov dagoge, ki ne učijo le dejstev, ampak vzga- izluščijo, kar je koristno zanje – kot čebe- Foto: arhiv Kristine Škibin jajo, učijo strpnosti, bivanja v raznoliki le, ki iz rož poberejo le nektar, ki koristi. družbi, pripravljajo otroke na prihodnost Pred seboj morajo imeti cilj, za katerega in jih opremljajo z notranjo močjo. Druži- se je treba boriti. Pri tem so učitelji lahko na še vedno ostaja temeljna celica družbe, v oporo, ko pomagajo pri ločevanju med a glede na dogajanja moramo vsi skrbeti nektarjem za dušo in trnjem. za varno in spodbudno okolje otrok. Za Mag. Anja Božič je spregovorila o huma- njim je novoizvoljena predsednica DKPS nizmu, svetem Hieronimu in Vergeriju Helena Kregar povedala, da je pomenljivo, Starejšem, ki imata skupne ideje z Bazili- da se dileme učiteljev predstavijo v evrop- jem Velikim, kar je bilo razvidno iz pre- ski prestolnici kulture. Učiteljevo delo ni- branih citatov o vzgoji. Poudarila je, da koli ni bilo lahko, mladina in družba sta morajo mladi imeti v življenju cilj. zelo zahtevni. Je pa poklic učitelja eden Sledilo je delo v treh skupinah, v katerih najlepših, za katerega velja Slomškova so pedagogi izrazili misli o današnji vzgo- misel, da »kdor hoče drugega vneti, mora ji in o slišanem na srečanju. Skupine so Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 5 Upanje mora imeti pedagoški delavec srce, znanje in potrpežljivost, pa tudi izkušnje. Učitelj je tudi vzgojitelj z ustrezno ravnijo znanja na vseh področjih vzgoje in izo- braževanja. Vsak pedagoški delavec ima pomembno in odgovorno vlogo vzgojite- lja. Razmišljati mora, da je treba tudi sebe okrepiti z iskrenim ovrednotenjem vsega, kar je zanj dobro in kar je slabo. Nepresta- no mora postavljati mostove na relacijah trikotnika učitelj – učenec – starši. Skupina se je strinjala tudi z mislijo, ki Foto: arhiv Kristine Škibin je bila izrečena na koncu: »Vem, da nič ne vem,« in: »Kako dobro je, da smo bili danes tu.« Kako dobro je, da se podobno mljali. Tolaži nas spoznanje, da kljub no- predavanju kot svoj primer povedal mag. misleči povezujemo in se med seboj spod- vim časom otroci v svojem bistvu niso zelo p. Bogataj. Učni načrti avtonomnemu pe- bujamo in podpiramo. drugačni kot nekoč. Drugačna je splošna dagoškemu delavcu dopuščajo, da do uče- miselnost, ki se odraža tudi na področju čih pristopi in jih vname z vsebinami, ki so šolstva. V antičnem času je bila izobrazba prilagojene okolju na način, ki ne odstopa Lahko daš le tisto, kar si privilegij izbranih in motiviranih otrok ter od okvirov učnega načrta, pa vendar gre v Skupina je potrdila, da so misli iz obeh mladih, danes pa ima učitelj pred seboj ce- širino. Tako lahko npr. priprave na priha- predavanj aktualne še danes. Iz zgodovine loten spekter populacije, ki je ni preprosto jajoči praznik odprto vključi v diskusijo z se žal nismo naučili dovolj, vse je že bilo motivirati. Današnje mlade generacije so učenci in jih pri tem motivira za argumen- napisano. Nekdo je hudomušno izjavil, da pod nekonkurenčnim vplivom sodobne tiran in kritičen pogovor. Primer: Zakaj je mladina očitno že takrat bila enaka kot tehnologije in skrajni čas je, da odgovor- bomo doma na velikonočni ponedeljek? danes. Več udeležencev je nagovorila mi- ni, predvsem starši, v dobro otrok omejijo Kar tako, ker je pač prost dan, ali obstaja sel, da je pri stiku z drugimi kulturami do- nekontrolirano uporabo. Mladi niso sami še kak drug razlog? bro povzemati najboljše rešitve, predvsem krivi, da več ur dnevno preživijo na telefo- Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da dijaki pri delu s tujci, ki jih je v naših šolah vedno nu. Na tista mesta, ki jih izpraznijo starši, danes nimajo prave volje in vneme za uče- več. Povedano je bilo tudi, da pri vključe- spretno stopijo tudi nevladne organiza- nje. Učitelj je ves čas pred izzivom, kako vanju otrok drugih kultur v šole zmanjku- cije, katerih cilj je uničiti posameznika, naj jih navduši. Spraševali smo se tudi, kaj je časa za delo s slovenskimi otroki. družino, pripadnost skupnosti in narodu. narediti, da bi se prva zagnanost otrok ob Žal se danes raven znanja niža, moralne V šoli moderna tehnologija ne bo nikoli vstopu v šolo, ki traja nekje do 5. razreda, norme se izgubljajo. Vzgoja je modrost, nadomestila učitelja, njegove pristnosti in ne izgubila in ne bi postopoma, iz razreda zato jo preučujemo vedno znova. Udele- odzivnosti. Sedanji čas potrebuje učitelje, v razred, usihala. Kako bi jo lahko akumu- ženec je poudaril, da na posvetu v Novi ki svojega dela ne jemljejo kot poklic, pač lirali in ohranili za daljše obdobje šolanja? Gorici ni bilo nič povedanega o programih pa kot poslanstvo. Učitelj namreč nima O tem bi morala naša pedagoška stroka za pridobitev pedagoško-andragoške izo- vpliva samo v razredu, ampak tudi širše v razmišljati bolj intenzivno in najti pristo- brazbe. Škoda je, da je vzgoja marsikje še družbi, lokalni skupnosti in narodu. V tej pe, s katerimi bi to dosegali. vedno zelo permisivna. Nagovorila je tudi luči je zaskrbljujoče dejstvo, da se vedno Ob vseh vsebinah smo razmišljali tudi o misel, da lahko daš le tisto, kar si. Odme- manj mladih odloča za pedagoški poklic. tem, kako daleč nazaj so bili postavljeni vala je ena od pobud iz starih spisov, da bi temelji osebne in izobraževalne didaktike. morala celotno vzgojo predpisati država z Kako dobro je, da smo danes Kako pogosto se nam dogaja, da odkriva- zakoni. Ob tem smo se spraševali, zakaj bi tukaj mo že odkrito, le da včasih to malo druga- državi zaupali oziroma ne bi zaupali pred- Diskusijo smo odprli s temo dostojanstva, če poimenujemo. Kako so to vedno znova pisovanja vzgoje, še posebej po zadnjem gledano z zornega kota današnjega časa in enaki izzivi za vse, ki delamo na vzgojno- dogajanju s spremembo zakonodaje na iz časov sv. Hieronima. Vzgoja za celostno izobraževalnem področju, le da jih gleda- področju vrtcev. Nekdo je izpostavil, da se življenje in vzgoja za dostojanstvo je po- mo s stališča svojega časa. V diskusiji je danes soočamo tudi z drugačnimi izzivi, memben prispevek k vzgoji posameznika bilo poudarjeno, kako pomembno je, da ki jih včasih ni bilo. Prvič se srečujemo s in ima učinek, ki ga je deležna družba kot ljudi in učeče se – kajti vsi se celo življe- situacijo, ko se znanje na mlajše ne prena- celota. nje učimo – nagovarjamo tam, na tistem ša s starejših, ampak preko družbenih me- V diskusiji smo slišali tudi konkretne pri- mestu in ob tisti vsebini/težavi, kjer je to v dijev. Končno je bil poudarjen še pomen mere iz prakse in potrjevanje tega, kar je v tistem trenutku najbolj potrebno. Za to pa očetov in povezava – če ni Boga, ni očetov. 6 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Umestitev relikvij blaženega še bolj priporočamo, tudi z obiskom nje- seli smo bili srečanj s somišljeniki v za- Slomška govih relikvij. vedanju, da nismo sami in da se splača Sveto mašo je vodil upokojeni škof Jurij Nato se je skupina pedagogov odpravila pogumno delati naprej, z vsakodnevnim Bizjak ob somaševanju domačega žu- še na Kostanjevico – Kapelo, kjer so si priporočanjem Božjemu varstvu in sve- pnika Milana Preglja, vikarja Bogdana ogledali Škrabčevo knjižnico in grobnico tnikom, zavetnikom učiteljev in učencev. Vidmarja in duhovnega voditelja DKPS zadnjih francoskih kraljev Burbonov. Naj zaključim s povzetkom misli pokoj- Silva Šinkovca. Ob koncu maše se je Kla- Tako se je zaključilo svetoletno srečanje nega papeža Frančiška, da vsi učitelji ra Levstek zahvalila g. škofu Bizjaku, go- pedagogov v Novi Gorici, na katero smo pustijo pečat, v dobrem in slabem, v ži- stiteljem in gostom, po blagoslovu pa je se dolgo pripravljali ter tudi k bl. Slomšku vljenju otrok, najstnikov in mladih, ki so med pesmijo V nebesih sem doma sledil molili za uspeh in obroditev sadu. Vsak jim zaupani za dolgo časa. To je velika prenos relikvij bl. Antona Martina Slom- udeleženec je zagotovo našel spodbude odgovornost in velika priložnost, da jih ška v kapelo, kjer jih je škof po molitvi in potrditve za svoje delo, v iskanju pra- modro in spoštljivo uvedejo na poti sveta in blagoslovu zbranih umestil v poseben vih poti za vnemanje mladih src. Veliko in življenja ter jim pomagajo odpreti svoj relikviarij s spodbudo, da se bl. Slomšku nas je po dolgem času videlo znance, ve- um za resnično, lepo, dobro in sveto. Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja Helena Kregar, prof. kemije, je upokojena, poučevala je kemijo in študij okolja na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Ima bogate izkušnje s poučevanjem in razredništvom. Je dolgoletna sodelavka DKPS in predsednica DKPS. Organizator srečanja je mlada skupina goriških pedagogov, ki se je tu, v v konkatedralo in s tem tudi v evropsko Novi Gorici, odločila povezati svoje delovanje v okviru DKPS. Vsem, ki ste prestolnico kulture. Vsem nam želim, da sodelovali pri pripravi tega srečanja, se iskreno zahvaljujem. bi njegova prisotnost v katedrali vžigala plamene radostnega veselja nad kljub vse- Pomenljivo je, da smo dileme sodobnega Dogajanje v njej je za učitelja pogosto ne- mu enim od najlepših poklicev na svetu: učitelja postavili prav v dogajanje evrop- sprejemljivo. Sodobni otroci so razvajeni, biti učitelj. ske prestolnice kulture. Učitelji so moč- sodobni starši so zahtevni. Čas od učitelja Želim nam en krasen izobraževalni in du- ni sooblikovalci kulture. Bili so in vedno zahteva pogled v širino družbe in v glo- hovno bogat dan. bodo nosilci in glasniki prihodnosti. Vsak bino človeka. Videti mora nazaj in biti dan jo imajo v svojih rokah, pred svojimi usmerjen naprej. Kako do take drže, do očmi: prihodnost namreč sedi v njihovih takega pogleda? razredih. Družba in njena kultura sta te- V današnjih predavanjih in pogovorih sno prepleteni z učiteljevim delom. bomo to težavno delo učitelja osvetliti z Nikoli, v nobenem obdobju, ni bilo lahko žarometi večnih pedagoških dilem. Mor- biti učitelj. V vsakem obdobju zgodovine da bomo v soju teh luči spoznali, da ne so učitelji mladim dajali pečat vrednot. čas, ne mladina in ne družba niso rela- Žalosten je pogled nazaj, kadar nam kaže tivno zahtevnejši, kot so bili pred stoletji. like učiteljev, ki so se prilagajali vladarjem Morda bo prav to spoznanje v nas zane- in njihovim zahtevam. Čudovito je gledati tilo tisti plamen pedagoškega ognja, ki v na like učiteljev, ki so zagovarjali kulturo zahtevah časa prepogosto usiha. Da pa ne in jezik kraja, v katerem so mlade utrjevali usahne popolnoma, mora dihati v vetru v vrednotah njihovih prednikov. Prav tu, Svetega Duha. na Goriškem, imamo toliko vzornikov ta- Naš zavetnik, blaženi A. M. Slomšek, je že kega delovanja. Biti učitelj je bilo težko in sredi 19. stoletja rekel, da kdor hoče dru- odgovorno v preteklosti in danes je enako, gega vneti, mora sam goreti. Njegove re- Foto:Matej Hozjan morda še težje. Družba je polna viharjev. likvije bomo popoldne slovesno umestili Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 7 Upanje »Glejte, pošljem vam Elija, preroka« Jurij Bizjak, biblicist, koprski škof v pokoju. Prerok Malahija, zadnji med malimi preroki, končuje svojo knjigo z dovskih razlagah desetih zapovedi je pri besedami: »Spominjajte se postave mojega služabnika Mojzesa, ki sem mu vsaki zapovedi tudi svarilo: »Moje ljud- na Horebu predpisal zapovedi in odloke za ves Izrael. Glejte, pošljem vam stvo! Ne družite se z zasmehovalci Po- Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni! In bo zopet stave, da se vaši otroci ne bodo naučili potov tistih, ki zasmehujejo Postavo!« približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom, da kje ne pridem in ne V Knjigi pregovorov imamo veliko zelo udarim dežele s prekletstvom!« (Mal 3,22–24) strogih izrekov o vzgoji: »Vzgajaj svo- jega sina, saj je upanje, nikoli pa se ne To so torej zadnje tri vrstice zadnjega pre- Elija bo nagnil srce očetov k sinovom. To vzdiguj z namenom, da bi ga ubil.« (Prg roka v Stari zavezi in se nanašajo, kakor 'nagibanje' lahko razumemo v dvojnem 19,18) »Ne odteguj vzgoje otroku, če ga se vidi, na družino. Omenjeno Elijevo smislu: najprej bo nagnil srce očetov k boš udaril s šibo, ne bo umrl. Udariš ga pravilo je najboljše navodilo za prenovo sinovom tako, da se bodo starši za otro- s šibo, njegovo dušo pa rešiš podzemlja.« vsake družine in celega naroda. Najboljše ke resnično zavzemali in zanje skrbeli, (Prg 23,13–14) Dolgo vrsto lepih nasve- najprej zato, ker imajo starši svoje otroke da jim ne bo vseeno, kakšni so njihovi tov o vzgoji daje modri Sirah, na primer najrajši, in potem zato, ker starši sami naj- otroci in v kakšno družbo hodijo. V ju- v poglavju 30,1–13. bolje vedo, kaj je za njihove otroke res do- bro in prav. To resnico je v sedanjem času treba bolj poudarjati, ker današnje ozračje Foto: Peter Prebil pogosto izkrivlja ali pa celo izničuje vzgo- jo, ki jo svojim otrokom upravičeno in radi dajejo starši. Studenec je treba varovati in čistiti pri iz- viru. Nič ne pomaga, če ga čistiš ob izlivu v morje, ko je s svojim strupom že napojil in namočil celo dolino. Treba ga je varo- vati pri izviru. Tako je tudi človeka in reko človeškega življenja treba varovati in čisti- ti ob izviru, to je v družini. Modri Sirah pravi: »Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše, materina kletev pa jih do tal podira.« (Sir 3,9) Zato naj očetje in matere pozorno prisluhnejo svoji vesti in svojemu srcu, iz- ročilu svojih staršev in lastnim izkušnjam. Tu veljajo dobesedno Jezusove besede: »Po njih sadovih jih boste spoznali. Ali obirajo grozdje s trnja ali smokve z osa- ta? Tako vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu in sla- bo drevo ne more roditi dobrega sadu.« (Mt 7,16–18) Ljudska modrost izraža isto misel v pregovoru: »Jabolko ne pade daleč od drevesa.« Zato tudi Cerkev poudarja, naj bo vsaka družina Cerkev v malem, naj bo nekaj svetega in nekaj božjega. 8 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Potem pa bo Elija nagnil srce očetov k si- krivih prerokov in lažnih vzgojiteljev, ki vom govori: 'Moj sin, vzgoje Gospodove novom tudi tako, da si bodo starši jemali izkoriščajo lahkomiselnost mladih lju- ne preziraj in ne omaguj, kadar te kara: otroke za zgled. Kristus je namreč vzel di in živijo na njihov račun, velikokrat kogar namreč Gospod ljubi, ga vzgaja otroka, ga postavil v sredo apostolov in tudi na račun usodnih življenjskih izgub in tepe vsakega sina, ki ga sprejme.' Za jim rekel: »Če se ne spreobrnete in ne po- in porazov. Ni čudno, da vse modrostne vzgojo to prenesite. Kakor s sinovi ravna stanete kakor otroci, ne pridete v nebeško knjige Stare zaveze in številni odlomki Bog z vami; kajti kje je sin, ki bi ga oče kraljestvo.« (Mt 18,3) In: »Kdor nebeške- Nove zaveze nagibajo mlade ljudi ravno ne vzgajal? Če pa ste brez vzgoje, ki so je ga kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne k spoštovanju in poslušnosti do očeta in vsi postali deležni, ste torej postranski in pride vanj.« (Mr 10,15) In še: »Glejte, da matere. ne sinovi. Dalje, svoje telesne očete smo ne boste zaničevali katerega teh malih, za- Tako se v Malahijevem naročilu izpolnju- imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali. kaj povem vam, da njihovi angeli v nebe- je Jezusova zapoved: »Bodite preprosti Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Oče- sih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki kakor golobje in zviti kakor kače.« (Mt tu duhov in bomo živeli? Kajti oni so nas je v nebesih.« (Mt 18,10) Čeprav se otrok 10,16) Ko se očetje nagibajo k svojim si- vzgajali le za nekaj dni po svoji presoji, rodi grešen, pa vendar nosi s seboj nekaj novom, postajajo kakor otroci in prepro- ta pa v našo korist, da bi postali deležni tiste lepote, ki je krasila Adama in Evo, sti kakor golobje, ko pa se sinovi nagibajo njegove svetosti. Nobena vzgoja pa se ob preden sta grešila. In malokateri mlad k očetom, postajajo kakor odrasli in zviti svojem času ne zdi prijetna, temveč brid- človek verjame, kako težko je, kar pravi kakor kače. Potrebno je oboje. Človekov ka, pozneje pa daje tistim, ki jih je izuči- apostol Jakob, »ohraniti se neomadeževa- čar je v razpetosti, ki jo zmore ustvariti la, miren sad pravičnosti. Zato vzravnajte nega od sveta« (Jak 1,27). in nositi v sebi. Tri vrste ljudi so, katerih mlahave roke in klecava kolena in napra- Elija pa bo nagnil tudi srce sinov k oče- življenje je komaj še življenje: premehki, vite ravne steze za svoje noge, da se to, tom. To je za mladega človeka največja pretrdi in črnogledi! kar šepa, ne bo izvinilo, temveč bo ozdra- preizkušnja. Na eni strani oče in mati ter Pismo Hebrejcem nas spodbuja: »Niste velo.« (Heb 12,4–13) morda še kdo od sorodnikov in prijate- se še do krvi ustavljali v boju zoper greh Vsa Božja beseda ima samo en namen: ljev, na drugi strani pa pogosto množica in pozabili ste tolažbo, ki vam kakor sino- »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje.« (Rim 15,4) Navdihujmo se ob Svetem pismu, kajti »vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje, za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripravljen« (2 Tim 3,16–17). Vzgojitelj pa velikokrat ostaja brez uspe- ha in brez plačila za svoj trud. Rabini ga tolažijo: »Dan je kratek, dela je veliko. Delavci so utrujeni, plačilo pa je veliko in Mojster priganja.« Vzgojitelj ne bo po- plačan po uspehu pri gojencih, ampak po trudu, ki ga je vložil! Znana je judovska zgodba. Kralj je imel jamo, ki je bila tako globoka, da ni bilo videti dna. Rekel je svojemu služabniku: »Najemi delavce in napolni jamo!« Storil je tako. Med delavci je bilo nekaj beda- kov, ki so začeli gledati v jamo in govori- ti: »Kdaj bomo to napolnili?« Tisti, ki so bili pametni, pa so jim odgovorili: »Kaj nam mar? Najel nas je za dnevno plačo in mi smo zadovoljni, da imamo delo.« Tako govori Bog človeku: »Kaj ti mar, če je tvojih dolžnosti veliko, da ne veš, ali jih boš izpolnil. Najel sem te na dan, izpolni svoj dan!« Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 9 Upanje Učitelji vzbujate upanje Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Spoštovani, z velikim veseljem in ponosom sem sprejel povabilo in v imenu Državnega sveta Republike Slovenije, drugega doma slovenskega parlamenta in prvega doma civilne družbe, ter v svojem osebnem imenu nagovoril zbrane na študijskem srečanju pedagogov, ki je z naslovom Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja 5. aprila 2025 potekalo v Novi Gorici. Hvaležen sem uredniku Silvu Šinkovcu, da lahko svoje misli, ki sem jih ob tej priložnosti izrekel, delim z vami v žarišču o upanju. reševanja konfliktov, spoštovanja pravil in sodelovanja. Vaš prispevek k oblikova- nju odgovorne in vključujoče družbe je neprecenljiv. Na tem mestu ne morem mimo aktual- nih dogodkov: medvrstniškega nasilja med osnovnošolci na Štajerskem. Takšni, žal vse bolj pogosti, pretresljivi primeri nas opominjajo, kako pomembno je, da vsi skupaj – starši, šole, skupnosti in dr- žava – okrepimo prizadevanja za varno in spodbudno okolje za otroke. Spoštovane pedagoginje in pedagogi, trg dela se spreminja. Podjetja želijo zapo- slovati mlade, ki znajo sodelovati, raz- mišljati izven okvirov, biti inovativni in odgovorni. Izobraževalni sistem se mora prilagajati sodobnim trendom in se raz- vijati v dialogu z gospodarstvom. V tem Foto: Rebeka Hozjan duhu imajo zelo pomembno mesto tudi zasebne izobraževalne ustanove, ki bo- gatijo področje izobraževanja s pluralno- »Danes živimo v svetu, kjer napredek da bodo znali ločiti resnico od manipula- stjo pristopov, idej in vsebin. umetne inteligence in digitalnih tehno- cije in v svetu, ki pogosto poveličuje indi- Vi ste tisti, ki prižigate iskrice radovedno- logij vsak dan spreminja način našega vidualizem, ohranili sočutnost do drugih sti, utrjujete značaj in pomagate mladim dela, komuniciranja in razmišljanja. V ljudi? odkrivati njihov poklic ter poslanstvo. tem hitro spreminjajočem se okolju ste Odgovore na ta vprašanja moramo iskati Prav vsak razmislek, pogovor ali podana pedagogi tisti, ki ne učite le dejstev, tem- v sodelovanju vseh: države, družine, šole spodbuda lahko spremeni življenje naših več mladim pomagate razumeti svet oko- in širše skupnosti. Družina ostaja temelj- mladostnikov. li sebe. S svojo vlogo ne oblikujete zgolj na celica družbe. V njej se rojevajo prva Hvala vam za vse, kar počnete – za otroke znanja – soustvarjate vrednote, spodbu- spoznanja o tem, kaj pomeni biti človek: in njihovo prihodnost!« jate kritično mišljenje, učite strpnosti in spoštovati, biti odgovoren in solidaren. A Pokojni papež Frančišek je v predgovoru empatije. Ste tisti, ki mladim odpirate oči šola ima ključno vlogo pri nadgradnji teh antologije meditacij Upanje je luč v noči za pomen skupnosti, odgovornosti in so- vrednot in njihovi uporabi v vsakdanjem zapisal: »Izurimo se, da bomo prepoznali bivanja v raznoliki družbi. življenju. upanje. Potem se bomo znali čuditi, koliko Tehnologija je mogočna, a brez etike in Učitelji in pedagogi ste zgled. Potrebuje- dobrega je v svetu. In naše srce bo razsve- vrednot izgublja svojo smer. Kako torej mo vas, da mladim kažete pot. Vaše bese- tlilo upanje. In tako bomo za tiste okoli pripraviti otroke na prihodnost, v kateri de in dejanja oblikujejo generacije. V šoli nas lahko svetilniki upanja.« Hvaležen bodo algoritmi soodločali o naših življe- se otroci učijo ne le matematike in jezika, sem vsem, ki se vsakodnevno trudite otro- njih? Kako jih opremiti z notranjo močjo, ampak tudi medsebojnega razumevanja, ke naučiti čuditi se. Vzbujate mi upanje. 10 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Navdihi iz spisov Bazilija Velikega Kristina Škibin, prof. nemščine in italijanščine, je učiteljica na SPLŠ Nova Gorica in OŠ Simona Kosa Podbrdo. Kmalu bo v slovenskem jeziku izšel prevod besedila Bazilija Velikega Ad ki so bližnji, zato se Bazilij Veliki v svojem adolescentes (Mladostnikom). Avtor prevoda, pater Jan Dominik Bogataj, spisu predstavi kot stric. Zato tudi danes se je poleg prevajanja spisa Bazilija Velikega posvetil tudi vprašanju družinski vzgoji rečemo primarna vzgoja. vključevanja prvin posvetne kulture v krščansko izobraževanje in nam s Tega se je dobro zavedal že Bazilij Veliki. Bazilij Veliki pravi, da so mladi kot vosek, potopitvijo v 4. stoletje podal nekaj pobud, idej in izzivov. na katerem ostane sled pečata. Zato je Bazilij Veliki za vrline. Zato Bazilij želi, da mladi spo- vzgoja kot pečat. Misli in vedenje se vti- znajo podobna nekrščanska dela, ki služi- skujejo v mlado dušo. Mladi so občutljivi, Živel je v četrtem stoletju (330–379) in ve- lja za enega največjih cerkvenih očetov, ki jo razumevanju človeka in svetega nauka. gnetljivi, kar omogoča vzgojno delo. so postavljali temelje krščanskemu nauku. Zaveda se, da se po moralni usmerjenosti Njihovi nauki so izjemno pomembni tudi mnoga dela ne ujemajo s krščansko etiko, Temeljni cilj vzgoje za nas. Takrat so živeli trije pomembni Ka- zato poziva, da mladi kritično prebirajo Aristotel pravi, da je najgloblja motivacija padočani: Bazilij Veliki, njegov brat Gre- klasična dela. Bralca spominja, da je Božja vzgojnega dela temeljni cilj, ki mu učitelj gor iz Nise in Gregorij Nacianški. Bazilij beseda nadrejena človeški modrosti. sledi. Telos (smoter, cilj) je kot magnet, V antični literaturi ni vse zlato, tam so tudi Veliki je postal škof, umrl je mlad, izčrpan ki priteguje k sebi. Zato je pomembno stvari, ki niso resnične ali so zavajajoče, od dela. Znan je bil tudi po dobrodelno- postaviti dobre cilje pri vzgojnem delu. zato mora učitelj učence učiti kritičnega sti, ustanavljal je bolnišnice in domove za Smisel, cilj življenja je treba prepoznati. razmišljanja v odnosu do besedil in zgle- uboge. Uspešna vzgoja ima jasen cilj. Premalo je dov drugih. Prav zaradi tega je treba raz- V njegovem času so delovale poganske imeti mnoge vsebine in metode dela. Naj- viti etično razmišljanje za pravo presojo šole, ki so predstavljale svoj pogled na prej moramo vedeti, kaj želimo doseči pri misli in dejanj. K temu pripomore osebno svet. Bazilij Veliki je bil zagovornik dia- vzgojnem delu. Mladi morajo sami najti branje z notranjim razločevanjem. Vsak loga s kulturo zunaj krščanske skupno- svoj cilj, smisel svojega življenja. učenec mora presoditi, kaj zares služi ra- sti. Po njegovem mnenju grška klasična zvoju osebnosti, kaj pa ga pri tem ovira ali kultura ni nasprotna krščanski, ampak mu celo škoduje. je nekakšna njena predpriprava. Mladim kristjanom je treba predstaviti kulturo ne- kristjanov, da se z njo srečajo in soočajo, Služenje osebnemu napredku da ne zavračajo vsega, ampak le tisto, kar Kaj iz tuje literature lahko služi tudi nam? je v nasprotju s krščansko vero. Mladi naj Mlad kristjan naj bo kot čebela, ki iz ro- se ne bojijo pogovora z drugače mislečimi, žnih cvetov pobira le tisti nektar, ki ji kori- od njih se lahko veliko naučijo. sti. Čebele zelo dobro vedo, kje bodo dobi- le dobro hrano. Tako naj bralci v klasičnih Branje z razločevanjem delih iščejo le to, kar koristi za rast duše, kar je vredno. Tako kot se pri nabiranju Kristjani so verjeli, da modrost temelji vrtnic izogibamo trnju, moramo tudi brati na Svetem pismu, vir učenja sta klasična le tisto, kar je lepo in dobro, ter se izogibati literatura in Sveto pismo. To miselnost vsemu, kar rani in škoduje. Kaj je v naših zagovarja Bazilij Veliki v svojem delu Ad šolah nektar za dušo in kaj trnje? Ali so- adolescentes, ki je namenjeno mladim. To dobna šola še vzgaja? Kako vzgajamo? Ali je prvo delo krščanske pedagogike in sodi vzgajamo za lepo in dobro? Izobraževanja med velika dela evropske pedagogike. Ba- ne more biti brez dobre vzgoje. zilij Veliki v spisu poudarja etično vzgojo Vzgoja pomeni deliti izkušnje življenja, in vzgojo kreposti. Zgled so mu antični pi- kajti samo to, kar doživiš, lahko deliš. Foto: arhiv Kristine Škibin sci, na primer Aristotel in njegova vzgoja Tako so za vzgojo prvi odgovorni starši, Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 11 Upanje Človek, ki ima jasen cilj, ga želi doseči. krčanski misleci, tudi Bazilij Veliki. Že dosegli svoje cilje. Učitelji jim morajo Ni pa vedno lahko slediti svojim vre- izbira pravega cilja običajno predstavlja pomagati, da se na to pot dobro pripra- dnotam in svojim ciljem, ker je na poti notranji boj, doseči izbrani cilj pa pred- vijo. Zato je pri vzgoji potrebna vaja, da življenja veliko ovir in skušnjav. Zato se postavlja dolgo pot z mnogimi potrebni- se človek pripravi na resnično življenje, morajo mladi pripraviti za ta notranji mi odločitvami, vztrajanjem in osebnim na pravi duhovni boj. Kreposti se vti- duhovni boj, da bodo kos izzivom, ki delom, zato doseči želeni cilj pomeni snejo v mladega človeka z vajo, zato je jih bo življenje prineslo. Po Aristotelu nov dolgotrajni duhovni boj. Mladi za- vedno aktualna misel Bazilija Velikega, moč za pravo odločitev dajejo vrline ali čenjajo svojo življenjsko pot in se učijo, da je pedagog kot izzivalec, ki postavlja kreposti. To staro filozofijo so prevzeli kako se na tej poti uspešno boriti, da bi zahtevne naloge. Humanistična vzgoja Peter Pavel Vergerij Starejši o plemenitem značaju Anja Božič, mag., doktorandka Srednjeevropske univerze na Dunaju, raziskovalka na Avstrijskem zgodovinskem inštitutu v Rimu. Ko danes govorimo o humanistični vzgoji, si včasih napačno oblikovanju značaja in urjenju kreposti na predstavljamo eno izmed usmeritev sodobnega ameriškega njegovi podlagi. Že stari Rimljani so na- izobraževalnega sistema, usmerjeno v družboslovje. Vendar izvorno mreč poudarjali, da je prav človeku edine- humanistična vzgoja izhaja iz precej starejšega obdobja – renesančnega mu od vseh bitij prirojena želja po učenju, in tako so studia humanitatis razumeli kot humanizma 15. stoletja – in pomeni predvsem način vzgoje, ki se je tisto, kar človeka najbolj določa: vzgojo, ki oblikoval v času italijanske renesanse. Gre za preplet klasičnih študij, vodi k vrlini.2 krščanskih vrednot in praktične življenjske modrosti, katerega temeljni cilj je bil oblikovati moralno zrele in družbeno odgovorne posameznike. Vzgoja za družbo, ne za šolo Humanisti so bili prepričani, da je vzgoja v Humanizem in studia pa ved, imenovanih studia humanitatis. studia humanitatis bistvenega pomena za humanitatis Izraz »humanist«, umanista, so tako spr- dejavno in odgovorno življenje v skupno- va uporabljali italijanski študenti in je po Humanizem je duhovno in kulturno giba- sti. Čeprav se nam danes morda zdi študij analogiji z iurista oz. legista zaznamoval nje, ki se je najprej razvilo v severni Italiji, klasičnih jezikov in besedil nepotreben prav učitelje studia humanitatis, medtem tradicionalno ga postavljamo v 15. stole- ali celo elitističen, so ga humanisti doje- ko je izraz »humanizem« (humanismus) tje, čeprav ima svoje korenine že v stole- mali kot najmočnejše orodje za oblikova- nastal šele v 19. stoletju. tjih prej.1 Nastal je kot odgovor na velike nje zavednega in krepostnega državljana. Glavna področja studia humanitatis so družbene, gospodarske in politične spre- Temeljno načelo humanistične vzgoje je bila gramatika, retorika, zgodovina, poe- povzel slavni pedagog Vittorino da Feltre: membe: razpad fevdalizma, vzpon me- zija in moralna filozofija. Moralna filozo- »Ne učim za šolo, temveč za življenje.« stnih državic, krepitev srednjega sloja, rast fija je človeka učila samopoznavanja, dol- Njegova misel povzema temeljno načelo trgovine in finančnih institucij. Vse to je žnosti in praktične modrosti; zgodovina humanistične vzgoje: šolanje mora pripra- povzročilo potrebo po pismenih, retorič- je nudila zgled, kako se vrlina in slabost vljati na delovanje v javnem življenju, ne no usposobljenih in kulturno razgledanih udejanjata v resničnem življenju; gramati- le na nabiranje podatkov. Cilj ni oblikovati ljudeh, ki bi lahko delovali kot uradniki, ka in retorika pa sta služili lepoti in moči učenjaka, zaprtega v svojem slonokošče- diplomati, svetovalci in predvsem učitelji. izražanja, ki naj bi človeku omogočili pre- nem stolpu, temveč aktivnega državljana, Sprva so to vlogo igrali t. i. dictatores, našati znanje naprej in z njim vplivati na ki zna povezovati znanje, jezik, zgodovi- učitelji pisanja uradnih dokumentov in skupnost. Te discipline so skupaj tvorile no in moralo ter vse to uporabiti v dobro pisem, ki jih je zahtevalo vsakdanje delo- osnovo t. i. bonas artes, ki niso bile na- skupnosti, države in Boga. Renesansa in vanje mestnih uprav. V 15. stoletju pa to menjene zgolj izpopolnjevanju jezika ter humanizem torej nista zaznamovana zgolj vlogo prevzamejo učitelji posebnega sklo- študiju književnosti, temveč predvsem z 'razvojem individuuma' in 'oživitvijo 12 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje antike',3 temveč je za to obdobje ključno ogrskega kralja Sigismunda. Poleg tega, tudi skorajda programsko povezovanje da je veljal za enega najmočnejših glasov klasične tradicije s krščanstvom, posebno pri širjenju idej italijanskega humanizma na podlagi patrističnih avtorjev, cerkvenih v srednjo Evropo, pa je bil pravzaprav tudi očetov Avguština, Hieronima, Ambrozija pionir in utemeljitelj humanistične vzgoje. in Gregorja Velikega. Njegov traktat O plemenitem značaju in svobodnih študijih (De ingenuis moribus Klasično in krščansko – ne et liberalibus studiis) velja za prvo siste- izključujoče, temveč povezano matično delo o vzgoji v duhu humanizma. Nastal je v obliki pisma mlademu dečku Humanizem tako nikakor ni pomenil sle- iz padovanske plemiške družine Carrara, pe zagledanosti v klasično antiko, temveč a je bil v resnici namenjen širši bralski Iluminiran rokopis Vergerijevega pedagoškega traktata z inicialo nadgrajevanje temeljev njene učenosti v z Vergerijevim portretom. prid krščanske tradicije. Pravi učenjak je javnosti. Vergerij v njem poudarja vzgojo Vir: Bodleian Library MS. Rawl. G. 47, fol. 51., dostopno na portalu Digital Bodleian https://digital.bodleian.ox.ac.uk/objects/ moral biti tako podkovan v obeh tradici- celostne osebnosti, v kateri se povezujejo e7f9c140-8735-4750-aebc-9cc6d10faa57/surfaces/aeb68b92-4c01- 4878-82b5-bf4603735375/. jah: klasični in krščanski. Da bi ublažili telesna vzgoja, moralna disciplina in kla- napetosti med pogansko literaturo in kr- sično izobraževanje. ščansko moralo, so humanisti pogosto na- Po njegovem mnenju je učenca treba Potreba po poglobljenem razumevanju je- zika, zgodovine, moralnih vrednot in od- vajali cerkvenega očeta Bazilija, ki je trdil, vzgajati s pozitivnim zgledom, ga spre- da naj kristjan iz antične tradicije skrbno mljati v njegovih težavah in upoštevati govornega državljanstva je morda danes še večja kot nekoč. Hkrati pa humanisti izbere tisto, kar je koristno – kot čebele njegovo naravo. Poudarjal je tudi, da je med iz cvetlice. Pogosto so se sklicevali treba upoštevati raznolikost med učen- niso želeli ustvariti idealistov brez stika z realnostjo, temveč praktične, jezikovno tudi na Mojzesa, ki se je učil egiptovske ci: »Ker je vsak intelekt drugačen, naj se modrosti, a ostal zvest Bogu. vsakdo posveti sebi primernemu študiju, spretne in etično čuteče posameznike, ki Največji zavetnik humanistov je bil sv. Hi- glede na to, v kateri vrsti se bolj odlikuje.« bi znali povezovati znanje s prakso, razum z modrostjo, javno delovanje z zasebno eronim (347–420). Zaradi svojega prevo- Vergerij dobrega učitelja primerja z opor- da Biblije, njenih komentarjev in drugih nico, ki varuje nežno drevesce pred nevih- integriteto. Seveda tudi oni niso imeli popolnih šol ali eksegetskih del je za razgledane huma- to. Ena najlepših Vergerijevih misli je, da nistične učenjake predstavljal ideal: svo- vzgoja mladih ni le zasebna stvar družin, vseh odgovorov. Imeli pa so prepričanje, da dober učitelj s svojim znanjem, zgle- jo izvrstno klasično vzgojo je brez kanca temveč stvar skupnosti, države: »Če bodo sebičnosti usmeril v širjenje krščanstva in mladi primerno vzgojeni, bo to koristno dom in spoštovanjem učenca lahko vpliva na njegovo celotno življenje – prepričanje, opismenjevanja tako najnižjih slojev kot za celotno skupnost, ne le zanje.« vedoželjnih rimskih matron. Tako so na Da je Vergerij v svojem času najbolj slovel ki bi moralo veljati še danes. Morda ne potrebujemo vrnitve v prete- podlagi njegove predanosti študiju kla- po pedagoškem traktatu, pričajo njegovi klost, a gotovo potrebujemo nekaj njiho- sičnih jezikov, prevajanju, pisnemu delu, portreti v inicialah (iluminiranih začetni- ve drže: pogum razmišljati širše, vzgajati a hkrati službi krščanstvu in posvečanju cah), s katerimi se njegovo delo začenja v srčno in učiti z vizijo človeka, ne le snovi. spokorni askezi oznanjevali zavedanje, da rokopisih (slika 1). Delo je veljalo za ene- Humanizem se ne začne pri klasičnih je- brez posvetnega znanja tudi svetih besedil ga najbolj razširjenih v sredini 15. stoletja zikih ali starih knjigah. Začne se pri pre- ni mogoče razumeti. Med humanisti so in ga lahko danes najdemo skoraj v vsaki prostem vprašanju, ki si ga lahko zastavi bila tako zelo razširjena besedila v čast sv. večji evropski zbirki rokopisov. Svojo pri- vsak učitelj danes: Kakšnega človeka želim Hieronimu, še posebno retorično dovrše- ljubljenost je ohranilo tudi v času tiska. pomagati oblikovati? Če najdemo iskren ni slavilni govori. Eno izmed njegovih inkunabul (prvoti- odgovor na to vprašanje, smo že naredili skov) hrani tudi Vergerijevo rojstno me- prvi korak k živemu, sodobnemu huma- Koprski humanist Peter Pavel sto Koper, in sicer domoznanski oddelek nizmu v razredu. Vergerij starejši Knjižnice Srečka Vilharja (slika 2).5 Prvi prevod Vergerijevega traktata o vzgoji bo Opombe Eden najpomembnejših slavilcev sv. Hie- v prevodu avtorice izšel letos pri Celjski 1 Še vedno klasična dela o renesansi in humanizmu so: Kristel- ler, Renaissance Thought and Its Sources; Nauer, Humanism ronima je bil koprski humanist Peter Pavel Mohorjevi družbi. and the Culture of Renaissance Europe; Kraye (ur.), The Cam- Vergerij starejši (1370–1444), ki je temu bridge Companion to Renaissance Humanism. svetniku (in pravzaprav svojemu patriotu) 2 Woodwart, Vittorino da Feltre and Other Humanist Educators, posvetil kar deset govorov – vsaj toliko se Aktualnost humanistične vii. 3 Takšen je bil npr. pogled slavnega raziskovalca humanizma jih je ohranilo do danes.4 Vergerij je štu- vzgoje danes Jacoba Burchardta v njegovem delu The Civilization of the Re- naissance in Italy. diral in poučeval na najuglednejših itali- Čeprav danes živimo v popolnoma dru- 4 Glej McMannamon, Pier Paolo Vergerio: Sermones decem pro janskih univerzah, služboval na papeškem gačnem svetu, ostajajo temeljne vrednote Sancto Hieronymo. 5 O inkunabuli: Petrus Paulus Vergerius: De ingenuis moribus et dvoru in nazadnje postal dvorni pesnik humanistične vzgoje izjemno aktualne. liberalibus studiis adulescentiae, ur. Ivan Marković. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 13 Upanje Lepota prinaša upanje Bogdan Vidmar, magister, je duhovni pomočnik v župniji Kristusa Odrešenika Nova Gorica, škofov vikar za evropsko prestolnico kulture. Ljudje hrepenimo po polnosti življenja. Ne obstaja samo kriza. Je tudi upanje! Ustvarjeni smo za ljubezen. Resnični ume- Čeprav je tema, vemo, da obstaja tudi tniki so 'vidci', ki se dvignejo nad človeške sonce in dan. Težave današnjega sveta misli, gredo iz sebe ter preko sebe (čezmej- niso v prvi vrsti revščina, krivice, vojne, nost), vidijo globine stvarnosti, gledajo v ampak obup in izguba smisla življenja. dušo. Zato pristna umetnost prinaša velika Ne gre zgolj za vprašanje človeškega op- Molitev za umetnike sporočila in dognanja. Zakaj je umetnost timizma in naše dobre samopodobe. To pomembna? Umetnine si ogledujemo, je lahko zgolj iluzija in posledično vodi v Gospod lepote, poslušamo, beremo, doživljamo, interpre- še večjo depresijo in obup. Upanje izhaja vsemogočni Stvarnik vseh stvari, tiramo. Ob umetninah razmišljamo, si po- iz drugačnih korenin. Resnični umetniki Ti si največji Umetnik. stavljamo vprašanja, iščemo odgovore, se so preroki upanja. Ne pustijo si ukrasti Ustvaril si svet in vsa bitja; oblike, bar- družimo in pogovarjamo ... Nasprotje po- duše in se programirati javnemu mne- ve, različne snovi ... vezanosti in skupnosti sta individualizem nju. Znajo tvegati in se ne zaprejo v ječo Občudujemo tvoje stvarstvo, odkriva- ter osamljenost, ki danes pustošita med človeškega razuma, ošabnosti, egoizma mo njegove zakonitosti in se čudimo nami. Na razstavi Odsev upanja razstavlja in patološke narcisoidnosti. Odprti so za njegovi lepoti. 33 umetnikov, razstava pa bo predstavljena navdih. Pristna umetnina ni zgolj ume- V vseh stvareh odseva Tvoja modrost, v različnih krajih po Sloveniji in svetu. Ko- tnikovo delo. Po drugi strani umetnine še dobrota in lepota. liko srečanj, pogovorov! niso 'nebesa', 'večnost', popolna resnica Umetniki zaznavajo vse, kar jih obdaja, Jubilejno leto 2025, ki ga je razglasila Ka- in lepota. So ikona, odsev večnosti, odsev in iščejo sledi večnosti. Živijo na krilih lepote; gledajo proti toliška cerkev, je posvečeno upanju. Smo nebeške resničnosti. Opozarjajo na resni- nebu in v človekovo srce. romarji upanja ali klateži, ki ne vemo, co, dobro in lepo. Vodijo nas onkraj sebe, Četudi se morda tega ne zavedajo, je kam gremo in zakaj sploh blodimo na- čez naše meje, ven iz sebe k sočloveku njihovo življenje hvalnica Tebi, okoli, morda zgolj v začaranih krogih? in vsemu, kar nas presega. In prav tu, na tvoji fantaziji in ustvarjalnosti. Kakšna je povezava med umetnostjo in teh področjih, je danes človeštvo najbolj Izzivajo nas in prebujajo tudi naše duše, upanjem? Zakaj se splača živeti? Karkoli podhranjeno. Naj bo Evropska prestolni- da začutimo: vohamo, okušamo, poslu- se dogaja – bolezen, vojne, umiranje, pre- ca kulture 2025 prestolnica pristne ume- šamo, gledamo in tipamo čudež življe- izkušnje, škandali, smrt – vse ima smisel. tnosti in upanja. nja. Gospod, danes te prosimo za umetnike; Foto: Nataša Pezdir za slikarje, kiparje, glasbenike, pesnike, pisatelje, arhitekte, plesalce … Poglej na njihove vsakdanje napore. Njihovo življenje naj bo vedno bolj silo- vita hvalnica Tvoji lepoti. Pomagaj jim, dobrotnikom vsega člove- štva, da bodo zmogli izdelati vrhunske umetnine. Umetnine, ki bodo plemenitile vse ljud- stvo; ki nam bodo pomagale pogledati viso- ko v nebo in globoko v srce; ki bodo zdravile zaradi slepote napuha, sovraštva, zavisti in pohlepa razdvojeni svet. Njihove umetnine – svetli žarki – naj osvetljujejo poti človeštva. Amen. 14 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Vrzimo sidro upanja v Božjo moč Upanje in duhovno življenje (učitelja) Klara Levstek, prof. angleščine, je profesorica angleščine v Srednješolskem centru Nova Gorica, Biotehnična šola. Ko danes govorimo o humanistični vzgoji, si včasih napačno predstavljamo eno izmed usmeritev sodobnega ameriškega izobraževalnega sistema, usmerjeno v družboslovje. Vendar izvorno humanistična vzgoja izhaja iz precej starejšega obdobja – renesančnega humanizma 15. stoletja – in pomeni predvsem način vzgoje, ki se je oblikoval v času italijanske renesanse. Gre za preplet klasičnih študij, krščanskih vrednot in praktične življenjske modrosti, katerega temeljni cilj je bil oblikovati moralno zrele in družbeno odgovorne posameznike. V neki cerkvi me je nagovorila poslikava ne šole sem odšla na srednjo strokovno in treh božjih kreposti – vere, upanja in lju- poklicno šolo ter prvo leto dobila kar ne- bezni, pri čemer je sidro izraščalo iz spo- kaj težavnih razredov. Avtoriteta, ki sem jo dnjega dela križa, srce pa je stalo v srčiki v osnovni šoli pridobila, je kar odplavala. križa. Razmišljala sem: Če smo zasidrani Disciplinski ter didaktični prijemi, ki so v veri v vstalega Gospoda, ki nas je odrešil v osnovni šoli delovali, so bili neučinko- smrti in greha, nas dejansko vedno zno- viti. Nikomur se nisem upala potožiti, saj va krepi upanje ... Upanje v novo moč, nisem hotela razkriti svojega občutka ne- Cerkev Videm-Dobrepolje Foto: Klara Levstek takrat ko ne vidimo rešitve problema. gotovosti in 'nesposobnosti'. Bila sem zbe- Upanje v ponovno razumevanje, ko smo gana in vera v moje učiteljsko poslanstvo nerazumljeni. Upanje v usmiljenje in od- je bila omajana. Pa me je prešinilo: Moli k litvijo prešinilo, naj si prikličem v spomin puščanje, ko smo nekoga hote ali nehote Svetemu Duhu: za moč, za razumnost, za njegove številne dobre lastnosti; ko sem v prizadeli. Upanje v novo ustvarjalnost, ko prave besede. »Pridi, pridi, Sveti Duh …« Božje roke izročala najine otroke, ki so is- nas zajame notranja suhota. Upanje v nov in kmalu je tesnobnost izginila, težave so kali in še vedno v odraščanju iščejo sami zagon, ko nas črviči nejevera v smiselnost se začele razvozlavati. V veliko uteho mi sebe ter svojo pot življenja; ko sem prosila našega početja. Upanje v ponovno zbliža- je bil tudi trenutek, ko sem slišala stokati Gospoda za sodelavca/sodelavko oziroma nje z Gospodom, kadar čutimo, da smo izkušeno starejšo kolegico, ki sem jo zelo za dijaka/dijakinjo, s katerimi se nisem do- daleč od njega. Upanje v večno življenje, spoštovala. Dejstvo, da imajo z nekaterimi bro razumela. Sprva je Gospod le omilil ob- ko se soočamo z umrljivostjo. Zasidrani v dijaki mnogi učitelji težave, me je potola- čutek bremena težav, sčasoma pa se je tudi Gospodu, ki je Ljubezen (1 Jn 4,16), lahko žilo in mi dalo vedeti, da je z mano vse v težava začela razreševati. Seveda je k temu upamo proti upanju, kakor pravi sveti Pa- redu. Od takrat sem začela redno koristiti pripomoglo tudi naše (skupno) človeško vel v Pismu Rimljanom. razkošje jutranje vožnje v šolo za molitev. prizadevanje. Kakorkoli, molitev ni čarob- Kako pa ostajamo zasidrani v Gospodu? Vrsto let sem molila molitev k Svetemu na paličica, tudi ni plačilno sredstvo. Mati Kako gojimo svoje duhovno življenje? Duhu, z leti, ko so se izkušnje, težave, ra- Terezija jo je primerjala z električno žico, Kako ohranjamo svojo duhovno moč? Po- zvojna obdobja menjala, pa sem prešla k ki vzpostavi povezavo med generatorjem nuja se večkrat slišani odgovor: Naša moč rožnemu vencu. Kakorkoli, vrgla sem si- in električnim uporabnikom. Čas, kdaj in je v molitvi, v zakramentih, v blagosla- dro iz svoje človeške nemoči v Božjo moč kako bo električni tok milosti stekel skozi vljanju. Pa verjamem v to? Jaz verjamem. in ladja življenja se je v valovih stabilizira- nas, pa je Gospodov. A vera vliva zaupanje. Osebno sem izkusila, kako sem dobila no- la, da je ni več tako burno pozibavalo. Marsikdaj in marsikoga sem v molitvi ali tranjo moč, ko sem se na poti v šolo začela Sadove molitve sem okusila tudi v drugih pri sveti maši priporočila Gospodu, še redno priporočati Svetemu Duhu. Bilo je okoliščinah. Ko sva se z možem trudila marsikdaj in marsikoga bi lahko, pa se ni- pred leti, ko sem zamenjala šolo. Iz osnov- nadgraditi svoj odnos in me je med mo- sem spomnila. Moč molitve, blagoslova, Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 15 Upanje svete maše, svete spovedi odkrivam vedno skupina ljudi znotraj nje; je tudi kolektiv tudi v vzgojnem. Današnji čas je naporen. znova in v vsaki situaciji posebej. Hvale- oziroma manjša skupina znotraj njega; je Verjamem, da je povezovanje katoliških žna sem za vsako spodbudo, okrepčilo, zbor, je društvo, je ne nazadnje območna pedagogov ključno. Morda marsikdo po- spoznanje. Drastičnih sprememb ni, je pa skupnost katoliških učiteljev. Kot učitelji misli, da nima časa za to. Vendar z obča- sorazmerna mirnost, ko se čutim zasidra- ne le izobražujemo, ampak tudi vzgajamo. snimi srečanji več pridobiš, kot izgubiš. na v varnem pristanu. Prepričana sem, da In ravno kot katoliški učitelji lahko skupaj Potrditev tega so bile izjave udeleženk in ni dobro vsega tega opustiti ter se napoti- iščemo poti, kako vzgojo za občečloveške udeležencev vseslovenskega srečanja pe- ti na brezmejno morje, kjer te prej ali slej in domovinske vrednote vključiti v učni dagogov v Novi Gorici, da je bilo štirideset začne premetavati vihar. proces. V medsebojnem pogovoru pre- minut za pogovor po skupinah premalo. Upanje je povezano z notranjim mirom čiščujemo poglede in črpamo pogum, da Ključna za prepoznavanje in sprejemanje in trdnostjo. Zagotovo nam ga pomaga smo lahko pokončni pedagogi s svojim novih pobud na osebni pedagoški poti pa gojiti tudi gibanje v naravi, ki nas pomirja krščanskim prepričanjem, o katerem ne je tudi odprtost delovanju Svetega Duha, in navdaja z občudovanjem. Upanje ne- pridigamo, ga ne vsiljujemo, ga pa živimo ki nam navdihuje nove naloge. Vsi smo gujemo z razvijanjem osebnih interesov, in po potrebi zagovarjamo. iskalci, posamično in skupaj. Delamo ki razveseljujejo naše srce in polnijo dušo. Geslo obhajanja 400-letnice Vincencijeve majhne korake, ko iščemo poti ter sejemo Vir upanja so naše skupnosti, kjer se čuti- družbe, ki se glasi približno takole: Nove semena znanja in vrednot. To so semena mo sprejete; kjer si odkrito izmenjujemo naloge za nove čase, se mi zdi izredno ak- upanja, ker jim bo Gospod dal rasti. V po- poglede, kjer si izpovedujemo težave in tualno in vsesplošno veljavno. Nanaša se nižnosti mu prepustimo, da On določi, kaj neuspehe, kjer si ponosno podelimo uspe- tudi na nas, katoliške učitelje. Današnji in kdaj bo vzkalilo. Iz zasidranosti Vanj in šno izpeljane naloge, kjer skupaj uresniču- čas je čas nenehnih sprememb, zato mo- globokega zaupanja Vanj pa delujmo mir- jemo ustvarjalne ideje. Takšna skupnost ramo biti pripravljeni odgovarjati nanje, no, veselo in ustvarjalno. Bodimo romarji je najprej družina, zatem je to župnija ali ne le v izobraževalnem smislu, ampak upanja. Vzgojni poudarki Filipa Terčelja Nadja Ušaj Pregeljc, magistrica religiologije in etike, prejemnica Tomaževe nagrade 2013, učiteljica verouka na OŠ s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V jubilejnem letu upanja se spominjamo duhovnika Filipa Terčelja, ki je nik Prosvetne zveze je opravljal prosve- bil vzgojitelj, katehet in profesor, prosvetni organizator, publicist, nabožni tno-organizacijsko in pedagoško-versko pisec, pisatelj in pesnik, mojster slikovite slovenske besede. Njegovo delo. Na njegovo pobudo so na Goriškem pedagoško delo je lahko navdih sodobnemu učitelju, ki naj mladim nastala številna društva – žarišča ljudske izobrazbe na krščanskih temeljih, ki so prinaša upanje v prihodnost. dvigala narodno ter versko zavest s teča- ji, prosvetnimi tekmami, gledališkimi in Življenje škof Jeglič posvetil v diakona in mašnika, pevskimi večeri, predavanji, telovadnimi Rodil se je na svečnico 1892 v Grivčah novo mašo je pel v Ljubljani in ponovil nastopi ter bralnimi krožki v knjižnicah nad Ajdovščino, v družini sedmih otrok. pri sv. Antonu na Fužinah ob izviru Hu- in čitalnicah. Po Terčeljevem mnenju je Oče Filip je bil razgledan in družbeno blja. Prvo službo kaplana je opravljal v namreč »bistvena poteza naroda njegova angažiran, mati Marija pa ljubeča in zelo Škofji Loki. Jeseni 1921 odšel študirat v vernost« (Fabijan, 1998). Prosvetna zveza radodarna. Po končani osnovni šoli v Köln, na socialno-pedagoško akademijo, je širila in poglabljala kulturo slovenske- Šturjah je leta 1905 odšel na novoustano- od koder se je vrnil z nazivom profesorja ga ljudstva v luči krščanskih idej in načel. vljeno Jegličevo škofijsko klasično gimna- teologije. Škof Jeglič ga je izročil v pomoč Kot organizacija je sicer delovala izven zijo v Šentvidu in pripadal prvi generaciji goriškemu nadškofu Sedeju za katehe- formalnega okvira Cerkve, ukvarjala pa maturantov 1912/13. Odločitev za du- ta in duhovnega vodjo goriškega alojzi- se je z versko vzgojo za javno, družinsko hovniški poklic ga je vodila v ljubljansko jevišča, kjer se je z vso vnemo posvečal in osebno življenje. Izdajala je mesečno bogoslovje. Junija 1917 ga je ljubljanski vzgoji mladih slovenskih fantov. Kot taj- društveno glasilo Naš čolnič, katerega 16 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje uka, kar mu je omogočilo bolje plačano v celoti objavil v Ljubljanskem škofijskem službo; denar pa je razdajal revnim dija- listu s pohvalo, da »dobro in živahno raz- kom in študentom. Nekdanja dijakinja pravlja tudi o pripomočkih za mladino, Gabrijela Eržen Beličič je v svojih spomi- ki se mu zde dalekosežni in zelo pomen- nih zapisala, da je bil Terčelj »duhovnik s ljivi« (Albreht, 2017). posebno karizmo, ki je znal z dijaki govo- riti zelo naravno in sproščeno« (Albreht, Vzgojna literarna in 2017). Dramski igralec Jurij Souček pa je pesniška dela leta 2019 v intervjuju ob svoji devetdese- tletnici poudaril, da je ravno zaradi Ter- čelja ohranil vero in postal igralec, saj je »Smernice, bodrilne in jedrnate besede Terčelj zanje pisal kratke dramske tekste, naj ne ostanejo kakor na zidu nalepljen ki so jih dijaki uprizarjali na šolskih pri- papir, ampak da jih društveniki preiz- reditvah in izdajali v šolskem glasilu Naša kusijo v ognju mladega življenja.« zvezda. Bival je v šempetrski umobolnici (Terčelj, 1923) in tam služboval kot hišni kurat. Tudi pri tedanji oblasti v Ljubljani ni bil V času službovanja v Gorici je za potrebe zaželen. Sobrat Franc Krašna ga je pova- vzgojnega dela objavil pri Goriški Mohor- bil na župniji Davča in Sorica, da bi mu jevi družbi: v prazničnih decembrskih dneh leta 1945 • vzgojno čitanko Za domačim ognji- Filip Terčelj pomagal pri slovesnostih. Konec decem- ščem (1927), Vir: Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Filip_Ter%C4%8Delj. bra je revolucionarna ljudska oblast iz teh • mali katekizem Zrna za člane Prosve- krajev izselila in izropala družine kmetov tne zveze in gradivo za prosvetne tek- urednik je bil prav Filip Terčelj, v njem z nemškimi priimki. Zanje sta duhovnika me (1927), pa je sodeloval kot avtor s številnimi obljubila posredovanje, zato sta se odpra- • šmarnice Marija, naše življenje (1928), prispevki in razmišljanji, od čisto teore- vila v Ljubljano. V gozdu pod Sorico sta • molitvenik Mati uči otroka moliti tičnih do zelo praktičnih. Poleg tega je ju na poti prestregla aktivista oz. obmej- (1930), opravljal tudi delo revizorja društev in na miličnika, ju predala pripadnikoma • zbirko črtic Ogorki (1935; kratka pro- bil pogosto vabljen kot cenjen govornik za, objavljena v Družini 1929 in 1930), KNOJ-a, ki sta ujeta duhovnika zasliševa- na shode in praznovanja. Po posvetu z • povest Vozniki (1940; podpisan kot la, v Štulčevi grapi zahrbtno umorila ter goriškim nadškofom Sedejem se je 1930 F. Grivški, prevedena v francoščino, zakopala. Kasneje so domačini našli njuni odločil za študij na Katoliški univerzi v nemščino in hrvaščino, ilustrator Riko trupli ter ju še vedno v strogi tajnosti in Milanu, kjer je pridobil naziv profesorja Debenjak). strahu pred oblastjo prenesli na davško verouka za srednje šole, poleti 1931 pa je V vzgojni čitanki Za domačim ognjiščem pokopališče. obiskoval še Jezuitsko papeško fakulteto je Terčelj objavil socialno-vzgojne po- za družbene vede v Bergamu, da je zado- menke, pedagoško-psihološko-kulturne stil potrebni italijanski kvalifikaciji. Terčeljeva prva razprava o članke, kar je prepletel in podkrepil z Njegovo neutrudno in narodnozavedno vzgoji mojstrsko izbranimi literarnimi naved- delo je potekalo v času najhujšega faši- Na pobudo škofa Jegliča je v Ljubljan- ki. Opozarja na spoštovanje skrivnosti stičnega pritiska na primorsko ljudstvo. življenja, rojstva in smrti; spoštovanje skem škofijskem listu leta 1918 objavil Večkrat je bil klican na zaslišanja, zaprt matere in zrelega odnosa med materjo in razpravo, kako vzgajati mladino v po- otroki tudi v odrasli dobi. Sledi Terčelje- v goriških in koprskem zaporu, izgnan v vojnih razmerah. Uvedel je zaposlovalne vo razmišljanje o vlogi očeta v družini, Campobasso na jug Italije z obtožbo, da tečaje, da bi otroke odvrnili od brezdelja njegovi skrbi za družino, zgledu in kako »se ne posveča le duhovniškim opravi- in slabe družbe. Na tedenskih srečanjih naj se otroci obnašajo do pohujšljivo za- lom, ampak kvari mladino s svojimi na- so obravnavali zanimivosti iz narave in bredlih staršev. Prav tako Terčelj razmi- čeli in nasprotuje državnemu redu« (Al- medsebojnih odnosov, se družili ob pe- šlja o družinskih odnosih med brati in breht, 2017). tju in pripovedovanju zgodb, se igrali in sestrami, kar podkrepi z literarnimi zgle- 26. aprila 1934 je Terčelj skrivaj zapustil telovadili. V elaboratu je Terčelj zapisal, di. Opiše družinsko življenje in naravni Goriško; čez jugoslovansko mejo je pre- da so Slomškove pesmi pravi vzgojni razvoj, ko otroci odraščajo; družinske bežal v Ljubljano. Sprejel ga je škof Rož- biseri, vendar premalo znane. Posebno praznike, preživljanje prostega časa, po- man in mu ponudil službo veroučitelja pozornost je namenil učencem, ki so za- men izobrazbe in kako se dobro pripra- suplenta na II. državni, danes poljanski ključevali šolanje, saj je želel, da bi bilo viti na vstop v življenje, s kakšnimi vzori, gimnaziji. Marca 1938 je opravil še jugo- slovo zanje praznik in da bi ostali verni in kako se pravilno odločiti za življenjski slovanski državni izpit za profesorja vero- pošteni. Škof Jeglič je Terčeljev prispevek stan in poklic. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 17 Upanje kelih zlati, božična Sveti večer, postna Tako je naše življenje. Da srečno do- Strašno trpiš, velikonočna Klic veselja s Zastonj pričakujemo te odločnosti in konča svoj tek, potrebuje bregov in sedmimi uglasbitvami. Bogoslužje obo- poguma od otrok, ki so že v mladosti jezov zlasti v letih hudourne mladosti. gatijo tudi pesmi V moji duši vlada mir, razvajeni in omehkuženi. Zlasti moder- Gorje mu, kdor življenju namenoma O, srečni dom nad zvezdami, Najvišji na vzgoja je neredkokrat velika cokla pri ruši bregove in podira mostove! S pro- vsemogočni Bog in 27 Marijinih pesmi za tem energičnem delu … Korajže in za- dom obsejane njive in s peskom in bla- vse čase v letu. Pod naslovi pesmi je bil upanja je treba dati otrokom … Nič za tom posuti travniki mu bodo v kazen. podpisan z imeni Filip Terčelj, Lipče, Peli- to, če jih sreča na poti trpljenje: železo se Žal, da je v naših dneh veliko razdiral- kan ali zgolj F. T. Pesmi so uglasbili mnogi preizkusi v ognju in življenje v trpljenju. cev in rušilcev mladostne sreče. Javnost skladatelji, med njimi Vinko Vodopivec, Cilj vzgoje bodi: utrditi otrokovo voljo, jo podira: v dušljivo močvaro plehkih, Stanko Premrl, Emil Komel, Alojzij Mav, da se ne bo upognila pod bremenom nizkotnih romanov, kinov, opolzkih Matija Tomc in jih prepevamo po naših življenja. zabav, pohotnih namigavanj vabi ta cerkvah še danes. Gospod Ivan Albreht, (Terčelj, 1924) zločesta roka mladostni tek življenja. duhovni pomočnik v Terčeljevi rojstni Tam se življenje umaže, postara. Nič župniji, ga označuje kot »poeta liturgi- čudnega, da imamo vedno več mladih primerna družba (katoliških prosvetnih je«, njegove pesmi pa »rentgenske slike« starcev. Slaba družina podira jezove la- društev) in zmernost – ravnotežje med teologije in molitvenega življenja, bistve- stnim otrokom. srcem in razumom pri izbiri življenjske- ni del njegovega sveta. Besedila pesmi so (Terčelj, 1927) ga sopotnika; prav tako tudi zmernost pri slikovita, globoko občutena in oblikovno pijači. dovršena, kar navdihuje skladatelje tudi danes, npr. Andreja Makorja in Katarino S tem, da priporočam stanovsko izo- Vidmar. V jubilejnem letu upanja brazbo, pa še ni rečeno, da naj se mla- V Našem čolniču so izhajali versko in Terčelj je bil izkušen katehet, pedagoško dina ne briga za druge znanosti. Časi so socialno vzgojni članki: Masko dol, Zna- izobražen, z veliko prakse med mladi- taki, da zahtevajo večjega razgleda, kot nilka miru, Strti upi, Očetovski opomin, mi in z ogromno vzgojnega navdušenja. ga nudi domači plot. Zlasti zgodovina, Preizkušnja, Jasna pot, Vzgoja, Vzgoja Mlade je imel zelo rad, zato jih je dobro naravoslovje in narodno gospodarstvo otrok in Šola. pripravljal na življenje – z verskega in ob- naravnost silijo k učenju. Seveda to Terčelj primerja življenjsko pot človeka čečloveškega vidika. znanje ne sme obstajati samo slučajno s potjo železa, ki je kot ruda skrit v ze- V svetem letu 2025 si želim, da bi se nav- v par drobtinicah, ki jih človeku vržejo mlji. Otrok v materinem naročju pa stopi dihovali ob Terčeljevi življenjski modro- tedenski časopisi. Taka znanost rodi le v prvo topilnico – šolo in se oblikuje v sti, pogumu in iznajdljivosti, ko gre za bahače … »ognju discipline in načel«, druga topil- naše otroke in mlade; da bi jih navduše- (Terčelj, 1927) nica je družba, ki ga oblikuje kot kovač vali za lepo slovensko besedo, jim kazali železo »s kladivom discipline in kleščami veliko ljubezni in sočutja, veselja do ži- Molitvenik za otroke Mati uči otroka mo- premagovanja« (Terčelj, 1926). Družino vljenja in domovine, upanja v zdravo pri- liti predstavlja za tisti čas sodobno zasno- primerja hiši s temelji vere, zidovi oče- hodnost, telesno in duhovno. van katekizem za najmlajše, kjer Terčelj tove pokončnosti in streho materinega Viri otrokom v lepem maternem jeziku poda- varstva. • Albreht, Ivan (2017): Filip Terčelj. Ljubljana: Družina. ja verske resnice skozi pogovor med starši Z etičnega vidika so izpostavljeni razum, • Fabijan, Silvester (1998): Življenje in delo Filipa Terčelja. in otroki na treh ravneh: najprej razlaga vera, ljubezen, srčnost in značajnost, do- Duhovno – liturgična vrednost Terčeljevih pesmi. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. versko resnico; sledijo vprašanja, kjer lah- stojnost (v govorjenju in pri oblačenju), • Terčelj, Filip (1923): Naš čolnič: glasilo prosvetnih društev. ko starši preverijo otrokovo razumevanje družina, znanje (šola, pouk) in discipline, Letnik I. Gorica: Konzorcij, 1923–1929. in dojemanje razloženega, na koncu pa • Terčelj, Filip (1924): Naš čolnič: glasilo prosvetnih društev. Letnik II. Gorica: Konzorcij, 1923–1929. sledi pesmica ali molitvica z obravnavano Vzgoja je slična potovanju. Vsak vzgoji- • Terčelj, Filip (1926): Naš čolnič: glasilo prosvetnih društev. vsebino. Poleg tega je knjiga bogato likov- Letnik IV. Gorica: Konzorcij, 1923–1929. telj si mora predvsem dati jasen odgovor no opremljena z risbami Josipa Srebrniča, • Terčelj, Filip (1927): Naš čolnič: glasilo prosvetnih društev. na vprašanje: kaj nameravam doseči z Letnik V. Gorica: Konzorcij, 1923–1929. da si otroška duša lažje predstavlja in za- vzgojo. Ta cilj leži v bodočnosti. Večkrat pomni slišano besedo. Dodatni viri o Filipu Terčelju je meglen in negotov … vsak vzgojitelj Za cerkvene pesmarice Božji spevi (1929), • Brecelj, Marijan (1992): Filip Terčelj. Koper: Ognjišče. ve, da ima otrok nalogo potovati enkrat • Grobiša, Alenka (2001): Duhovno sporočilo Filipa Terčelja. Gospodov dan (1930) in Zdrava Marija samostojno skozi življenje … bo ta pot Zaključna naloga. Nova Gorica: Teološko-pastoralna šola. (1933) je Terčelj napisal 114 besedil in li- • Klinec, Rudolf (1967): Zgodovina Goriške Mohorjeve družbe. združena s trpljenjem, zatajevanjem in Gorica: Goriška Mohorjeva družba. turgične uvode. Med najbolj znanimi so: presenečenjem. Le oni, ki je kaj vreden, • Ušaj Pregeljc, Nadja (2012): Krščanska etika Filipa Terčelja. bogoslužna V hišo Božjo smo dospeli, ki Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Teološka bo srečno dovršil to pot. ima deset uglasbitev; velikonočna Kristus fakulteta. (Terčelj, 1924) • Vnuk, Petra (2001): Filip Terčelj. Diplomska naloga. Ljublja- je vstal (osem); darovanjska Beli kruh in na: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 18 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Oh, ta brezupna mladina – ali res? Valentina Kobal, prof. slovenščine in angleščine. Zaposlena je v Šolskem centru Nova Gorica, o. e. Biotehniška šola Šempeter pri Gorici. Je soavtorica in recenzentka učbenikov za slovenščino ter članica Državne predmetne komisije za poklicno maturo (slovenščina in slovenščina kot drugi jezik). »Naša mladina ljubi razkošje. Ima slabe manire, prezira avtoriteto, Mladi danes rastejo v drugačnem, zanje nima spoštovanja do starejših in raje klepeta, kot dela. Otroci so zdaj edinem, digitalnem svetu, ki ga mi nismo tirani, ne služabniki svojih družin. Ne vstajajo, ko starejši vstopijo v sobo. poznali. Posledično so za razliko od sta- Ugovarjajo svojim staršem, klepetajo pred družbo, požrešno jedo za mizo, rejših izjemno tehnološko pismeni. To jim omogoča dostop do učenja novih veščin, križajo noge in tiranizirajo svoje učitelje.« informacij in povezovanje z ljudmi po vsem svetu. Njihova sposobnost hitrega Morda ste bili tudi sami kdaj priča ta- življenju. Spraševal bi se, zakaj je med prilagajanja novim tehnologijam je lah- kšnim ali podobnim izjavam iz ust sta- današnjimi mladimi tako zelo povečana ko velika prednost. Mladi so danes tudi rejših kolegov učiteljev, ko so se utrujeni stopnja anksioznosti, depresij in drugih bolj družbeno ozaveščeni, morda bolj kot in razočarani vrnili iz razreda. Morda ste duševnih težav. To vprašanje žal ne bi bilo kdajkoli prej. Imajo občutek za pravico, se podobno mnenje slišali od prodajalke v retorično, saj dobro vemo, da je pritisk zanjo zavzemajo, občutljivi so na okoljske trgovini, od šoferja na avtobusu ali od me- družbenih omrežij za mlade pogosto ne- probleme in angažirani za spremembe. dicinske sestre v čakalnici … in se s pove- vzdržen in da je tudi njihova misel na pri- Priznati si moramo, da nas mladi preka- danim seveda strinjali. Naj vas potolažim. hodnost, tako na osebnem in družinskem šajo še na enem področju: v kreativnih To so besede slavnega grškega filozofa So- kot širšem družbenem pogledu, negotova. idejah in inovativnih rešitvah. Zmožni krata (470–399 pr. Kr.), ki nam dokazuje- In katere očitke – ki jih lahko razumemo so razmišljati izven okvirov in iskati nove jo, da so odrasli že pred skoraj 2500 leti s tudi kot iskreno skrb in željo po tem, da pristope k problemom na vseh področjih, kritičnim očesom gledali na mlade in na bi mladi uspeli in živeli polno življenje – tudi v znanosti in umetnosti. Morda so njihovo 'brezupno' ravnanje. še lahko slišimo? Da mladi niso pripra- tudi odpornejši od nas. Soočajo se z vsemi vljeni trdo delati, da bi dosegli svoje cilje. vrstami izzivov, vendar se znajo hitro pri- Generacija Z Da pričakujejo takojšnje rezultate brez lagoditi in najti rešitve. vloženega truda. Da ne znajo sprejemati Kaj bi cenjeni filozof rekel danes, ko bi konstruktivne kritike. Da ne spoštujejo opazoval mlade? Seznam svojih kritičnih avtoritete, izkušenj in modrosti starejših. Foto: Peter Prebil opažanj bi lahko kar občutno podaljšal. V Da so preveč osredotočeni na materialne šoli bi opazil nizko ali nikakršno zavzetost dobrine, potrošništvo, trenutne užitke. Da za delo, pomanjkanje odgovornosti, moti- ne načrtujejo svoje prihodnosti. Da niso vacije in ambicij. Upravičeno bi lahko za samostojni in prepočasi zapuščajo dom. to krivil prekomerno uporabo tehnolo- Da se ne potrudijo, da bi postali finančno gije, ki odvrača in zamegljuje pozornost neodvisni. Res je brezupna ta generacija Z! mladih, ali pa pomanjkanje jasnih ciljev. Opazil bi, da se navezanost na tehnologijo odraža v odvisnosti od družbenih omre- Mladina – odsev časa žij, videoiger in drugih digitalnih vsebin, Toda – ali to drži? So mladi danes res kajti lažje se je skriti za lažno identiteto na tako zelo brezupni? Niso morda samo družbenem omrežju in živeti vzporedno drugačni od svoje predhodne generacije? življenje v virtualnem svetu. Takoj bi mu In ta predhodna spet drugačna od svoje bili očitni tudi negativni vplivi tehnologi- predhodne? Mar niso naši mladi odsev je na socialne veščine (ali mladi sploh še nas samih? Zase lahko rečem, da si bom znajo komunicirati iz oči v oči, znajo izra- v trenutku, ko bom mlade opredelila kot žati svoja čustva, znajo graditi medseboj- brezupne primerke, pripisala tudi diagno- ne odnose?), fizično zdravje in sposobnost zo: stara po srcu in po duši, okorela v raz- koncentracije tako v šoli kot v vsakdanjem mišljanju, za odpis. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 19 Upanje Večni iskalci in soustvarjalci jamo svojim učencem z besedo in svojim iniciative, podmladki političnih strank) prihodnosti zgledom. Kako jih visoko dviga javno iz- in prostovoljstvo pa notranjo obogatitev. ražena pohvala (graja naj bo izražena na Mlade navdihujejo tudi pozitivni vzorni- V današnjem času večkrat slišimo mla- štiri oči!), upoštevanje njihovih idej ali pa ki, uspešni posamezniki (športniki, glas- de pare, ki kot razlog, da se ne odločajo preprosto poslušanje njihovega mnenja. beniki, podjetniki), ki so premagali ovire za otroke, navajajo kruti in sovražni svet. Kot suha goba po kapljicah vpijajo naša in dosegli svoje cilje; to jim daje upanje za Ne želijo si, da bi bili njihovi otroci trav- pozitivna stališča, trdna načela in jasno lastno prihodnost. matizirani v svetu brez prihodnosti in moralno držo. Mladi so kritični poslušalci Mladi se danes soočajo z mnogimi izzivi, brez upanja. Ta lažni idealizem preprosto in nenehni iskalci. marsikateri so nam popolnoma neznani, ne drži, saj delo z mladimi dokazuje na- Pomemben vir upanja za mlade so tudi saj se v svoji mladosti sami nismo soočali sprotno, da je njihovo upanje namreč še možnosti za zaposlitev in uspešno kariero. z njimi. Pomembno je, da prepoznamo kako trdno in da ostajajo večni iskalci ter Sodobni čas prinaša priložnosti za delo v njihovo izjemnost (mladih, ne izzivov!) vztrajni spraševalci. So čisto pravi romarji mnogih hitro rastočih podjetjih z novimi in si priznamo, da nas njihova drugač- upanja. tehnologijami. Stabilna prihodnost ni nuj- nost bogati, nikakor pa nas ne sme stra- In kje danes mladi najdejo vir upanja? no povezana s stopnjo izobrazbe, pač pa s šiti. Prepoznati moramo njihove številne Za mnoge je vir upanja prav šola in izo- pripravljenostjo za delo, ki človeka osreču- pozitivne lastnosti in neizmeren poten- braževanje. Pridobivanje znanja in veščin je. Gradnja stabilne prihodnosti se namreč cial. Namesto da tarnamo nad njimi in jim skozi trden izobraževalni sistem, ki začne s spoštovanjem vsakega družbeno njihovo 'brezupnostjo', jim raje stopimo poleg pouka vključuje tudi razne delav- koristnega dela. Mladi si še kako želijo so- korak naproti in vlagajmo v njihovo izo- nice, študijske izmenjave in prostovoljno ustvarjati prihodnost, le dovolj priložnosti braževanje, priložnost za razvoj in med- delo, odpira vrata do uspešne prihodnosti. jim moramo dati. generacijsko sodelovanje. Pomagajmo Eden najpomembnejših dejavnikov – pri- Tudi občutek pripadnosti in močne so- jim krepiti zdravo samozavest, pozitivno našalcev upanja – je v obdobju odraščanja cialne vezi so za mlade pomembni viri motivacijo in vero v uspeh, saj bo to pri- prav učitelj, ki jih podpira in motivira, upanja. Sodelovanje v skupnih projektih spevalo k boljši prihodnosti za vse nas. In jim dviga samozavest, vpliva na njihovo (pevski zbori, športni klubi, društva, bir- še odziv na trditev v naslovu: Ne, ni res! samopodobo. Premalokrat se zavedamo, manske in mladinske skupine) ustvarja Mladina ni brezupna, pač pa vedno zno- kako pomembna sporočila upanja preda- povezanost; družbeno angažiranje (civilne va polna presenečenj! Foto: Matej Hozjan 20 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Motivi upanja v pesmih Vere Lestan Vera Lestan (1908–1943) Nežka Černe Gec, prof. slovenščine in francoščine. Zaposlena je v Šolskem centru Nova Gorica, o. e. Biotehniška šola Šempeter pri Gorici. Vera Lestan se je rodila 3. februarja 1908 v Mirnu. Njena družina je Trstu so 10. marca 1944 ubili mirenske- bila zelo ugledna, vsi člani so bili glasbeno nadarjeni, sodelovali so na ga rojaka pesnika Stanka Vuka, njegovo kulturnih prireditvah, doma so imeli bogato knjižnico in bili naročeni ženo Danico (sestro Pinka Tomažiča) in na slovenske časopise in revije, zato so se pri njih večkrat srečevali prijatelja Draga Zajca. krajani. Oče Karel je bil strojar, brat Karel je učil petje v raznih zborih, Poteka postopek za beatifikacijo žrtev komunističnega režima, med katerimi sestra Marija je pisala note na opalograf za Vinka Vodopivca in Lojzeta je tudi Vera Lestan (prvi na seznamu je Bratuža. Brat Rafael je bil uslužbenec pri podjetju Ragazzi in je leta Lambert Ehrlich). 1918 v samozaložbi izdal Slovarček tujih besed. Tudi sestra Hilarija je pisala pesmi. Pesmi Vere Lestan Osnovno šolo je Vera obiskovala v Mirnu (v 13 letih, od l. 1929 do 1942, je bilo v Lazarist in duhovnik Anton Pust, ki je in na Štajerskem, kamor so se prebival- Mirnu kar šest novomašnikov), znano je dolgo let živel na Mirenskem gradu, je ci Mirna zatekli med 1. svetovno vojno. tudi njeno dopisovanje z Ljubko Šorli in leta 1996 izdal zbirko pesmi Vere Lestan. Šolanje je nadaljevala v zavodu Notre Ladom Piščancem. V njej je zbranih 39 pesmi: 14 pesmi z re- Dame v Gorici in se izšolala za učiteljico Ko so italijanske oblasti internirale šte- ligiozno, bivanjsko, ljubezensko tematiko, v otroškem vrtcu. Ker ni želela poučevati vilne Slovence v Gonars, je Vera zbirala 14 pesmi je priložnostnih: Ob sprejemu v italijanskem jeziku, ni dobila služ- živež, denar in obleko in jim potem v Marijin vrtec, Ob sprejemu v Marijino be. Tako se je vsa posvetila delu sama, v vsakem vremenu in ne- družbo, Ob poroki, Dušnemu pastirju, v domačem kraju, bila je duša varnosti, vozila s kolesom. Iz Ob novi maši in druge, osem pesmi pa je vsega verskega in kulturnega Mirna do Gonarsa je pribli- posvetila prijateljicam. življenja. žno 35 kilometrov. Skrbela V pesmi Nocoj je motiv bolesti, nemira V Mirnu je postala ena naj- je za samostan na Miren- poudarjen z impresijo temne noči brez vidnejših članic Marijine- skem gradu, zlasti ko so bili ga društva, vodila Marijin misijonarji leta 1934 pre- vrtec in skrbela, da so otroci gnani in je ostala hiša prazna. vzljubili slovensko besedo. Sku- Osvobodilna fronta je bila v paj z župnikom Oskarjem Pahorjem Mirnu ustanovljena že leta 1942. Nocoj je sodelovala pri vseh verskih prireditvah Tudi Vero so vabili, a se ni želela vključiti Ah, noč je nocoj tako temna, v kraju. Za razne slovesnosti, npr. ob no- vanjo, vključilo pa se je precej poštenih, na nebu ni bisernih zvezd; vih mašah, je pripravljala igrice in dekla- narodnozavednih in požrtvovalnih deklet in misli, ki vstajajo v meni, macije. Doma je otroke poučevala in jih Marijine družbe. Kmalu po kapitulaciji so samo brezkončna bolest. pripravljala na izpite, ob nedeljah popol- Italije je prišlo do številnih likvidacij tudi dne jih je vozila na izlete v okoliške kraje v Mirnu: oktobra so partizani odpeljali tri A vem, in v naravo. Vodila je otroški pevski zbor, brate Blažič in hčerko prvega. Desetega da predno se zarji srebrni prepisovala note cerkvenih in narodnih novembra so odpeljali prof. Cirila Šini- umakne ta težka mi noč, pesmi. Nekatere njene pesmi so uglasbe- goja (ubili so ga med poskusom pobega), mi v duši spet mirni zavlada ne. Pesem Bodi tisočkrat pozdravljen je Bogomila Klančiča in Venčeslava Štanto, veselja in upanja moč uglasbil Bratuž in jo še pojejo po primor- 14. novembra pa še Alojza Rusjana in tako kot nekoč. skih cerkvah. Za vse večje svečanosti in Vero Lestan. Nihče se ni vrnil. Domneva- obletnice je pripravljala program in pisala jo, da so jih ubili nekje blizu Renč (pod (Lestan, 1996: 9) priložnostne pesmi, tudi ob novih mašah pobočjem, kjer je danes napis Tito). V Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 21 Upanje zvezd, ki se mora v drugi kitici umakniti prijetna razmišljanja bo pregnala optimi- svetlobi, veselju in upanju. stična misel – poudarjena je s presežniki in V Verinih pesmih prevladujejo motivi primerjavami: (misel) jasnejša, čistejša kot trpljenja, povezanega s takratnim fašistič- kristal, lepša kot vsi biseri morja. In ko je nim pritiskom na Primorskem. V številnih lepoti in čistosti dodana še moč (krepka, Misel poosebitvah začutimo, kot da ne bi trpeli silna kot orjaška pest), nastane nova pesem. Črna noč je spala nad grobovi samo ljudje, ampak tudi narava: (burja) in v moji mladi duši je obupno zaječala, zemlja joče, toži, vpi- črna noč. je. Toda močno, trdno kraško ljudstvo ne Ni bilo v drevesih več drhtenja, joče, molče trpi. ne v daljavi trudnega zvonjenja Ena sama tiha misel in iz bornih kmečkih koč so izginili še zadnji znaki Ena sama tiha misel vsakega življenja. se mi je vzbudila spet; Sama noč, brezkončna noč … bila mi je vedno draga Ali glej – Kraška burja še izza otroških let. kaj se je razblisnilo mi pred očmi? Kraška burja je prihrula, Kaj se je tako zasvetilo pred mano? v naša polja se zagnala V moji duši tista misel Morda novo sonce, morda nova zarja, in obupno zaječala čaka uresničenja morda nekaj davno mi poznamo? v gosti mrak, kakor na pokopališču Misel, da. da si v čudnem strahu človek poveličanja. Jasnejša, čistejša kot kristal, ustavil svoj korak. lepša kot vsi biseri morja, (Lestan, 1996: 7) krepka, silna kot orjaška pest, Si li čul, kako se zemlja joče, kakor živi ogenj nočnih zvezd – kak obupno toži, vpije bolj misel je neba. in v obupu roke vije V pesmi V mojem srcu je upanje poimeno- In tedaj v borovih vrhovih? vano plamenček, ki je včasih mirno gorel, novo je življenje v meni vzklilo, Si jo videl ti, kako trpi zdaj pa se izpovedovalka boji, da bo ugasnil: novo upanje se v duši mi zbudilo, in ječi v hrastovih gozdovih? V mojem srcu je plamenček nova pesem, lepša kot kedaj rahlo vztrepetal zazvenela je v življenja maj. Ali v ravnih teh domovih … si le redko slišal vzdihe. o, tedaj gorel je mirno in viharjev ni se bal, (Lestan, 1996: 11) Prošnje, tožbe teh ljudi: ni ugašal, ni pojemal, bolečine tihe. … (Dušnemu pastirju ob petnajstletnici Kaj, danes mi umira, O, ti ubogo, kraško ljudstvo, prihoda v Miren, 1. 10. 1939; Lestan, česa se boji? trdno, močno kakor skala, Morda manjka mu goriva? 1996: 22) nič ne tožiš, nič ne jočeš, Morda kmalu dogori? Veselje, da je v župniji novomašnik, je v ti molčiš, trpiš po svoje. (Lestan, 1996: 16) pesmi Ob novi maši poudarjeno s primer- Samo mrzla ostra burja Vera Lestan je napisala pesmi novomašni- javo: je izraz bridkosti tvoje. kom Oskarju Kogoju (1938), p. Mirku Ož- Kakor bi se tisoč rož razcvelo botu (1941), Efrenu Mozetiču (1941), Ale- sredi zelenih dobrav, (Lestan, 1996: 10) ksandru Lestanu (1942), ohranjena je še kakor tisoč ptičkov bi zapelo ena pesem z naslovom Ob novi maši, kjer tebi v vriskajoč pozdrav. pa ni napisanega imena. Motivi trpljenja so Glej, tako se naše lepe misli V pesmi Ena sama tiha misel je upanje prisotni skoraj v vseh pesmih, posvečenih danes sipljejo pred te, izraženo z nenavadno primerjavo: misel dušnemu pastirju in novomašnikom. da z veseljem tihim napolnile čaka uresničenja kot umrli človek poveli- Od vekov te je Bog določil nam, tvoje zlato bi srce. čanja. da z nami piješ kelih mučeništva, (Lestan, 1996: 27) Tudi v pesmi Misel je pesnica uporabila da nas tolažiš, saj smo narod tvoj. V pesmi, ki jo je Vera Lestan napisala p. prispodobo noči za tesnobo, stisko; upanje … Mirku Ožbotu ob novi maši 1941, je novo- pa je izraženo z besednimi zvezami novo Ostani, ne zapusti nas sirot! mašnik poosebljeno upanje; vojna in težke sonce, nova zarja, novo življenje, življenja V trpljenju bodi z nami in v radosti družbene razmere pa so izražene z besedno maj in – neposredno – novo upanje. Ne- in vodi nas na svetlo pot. zvezo mraz in tema: 22 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Upanje Zdaj vpijejo krvave tuje dalje – do nas odmeva njihov strašni krik in vedno novih, vedno večjih žrtev zahtevajo od nas. O Bog – Sodnik! … pomiri danes bojni ta vihar, da bo prenehalo to strašno klanje, da konec bo sovraštva in prevar. (Lestan, 1996: 25) S prispodobo kliče upanje V pesmih Vere Lestan prevladujejo moti- vi trpljenja, ki so velikokrat predstavljeni s prispodobo temne noči. V njenih verzih začutimo vso bolečino primorskega ljud- stva od prve svetovne vojne do fašizma in likvidacij. Svoj čas in ljubezen je v celoti posvetila svojemu narodu, slovenskemu je- ziku, slovenski pesmi. S prispodobo sonca, svetlobe, plamena kliče upanje; kot bi samo sebe opogumljala, z zadnjimi močmi odga- njala obup in se prepričevala, da bi zasijala srečna doba, / da bi dočakali trenutek zlat, / ko se dobroti umaknila bo zloba / in človek bo človeku zopet – brat. (Lestan, 1996: 25) Več o Veri Lestan • Arhiv župnije svetega Jurija Miren. • Baraga, France (2009): Župnija Miren skozi stoletja. Miren: Župnija. • Lestan, Vera (1996): Vera Lestan: njene pesmi, njena doba, njena smrt. Miren pri Gorici: Župnija. • Pelikan, Egon (2002): Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom: primorski krščanski socialci med Vatikanom, fašistično Italijo in slovensko katoliško desnico – zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martin Čedermac. Ljubljana: Nova revija. • Podbersič, Renato (2012): Revolucionarno nasilje na Primor- skem: Goriška in Vipavska 1941–1945. Let 2. Ponatis. Ljublja- na: Študijski center za narodno spravo. Ti sam pa večne Luči bodi žar, Z bridkostjo v srcu misliš na otroke, ki srca naj gorko, tesno objema – ki so izgnani … Viri fotografij: • ČB fotografija - Vera Lestan. Vir: Lestan, Vera (1996): Vera saj veš, kako je v svetu mraz in tema; … Lestan: njene pesmi, njena doba, njena smrt. Miren pri Gorici: ti bodi luč za skromni naš oltar! Ognjišče je razbito, strehe ni več, Župnija. (Lestan, 1996: 29) posuta jim je cerkev in oltar. • Slika visi v mirenski cerkvi, naslikal jo je Nikolaj Mašukov, novembra 2018. Foto: Robert Ušaj V pesmi Dušnemu pastirju (posvečena Pesem se nadaljuje z upanjem: Oskarju Pahorju) se plamen, žar pojavi v In bratje naši? Tvoji so sinovi; podobni metafori: z očetovsko skrbjo si jih gojil, V našem domu sije topli žar ljubezen sveto, upanje in vero … si v mlada srca njihova sadil. O, da bi gorel do konca naših dni Pesem je bila napisana tistega leta, ko je bila živ plamen, srce ti svečeniško, Vera umorjena. Nekateri verzi so izjemno … pretresljivi, razumemo jih lahko kot sliko In ta žar nam bo osvetlil našo pot, takratnih razmer, ko je že prišlo do števil- da je v črni temi ne zgrešimo. nih likvidacij: (Lestan, 1996: 21) V teh dneh tako velikega trpljenja, Tema naslednjega žarišča: V drugi pesmi Dušnemu pastirju (za god tako velikih, strašno bridkih zmot, Vse o čustvih 1943) pesnica poudari duhovnikovo skrb ko tisoči nam tonejo v obupu – za vse trpeče: … Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 23 Naš pogovor Mladi potrebujejo prostor, kjer lahko rastejo Naš pogovor: Janko Pogorelčnik, direktor Šolskega centra Velenje Silvo Šinkovec je predavatelj, terapevt, voditelj seminarjev in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, tehnike in računalništva do ekonomije, duhovni asistent DKPS in direktor IFP. gostinstva in turizma. Na gimnaziji ima- Peter Rozman mo tudi športni oddelek ter umetniško , univ. dipl. socialni delavec, ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, ŠC Velenje. gimnazijo z likovniki in glasbeniki. Naš cilj je jasen: mladim omogočiti znanje, ki Pomladni dan nas je pripeljal v Velenje, srečali smo se v Šolskem centru je uporabno, aktualno in življenjsko po- Velenje, ki je med največjimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v membno. Sloveniji. Tisti dan je bilo srečanje predstavnikov različnih šolskih centrov, ki so si izmenjali izkušnje in načrtovali skupne dejavnosti. Na srečanju Kdo je direktor Šolskega centra Velenje? se je čutila skrb za šole, zavzetost za mlade, veselje do poklica in želja Sem Velenjčan, mož, oče in zdaj že pono- prispevati nekaj dobrega družbi, ki jo soustvarjajo. Z direktorjem smo se sen dedi. Po diplomi na Fakulteti za stroj- dogovorili, da naredimo pogovor za našo revijo. ništvo v Ljubljani sem se zaposlil v Rudni- ku lignita Velenje, kjer sem bil štipendist. Ste direktor Šolskega centra štiri srednje šole in višja strokovna šola, ki Leta 1990 sem se zaposlil na Šolskem cen- Velenje, ki deluje že več kot 60 let. ponujajo izobraževanje na srednješolski tru Velenje, na strojni šoli kot učitelj stro- Šolski center Velenje je ena izmed najve- in višješolski ravni, ter medpodjetniški kovno-teoretičnih predmetov. Kasneje čjih izobraževalnih ustanov v Sloveniji z izobraževalni center. Pokrivamo zelo ra- sem bil pomočnik ravnatelja, vodja prak- dolgo in bogato tradicijo, ki sega več kot znolika področja – od strojništva, geoteh- tičnega pouka, organizator praktičnega šest desetletij v preteklost. Sestavljajo ga nike, okoljevarstva, mehatronike, elektro- usposabljanja z delom, pomočnik vodje Medpodjetniškega izobraževalnega cen- tra, od leta 2005 do 2017 ravnatelj strojne šole. Od oktobra 2017 sem direktor Šol- skega centra Velenje. Kaj vas je pripeljalo v šolstvo? Pomoč sošolcem, inštruiranje ter v štu- dentskih časih krajši čas učenje matema- tike na eni od ljubljanskih osnovnih šol je pomagalo, da mi je pedagoško delo bilo ves čas blizu. Kot zaposleni v premogov- niku sem nekaj malega učil na takratni strojni šoli in kmalu se je pokazala pri- ložnost, da sem povsem prešel na šolo. Sprva sem veliko učil odrasle, kjer sem bil neredko v situaciji, da sem, poln teoretič- nega znanja, učil odrasle udeležence, ki so bili odlični praktiki, in smo se resnično lahko učili drug od drugega. Hitro mi je postalo jasno, da učenje nikoli ni enosme- ren proces – gre za nenehno izmenjavo, rast in tudi osebni izziv. To mi je zelo po- 24 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Naš pogovor magalo pri delu z mladimi, kjer je želja po prenašanju znanja in sooblikovanju pri- hodnosti čudovito vodilo. Ko sem nazadnje dobil priložnost, da vo- dim Šolski center Velenje, sem to vzel kot izziv, ki ga spremlja velika odgovornost, pa tudi priložnost za razvoj. Vaš center je znan po skrbi za kakovost v izobraževanju. Kaj to pomeni za šolo, kaj za vaše profesorje? Kakovost v izobraževanju ni nekaj, kar bi lahko izmerili zgolj s testi in ocenami. Gre za kulturo delovanja – kako se učitelji pri- bližajo dijakom, kako skupaj ustvarjamo okolje, kjer se znanje povezuje z življe- njem. V Šolskem centru Velenje kakovost gradimo na načelih samoevalvacije. Že dušijo in težko ločijo bistveno od nepo- Pomembno je, da jim ponudimo varno leta sodelujemo v spletni platformi EPoS, membnega. Znanja, ki jih pridobivajo, okolje, kjer lahko razvijajo svoje talente, kjer šole ugotavljajo kakovost na izbranih so mnogotera, a pogosto manj globoka. gradijo samozavest in se učijo pomemb- področjih. Ko npr. učitelj ocenjuje svoje Kljub temu so izjemno sposobni, ustvar- nih življenjskih veščin. Vsak dijak je dru- delo z dijaki in vidi, kako so to delo videli jalni in vedoželjni. Navajeni so hitrih od- gačen, zato je pomembno, da jih obravna- dijaki, se vedno nekoliko zamisli. Običaj- zivov, iščejo smisel in potrebujejo osebno vamo individualno. no se v naslednji generaciji izboljša, kar se pozornost. Težje prenašajo neuspeh, zato Vedno je lepo srečati nekdanjega dijaka, pozna v odgovorih naslednje generacije mora biti šola več kot prostor znanja – po- ki se rad spominja šolskih dni in navdu- dijakov. Za učitelje to pomeni strokovno stati mora varen prostor za učenje odno- šeno pove, kako mu je bila šola, znanje in rast, povezovanje, timsko delo in zave- sov, odgovornosti in spoštovanja. Ključno vzdušje v njej odlična popotnica za življe- danje, da je vsak posameznik del širšega je, da jih znamo poslušati, razumeti in jim nje. sistema, ki gradi prihodnost. pomagati najti ravnovesje. Od leta 2008 imajo osnovne šole Moto vašega centra je tudi Kaj mladim za njihov razvoj danes vzgojne načrte. Večkrat so bile pripraviti mlade, da bodo 'visoko lahko da družina? pobude, da bi bilo dobro imeti zaposljivi', da se bodo aktivno Družina ostaja prva in najpomembnejša vzgojni načrt tudi v srednji šoli. Kaj vključili v življenje. Kaj je pri tem skupnost v življenju mladostnika. Daje menite o tem? ključnega pomena? občutek varnosti, pripadnosti in ljube- zni. A današnji življenjski tempo, pritisk Vzgojno delovanje šole je zapisano v Zaposljivost danes ni več odvisna zgolj od okolja in vpliv medijev pogosto otežujejo šolskih pravilih in hišnem redu, ki opre- poklica, ampak od celega sklopa kompe- njeno vzgojno vlogo. Starši nimajo vedno delijo načine dela in življenja v šolah v tenc – prilagodljivosti, podjetnosti, med- dovolj časa, energije ali možnosti za ce- smislu nalog oziroma obvez, pravic, in osebnih veščin, informacijske pismenosti. lostno podporo otroka. Tu ima pomemb- kar je ključno, odgovornosti. Vsebinsko Pomembni so odnosi, čustvena inteligen- no vlogo šola – ne kot zamenjava, ampak je to precej podobno vzgojnim načrtom v ca, vrednote. Ključna je povezava šole kot partner. Sodelovanje družine in šole osnovnih šolah. z gospodarstvom, praksa, sodelovanje s je ključno, da mladim skupaj ponudimo podjetji, pa tudi razumevanje potreb lo- strukturo, pogovor, razvoj veščin in vre- Kljub vsem obveznostim, ki jih kalnega in širšega trga. Zato razvijamo dnot, ki jih včasih doma primanjkuje. Le imajo učitelji zaradi programov, so širok spekter projektov, podjetnosti in povezani lahko otroku damo največ. tudi avtonomni pri svojem delu. praktičnega usposabljanja. Učitelj, ki zna biti strokovnjak, a hkrati Kaj lahko da šola dijakom za človek. Ki zna vzpostaviti odnos, posta- Kakšni so današnji mladi, njihove njihov osebni razvoj? viti meje, a ohraniti toplino. Avtonomija značilnosti, potrebe, možnosti? Šola lahko dijakom da veliko – ne le učitelja je izjemno pomembna, prinaša pa Današnji mladi so vsak dan potopljeni v znanje, ampak predvsem občutek, da tudi odgovornost. Časi se spreminjajo in poplavo informacij, v kateri se pogosto jih nekdo vidi, razume in verjame vanje. nenehno je treba nadgrajevati svoje delo. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 25 Naš pogovor Kaj bi spremenili v našem šolskem sistemu, če bi bili minister za šolstvo? Gotovo način financiranja. Radi se pri- merjamo z evropsko skupnostjo in raz- vitimi državami, a pri financiranju zlasti srednjega poklicnega, srednjega strokov- nega in višjega šolstva smo globoko pod povprečjem razvitih držav. Kaj najbolj pogosto svetujete staršem? Zaupajte, a postavljajte jasne meje. Poslu- šajte, pa tudi usmerjajte. Bodite prisotni in sodelujte. Ko se zgodi kak spodrsljaj, naj ga rešujejo otroci sami, vi pa bodite Kakšna je vloga ravnatelja v na področju srednjega strokovnega in po- opora in zavetje. sodobnem poklicnem centru? klicnega šolstva, višjih šol in medpodje- Ravnatelj je najbliže dijakom, učiteljem in tniških izobraževalnih centrov. Kaj pa svetujete učiteljem? vsakdanjemu življenju šole. Njegova vlo- ga je zahtevna, saj mora povezovati ljudi, Kateri projekt je značilen za vaš Bodite pogumni, pristni in odprti. Odnos center in na katerega ste najbolj in zgled sta velikokrat vsaj tako pomemb- poslušati, podpirati in hkrati sprejemati na kot učna snov. Dijaki ne potrebujejo odločitve. Je vodja in motivator, ki skrbi za ponosni? popolnosti – potrebujejo ljudi, ki verja- dobro vzdušje v kolektivu, za strokovni ra- Pri obilici domačih in mednarodnih pro- mejo vanje. zvoj učiteljev in za to, da se dijaki počutijo jektov, ki jih izvajamo na Šolskem centru varne in sprejete. Hkrati mora usklajevati Velenje, se je težko odločiti za posamezne- pedagoške cilje z administrativnimi in sis- Kaj je vodilo vašega življenja? ga. Izjemno pomembna stalnica so pro- temskimi zahtevami. Pri tem mora ostati jekti Mladi raziskovalci za razvoj SAŠA Delaj dobro, bodi iskren in spoštljiv – in ni- vsem dostopen in zanesljiv sogovornik. regije, Prostovoljstvo in Erasmus mobil- koli ne pozabi, da je vsak človek svet zase. nost. Trenutno pa smo pred izjemno po- In kakšna je vloga direktorja? membnim projektom Prestrukturiranje Gospod Janko Pogorelčnik, hvala Direktor ima predvsem povezovalno in SAŠA regije v izobraževanju. za vse vaše odgovore. razvojno vlogo. Skrbi za usklajeno delo- vanje vseh enot, strateško načrtuje razvoj centra ter ustvarja pogoje za kakovostno delo zaposlenih in uspeh dijakov ter štu- dentov. Pomemben del njegovega dela je tudi sodelovanje z gospodarstvom, lokal- nim in širšim okoljem ter drugimi šolami. Biti mora vodja, ki zna poslušati, povezo- vati in usmerjati v prihodnost. Vi se povezujete z drugimi šolskimi centri. S čim se bogatite? Povezani smo v več stanovskih organiza- cij. V okviru Konzorcija šolskih centrov sodelujemo šolski centri iz Novega mesta, Ptuja, Celja, Nove Gorice, Kranja, Lju- bljane in Velenja. Tako povezani se lažje prijavljamo na velike domače in med- narodne projekte, izmenjujemo primere dobrih praks in dajemo razvojne pobude 26 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Biti vzgojitelj Razvijanje kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti Štefka Pšeničnik, prof. razrednega pouka, zaposlena na OŠ Škofljica. možnosti energetske učinkovitosti. Obli- kovali so modele šolskih stavb, ki vključu- V sodobnem izobraževanju postaja razvijanje kritičnega razmišljanja in jejo obnovljive vire energije, in predstavili ustvarjalnosti ključna naloga šolskih sistemov. Te veščine so nepogrešljive svoje rešitve na šolskem sejmu. Primer: za delovanje v dinamičnem in zapletenem svetu 21. stoletja. Kritično oblikovanje prototipa izdelka, ki bi rešil določen problem (npr. naprava za zbira- razmišljanje učencem omogoča, da analizirajo informacije, oblikujejo nje deževnice). argumente in sprejemajo odločitve na podlagi razmisleka. Umetniško izražanje Vključevanje umetnosti v pouk (risanje, Ta prispevek raziskuje, kako lahko uči- vidike, od zasebnosti do vpliva na zapo- dramatizacija, glasba) spodbuja ustvarjal- telji spodbujajo kritično razmišljanje in slitev, in pripravili argumente, ki so jih za- no izražanje. Primer: ustvarjanje pesmi ali ustvarjalnost pri učencih, s posebnim po- govarjali v strukturiranem debatnem for- ilustracij na temo varovanja okolja. udarkom na primerih dobre prakse. Med matu. To je spodbujalo kritično mišljenje, uro zgodovine, na primer, lahko učenci raziskovanje virov in argumentacijo. Pri- Igre vlog analizirajo različne vire o pomembnem mer: razprava o podnebnih spremembah, Učenci lahko izražajo inovativne rešitve, zgodovinskem dogodku, kot je osamo- kjer učenci predstavijo različne perspekti- svoja mnenja in ideje s simulacijami re- svojitev Slovenije. Razdelijo se v skupine, ve (znanstvene, socialne in ekonomske). sničnih situacij. vsaka preuči specifičen vir (npr. govor Reševanje problemov političnega voditelja ali novinarski čla- Kritično razmišljanje spodbujajo naloge, Primeri iz prakse nek), nato pa skupaj primerjajo ugotovi- ki zahtevajo analizo situacije in iskanje Program "Razmišljaj kritično!" tve in oblikujejo skupno razlago dogodka. rešitev. Primer: skupinsko iskanje rešitev Slovenska fundacija za kritično razmišlja- Ustvarjalnost pa spodbuja inovativnost, za zmanjševanje plastičnih odpadkov v nje izvaja delavnice in seminarje za spod- prilagodljivost in izražanje idej na edin- lokalnem okolju. bujanje argumentacije in logičnega razmi- stvene načine. šljanja v šolah. Kritično razmišljanje se nanaša na spo- Uporaba člankov in medijskih vsebin sobnosti učencev, da: Odličen način za razvijanje kritične drža- Inovativni projekti pri predmetu • postavljajo vprašanja, vljanske pismenosti je analiza medijskih tehnika in tehnologija • vrednotijo zanesljivost virov, člankov in iskanje pristranskosti ali na- Učitelji pogosto vključujejo projektne na- • analizirajo argumente, pačnih informacij. loge, kjer učenci razvijajo inovativne reši- • prepoznavajo logične napake in tve, kot so modeli ekoloških hiš. Ustvarjalnost v izobraževanju • oblikujejo lastne sklepe na podlagi do- Ustvarjalnost je sposobnost generiranja Kulturni dnevi z ustvarjalnimi kazov. novih in koristnih idej. Pri učencih jo delavnicami spodbujamo z dejavnostmi, ki zahtevajo Veliko šol že organizira dneve, posveče- Metode spodbujanja inovativnost, domišljijo in sodelovanje. ne umetniški ustvarjalnosti, kjer učenci kritičnega razmišljanja pri sodelujejo v delavnicah, kot so pisanje Metode spodbujanja zgodb, slikanje ali igranje glasbe. starejših učencih Razprave in debatne dejavnosti ustvarjalnosti Metode spodbujanja Učitelji lahko organizirajo razprave o ak- Projektno učenje kritičnega razmišljanja in tualnih temah, pri čemer učenci vadijo Projekti in projektno učenje omogočajo oblikovanje in zagovarjanje svojih stališč. učencem, da raziskujejo teme na ustvar- ustvarjalnosti pri mlajših Na eni od slovenskih šol so izvedli razpra- jalen način. Na Osnovni šoli Šentvid so učencih vo o vprašanjih etične uporabe umetne izvedli projekt Zelena šola prihodnosti, Pri mlajših učencih se ta sposobnost raz- inteligence. Učenci so raziskali različne kjer so učenci skupaj z učitelji raziskovali vija postopoma, preko spodbujanja rado- Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 27 Biti vzgojitelj šča, kot je »Predstavljajte si, da ste izumili • sposobnost spodbujanja odprtega di- Foto: BS novo igro. Kakšna je?«. Ta metoda spod- aloga; buja domišljijo in sposobnost strukturira- • poznavanje tehnik za razvijanje nega izražanja. ustvarjalnega in kritičnega razmišlja- Projektno učenje nja ter Pri projektnem delu se učenci ukvarjajo z • pripravljenost za uporabo raznolikih daljšimi nalogami, ki zahtevajo raziskova- učnih metod. nje, sodelovanje in kreativno razmišljanje. Učitelj mora: Lahko pripravijo predstavitev o ekosiste- • ustvariti spodbudno in varno okolje, mih in pri tem uporabijo različne vire, od kjer učenci brez strahu izražajo svoje knjig do digitalnih medijev. ideje; • postavljati vprašanja, ki spodbujajo Likovno izražanje globlje razmišljanje; Učitelj ponudi različne materiale in spod- • ponujati izzivalne naloge, ki zahtevajo buja otroke k ustvarjanju, npr. gradnji tako ustvarjalnost kot analitično raz- modelov, ustvarjanju kolažev ali oblikova- mišljanje; nju likov iz gline. • omogočiti različne izkušnje in aktiv- nosti, ki povezujejo teorijo s prakso. Primeri iz prakse Projekt o okoljski odgovornosti Izzivi in rešitve Učenci raziskujejo problem odpadkov v Pomanjkanje časa svoji šoli, predlagajo rešitve, kot sta lo- Vključevanje teh dejavnosti v pouk je čevanje odpadkov ali recikliranje, ter iz- lahko zahtevno zaradi obsežnih učnih na- delajo plakate ali modele za ozaveščanje črtov. Rešitev: integracija kritičnega raz- sošolcev. Svoje rešitve in predloge lahko vednosti in postavljanja vprašanj. V pra- mišljanja in ustvarjalnosti v že obstoječe predstavijo v drugih oddelkih ali razre- ksi lahko učitelji to podpirajo z različnimi učne vsebine. dih. metodami. Raziskovanje narave Pomanjkanje usposobljenosti Možganska nevihta (brainstorming) Učitelj organizira ekskurzijo v naravo, Učitelji se pogosto soočajo s pomanjka- njem znanja o teh metodah. Rešitev: več Možganska nevihta je metoda, ki spod- kjer učenci zbirajo vzorce, jih analizirajo buja generiranje številnih idej v kratkem in predstavijo svoje ugotovitve. usposabljanj in delavnic za učitelje. času. Učitelj lahko vpraša učence: »Kako Ustvarjanje zgodb bi lahko pomagali živali, ki nima doma?« Razmišljanje in samostojnost Učenci skupaj napišejo knjigo, kjer vsak Otroci nato prosto izražajo ideje, ki jih ka- doda svoj del zgodbe. Na koncu knjigo Kritično razmišljanje in ustvarjalnost sta sneje analizirajo. ilustrirajo in predstavijo staršem. ključna elementa za razvoj kompetenc, ki Reševanje problemov omogočajo učencem kakovostno izobra- Učitelj predstavi konkretno situacijo ali Vloga učitelja ževanje in uspeh v sodobni družbi. Uči- problem, na primer: »Kako bi lahko raz- telji z ustreznimi metodami in pristopi Učitelj igra ključno vlogo pri spodbujanju delili igrače v razredu, da bi bilo pošteno ustvarjajo učno okolje, kjer se otroci lah- teh veščin. Biti mora mentor, ki postavlja za vse?« Učenci razpravljajo in predlagajo ko razvijajo kot samostojni, inovativni in izzivalna vprašanja, omogoča refleksijo refleksivni posamezniki. S sodelovanjem, rešitve, kar spodbuja analitično in ustvar- in spodbuja timsko delo. Poleg tega mora izkušnjami in spodbujanjem radovednosti jalno razmišljanje. uporabljati različne metode poučevanja, so te veščine dosegljive že pri najmlajših. Igranje vlog prilagojene starostni stopnji učencev. Uči- Učenci prevzamejo vloge v simulira- telj lahko med uro slovenščine uporabi Več o tej temi ni situaciji, na primer v trgovini ali pri metodo sokratskega dialoga, kjer učen- • Banjac, Marinko; Šipuš, Klavdija; Tadič, Darja idr. (2021): Izkustveno učenje: od teorije k praksi. Ljubljana: Zavod RS za zdravniku. S tem razvijajo empatijo, ko- cem postavlja vprašanja, ki vodijo do glo- šolstvo. • Brodnik, Vilma; Krašna, Primož (ur.) (2022): Mladi in ustvar- munikacijske spretnosti in sposobnost ra- bljega razmišljanja o prebranem besedilu. zumevanja različnih perspektiv. Prav tako lahko pri likovni vzgoji spod- jalnost. Zbornik razširjenih povzetkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. budi ustvarjalnost z nalogami, kjer učenci • Farkaš, Katja (2016): Razvijanje ustvarjalnosti pri književnosti Ustvarjalno pisanje interpretirajo določeno temo na unikaten, v 2. razredu osnovne šole. Magistrska naloga. Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Učenci pišejo zgodbe na določene teme, svojevrsten način, kot je izdelava plakata • Merkač Skok, Marjana idr. (2020): Ustvarjalnost in inovativ- si izmišljujejo zaključke za nepopolne pri- na temo trajnostnega razvoja. Za uspešno nost v vzgoji in izobraževanju. Zbornik. Društvo SPIS: Slovenj povedi ali pa učitelj spodbudi učence, da delo učitelj potrebuje naslednje kompe- Gradec. • Rupnik Vec, Tanja (2011): Izzivi poučevanja: spodbujanje napišejo svojo zgodbo na podlagi izhodi- tence: razvoja kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 28 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Biti vzgojitelj Doživljanje zanosa Marjeta R. Rakušček, mag. prof. glasbene pedagogike, je profesorica glasbene umetnosti na OŠ Simona Gregorčiča in Gimnaziji Tolmin. Vodi različne zborovske skupine. S člankom, ki je povzet iz moje magistrske naloge Razlike v doživljanju zanosa med študenti glasbene pedagogike in učitelji pouka glasbe, želim spodbuditi starše, vzgojitelje, učitelje in trenerje, da ne bi obupali nad svojim zgledom. Čeprav so z njim le zunanja motivacija za dejavnost otrok, pa lahko dosežejo želene učinke kot pri notranji motivaciji. Osredotočila se bom na doživljanje zanosa pri glasbi, namiznih igrah in športu. Zanimivo je, da glasba ljudi združuje bolj nosa med igranjem svojega instrumenta. njihovih zmožnosti. Rezultat tega je, da kot katera druga človekova dejavnost. Že Raziskave so pokazale, da imajo izvajalci so igralci zmožni biti skoncentrirani, da novorojenček se obrača za materinim gla- v stanju zanosa povečano kakovost izva- uporabljajo kontrolo nad okoljem in izo- som in sinhronizira z vokali njene besede. janja v primerjavi z obdobjem, ko niso v blikujejo zdravo samopodobo. Raziskave Osnovnošolski otroci vsak odmor izvajajo stanju zanosa. V raziskavi med pianisti namiznih iger kažejo, da je otrokom še kompleksne ritme, gibe in pojejo ob igrah, klasične glasbe so ugotovili, da je po- posebej težko obdržati osredotočenost po ob katerih ploskajo z rokami. Najstniki se membno razmerje med stanjem zanosa in šolskih dejavnostih (Shernoff in Vandell, za več ur zaprejo v sobo in si z manifesta- izvajalčevim srčnim utripom, krvnim tla- 2007). cijo glasov želijo osmisliti bivanje. V teh kom in obraznimi mišicami. Ko je pianist aktivnostih pa ni ocen ali plače, temveč Šport prešel v stanje zanosa, sta se srčni utrip notranji občutek zadovoljstva (Custodero, Misel, da so tekmovalci med atletskimi in krvni tlak znižala in obrazne mišice so 2002). tekmovanji v nekem 'stanju zamaknjeno- bile sproščene (Csikszentmihalyi, 2012). M. Csikszentmihalyi je odkril, da sreča ni sti', se ujema z opisom Csikszentmihalyi- samoumevna, ne zgodi se po naključju. Namizne igre jeve teorije o zanosu; preučeval jo je tudi Sreča se porodi v notranjosti posameznika, Igre različnih tipov, tudi namizne igre, na področju psihologije športa. Iz raziskav in kdor se nauči spremljati notranje izku- so za otroke zelo zanimive, saj črpajo iz je razvidno, da 'biti v zamaknjenosti' – za- šnje, bo sposoben opredelitve kakovosti njih različne naloge/dejavnosti, ki so ne- nosu – lahko vpliva tudi na gibalne pre- svojega življenja (Csikszentmihalyi, 2002). posredno povezane z izkušnjo zanosa. Na mike, kot boljše vključevanje zavesti, pod- Mihaly Csikszentmihalyi je v svojem delu primer: cilji so jasni, saj je povratna infor- zavestne refleksne funkcije pa izboljšajo Flow: The Psychology of optimal Experi- macija, ali igralci dosegajo cilje, takojšnja, koordinacijo (Csikszentmihalyi, 2012). ence zapisal teorijo, da so posamezniki jasna, nedvoumna. Izziv napreduje ena- Shernoff in Vandell (2007) sta ugotovi- najbolj srečni, ko so v stanju zanosa. To je komerno, da obdrži dejavnost na robu la, da so srednješolci vključeni v različne stanje popolne osredotočenosti oziroma popolne zamaknjenosti v neko dejavnost, ko nič drugega ni pomembno. Posame- zniki pozabijo na čas, počutijo se izpopol- njene in prezrejo osnovne potrebe (čas, hrana, izguba zavedanja o lastni identite- ti) (Csikszentmihalyi, 2012). Za občutenje zanosa mora biti težavno- stna stopnja med izzivom ter veščinami in znanjem uravnotežena. Če je naloga pretežka ali prelahka, do zanosa ne pride. Izziv in veščine morajo biti enakovredne in visoke: če je izziv prenizek, nastane na- mreč apatija (Csikszentmihalyi, 2012). Zanos v različnih dejavnostih Glasba Glasbeniki, še posebej solisti improviza- Foto: Rebeka Hozjan torji, lahko preidejo v globoko stanje za- Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 29 Biti vzgojitelj obšolske dejavnosti, prevladujejo pa v med izzivom v dani situaciji in med la- vpliva na veliko dejavnikov, ki so jim iz- športnih aktivnostih in umetnostnih obo- stnimi zmožnostmi, da se spoprimejo z postavljeni učenci med uro; tako procesi gatitvah. Dijaki so to opisali kot sočasno izzivom. V raziskavi je Csikszentmihalyi čustvenega posnemanja lahko delujejo. izkušnjo osredotočenosti, interesa in užit- (1988) trdil, da bo pianist začetnik učenje Zanos učitelja ne vključuje samo delov- ka. Srednješolci so poročali o visoki iz- na klaviaturi videl kot izziv in bo v za- nega užitka, ki lahko vpliva na učence, kušnji zanosa v športnih in umetnostnih nosu občutil enostavnost tega ter zaigral pač pa vsebuje tudi delovno motivacijo in dejavnostih v obšolskem času ter nizki lestvico. Takoj ko se bo začetnik počutil absorpcijo. Vsi omenjeni dejavniki lahko izkušnji zanosa med reševanjem doma- samozavestnega v igranju lestvic, bo mo- določajo kakovost pouka in neposredno čih nalog. Poročali so tudi, da so bili bolj ral iskati nov izziv, drugače se bo začel uživanje učencev (Bakker, 2005). poglobljeni v dejavnosti, ko so sodelovali dolgočasiti (Bakker, 2005). V življenju si moramo postavljati izzive, odrasli in vrstniki, kot takrat, ko so sode- ki so enakovredni našim sposobnostim. lovali samo vrstniki. Subjektivne izkušnje Ali je zanos nalezljiv? Csikszentmihalyi (2002) je trdil, da se sodelujočih v raziskavi z vključenostjo v moramo naučiti kontrolirati svojo pozor- specifičen program dejavnosti razumemo Številne raziskave so pokazale, da se lah- nost, če želimo doseči kakovost svojega kot program, ki pomaga z obšolskimi de- ko pozitivna in negativna čustva prenaša- javnostmi spodbujati razvoj mladih. jo z ene osebe na drugo. Field idr. (1982) življenja in jo nadgrajevati. Po njegovem so ugotovili, da je obrazna mimika novo- mnenju je to tudi najbližje doživljanju rojenčka podobna mamini. Prav tako lah- sreče. Kako pogosto doživljamo ko vpliva na materina čustva novorojenč- Viri zanos kova mimika obraza (Frodi idr., 1978). • Adelmann, Pamela K.; Zajonc, R. B. (1989): Facial efference Če bi vprašali Američane, ali se kdaj po- Campos in Sternberg (1981) sta to poi- and the experience of emotion. Annual Review of Psychology, 40, str. 249–280. topijo v neko dejavnost tako globoko, da menovala »socialna povezanost« (social • Bakker, Arnold B. (2005): Flow among music teachers and se jim nič drugega ne zdi pomembno in referencing), opisana tudi kot »čustvena their students: The crossover of peak experiences. Journal of Vacational Behavior, 66, str. 26–44. izgubijo občutek za čas, bi eden od petih okuženost« (emotional contagion), na • Campos, J.; Sternberg, C. (1981): Perception, appraisal, and odgovoril, da se jim to večkrat dnevno primer težnja k avtomatičnemu oponaša- emotion: The onset of social referencing. V M. Lamb; L. Sher- dogaja, medtem ko bi 15 % ljudi odgovo- nju mimike in izrazov, vokalov, poz, pre- rod (ur.): Infant social cognition: Empirical and theoretical considerations (str. 273–314). Hillsdale, NJ: Lawrence Erlba- rilo, da se jim to še ni zgodilo. mikov in seveda čustveno združevanje um Associates, Inc. Ta podatek je precej stabilen in splošen. (Hatfield idr., 1994). • Csikszentmihalyi, Mihaly (1988): The Systems Model of Cre- ativity. The collected works of Mihaly Csikszentmihalyi. Clare- V raziskavi med 6.469 prebivalci Nemčije Iz raziskav je razvidno, da se med učitelji, mont Graduate University. so ti na isto vprašanje odgovorili: pogosto asistenti in delavci v zavarovalniški druž- • Csikszentmihalyi, Mihaly (1990): Flow: The Psychology of Optimal Experience. Journal of Leisure Research, 24(1), str. 23 %, včasih 40 %, redko 25 %, nikoli ali bi prenašajo negativna čustva in stres. 93–94. ne vedo 12 % (Csikszentmihalyi, 1997). Tudi pri zakoncih se je pokazalo, da se • Csikszentmihalyi, Mihaly (1997): Finding flow. Pridobljeno Csikszentmihalyi (1990) je raziskal, da izgorelost in depresija lahko prenašata. 10. 4. 2017 s spletne strani: https://www.psychologytoday. com/articles/199707/finding-flow. so predvsem umetniki in športniki do- Kaj pa pozitivna energija? Tako kot imajo • Csikszentmihalyi, Mihaly (2002): Flow: The classic work on vzetni za izkušnje zanosa. Raziskovalce je stresne situacije v službi negativne vplive how to achieve happiness. London: The Random House Gro- up. zanimalo, ali to velja tudi za učitelje glas- na kolege, se prenašajo pozitivni efekti in • Csikszentmihalyi, Mihaly (2012): Flow. V 19 Wikipedia arti- be. Klausmeier (1978) je menil, da vaja, dobro vplivajo na počutje (Bakker, 2005). cles. Pridobljeno 7. 11. 2016 s spletne strani: http://www.mar- nastopanje in transfer glasbe ponujajo Še vedno pa niso znani vsi mehaniz- kfoster.net/struc/Mihaly_Csikszentmihalyi-wiki.pdf. • Custodero, Lori A. (2002): Seeking Challenge, Finding Skill: veliko razlogov, da se posameznik popol- mi v procesu prenašanja pozitivnih in Flow Experience and Music Education. Arts Education Policy noma potopi v aktivnost. Identifikacija z negativnih vplivov ali čustvenih okužb Review, 103, št. 3, str. 3–9. glasbo dovoli glasbeniku, da se poistoveti z ene osebe na drugo. Med pomemb- • Field, Tiffany M.; Woodson, Robert; Cohen, Debra idr. (1983): Discrimination and imitation of facial expressions by term z delom in ga posrka vase (Palmer, 1989). ne uvrščajo zaznavanje in (nezavedni) and preterm neonates. Infant Behavior and Development, zve- Poleg tega visoka stopnja napora, ki je prevzem obraznega izražanja (mimike) zek 6, št. 4, str. 485–489. • Frodi, Ann M.; Lamb, Michael E.; Leavitt, Lewis A. idr. (1978): potrebna za dobro delovanje, sovpada z (Adelmann in Zajonc, 1989). Sogovor- Fathers' and mothers' responses to infant smiles and cries. In- visoko koncentracijo in zbranostjo. Ta- niki medsebojno vplivajo in se prilaga- fant Behavior and Development, zvezek 1, str. 187–198. • Hatfield, Elaine; Cacioppo, John L.; Rapson, Richard L. krat lahko pričakujemo, da bo glasbenik jajo drug drugemu tudi z intonacijo in (1993): Emotional cotagion. Current directions in Psychologi- pogosto izkusil zanos (Bakker, 2005). hitrostjo govora. Na čutenje sprejemnika cal sciences 2, str. 96–99. Csikszentmihalyijeve (1997) raziskave so vplivata višina tona in hitrost govorečega • Klausmeier, Friedrich (1978): Die Lust sich musikalisch aus zu drucken (The passion to express oneself with music). Hamburg: pokazale, da ljudje bolj pogosto doživijo (Hatfield idr., 1994). Rowohlt Verlag. zanos med delom, saj tedaj očitno najdejo Na osnovi emocionalne teorije nalezlji- • Palmer, Marian (1989): Music therapy in gerontology: A revi- ew and a projection. Music Therapy Perspectives, 6, str. 52–56. izzive, dolgočasje pa nastopi med gleda- vosti torej lahko pričakujemo, da zanos • Rutar, Marjeta (2017): Razlike v doživljanju zanosa med štu- njem televizije, torej v prostem času. To učiteljev glasbe pozitivno vpliva na nji- denti glasbene pedagogike in učitelji pouka glasbe. Magistrska potrjuje, da mora posameznik vložiti čas hove študente. Kot smo opazili, med pou- naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko. in energijo, da izkusi zanos. Raziskovalci čevanjem poteka med učiteljem in učenci • Shernoff, David J.; Vandell, Deborah Lowe (2007): Engage- se strinjajo, da je primer zanosa najver- več interaktivnih (verbalnih in neverbal- ment in after-school program activities: Quality of experience from the perspective of participants. Journal of Youth and Ado- jetnejši, kadar ljudje občutijo ravnovesje nih) procesov. Razpoloženje učitelja torej lescence, 36, str. 891–903. 30 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Biti vzgojitelj Dobra edukacija je odvisna od kreposti, odnosov ter človečnosti Bojan Žalec, red. prof. dr., filozof, je predstojnik Inštituta za filozofijo in etiko na Teološki fakulteti edukacije je doseganje dobrega življenja. Univerze v Ljubljani, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti (sedež v Salzburgu), avtor 190 Za dobro življenje so potrebne vrline in znanstvenih publikacij, od tega devetih samostojnih znanstvenih knjig. odnosi. Obojega se moramo naučiti in za oboje je treba človeka vzgojiti. Edukacija Iz uvoda v knjigo Personalistična filozofija edukacije: odnosi in etika v je nepogrešljiva pot dejanskega doseganja vzgoji in izobraževanju (2023). ciljev etike. Zato je edukacija tako po- membna; brez nje ni kreposti, ni odnosov, Personalizem je filozofsko razumevanje, vzgoja za kreposti, njen glavni smoter in ni človečnosti. ki v središče postavlja osebo in človečnost. rezultat je oblikovanje krepostnega člo- Za človeka gre, je zapisal Anton Trstenjak. Odnosni personalisti poudarjamo pomen veka. Kot še predobro vemo, življenje ni To velja v sodobni tehnološki dobi bolj odnosov kot ključa do dobrega življenja cvetoče polje, zato potrebujemo opremo, kot kdajkoli. Gre za ohranitev tako člove- posameznika in zdrave družbe. Odnosi da smo mu kos. Taka oprema so kreposti. ka kot človečnosti, za moralno inteligen- ne vključujejo samo pravilnega odnosa do Samo krepostni ljudje lahko zares skrbi- tnost v edukaciji. »Doživeta izkušnja svoje drugih oseb, ampak tudi do narave, do ne- jo zase in za druge in so sposobni gojiti lastne absolutne vrednosti se ne more iz- živih bitij, do presežnega, do Boga in sebe. primerne odnose. Tudi dialog je krepost, ražati drugače kakor po poti izpopolnje- Še posebno je pomembna doživljajska zato nam ni dan kar sam od sebe, ampak valne rasti. /…/ Naloga vzgoje je izvabiti solidarnost, udeleženost na doživljanju se ga moramo naučiti. (educere) te tendence, ki same po sebi drugega, ki se dogaja preko empatije, vži- Tudi kritično mišljenje, s katerim se iščejo izhod, in jih usmerjati po primerni vljenosti v doživljanje drugega. Resnični ukvarjam v knjigi, je krepost. Kritičen mi- poti. Toda educere pomeni tudi izpopol- in poln dialog močno presega zgolj bese- slec je oseba, ki jo gibljejo dobri razlogi. njevati, peljati do izvršitve tisto, kar še ni dno komunikacijo. Zagovarjam solidarni Za kritičnega misleca ne zadoščajo zgolj dovršeno. In to je lahko samo tisto, kar je personalizem. umske sposobnosti, ampak je zanj potreb- slehernemu lastno.« (Milan Komar) Rdeča nit celotne knjige je, da dobra in na vrsta kreposti in značajska oblikova- uspešna edukacija ni možna brez ustre- nost, ki na njih temelji. znih odnosov, katerih srce je dialog. Re- Kreposti so razmeroma trajne, toda prido- sničen dialog ni mogoč brez afektov in bljene zmožnosti človeka. To pomeni, da čustev. Lahko jih nadzorujemo, ne mo- se moramo tako kritičnega mišljenja kot remo pa jih izključiti iz resničnega dia- dialoga naučiti. Naučimo pa se jih lahko loga. Učitelj ali vzgojitelj, ki ne prodre samo od kritičnih mislecev in dialoških do čustev in afektov mladih, ne more biti oseb. Krepostne osebe so potreben pogoj uspešen. Nezavzet in nečustven učitelj in hkrati cilj dobre edukacije. Dobro edu- pri domovinski vzgoji je leseno železo. kacijo lahko izvajajo samo krepostne osebe Komunikacija, dialog in čustvene vezi in samo tista edukacija je zares uspešna, so nepogrešljive sestavine dobre eduka- ki oblikuje krepostne osebe. Samo krepo- cije in hkrati odnosi. Tudi zaupanje, ki je stne osebe so sposobne graditi skupnosti in naslednja pomembna tema te knjige, je družbo primernih odnosov. Zato so krepo- odnos in odgovornost. stne osebe po eni strani potreben pogoj za Da bi vrednote lahko uresničevali v kon- dobro in uspešno edukacijo, po drugi stra- kretnem življenju in odnosih, moramo biti ni pa tudi njen vrhovni smoter, cilj. tega zmožni. Za to potrebujemo kreposti. Merilo dobrega življenja so dobri odnosi. Kreposti so človekove zmožnosti za do- Naj imamo še takšno bogastvo, material- bro. So relativno trajne, vendar nam niso ne dobrine, vire, ugledne položaje v druž- dane kar same od sebe, ampak si jih mo- bi in tako dalje, če naši odnosi niso dobri, Foto: BS ramo pridobiti. Zato je vsaka dobra vzgoja naše življenje ni dobro. Cilj etike in cilj Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 31 Vzgojni načrt Kontinuiteta izobraževanja odraslih za njegovo večjo učinkovitost Jana Mlačnik, univ. dipl. andragoginja, mag. kadrovskega menedžmenta, deluje na področju dik se osredotoča na dejstvo, da se z vzgojo izobraževanja odraslih. Svetuje delovnim organizacijam na področju razvoja zaposlenih, v zavodu Cene in izobraževanjem otrok in mladostnikov v Štupar – CILJ, kjer je zaposlena, je sodelovala pri pripravi orodja za ugotavljanje motivacije, vprašalnika za merjenje klime, situacijskega vprašalnika za ugotavljanje izraženosti komunikacijskih veščin ter rednem šolskem sistemu izobraževanje in merjenje kompetenc po metodi 360. učenje ne zaključita. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje piše, da je osnovno načelo Ljudje se učimo celo življenje; ko zaključimo s sistemom formalnega javnega interesa na področju izobraževa- izobraževanja, se proces izobraževanja in učenja ne zaključi. Kot odrasle nja odraslih vseživljenjskost izobraževanja osebe se vračamo v ta proces, da nadgrajujemo svoje znanje. Znanje, ki in učenja za vse. Kaj to pomeni? Resoluci- ja o nacionalnem programu izobraževanja ga v tem procesu pridobivamo, mora biti za odraslega uporabno v praksi, odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje torej pri delu, v konkretnih življenjskih situacijah. Izobraževanje je torej 2022–2030 (ReNPIO22–30) govori, naj se proces, v katerega se odrasli kontinuirano vrača, da lahko preizkuša vsem odraslim omogoči dostop do kako- pridobljeno znanje v praksi. Kontinuiteta izobraževanja je ključ do njegove vostnih izobraževalnih in učnih možnosti, učinkovitosti. ki bodo omogočale polno uresničitev člo- veškega potenciala in povezovale osebne Izobraževanje in učenje je izobraževanje stvar institucij in je orga- izkušnje s širšimi družbenimi, ekonomski- Učenje je vseživljenjski proces organizira- nizirano (Petrovčič, 2007). mi, kulturnimi in okoljskimi dejavniki. Vseživljenjskost učenja je integrativen nega ali neorganiziranega, namenskega in Zaposlena sem v Javnem zavodu Cene naključnega pridobivanja znanja, izobra- Štupar – Centru za izobraževanje odraslih koncept, ki zajema vso kontinuiteto, vso širino in vso globino učenja v življenju. Z ževanje pa ciljno naravnan, strukturiran in Ljubljana, instituciji za izobraževanje odra- namenski proces, v katerem oseba, najpo- slih, kjer se poklicno ukvarjam z organiza- vzgojo in izobraževanjem otrok se pot izo- braževanja in učenja ne zaključi, ampak se gosteje s pomočjo učenja, pridobiva znanje cijo izobraževanj za odrasle, zato se moje in si pozitivno spreminja osebnost (Rebolj, izkušnje in ugotovitve nanašajo večinoma človek izobražuje in uči celo življenje, tudi v odrasli dobi. Govorimo o izobraževanju 2011). na izobraževanje odraslih. V prispevku se Po Thomasu je učenje individualizirana bom zato osredotočila na izobraževanje in odraslih (Jelenc, 2016). uporabljala ta izraz, čeprav vključuje tudi Prvi vidik kontinuiranosti izobraževanja se dejavnost, zasebno početje in lahko neod- učenje. torej nanaša na dejstvo, da se odrasli celo visno od institucij. Jelenc piše, da je učenje življenje vključujejo v različne organizirane vsaka dejavnost, namerna ali nenamerna oblike izobraževanja ali pa se učijo. ali naključna, s katero posameznik z uče- Kontinuiteta v izobraževanju Obstaja pa še drugi vidik kontinuirano- njem spreminja samega sebe (Petrovčič, odraslih sti izobraževanja odraslih. Odrasli se izo- 2007). Sama beseda kontinuiteta pomeni nepretr- bražujejo na različne načine, po različnih Izobraževanje je namensko učenje in ne ganost, neprekinjenost, povezanost. Lahko poteh, s pomočjo različnih virov in z raz- more potekati brez učenja, medtem ko govorimo o kontinuiteti dela ali pa izobra- ličnim namenom; z namenom osebnega učenje lahko poteka brez izobraževanja ževanja (Slovar slovenskega knjižnega jezi- razvoja ali potreb dela, za dvig stopnje iz- (Kržan, 2010). ka, b. d.). obrazbe ali popolnoma neformalno. Ko Thomas pravi, da je izobraževanje organi- Kaj pa kontinuiteta pomeni na področju odrasli želi pridobiti ali nadgraditi želeno zirano v institucijah, kjer imajo cilje, meto- izobraževanja odraslih? znanje, se velikokrat odloči za vključitev de in ocenjevanje določeno in sankcionira- Na področju izobraževanja odraslih ugota- v organizirano izobraževanje. Pogosto se no s strani javnosti. V nasprotju z učenjem vljam dva vidika kontinuiranosti. Prvi vi- zgodi, da je ta vključitev le enkratna, torej 32 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Vzgojni načrt obišče eno delavnico, en seminar. Enkratna vključitev z vidika učinkovitosti znanja ni dovolj, potreben je proces, ki zajema ne- pretrgano 'vračanje' oziroma večkratno vključevanje odraslega v ta proces. Zahteva kontinuiteto. Kontinuiteta in uporabnost znanja Pojem kontinuiteta torej zajema časovno komponento. Če jo prenesemo na podro- čje izobraževanja odraslih, to pomeni, da ima odrasli na razpolago daljše časovno obdobje, da postopoma pridobiva oziroma nadgrajuje želeno znanje. Zakaj ni dovolj enkratna vključitev v izobraževanje? Po statistiki več kot 65 odstotkov zaposle- nih pridobljenega znanja ne prenaša v pra- kso (Saks in Belcourt, 2006). Nekateri oce- njujejo, da je ta delež še višji, celo od 80 do 95 odstotkov pridobljenega znanja iz uspo- sabljanj naj ne bi bilo prenesenega v prakso (Wieland Handy, 2008). Pri tem naletimo Foto: Peter Prebil na nov pojem, to je uporabnost znanja. Če je izobraževanje kontinuirano, so ustvarje- Če je izobraževanje organizirano kontinu- ni boljši pogoji za učinkovito pridobivanje Znanje spreminja življenje irano, pomeni, da se že med samim proce- oziroma nadgrajevanje znanja. Izobraževanje odraslih ne sme biti samo som izobraževanja odrasli z napotki pre- Ko se odrasla oseba vključi v izobraževanje sebi namen, ampak učinkovito za odrasle- davatelja oziroma mentorja vrne v proces in se uči, mora pridobljeno znanje obvezno ga, ki se vanj vključi. Na njegovo učinkovi- dela oziroma v realne življenjske situacije, preizkusiti v praksi, torej pri opravljanju tost zelo vpliva možnost kontinuitete izo- kjer lahko preveri, uporabi znanje. Izku- delovnih nalog ali v vsakdanjem življenju, braževanja, kar pomeni, da je izobraževanje šnje kažejo, da se že pri prvi uporabi sreča v odnosih, različnih življenjskih situacijah proces, v katerega se redno vrača. V tem ali situacijah iz dela. Za lažje razumevanje z nepričakovanimi izzivi, ovirami, ki jih ni procesu ima čas preizkušati znanje v praksi, bom navedla nekaj primerov. Če odrasli predvideval. Zato se pri tako visokem dele- pri delu, v življenju in vedno znova anali- želi nadgraditi veščino asertivnega komu- žu zaposlenih zgodi, da znanja enostavno zirati uspešnost uporabe znanja. Šele ko je niciranja, mora usvojene strategije najprej ne uporabljajo, ampak delujejo na način, ki znanje v praksi uporabno, lahko rečemo, da preizkusiti v komunikaciji s sodelavci, z so ga bili vajeni pred vključitvijo v izobra- je izobraževanje za odraslega učinkovito. družinskimi člani, prijatelji. Ne zadošča, ževanje. da strategije le pozna, ampak jih mora zna- Izobraževanje, ki pa te ovire in izzive pred- Literatura in viri • Jelenc, Zoran (2016): Vseživljenjskost učenja in izobraževanja ti uporabljati. Če se uči vrtilne tabele, jih vidi, omogoča, da se odrasli vrne v proces odraslih. Nova Gorica: Educa. izobraževanja in ima možnost, da skupaj s • Slovar slovenskega knjižnega jezika (b. d.). Pridobljeno 16. 2. 2025 mora znati uporabiti pri opravljanju svojih s spletne strani: https://fran.si/iskanje?Query=kontinuiteta. delovnih nalog, da bo delo opravil hitreje, predavateljem analizira, kako je potekalo • Kržan, Vesna (2010): Ključne kompetence za vseživljenjsko sicer znanje nima uporabne vrednosti in preizkušanje znanja. Analizirata, kje je na- učenje na primeru programa Evropske prostovoljne službe. Di- plomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska za odraslega ni smiselno. To se nam zdi na stala težava, kakšen je bil izziv, s katerimi fakulteta. prvi pogled sicer logično, a v praksi ni, kar ovirami se je soočil, zakaj znanja ni znal • Petrovčič, Tanja (2007): Potrebe vzgojiteljev in njihovih po- močnikov po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju. dokazujejo tudi zgoraj navedene raziskave. uporabiti, kjer potrebuje še več podpore, Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska Čeprav odrasli hodijo na izobraževanja, je utrjevanja. Odrasli gre potem ponovno v fakulteta. • Rebolj, Vanda (2011): Slovar družboslovne informatike. Ka- prenos znanja, ki ga pridobijo na izobra- prakso in ponovno preizkuša znanje. To mnik: Amebis. ževanju, v prakso izredno majhen. Razlog ponovi tolikokrat, dokler ni prenos znanja • Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30). je v tem, da izobraževanja ne predvidevajo iz izobraževanja v prakso res optimalen, Uradni list RS, št. 49/22 (8. 4. 2022). kontinuitete oziroma niso organizirana na kar pomeni, da se je izboljšala učinkovitost • Saks, Alan; Belcourt, Monica (2006): An Investigation of Tra- ining Activities and Transfer of Training in Organizations. način, ki bi že med samim potekom vklju- njegovega dela ali segmenta vsakdanjega Human Resource Management 45 (4), str. 629–648. čeval prenos znanja v prakso oziroma pre- življenja. Kontinuiranost izobraževanja to- • Wieland Handy, Lisa A. (2008): The Importance of the Work Environment Variables on the Transfer of Training. Doktorska izkušanje njegove uporabne vrednosti. rej omogoča res uporabno znanje. disertacija. University of North Carolina, Chapell Hill, nc. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 33 Vzgojni načrt Fit pedagogika Razvoj celostnega pristopa k vzgoji in izobraževanju Stanka Vogrinec, prof. razrednega pouka, je učiteljica četrtega razreda na Osnovni šoli Videm. Fit pedagogika je sodoben pristop k vzgoji in izobraževanju, ki združuje naloge med gibanjem, ali pa učenje tujega telesno aktivnost, duševno zdravje in akademske cilje v celostno jezika popestrimo s plesnimi vajami. obliko poučevanja. Celostno izobraževanje je pristop, ki je celovit, Spodbujanje sodelovanja in timskega celosten in zajema vse vidike. Gre za pristop, ki vključuje vse dimenzije duha posameznikovega razvoja. Ta koncept izhaja iz prepričanja, da telesno in Fit pedagogika spodbuja skupinske de- duševno zdravje otrok neposredno vplivata na njihove učne sposobnosti, javnosti, ki krepijo socialne veščine, em- patijo in sodelovanje med učenci. To pri- ustvarjalnost ter socialne kompetence. V članku bom predstavila osnovna speva k boljšim medosebnim odnosom in načela fit pedagogike, njeno uporabnost v sodobnih izobraževalnih sistemih zmanjšuje konflikte v razredu. ter njene učinke na učence in učitelje, s čimer nas je v letošnjem šolskem letu na naši šoli seznanila priznana strokovnjakinja Barbara Konda, univ. dipl. Implementacija fit fiziologinja, in nas tudi navdušila za fit metode. pedagogike v šolsko okolje Organizacija šolskega prostora Naraščajoč stres in pomanjkanje gibanja gika zagovarja prilagodljivost v pristopih. Da bi fit pedagogika zaživela, moramo med otroki sta dva izmed izzivov, s kate- To pomeni, da učitelji prilagajajo dejav- prilagoditi šolsko okolje. To vključuje rimi se soočata sodobna vzgoja in izobra- nosti, naloge in metode glede na potre- ustvarjanje prostorov za gibanje, kot so ževanje. Fit pedagogika ponuja rešitve za be, sposobnosti in interese posameznega notranje telovadnice, zunanja igrišča in te izzive z integracijo gibanja v učni pro- učenca. sprostitveni kotički. ces in spodbujanjem zdravih navad. Ta pristop temelji na raziskavah, ki kažejo, Integracija gibanja v učni proces Vloga učitelja da je fizična aktivnost tesno povezana z Gibanje ni omejeno na športne ure, temveč Učitelji so ključni akterji pri izvajanju fit izboljšano koncentracijo, spominom in se prepleta z drugimi predmetnimi podro- pedagogike. Biti morajo usposobljeni za akademskimi dosežki. čji. Na primer, matematiko lahko učimo uporabo inovativnih metod, ki združuje- preko igre na prostem, kjer otroci rešujejo jo gibanje in učne vsebine. Prav tako mo- Temeljna načela fit pedagogike Foto: BS Fit pedagogika pomeni, da je oseba v do- bri psihofizični kondiciji, in temelji na štirih ključnih načelih. Povezanost telesnega in duševnega zdravja Telesna dejavnost spodbuja izločanje en- dorfinov, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo stres. Hkrati redno gibanje pozitivno vpliva na kognitivne funkcije, kot sta spomin in osredotočenost. Fit pe- dagogika poudarja, da je učenje učinko- vitejše, kadar so učenci fizično aktivni in psihološko stabilni. Individualizacija pristopa Vsak otrok je edinstven, zato fit pedago- 34 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Vzgojni načrt Učitelji, ki uporabljajo fit pedagogiko, po- gosto poročajo o: • večji motivaciji in zadovoljstvu pri delu, • boljši dinamiki in vzdušju v razredu, • skupinske dejavnosti krepijo sodelo- vanje, empatijo in občutek pripadno- sti; • manjšem stresu pri soočanju z vedenj- skimi izzivi. Fit pedagogika krepi tudi povezanost med učenci, starši in učitelji. Skupne ak- tivnosti, kot so športni dnevi ali delavni- ce, ustvarjajo priložnosti za sodelovanje in medsebojno podporo. Izzivi pri uvajanju fit pedagogike Kljub številnim prednostim se šole sre- čujejo z izzivi pri uvajanju fit pedagogike, kot so: • omejeni prostorski in finančni viri, ki Foto: Matej Hozjan lahko ovirajo izvedbo aktivnosti; • potrebno je vlaganje v izobraževanje in strokovni razvoj pedagoških delavcev; rajo učitelji spodbujati pozitivno vzdušje vrnejo do lista in ponovijo postopek. • nekateri učitelji in starši so lahko v razredu in biti vzor v zdravem življenj- • Možganski vihar v gibanju: med raz- skeptični do novih pristopov. skem slogu. mišljanjem o idejah za projekt ali zgodbo učenci hodijo po učilnici ali Prihodnost fit pedagogike Primeri dobrih praks plešejo, kar jim pomaga aktivirati obe možganski polovici. Fit pedagogika ima potencial, da postane • Kratke, pet- do desetminutne gibal- • Raztezne vaje: po dolgem sedenju standarden del sodobnega izobraževanja. ne aktivnosti v uvodnem delu ure ali učenci izvajajo raztezne gibe, ki akti- S podporo raziskav, tehnologije in med- med učnimi urami, ki pomagajo iz- virajo telo in sprostijo napetost. narodnih izmenjav dobrih praks se lahko boljšati koncentracijo. • Celodnevne aktivnosti, ki združujejo ta pristop še bolj razširi in prilagodi raz- • V uvodu ure pri matematiki učenci gibanje, kreativnost in timsko delo. ličnim kulturnim kontekstom. ponavljajo matematične izraze med Fit pedagogika predstavlja pomemben sprehajanjem po učilnici. Učitelj za- korak naprej v razumevanju in izboljševa- stavlja preprosta vprašanja (npr. Kako Učinki fit pedagogike nju izobraževalnega procesa. Z združeva- se imenujejo števila v računu množe- Raziskave kažejo, da fit pedagogika pozi- njem gibanja, duševnega zdravja in učnih nja?), učenci drug drugemu povedo tivno vpliva na učence: ciljev ustvarja okolje, kjer se otroci lahko odgovor, učitelj vpraša enega izmed • boljša koncentracija in spomin omo- razvijajo celostno. Njena implementacija učencev, kaj mu je povedal sošolec. S gočata učinkovitejše učenje, izboljšu- zahteva sodelovanje vseh deležnikov v iz- tem se prepriča, da se učenci med se- jeta sposobnost pozornosti in osredo- obraževanju, vendar njeni učinki kažejo, boj poslušajo. točenosti; da je trud vreden. • Obravnava besedila pri slovenščini: • več gibanja zmanjšuje tveganje za Fit pedagogika nas uči, da je zdrav duh v učenci berejo odlomek v berilu med debelost in povečuje telesno vzdržlji- zdravem telesu ključ do uspešnega učenja sprehajanjem po učilnici in ne sedijo. vost; in življenjskega zadovoljstva. • Pisanje povzetkov v zvezek: učitelj po • povečana fizična aktivnost med po- Več o tej temi učilnici razporedi liste z napisanim ukom spodbuja zdravje, zmanjšuje • Fit pedagogika ... za prihodnost naših otrok (b. d.). Ljublja- povzetkom, učenci ga prepisujejo stres, tesnobo in depresijo; na: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. Pridoblje- no 15. 12. 2024 s spletne strani: https://www.fitinternati- tako, da gredo do njega, preberejo, • aktivni pristopi motivirajo učenca, saj onal-conference.si/index.php/sl/contact-2/fit-pedagogika. kaj piše na njem, gredo do zvezka in postane učenje bolj zabavno in dina- • Fit učne metode fit pedagogike (b. d.). Fit International. Pri- dobljeno 15. 12. 2024 s spletne strani: https://www.youtube. zapišejo, kaj so si zapomnili, nato se mično. com/watch?v=Y7O8Pj7pCrg. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 35 Starši Generativna umetna inteligenca in izobraževanje otrok Lekcije iz dobe pametnih telefonov Octavian M. Machidon, dr. znanosti iz elektrotehnike in telekomunikacij ter diplomirani Najpomembnejše vprašanje pa je, kaj lahko teolog, je docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. zdaj storimo drugače. Kako lahko izkoristi- mo potencial umetne inteligence za podpo- V prejšnji številki (Vzgoja 105) smo preučili tveganja, ki jih predstavljajo ro človeškemu učenju, ne da bi pri tem iz- pametni telefoni in družbena omrežja, tehnologije, ki so bile sprva gubili tisto, kar učenje sploh dela smiselno? oboževane zaradi svojega potenciala. A na koncu so se izkazale kot vir resnih težav za duševno zdravje, zbranost ter socialni razvoj otrok in Kaj je drugače pri mladostnikov (Rausch in Haidt, 2024). Danes, ko se družbe po svetu generativni umetni končno začenjajo odzivati na te nenamerne posledice, smo že na pragu inteligenci? nove tehnološke revolucije: vzpona generativne umetne inteligence (UI). Na prvi pogled se generativna UI zdi le še eno digitalno orodje, nadaljevanje tehnolo- Kaj je generativna umetna jim UI nudila podporo pri raziskovanju in gij, ki jih že poznamo iz obdobja pametnih inteligenca? pisanju. Včasih se omenja tudi kot rešitev telefonov in interneta. Toda v resnici gre za za neenakosti v izobraževanju, saj lahko globljo spremembo. Medtem ko so pametni V bistvu gre za sisteme umetne inteligence ponudi dostopna in razširljiva učna orodja telefoni predvsem posredovali, kako do- (UI), ki lahko ustvarjajo izvirne vsebine, na tudi manj privilegiranim skupinam. stopamo do informacij ali komuniciramo primer besedila, slike, zvoke ali računalni- A tovrstni optimizem zveni nevarno zna- z drugimi, generativna UI vse bolj posega ško kodo. Za razliko od starejših oblik UI no. Podobne obljube smo slišali ob pri- v to, kako razmišljamo, se učimo in ustvar- današnja generativna orodja, kot so Chat- hodu pametnih telefonov in družbenih jamo. Ta premik ni zgolj tehnične narave, GPT, DALL·E in Copilot, že zmorejo po- omrežij, ki naj bi omogočili boljšo poveza- temveč odpira nova vprašanja o mišljenju, snemati človeku podobno ustvarjalnost nost in več priložnosti, a so se kasneje izka- razvoju in prihodnosti izobraževanja. in sklepanje. V izobraževanju jih upora- zali za vir številnih težav. Te tehnologije, ki Otroci, ki odraščajo z generativno UI, tve- bljajo za pisanje esejev, razlago zahtevnih naj bi bogatile izobraževanje, so dejansko gajo, da bodo postali odvisni od sistemov, pojmov, reševanje matematičnih nalog in spodkopale zbranost, okrepile tesnobo in ki namesto njih opravljajo intelektualno celo za čustveno podporo skozi pogovore. primerjanje ter spodrinile pristne medčlo- delo. Le z nekaj vprašanji ali navodili lahko Ta nova generacija UI ni zgolj pomoč pri veške odnose. Če se iz teh napak ne bomo danes učenec ustvari celoten esej, povzame nalogah – vse bolj postaja nadomestilo za ničesar naučili, se utegnemo znova znajti besedilo, reši matematično nalogo ali celo razmišljanje. pred krizo – tokrat ne le pozornosti ali ču- ustvari besedilo v svojem slogu. Čeprav se Tako kot pri začetnem navdušenju nad stev, temveč miselnosti in samostojnosti. to morda zdi koristno s stališča produktiv- pametnimi telefoni tudi danes mnogi obo- V tem članku bomo kritično pogledali, nosti, spodkopava sam proces učenja. Na- žujejo generativno UI kot prelomno teh- kaj generativna UI pomeni za izobraževa- mesto da bi se učenci ukvarjali z zahtev- nologijo, še posebej na področju izobra- nje in razvoj otrok. Raziskali bomo, kako nimi vprašanji, oblikovali lastne misli ali ževanja (Shaping the Future of Learning, zanašanje na orodja, kot je ChatGPT, se učili skozi poskuse in napake, se lahko 2024). Podporniki trdijo, da bo preobli- lahko načne sposobnosti globokega raz- navadijo, da namesto njih razmišlja stroj. kovala učenje z individualiziranim tutor- mišljanja in reševanja problemov, kako Ta pojav se pogosto označuje kot kognitiv- stvom in prilagajanjem različnim učnim lahko prenos intelektualnega napora na no razbremenjevanje, to je prenos miselnih slogom. Učiteljem naj bi olajšala delo z stroje oslabi razvoj presoje in ustvarjal- nalog iz človeških možganov na zunanje avtomatizacijo administrativnih nalog, kar nosti ter kako nas preprosti in hitri odgo- sisteme. Čeprav je takšno razbremenjevanje bi jim omogočilo več časa za delo z učen- vori lahko odvračajo od vztrajnosti, po- delno naravno in celo koristno (že stoletja ci. Učenci pa bi lahko z njeno pomočjo trpežljivosti in zadovoljstva, ki ga prinaša uporabljamo papir, zemljevide ali kalkula- izvajali zahtevnejše projekte, pri čemer bi učenje skozi napor. torje), sta pri generativni UI zaskrbljujoča 36 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Starši obseg in lahkotnost, s katerima to omogoča. dljive. Nepremišljena razširitev pametnih Orodja UI so tako hitra, sposobna in pre- telefonov in družbenih omrežij je starše, Foto: Rebeka Hozjan pričljivo tekoča, da hitro postane mamlji- učitelje in odločevalce ujela nepripravlje- vo popolnoma zaobiti napor, ki ga zahteva ne. Šele ko so se škodljivi učinki že poka- učenje. Sčasoma to zmanjša sposobnost zali, smo začeli iskati rešitve. Z generativ- učencev za metakognicijo, za razmislek o no UI imamo zdaj drug nepogrešljiv del lastnem mišljenju, vrednotenje razumeva- vsakdanjega življenja otrok. Na podlagi nja in prilagajanje učnih strategij. priporočil dr. Jonathana Haidta o uporabi Pomemben pa je tudi vpliv na ustvar- pametnih telefonov (Haidt, 2024) tokrat jalnost in odločanje. Tako kot se zaradi lahko ukrepamo pravočasno. Da bi se izo- pretirane rabe GPS lahko razvadimo in gnili ponovitvi napak iz preteklosti, mora- pozabimo, kako se samostojno orientira- mo ravnati preventivno. V duhu razprave ti v prostoru, nenehna uporaba umetne o odgovorni rabi UI (Machidon, 2025) inteligence za iskanje idej, pisanje ali re- predlagam tri vodila za razmislek in obli- ševanje nalog lahko vodi v intelektualno kovanje prihodnjih norm: za uporabo UI, ki bodo podpirale otrokov razsposobljenje (Machidon, 2025). Učenci dolgoročni razvoj in ga ne bodo ogrožale. Nadzorovan dostop do generativne UI lahko izgubijo zaupanje v lastno presojo, se pred srednjo šolo prehitro zanašajo na predloge UI in posta- Osnovnošolski otroci naj ne bi uporabljali Odgovornost je naša nejo pasivni sprejemniki znanja, namesto orodij, kot je ChatGPT, brez nadzora od- Znova stojimo na razpotju. Generativna da bi ga dejavno gradili. Kot je opozorila raslih. Tako kot jim ne dovolimo neomeje- umetna inteligenca prinaša velik potenci- filozofinja Shannon Vallor, lahko ta pojav nega dostopa do spleta, jim tudi ne bi smeli al, vendar tudi resna tveganja, če jo sprej- spominja na moralno razsposobljenje, kjer zaupati sistemov, ki lahko oblikujejo njihov memo nekritično, še posebej na področju posameznik izgubi priložnost za razvijanje način razmišljanja, še preden sploh razvije- izobraževanja. Iz dobe pametnih telefonov značaja in presoje skozi lastna prizadeva- jo temeljne veščine kritičnega mišljenja. Di- smo se naučili, da je veliko lažje pravoča- nja in odgovornost (Vallor, 2015). gitalna pismenost je pomembna, a pisme- sno postaviti jasne meje kot pa kasneje po- Ob tem obstaja še psihološka razsežnost. nost glede UI zahteva višjo stopnjo zrelosti. pravljati škodo. Generativna UI ponuja takojšnje zadovolj- Zdaj je čas za razmislek, pogovor in sku- stvo: rezultat dobimo v nekaj sekundah, Šole brez umetne inteligence do 14. leta pno ukrepanje. Tako kot pri pametnih gladko in prepričljivo oblikovan. A ravno ta Šola naj bo prostor, kjer se razvijajo človeške telefonih tudi tukaj starši ali učitelji težko hitrost spodkopava enega najdragocenejših sposobnosti. Čeprav lahko UI kasneje po- postavljajo omejitve, če celotna družba vidikov učnega procesa: boj z zahtevnim maga starejšim učencem pri kompleksnih pritiska v nasprotno smer. Potrebujemo vprašanjem. Pravo učenje pogosto vključuje nalogah, mlajši otroci največ pridobijo šolsko politiko, nacionalne razprave in frustracije, potrpežljivost in postopno razu- skozi resnične medosebne stike, praktično podporo skupnosti, da bo uvajanje UI mevanje. Ko pa učenci lahko ta proces brez raziskovanje in človeško vodstvo. V zgo- potekalo postopno, premišljeno in s pou- napora preskočijo, postajajo manj odporni, dnjem obdobju izobraževanja naj bo pou- darkom na razvijanju (ne nadomeščanju) manj potrpežljivi in slabše pripravljeni na darek na spominu, sklepanju, ustvarjalnosti človeške inteligence. kompleksnost resničnega sveta. in komunikaciji in ne na avtomatizaciji teh Če bomo ravnali preudarno, lahko poskr- Skratka, posebnost generativne UI ni sposobnosti. bimo, da bo tehnologija okrepila in ne sla- zgolj v tem, kaj zmore, temveč v tem, kaj Spodbujanje intelektualnega napora in bila tiste človeške sposobnosti, ki jih naj- nadomešča. Če se uporablja brez smernic odgovornosti bolj cenimo: radovednost, ustvarjalnost in in kritičnega razmisleka, lahko prekinja Tako kot otroke spodbujamo, naj sami ho- samostojno razmišljanje. prav tiste procese, ki jih želi izobraževanje dijo in berejo, jih moramo tudi v učenju Viri razvijati: kritično mišljenje, ustvarjalnost, usmerjati k samostojnemu razmišljanju. • Gerlich, Michael (2025): AI tools in society: impacts on cogniti- vztrajnost in refleksijo (Gerlich, 2025). Naloge naj nagrajujejo izvirnost, globino ve offloading and the future of critical thinking. Societies, 15(1). in trud in ne le pravilnost odgovorov. Uči- • Haidt, Jonathan (2024): The anxious generation: How the great rewiring of childhood is causing an epidemic of mental illness. Kaj lahko tokrat storimo telji lahko ustvarijo okolja, kjer se o umetni Random House. drugače? inteligenci razpravlja kritično, ne pa da jo • Machidon, Octavian Mihai (2025): Generative AI and childhood education: lessons from the smartphone generation. AI & Society. obravnavamo kot bližnjico ali orodje za iz- • Rausch, Zach; Haidt, Jonathan (2024): The Evidence: The Anxi- Iz obdobja pametnih telefonov potegnemo ogibanje naporu. ous Generation and Adolescent Mental Health Trends. The Anxi- eno ključno lekcijo: tehnološke spremem- To ne pomeni, da moramo tehnologijo za- ous Generation. Pridobljeno 18. 4. 2025 s spletne strani: https:// anxiousgeneration.com/research/the-evidence. be niso nikoli nevtralne. Ko močna orodja vračati. Ravno nasprotno, uporabiti jo mo- • Vallor, Shannon (2015): Moral deskilling and upskilling in a vstopijo v življenja otrok in mladostnikov ramo premišljeno in z vizijo, kar pa nam je v new machine age: reflections on the ambiguous future of cha- racter. Philosophy & Technology, 28, str. 107–124. brez jasnih omejitev, usmerjanja ali širšega dobi pametnih telefonov večinoma spodle- • Shaping the Future of Learning: The Role of AI in Education 4.0. družbenega dogovora, so lahko dolgoroč- telo. Če bodo učitelji, starši in odločevalci (April 2024). Geneva: World Economic Forum. Insight Report. Pridobljeno 22. 4. 2025 s spletne strani: https://www3.weforum. ne posledice globoke, pogosto tudi ško- zdaj sodelovali, lahko oblikujemo norme org/docs/WEF_Shaping_the_Future_of_Learning_2024.pdf. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 37 Starši Socialne veščine Tina Mežnar Kosec, pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok v Vrtcu Antona Medveda Kamnik. Že od rojstva naprej v primarni družini gradimo temelje, ki so osnovni gradniki uspešnega vključevanja otroka v širšo družbo. Ta proces vključevanja obsega postopno gradnjo socialnih zmožnosti in spretnosti, kar lahko razumemo kot razvijanje sposobnosti, da bomo lahko skladno vstopali v odnose in delovali z drugimi. Razvijanje socialnih veščin Foto: Alenka Veber Upoštevati je treba, da se socialni razvoj spreminja in oblikuje s starostjo otroka. Razvija se postopoma, zato morajo biti naša pričakovanja prilagojena trenutni stopnji otrokovega razvoja. Ob tem po- membno vlogo igrajo tudi otrokove oseb- ne značilnosti, po katerih se med seboj razlikujejo že najmlajši med njimi. Teža- ve pogosto nastopijo, ko se temperament otroka in pričakovanja okolice ne ujemajo. V takšnih primerih se najhitreje potlači otrokova pristnost, njegova avtentičnost. Prav tako je treba za lažje razumevanje in uglasitev z otrokom poznati progresiven, postopen razvoj njegovih možganov. Se- znaniti se moramo, kako, kaj in koliko v danem trenutku otrok sploh zmore spreje- ti, da bomo s pravilnimi odzivi vzpostavili Vztrajnost, borbenost, samozavest, rezilien- ju živčevja in možganov, pomaga pa tudi integracijo, ki je ključna za njegov celostni tnost (odpornost in prožnost pri premago- pri samoregulaciji, saj preko gibanja otrok razvoj. Tako bomo otroku lahko omogoči- vanju različnih ovir in stisk) ter asertivnost lahko sprosti določene frustracije, ki so li izkušnje, ki bodo ustvarjale ugodne po- (ohranjanje lastnega stališča brez napada in nakopičene v njem. Otrok se pri športnih vezave v njegovih možganih. Podarili mu podrejanja) so spretnosti, ki so za otroka dejavnostih nemalokrat srečuje z izzivi. Ko bomo dragoceno popotnico za življenje, bistvenega pomena, da bo pripravljen na je izpostavljen določenim okoliščinam, ki saj bo zmogel nekoč resnično videti sebe izzive, ki jih kasneje od njega zahteva življe- od njega zahtevajo, da premosti namišlje- kot »jaz sem v redu« in drugega kot »ti si v nje v skupnosti. Če otrok vedno čaka na na- ne meje svojega telesa in uma, usvaja eno redu«. Takšno prepričanje je uvod v uspe- vodila odrasle osebe, ni samoiniciativen in od pomembnejših vrlin – pogum. Otrok, šno in prijetno sobivanje. ne prevzema odgovornosti v svojem svetu, ki se kljub strahu sooči s temi omejitva- tudi v času odraščanja ne bo znal uspešno mi (npr. skok z višine), gradi samozaupa- Igra in gibanje v procesu krmariti med zahtevami družbe. Konflikti nje in samozavest. Prav tako kot pri igri socialnega učenja in nesoglasja, porazi in padci so neizogiben se uči upoštevanja pravil, vztrajnosti in Da bi usvojil veščine, kot so sodelovanje, del življenja. Čeprav je tudi v igri neuspeh zdrave tekmovalnosti. Ena od otroško naj- prilagajanje, spoštovanje dogovorov in boleč in neugoden, pa le-ta še vedno ostaja bolj spontanih iger je 'ravsanje'. Odveč je pravil, reševanje sporov, delitev ... otrok v kontekstu igre in nosi izjemno avtopeda- bojazen, da bomo spodbujali uničujočo potrebuje družbo vrstnikov, saj so mu ti v goško vrednost. agresivnost. Otroku omogočimo sprošča- odnosu enakovredni, ker imajo enake ali Gibanje, kamor spadajo tudi razne oblike nje napetosti, vzpostavljanje tesnih vezi in podobne socialne zmožnosti. Igra otroka športnih dejavnosti, je prav tako kot igra postopno krepitev samokontrole. dela otroka, zato igralno zanemarjeni otro- osnovna razvojna potreba vsakega otro- Zaključimo torej lahko, da je spontana, ne- ci, kot jih poimenuje dr. Milan Hosta, ne ka. Plazenje, lazenje, potiskanje, vlečenje, vodena in prosta igra, ki vključuje gibalne izživijo svoje igrivosti kot temeljne potrebe plezanje, brcanje, skakanje, kotaljenje, tek elemente, ena najpomembnejših dejavno- v otroštvu. Kasneje se ne morejo celostno omogočajo, da lahko otrok začuti svoje sti, kjer otrok svobodno vstopa v svet soci- osebnostno razviti. telo. To ima pomembno vlogo pri razvo- alnih interakcij. 38 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Starši Čustvena inteligenca je pot vato' se je izkazal za enega najbolj škodljivih rej stojimo pred izbiro. Si želimo ljubiti in V današnjih časih se veliko piše in govori, vzgojno-socializacijskih ukrepov. spoštovati svojega otroka ali le želimo do- kako zelo pomembno je čustveno opisme- biti potrditev, da nas on ljubi in spoštuje? njevanje. Otrokovo delovanje v zunanjem Postavljanje jasnih in svetu je pogosto odraz njegovega notranje- spoštljivih meja je kompas Okolje ustvarja človeka in ga sveta. Sposobnost identificiranja, razu- V odnosih med odraslimi in otroki smo obratno mevanja in uravnavanja čustvenih odzivov za kakovost interakcije odgovorni samo Veliko je dejavnikov, ki so med seboj te- pomeni, da lažje razumemo ne samo sebe, odrasli. Ne zato, ker smo starejši, ampak sno prepleteni; prav vsak izmed njih nosi temveč tudi druge. Že pri mlajših predšol- zato, ker otrok še ne zmore prevzeti takšne pomembno funkcijo, ki prispeva k razvo- skih otrocih lahko začnemo s prepoznava- odgovornosti. Odrasli moramo postavlja- ju posameznika. Že vsakodnevna dejanja, njem čustvenih stanj, v katerih trenutno ti meje zaradi tega, ker otroci velikokrat ki omogočajo pristen stik v medosebnih so. V pomoč so nam lahko izrazi na obra- sami še ne znajo opredeliti, kaj zares po- odnosih, kot so prijazen pozdrav, iskren zih, ki jih skupaj z otrokom ustrezno po- trebujejo. Meje odraslega so meje posame- nasmeh, stisk roke, očesni stik, upošte- imenujemo in tako odzrcalimo otrokovo znika in pomembno je, da jih izražamo z vanje želja in potreb drugega, poslušanje, notranje doživljanje. osebno govorico (jaz želim/ne želim, jaz osnove bontona in spoštljiva komunikaci- »Vidim, da si jezen, vesel, žalosten, te je nočem, jaz tako mislim, meni ni všeč ...). ja, spoštovanje različnih pogledov na svet strah ... povej mi več o tem.« Kadar otroci ne poznajo meja svojih star- ter smisel za humor, nam omogočajo, da S tem otroku pomagamo, da se seznani s šev, postanejo negotovi in svet postaja ne- lahko učinkovito pletemo skupne vezi. svojimi čustvi in da o tistem, kar je za nji- varen. Meje morajo biti jasno in odločno Veliko socialnih veščin se otroci naučijo mi, lahko spregovori. Poklonimo mu ne- postavljene. Brez obljub in groženj, saj od- spontano, vendar pa so nekatere med nji- precenljivo izkušnjo, da je slišan, viden in vračajo od besed in občutkov, ki so priso- mi večplastne in zapletene. V takšnih pri- za nas pomemben. Urjenje čustvene inte- tni tukaj in zdaj. Izredno pomembno pa je, merih potrebujejo podporo in spodbudo ligence je proces, ki se bo lahko v polnosti da ob tem ne teptamo otrokove integritete, nas, odraslih. Tu pa nastopi čas, ko se je razvil samo v okolju, kjer se bo otrok lahko ker s poniževanjem izgubi samospoštova- treba iskreno zazreti tudi vase. Pravo uče- sprostil in se počutil varnega. nje, zaupanje in se čustveno oddalji od nas. nje je zgled in so izkušnje. Otrokom smo Učimo ga sprejemanja in obvladovanja Če kot starši nenehno dopuščamo otroku, vzor prav odrasli. Otroci nas večino časa vseh čustev, prijetnih in neprijetnih. Po- da prestopa naše meje, nas starševstvo iz- opazujejo; naše delovanje in odzivanje, naj membna spretnost, ki se razvija ob takšnih črpava, otrok pa se posledično lahko po- bo dobro ali slabo, brez selekcije vpijajo v pogojih, je, da se otrok nauči, da lahko ob- čuti krivega za našo utrujenost in slabo svoje nezavedno. Hkrati pa nam nastavlja- čuti vsa čustva, jih uravnava in ustrezno voljo. Če pa v razmerju z otrokom upošte- jo ogledalo. In če je v nas dovolj poguma, obvladuje. V pomoč so nam lahko tudi vamo tudi svoje potrebe, meje in čustvene lahko marsikdaj v njem uzremo svojo pra- pravljice, slikanice, glasba, igrice in spro- odzive, otroku nudimo tisto, kar je najpo- vo podobo. Ob tem se moramo zavedati stitvene tehnike (pravilno dihanje, masa- membnejše – starševsko vodstvo. Učimo odgovornosti, da otroke vodimo tako, da ža, vizualizacija). S tem mu omogočamo, ga sobivati z ljudmi, potrpežljivosti, izraža- naš vpliv ne bo škodljiv in destruktiven, da bo posledično razvil tudi empatijo. Če nja lastnih meja in želja, razvijati empatijo, temveč pozitiven in konstruktiven. Tudi se naučimo prepoznavati svoja čustva, jih samospoštovanje in spoštovanje drugega. pri sebi lahko še vedno spremenimo za- lažje razberemo Ko postanemo star- koreninjene vzorce, saj je socialno učenje tudi pri drugih. ši, nismo vsi takoj pravzaprav vseživljenjsko učenje. Tudi frustracije, ne- Igra otroka dela otroka, zato dovolj zreli, da bi se Če povzamemo bistvo napisanega, ugoto- soglasja in nesreče igralno zanemarjeni otroci, kot vedno pravilno od- vimo, da moramo za uspešen razvoj soci- so sestavni del med- ločali. Otroci s tem alnih zmožnosti in spretnosti otroku: osebnih odnosov in jih poimenuje dr. Milan Hosta, ne lahko živijo nekaj • omogočiti veliko naravnega, spontane- življenja samega. Da izživijo svoje igrivosti kot temeljne časa, če ob tem čuti- ga gibanja in igre, bi otroke zaščitili potrebe v otroštvu. jo, da smo se pripra- • postopno razvijati in krepiti čustveno pred posledicami vljeni učiti skupaj z inteligenco, le-teh, smo odrasli njimi, smo iskreni v • postavljati jasne, spoštljive in dosledne velikokrat preveč zaščitniški. Vendar s tem tem, da nismo popolni in da tudi mi dela- meje, otrokom ne delamo le medvedje usluge, mo napake. Če pa na to nismo pripravljeni • omogočati bivanje v primernem in temveč v njih počasi rušimo potenciale, ki in smo ujeti v trden kalup svojih prepričanj, ustreznem okolju. bi jim pomagali, da se bodo nekoč umestili nas kljub temu ne ljubijo manj. Manj ljubijo v življenje, sprejemali odgovornosti in bili sebe. Več o tej temi • Juul, Jesper (2008): Kompetentni otrok. Radovljica: Didakta. samostojni. Naša naloga je, da jim omogo- Vendar pa se je ob tem treba zavedati, da • Juul, Jesper (2013): Reci ne brez slabe vesti. Radovljica: Didakta. čimo izkušnje, tudi neprijetne, in jih vodi- imajo tudi otroci svoje meje. Kadar odrasli • Payne Bryson, Tina; Siegel, Daniel J. (2018): Celostni razvoj otro- mo skozi proces regulacije, da bodo nekega te meje spoštujemo, se otrok preko zgleda ških možganov. Domžale: Družinski in terapevtski center Pogled. • Sunderland, Margot (2017): Znanost o vzgoji: o ljubezni, vzgoji dne to zmogli tudi sami. Učinek 'zavijanja v uči spoštovati meje drugih. Vsak dan to- in igri z vašim otrokom. Radovljica: Didakta. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 39 Področja vzgoje Upanje v umetnosti Neznani avtor: Marija Zavetnica s plaščem, oltarni relief v baziliki na Ptujski Gori, prvo desetletje 15. stoletja Akad. Milček Komelj, dr. znanosti, likovni kritik in pesnik, je do upokojitve leta 2011 predaval gest in slutenjskih prelivov, nam upanje na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je redni član umetniških razredov sugerirajo zlasti optimistična barvitost, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu ter častni občan Novega mesta. Deset let je bil predsednik Slovenske matice. Njegova vitalna razigranost in predvsem svetloba, bibliografija ima več kot 2200 objav, od tega več kot 30 knjig in vrsto katalogov. ki se preliva po platnih ne le kot zaščitni znak življenja, marveč kot neotipljiva, a Ker je zdaj že blagopokojni papež Fran- ki živi brez besed«, kot nam v Mističnem živo sijoča emanacija večne luči, ki jo iz čišek jubilejno sveto leto 2025 oznanil za pejsažu na začetku razstavnega kataloga svojih upanj izžarevata hrepenenje srca leto upanja, je Galerija Staneta Kregarja v subtilno šepeta pesnik Brane Senegačnik. in sijoča belina, oznanjajoča Kristusovo Zavodu sv. Stanislava na pobudo Ksenje Upanje sta avtorjem lahko obudila tudi vstajenje. Hočevar in Bernarde Stenovec povabila portretni spomin na svetniškega »papeža Večina takih in podobnih del zveni v vrsto umetnikov, da na novo naslikajo upanja« Janeza Pavla II. ali na tih in pra- duhu modernega slikarstva, kakršno je ali izberejo svojo podobo upanja. Del teh zen Kristusov velikonočni grob. V najbolj dominiralo že v 20. stoletju, le bolj iz- podob je bil na ogled na potujoči sku- abstraktnih slikah, porojenih iz brstečih jemoma pa se je med slikami pojavila pinski razstavi Odsevi upanja v prosto- rih novogoriške konkatedrale, in sicer v času vseslovenskega študijskega srečanja katoliških pedagogov o večnih prijemih v vzgoji, ki v marsičem koreninijo še v antiki. V spremnem razstavnem katalo- gu, kjer so vsa dela reproducirana, pa so skušali avtorji svoj upodobljeni odnos do upanja pojasniti tudi z zapisano besedo. Iz njihovih del in zapisov so razvidni upanje, ki ga vzbuja sinjina narave, dru- žinsko življenje z otrokom ali vračanje lastovk, pa upanje na lepše življenje v Deželi upanja, kjer ne divja vojna, ali upanje, ki ga oznanjajo glasba angelov, žareča obla sonca ali sončni žarek, ki oži- vlja zimsko pokrajino in nagovarja samo- tnega človeka, naj se ozre v nebo. Upanje so tem ustvarjalcem lahko vzbudili tudi taki naravni pojavi, kakršen je na primer zelena pregrada iz presvetljenih cipres, prostrano nebo nad jezerskim obzorjem ali vedri dotik sončnega poletja, torej pri- zori, notranje sorodni pojavom, kakršni se nam prikazujejo kot »mimobežne sli- ke / javorov in brez / in večnosti« in kot »tihe barve, / skoraj žarenje tišine, / ki nam odvzema besede / in vrača življenje: / pokrajine samote / in upanja / onstran upanja«, ali pa so videti kot »zlati obrazi / nekega drugega časa, / obrazi upanja, / 40 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Področja vzgoje tudi kakšna bolj alegorična zasnova, ki Širša kot katerikoli motiv je lahko tudi zovali z drugima osrednjima teološkima nadaljuje izročilo poprejšnjih stoletij in njegova vsebina; še posebej pa to velja, krepostma, vero in ljubeznijo, s katerima findesièclovskega simbolizma. Ne glede kadar govorimo o umetnosti in upanju. jo je na primer skupaj posadil v atiko ka- na to, koliko ob vsem veselem upanju Ob pogledu na umetniška dela nam je kega ljubljanskega oltarja kipar Frances- slike izpričujejo tudi religiozno zaupa- danes še toliko bolj razvidno, da je lahko co Robba. Personifikacijo vere, ki je sama nje v večno življenje, so tako zamišljena sveto ali božje zajeto tudi v posvetnem po sebi slepa, so po tradiciji upodabljali dela v osnovi izrazito poduhovljena; ta in da so žal lahko nabožni motivi upo- s prevezanimi očmi, angleški slikar in razsežnost pa naj bi v idealnih uresniči- dobljeni tudi brez spiritualnega nadiha, kipar George Frederic Watts pa je v po- tvah pripadala tako sakralni kot posvetni saj je njihova prepričljivost odvisna od znem 19. stoletju na svoji najznameni- umetnosti, ki se ne glede na svoj namen notranje podobe in trenutne umetniške tejši simbolistični alegorični sliki Upanje med seboj nikakor ne izključujeta. moči ustvarjalcev, ki je sama po sebi božji nadel prevezo prek oči tudi svoji upodo- Stroga delitev likovne umetnosti na sa- dar, v katerega rojeni ustvarjalci samodej- bitvi upanja. Ker je upanje v težavah ži- kralno in posvetno se je zdela prisiljena no ali tudi dvomeče zaupajo. Ti so doga- vljenja lahko tudi nadvse krhko, ga je na- že Francetu Steletu, prvemu intenzivne- janja in pojme nekdaj predvsem upoda- slikal kot sklonjeno mladenko, sedečo na mu raziskovalcu slovenske likovne ume- bljali, v abstraktni umetnosti, porojeni v zemeljski obli z liro v rokah, na kateri je tnosti, kot je v spisu O veri in umetnosti 20. stoletju, pa navzven razvidni motivi kot zadnji up ostala samo še ena, zadnja nakazal leta 1913 na četrtem katoliškem (svetopisemski, figuralni, pokrajinski ali struna. Ker so sodobniki v taki podobi še shodu v Ljubljani, saj ga je v razlaganju alegorično skonstruirani) največkrat niti bolj kot upanje videli brezup, pa je na re- ustvarjalnosti bolj kot sistematika prite- več ne obstajajo ali pa so nakazani le alu- pliki slike naslikal kot zadnje upanje na govala njena bolj konkretna in duhovna zivno in se izražena vsebina razkriva iz nebu tudi eno samo, zadnjo zvezdo. opredelitev. Že takrat je spoznaval, da je sožitja oziroma ubranosti samih likovnih Bolj kot v posamične alegorične motive (ali besednih in zvočnih) sredstev, ki jih je upanje zajeto v podobe, ki oznanjajo umetnost »širša kakor katerakoli teorija«. napajajo čustva in idejni vzgibi. Jezusovo rojstvo ali vstajenje. Kot pose- Pravemu smislu take ustvarjalnosti pa bej znamenite podobe upanja oziroma se lahko približamo le intuitivno, z doje- zaupanja izstopajo tudi podoba Marije, mljivostjo, ki predpostavlja razvit smisel pod katere plašč se zatekajo ljudje vseh za umetniško izražanje in duhovno ob- stanov, tudi cerkveni mogočniki in kralji, čutljivost. Zato lahko samo na tak način tako kot pri nas najizraziteje na romarski dojamemo tudi vanje vsajeno upanje. Iz- Ptujski Gori. Danes pa v umetnosti upa- raz upanja pa je sama po sebi že vsa člo- nje največkrat razbiramo mnogo manj veška ustvarjalnost, podobno kot je zna- očitno razvidno, predvsem pa tudi mno- nilec upanja sleherno človeško rojstvo go bolj sublimirano, kot se nam razkriva in celo vsako novo jutro, ki ga doživimo skozi likovno sugestijo v podobe zajete- in lahko proslavimo tudi z umetnostjo. ga življenjskega zanosa: skozi izrazno in Z ustvarjalnostjo umetniki potrjujejo simbolno moč same barve, poteze, lika avtentičnost svojega bivanja in s svojim in svetlobe, ki izničuje neprodirno temo upanjem v umetninah na novo ustvar- bodisi s sončnimi ali zvezdnimi prebli- jajo svet, oblikovan po vzgibih njihove ski bodisi z odrešilnim, vsezajemajočim notranje podobe. Z umetniškimi stva- sijajem. ritvami izoblikujejo telesnim čutilom Vero in ljubezen lahko v življenju v re- dostopne pojave, ki v najprepričljivejših snici ohranja in spodbuja samo upanje, delih vsebujejo tudi presežno razsežnost, pa četudi se pogosto poraja v strahu in ki sega v večnost. je obdano s temnim brezupom, ki ga Le z duhovno in estetsko odprtostjo, in izzovejo življenjske tegobe, tako indi- ne z zanašanjem na priučene teorije ali vidualne kot tiste, ki pretijo človeštvu prevzete ideologije, na katere se pogosto z vsakršnimi nezgodami in celo apoka- opirajo manj inventivni in manj izvirni liptičnimi pojavi, ki jih želi umetnost s ali celo samooklicani ustvarjalci in raz- svojo angažiranostjo tudi premagovati lagalci, lahko prisluhnemo tudi upanju, ali jih nekako zarotiti. Človeško bitje teži ki nam ga umetnost prinaša od nekdaj. k harmoniji, ki jo v krščanstvu oznanja Kot je očitno iz sodobnih del, ga danes mir, kakršnega je ljudem izročal Kristus. že dolgo več ne upodabljajo kot ženo s K harmoniji teži celo toliko bolj, koli- sidrom, kot so jo v bolj ali manj oddalje- kor bolj ga mučijo protislovja, in zaradi ni preteklosti, ko so jo največkrat pove- takih bolečin in trpljenja je umetnost, Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 41 Področja vzgoje kadar izraža človekovo notranjost ali Umetnikovo trajno življenje ostaja utele- skozi harmonijo ali vzviharjen Jakopičev človeško zgodovino, pogosto tudi razbo- šeno in s tem živo le v njegovi umetnosti. duhovni nemir ali v večnost zazrto Pleč- lena, krvava ali temačna, a njeno rojstvo Iz nje nam lahko govori ne glede na čas nikovo arhitekturo, v zadnji instanci pa vendarle že samo po sebi spodbuja upa- oziroma vsaj dotlej, dokler smo lahko se razodeva kot tisto neuničljivo upanje nje na rešitev. Taka je celotna krščanska za ustvarjalčevo izražanje oziroma za v večno življenje, ki je z vizijo vstajenja umetnost, z upanjem pa je na novo na- duhovno raven, ki jo njegova umetnost položeno v temelje krščanstva z vero v polnjeno tudi poznejše slovensko impre- predpostavlja, še toliko dojemljivi, da Boga, ki jo je narodni vzgojitelj Josip Jeraj sionistično slikarstvo, ki izpričuje, kako lahko zaupamo v njen pomen. Zato lah- v zaupanju v duhovni preporod v knjiži- so naši umetniki med odkrivanjem lepot ko človek v skladu s svojo naravnanostjo ci Ob skrivnih virih pred dobrimi sto leti slovenske zemlje in občutij svoje duše v umetnosti odkriva brezčasne vrednote imenoval »veselo upanje za našo dušo«. tudi v veliki bedi lahko strastno zaupali preteklosti, lahko pa mu te vrednote z To upanje največkrat prirašča iz življenj- ne le v odrešilni sijaj svoje ustvarjalno- njihovimi upanji postajajo tudi tuje, saj skega zagona instinktivno, a pogosto ne sti, marveč tudi v nov, pomladni razcvet se v današnjem času lahko identificira more niti mimo opozarjanja na neiz- celotne slovenske kulture, ki naj bi s svo- tudi le še s sodobnimi banalnostmi in prosnost smrti, zato lahko v umetnosti jimi sejalci razkrivala naše ustvarjalne obrobnostmi, ki jih v skladu z narašča- melanholičnega 16. stoletja na okviru sposobnosti in duhovno bistvo. jočo barbarizacijo in prodirajočim nihi- naslikanega ogledala, iz katerega gledata Zaradi razkrivanja resničnosti, ki ni lizmom številni sodobniki tudi vse bolj v upodobljenega umetnika Hansa Bur- samo lepa, je v zgodovini izgineval tudi štejejo za umetnost. To velja posebno za gkmaira in njegovo ženo le njuni lobanji, tradicionalen pojem lepote, s katero smo trenutni čas, ko velja za merilo umetno- v nemščini preberemo celo sporočilo: O umetnost povezovali v preteklosti. Od- sti tudi pogosto le v tehnološke dosežke smrt, upanje sveta; na nagrobnikih ne le kar smo začeli lepoto dojemati tudi v zakrito samorazglašanje naraščajoče du- tistega časa pa gledamo peščene ure in izrazno spačenih oblikah kot pojavih zu- hovne bede in lahko govorimo o krizi ne lobanje. Toda hkrati z ozaveščanjem o nanje grdote, je njena krčevitost kot no- le kriterijev, marveč tudi vrednot, v kate- človeški minljivosti taka znamenja smr- silka notranje lepote postajala predvsem ri žal pogrešamo vsakršno trdnost. tnega prehoda v resnici napovedujejo in etična kategorija, tako kot je obveljalo v Upanje, iz katerega izhaja avtentična potrjujejo tudi človekovo pričakovanje ekspresionizmu. V tako poduhovljeno in umetnost, pa je gotovo bistveno globlje onstranske večnosti, torej dokončno upa- prestrašeno lepoto preoblikovano grozo od upanja na priznanje ali 'uspeh', saj nje, s katerim krščanska vera stoji in pade. sveta pa bi bilo najbrž bolje imenovati umetnik s svojo ustvarjalnostjo v bistvu Ta večnost se v nasprotju z gomazenjem ustvarjalno prepričljivost, kakršna lahko upa na odrešitev, podobno antični ka- življenja v ustvarjalnih vizualnih, pa tudi človeka pretrese, ne da bi ga pomirila. tarzi, njegova ustvarjalnost pa je v bistvu pesniških predstavah nakazuje kot poe- Ali pa ga vznemiri s svojo notranjo in- izpoved. Zato sama ustvarjalnost pomeni tičen mir z blagim fraangelicovskim ra- tenziteto, tako kot so ga grozo in sočutje tudi premagovanje nasprotij ter v zadnji janjem, ki je kot kontrastna podoba člo- vzbujajoče gotske ali ekspresionistične instanci celo smrti in jo upravičeno do- veškega nemira najbrž samozadosten, ali podobe Kristusovega trpljenja, v katere jemamo kot izrazito stvarniški pojav, ki kot rajska čistina in simbolična praznina, je projicirana tudi slehernikova boleči- razkriva bistvo človeka z vsemi njegovimi v kateri je dokončno zaokrožena bivanj- na; v podobe Matere Božje in svetnikov dilemami in širi obzorja duha, usmerje- ska polnost. Zato ni čudno, da marsikdo ter angelov, ki se gnetejo in lebdijo na nega v človeške globine in zazrtega proti ugotavlja, kako je v umetnosti laže sliko- oltarjih, pa je vtisnjeno tudi sleherniko- nebesnemu kozmosu, ki se razprostira vito in bolj vznemirljivo upodobiti brez- vo brezmejno zaupanje v Božjo pomoč. okrog zemlje v neskončnost. Največji upni, a mnogoličnejši pekel kakor srečna Podobe upanja pa so vendar bolj ali umetnik, ki presega vse omejitve, pa je nebesa, ki predpostavljajo izpolnitev vseh manj usklajene, morda v skladu s pre- v človeških predstavah in tudi v pred- upov, izgon vseh demonov in konec vseh rokbo Dostojevskega, da bo lepota od- stavah največjih umetnikov lahko samo strahov, ki se izlije v večno luč. Kako je up rešila svet; lepota vseh preteklih dob in Stvarnik. Tisti umetniki, ki so postali že sam po sebi povezan tudi s strahom, civilizacij nam svet povzdiguje in osmi- ali še postajajo nepogrešljiv del kulturne pa nam najlepše sporoča France Prešeren šlja in ga s tem odrešuje tudi dandanes. zgodovine, lahko le upajo, da je njihova z motom k svojim Poezijam, v katerem Umetnost je namreč edina človeška de- ustvarjalnost sposobna izraziti večnost oznanja, da prazno srce brez upanja nika- javnost, ki nas lahko neposredno in živo duha, in tako z ustvarjanjem sproti pre- kor ne more biti srečno in da si zato želi nagovarja tudi še iz daljne preteklosti magujejo smrt, s tem ko ustvarjajo novo, nazaj strah in up. in lahko edina nastaja iz upanja v svojo v resničnih, prepričljivih umetninah ute- Upanje nas dela žive in človeške, pa naj trajno veljavnost. Ker je upanje v človeka lešeno življenje. To življenje je v bistvu iz- upamo na nesmrtnost, na neizrekljivo dobesedno ukrojeno, pa je tudi osrednja raz človeškega upanja, pa naj se nam raz- večnost, na izpolnitev najbolj intimno spodbuda njegovih teženj in dejanj, zato kriva skozi pomladno vstajenje narave, ki zaželene osebne zemeljske sreče ali le na lahko predpostavljamo in še bolj občuti- jo simbolizira svežina cvetja in zelenja na svetlobo jutrišnjega dneva, ki ni niko- mo, da se bo nekoč tudi izpolnilo. Groharjevi Pomladi, ali naj se razodeva mur zagotovljena milost. 42 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Področja vzgoje Tabor za nadarjene Ko se srečajo nadarjeni, domišljija, tradicija in zabavno učenje Ana Senegačnik Kurnik, prof. defektologije, spec. pedagoginja, je učiteljica za dodatno strokovno pomoč na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani. Napisala je knjigo Moje pasje življenje ter priročnik Kosmati pomočnik. Pri delu uporablja pomoč psa. Deset let zapored na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani organiziramo tabor za nadarjene učence. To je edinstven način, kako mladim, radovednim in lačnim umom ponuditi še nekaj več, nekaj nadstandardnega. Tabor za nadarjene ne, gibalne dejavnosti, učenje umirjanja Prijavijo se lahko učenci, ki so bili iden- in sproščanja, slikanja in barvanja, foto- tificirani kot nadarjeni na kateremkoli grafiranja, ustvarjanja z odpadnim ma- Foto: arhiv Ane Senegačnik Kurnik področju. Ker je naša šola ena izmed ve- terialom, različne sobe pobega, kuhanje čjih v Sloveniji, so mesta za tabor takoj in pečenje, spoznavanje različnih držav zasedena. Za učitelje in zunanje sodelu- in dežel preko aktivnega učenja in kvi- bil pet enako velikih kosov. Nato sva jim zov ter še in še. Materiale in pripomoč- pokazala, kako ga zvaljati v daljši in ena- joče to pomeni veliko ustvarjalnih ur in priprav različnih ter zabavnih delavnic. ke priskrbi šola ali mi in učenci, seznam komeren trak. Vsak je (z nekaj najine po- potrebščin pa oddamo ob prijavi. Ob moči) naredil pet enakomernih in enako Že tretje leto za tabor izberemo tudi te- matsko podlago: V deželi pravljic, V de- tem poskušamo biti čim bolj racionalni dolgih trakov, ki se jih je nato naučil pre- in ekološki, zato se na našem seznamu pletati v kito. Večina učencev je bila ve- želi čarovnije in domišljije, Preživetje, ki je osrednja tema dvodnevnega druženja, velikokrat znajde tudi odpisan inventar, šča v spletanju kite s tremi trakovi in so embalaža, v gozdu nabrani naravni ma- bili navdušeni nad novim znanjem. Ko je ni pa nujni sestavni del vseh delavnic. Učenci se zelo veselijo tudi spanja v Bre- teriali itd. S tem učence z zgledom uči- bila pletenica narejena, so jo premazali še z mešanico jajca in mleka ter po želji zovi dvorani, ki se za kratek čas spreme- mo trajnostnega razvoja, naravovarstva, okrasili z makom. Nekateri so bili tako ni v prostor za kampiranje na blazinah ekologije in odnosa do dobrin. spretni, da so izdelali kar dve pletenici in in ponuja edinstveno doživetje spanja v ju povezali v veliko srce. Za druge pa je spalni vreči. Delavnica: Domišljijske bil postopek izdelave zamuden in sva jih V ospredju tabora so izkustveno uče- pletenice nje, doživljanje, ustvarjalnost, socialne Z vami bom delila svojo izkušnjo sode- interakcije, sproščenost, zabava, komu- lovanja na taboru za nadarjene. Idejo za nikacija, vztrajnost, razvijanje timske- peko sem dobila pri očetu Jožetu Sene- ga sodelovanja, medsebojna pomoč in gačniku, ki se že več let uri v peki raz- odkrivanje močnih področij ter širjenje ličnega kruha, tradicionalnih pletenic, obzorij. štrukljev, poprtnikov, potic in še bi lahko naštevala. To je njegov hobi in z vso stra- Raznolikost delavnic stjo ga nesebično deli ter različne skupi- Organizatorji tabora vse zaposlene na ne ljudi uči peke. Njegovi izdelki na lo- šoli vsako leto povabijo k sodelovanju, kalnih in državnih tekmovanjih dobivajo saj si želijo nadarjenim (učencem) po- najboljše ocene ter najvišja priznanja, saj nuditi čim več raznolikih dejavnosti. S so tako lepi kot tudi izredno okusni. tem zagotovijo, da vsakdo najde nekaj Dogovorila sva se za sodelovanje in za zase, odkrije nekaj novega ali pa razišče izdelek izbrala pletenico. Testo sva stroj- področje, ki mu je manj blizu. Ob tem so no zamesila dve uri pred delavnico in ga dobrodošli tudi zunanji sodelavci. Tako pustila vzhajati ter počivati. Ob prihodu Foto: arhiv Ane Senegačnik Kurnik v poštev pridejo plesne, dramske, glasbe- učencev sva jim ga razdelila, vsak je do- Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 43 Področja vzgoje naučila zavezati ptička, narediti žemljo, privabila na ogled raznovrstnih peko- Učenci radi ustvarjajo ježka in odtisniti kajzerico. Tako so tudi vskih dobrot. Navdušenje nad izdelki je Menim, da so takšne oblike dela z učen- tisti, ki jim ni šlo najbolje od rok, nare- bilo tako veliko, da jih učenci niso želeli ci dragocenost in privilegij, saj bogatijo dili unikaten izdelek. Izdelke so položili pojesti. S ponosom so jih naslednji dan vse udeležence, omogočijo razvijanje na pladnje, pokrite s papirjem za peko, raje odnesli domov ter jih delili z dru- potenciala tako posameznika kot tudi na katerega so se podpisali. Tako smo ve- žinskimi člani. Poleg slastnega in estet- skupine. Želim si, da s to tradicijo naše deli, čigav je izdelek. Vse skupaj smo 20 skega izdelka so učenci domov odnesli osnovne šole nadaljujemo še mnogo let minut vzhajali v pečici ter nato še spekli. tudi košček prave slovenske tradicije, ki in skupaj z učenci krepimo otroško zve- Prijeten vonj in domačnost sta se raz- jo bodo nekateri v prihodnje z veseljem davost, domišljijo, ustvarjalnost in željo legala po celi šoli in najbolj radovedne delili naprej. po znanju. Lidija Golc Dišeči kruh upanja Dišeči kruh upanja, dragocen kakor Kristina Brenkova, nikoli do konca odgriznjen in použit, večen v spominu, mislih in dejanjih, topel kakor babičina raskava roka in njen pogled. Pod bleščicami praznikov boža rane, teši vse vrste lakot; vedno je, zmeraj je tu. Na pol mize babica unca lika, zato je ta polovica pogrnjena z dvema dekama in eno posvečeno rjuho. Druga polovica je dovolj velika za kvadratno leseno desko s kruhom. Ultrapas mize je rdeč, že malo opraskan. Točno vemo, kdo je katero prasko zagrešil, kateri od otrok, ki sedimo okoli kruha, ga mljaskamo, a ne preveč, saj med likanjem vedno pôjemo. Enoglasje se meša z večglasjem, začnemo z Adijo, pa zdrava ostani, pridemo do Pastirica žgance kuha ali celo do Žabe svatbo so imele. Unca poje drugi glas. Kruh pod karirastim prtičem na naši polovici mize je še topel. Kdo bo skorjo? Dva pojesta najprej sredico, dva pojeva najprej skorjico. Še danes ne vem, če je kateri od nas kako prasko napravil namenoma. Mislim, da ne. Praskanke naših življenj se tako malokrat pogledajo, pogovorijo, srečajo – kakšna so ta srečanja? Foto: arhiv Ane Senegačnik Kurnik Bomo še kdaj skupaj peli? 44 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Duhovni izziv Svetoletni misijonar o upanju, spravi in odpustkih Ksenija Fänrich, mag. znanosti, učiteljica slovenščine na OŠ Nazarje in šolska koordinatorica Mreže Unescu pridruženih šol, kot učiteljica podpira vseživljenjsko učenje in v tem duhu tudi deluje. Msgr. dr. Marjan Turnšek je kot svetoletni misijonar upanja nadškofije krivice, dolgove, se spravili s sorodniki, Maribor spregovoril o upanju, zakramentu sprave in odpustkih. Srečanje sosedi. Osvoboditi se dolgov pomeni po- je bilo v četrtek, 30. januarja 2025, v veroučni učilnici župnišča Zreče. stati neodvisen, samostojen. »V Novi zavezi Jezus napove leto Gospo- Logotip svetega leta nati. Če je kdo zašel v težave, da je moral dove milosti, ki ne bo samo eno leto, am- kaj prodati, ni prodal zemlje, ampak leta pak bo trajno navzoč Bog, ki je naklonjen Na začetku srečanja je dr. Turnšek po uvodni misli, da smo romarji upanja celo do jubilejnega leta, tj. pridelke, ki jih bo človeku. To odrešenje nam je zaslužil Je- življenje, razložil logotip svetega leta in pridelal do jubilejnega leta. V najem so zus; njegova smrt in vstajenje sta nov za- od kod izhaja ime jubilejno leto. V logo- dali storitev, tj. obdelovanje zemlje oz. četek leta, ki nikoli ne mine. To je prešlo tipu letošnjega sv. leta so stilizirani vera, pridelke, ne pa zemlje. Če je kdo kupil tudi v življenje Cerkve. Sveto leto želi po- upanje in ljubezen. »To so božje krepo- zemljo prvo leto v jubilejnem letu, jo je globiti vero in zavest odrešenosti.« sti, ki so med seboj neločljivo povezane. lahko najdražje prodal, ker je bilo do na- Pregled svetih let od začetka do danes je Upanje izhaja iz Kristusovega srca, ki ga slednjega jubilejnega leta še 49 let. Na 50. napravil p. Metod Benedik v svoji knjigi predstavlja rdeča podoba – kot vir vse leto se je vrnila prvotnemu lastniku. Ze- Sveto leto 1300–2025. Bonifacij VIII. je milosti. Srce pomeni osebo, ki se daruje mlje niso smeli izgubiti, prodati. prvi razglasil sveto leto (1300), ki naj bi in je zato temelj našega upanja. Ostali Izpostavil je še drugi vidik: »Vsaka ge- se praznovalo vsakih 100 let, papež Kle- smo mi, ki se oklenemo Kristusa in lahko neracija je dobila isto izhodišče, čeprav men VI. je leta 1350 dobo skrajšal na pet- to upanje prenašamo naprej.« Nadaljeval je prejšnja generacija kaj zavozila. Vse je deset let, kot je bilo v Stari zavezi; od pa- je, da si logotip lahko vsak predstavlja bilo vezano na zemljo, katere lastnik je pežev Pavla II. in Siksta IV. (1475) pa se tudi po svoje, kajti umetnost nagovarja Bog. Tudi današnja vojna v Gazi je vojna sveto leto obhaja vsakih 25 let. »Namen vsakega na svoj način. za zemljo.« V jubilejnem letu so odpisali teh let je, da bi se občestvo zavedalo svoje V svetem letu naj bi se poglobila odpu- ščanje in sprava. »V tem letu si zadam konkreten cilj, kaj bom naredil kot romar upanja.« Sveto leto torej naj ne gre mimo brez osebnega programa na duhovnem področju. Sveto leto Pojasnil je, kaj je sv. leto. »Izhaja iz Sta- re zaveze, ko je bilo jubilejno leto vsakih 50 let. Ime jubilejno izhaja iz imena za kozji rog jubel, na katerega so zatrobili in oznanili začetek leta.« Ideja svetega leta je bila v Stari zavezi vezana na zemljo, ki jo je Bog dal Izraelcem. »Lastnik zemlje je Bog, mi pa smo samo upravitelji, ki jo dobimo v upravljanje.« Ker je bila zemlja Foto: arhiv Ksenije Fänrich božja last, je bilo treba z njo smotrno rav- Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 45 Duhovni izziv odrešenosti, tj. da smo v Kristusu odreše- Upanje nam pomaga živeti ta trenutek s Upanje ima različne razsežnosti. Prva je ni. Na to v vsakdanjem življenju pozabi- pogledom v prihodnost, ki ni naša, ker občestvena razsežnost. Upanje izhaja iz mo in potem postane temelj, iz katerega nas presega. Je transcendentna. Je božja tega, da smo občestvo, povezani med se- živimo, nekaj drugega. Cerkev želi, da bi prihodnost, božje kraljestvo, ki je že v boj v Bogu. Skupaj upamo in si dajemo vsakih 25 let obnovili ta temelj, da živimo nas, vendar še ni uresničeno do konca in pogum. Druga razsežnost upanja je v iz Kristusa in ne iz česarkoli drugega.« zato je pred nami še nadaljnja uresniči- pričakovanju drugega Kristusovega pri- tev. To nam lahko daje upanje, da vztraja- hoda. To je onkraj in ni odvisno od nas. Sveto leto 2025: romarji mo tudi v najtežjih situacijah. Z upanjem »Upamo, da je to zadnja postaja zemeljske upanja koreninimo tam, kjer še nismo. Upati po- zgodovine. Upamo, da bo zadnjo besedo meni verjeti v prihodnost in smiselnost imel Kristus, ki je učlovečeno usmiljenje, Sledila je beseda o upanju. »Upanje je za osebnega življenja in vsega stvarstva za- ljubezen. Zadnjo besedo bo imela Ljube- nas nujno. Kristjani naj bi postajali zna- radi Boga, ki je stvarnik vsega.« zen. V tem korenini naše upanje.« Tretja menja upanja na tem svetu.« Po nas naj bi Povzel je temelje upanja v Sv. pismu: »Te- razsežnost upanja pa je ustvarjalnost. upanje prišlo do različnih skupin, kjer bi melj starozaveznega upanja je Bog – Jahve. Vsak od nas lahko posega v situacije, v sporočili sočloveku, da je vreden, da ima Ljudstvo je zaupalo, da bodo vse preživeli, dogodke in tako usmerja zgodovino. Tudi smisel. Kot romarji upanja pojdimo tja, ker je Bog z njimi. V Novi zavezi je nad- od mene, tebe je odvisna zgodovina, ki ni kjer je nemir, kjer ni več navdušenja nad gradnja tega Emanuel – Bog z nami. Kri- vnaprej določena. Upanje pa korenini v življenjem (samomor, evtanazija, splav), stus je Bog, ki se je učlovečil in je še bližje milosti. Vse izhaja iz Boga, toda da Bog kjer so težke razmere (zaporniki, zasvo- kot v Stari zavezi. Z nami se je povezal na lahko pomaga, je odvisno tudi od mene. jenosti kot zapor), k bolnikom, migran- čisto človeški način. Svetopisemski temelj Bog je vedno naklonjen vsakemu. Vedno tom, ostarelim, revnim. »Človek je bitje upanja je torej Bog, ki je s svojim ljud- čaka, da lahko pomaga. To je izvor upa- upanja. Upanje je ena izmed božjih kre- stvom, Bog, ki je prišel k nam in se z nami nja. »Vedno mi je naklonjen. Pogoj, da to posti, poleg vere in ljubezni, ki so zakore- združuje. Nadaljevanje božiča se zgodi pri spoznam, je, da se spreobrnem. Nikoli ne ninjene v Bogu, od koder tudi prihajajo. vsaki sv. maši, ko pride Bog – Jezus k nam, obupa nad mano.« K Bogu stegujem svoje Da je človek bitje upanja, pomeni, da člo- tj. k meni in tebi. Pride naravnost v mojo/ roke, držim se roba njegove obleke. vek ni že končano bitje. Vedno ima še ne- tvojo situacijo tega dneva in želi pokazati kaj pred seboj in na to se nanaša upanje. smisel tega trenutka.« Svetoletne priložnosti V svetem letu je temeljna želja, da bi pri- Foto: BS šli do sprave, da bi poglobili proces svo- jega spreobračanja. Zakrament sprave je sveta spoved. Boj s posledicami greha so odpustki. Zakrament pokore in sprave je orodje, ki nam ga Bog daje, da bi se spreobrnili. Po- gosto se spovedujemo simptomov greha (lažem, naredil sem to in to), greh pa je jedro, ki je v duši človeka. Najti je treba, kje sem odprl pipo zlu, da je prišlo na dan skozi misel, besedo ali/in dejanje. Na pri- mer, zakaj sem preklinjal? Tam sem od- prl pipo, da je skozi besedo zlo prišlo ven. Pipo sem odprl zlu namesto ljubezni. Ko se tega zavem, omogočim Kristusu, da pride do izvora mojega greha in tam za- sadi svoj križ, smrt in vstajenje. Greh je kot bolečina. Da jo odpravimo, moramo priti do vzroka bolečine, ni dovolj, da le blažimo simptome. Zakrament spovedi zdravi, odpusti krivdo, nekatere posle- dice grehov ter nas duhovno obogati z novo milostno močjo za novo življenje. Greh je sestavljen iz treh prvin. Prva je osebna krivda. Greh naredim jaz, zato nosim krivdo greha, ko ga naredim 46 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Duhovni izziv vede, hote in svobodno. To je duhovna resničnost. Druga prvina je večna kazen ali večna posledica. Greh lahko popolnoma preki- ne odnos z Bogom in izgubimo posveču- jočo milost. To se zgodi z velikimi grehi, ki prekinejo tudi notranji odnos z Bogom in vodijo v pogubo. Tretja prvina so časne posledice. Greh pusti posledice v človekovi duhovni, duševni ali telesni strukturi. Te ostanejo tudi po spovedi, tudi ko je krivda odpu- ščena. Krivdo in večno kazen lahko od- pusti samo Bog. Toda časne posledice ne izginejo s spovedjo. Na primer, člo- vek po grehu ohranja negativna čustva do nekoga, pri alkoholiku telo še naprej zahteva alkohol. Tudi tem posledicam se mora človek posvetiti, sam ali s pomočjo drugega. Pomoč je vključena v spoved: kesanje, da sem odprl pipe zla, izpoved grehov, tj. samoobtožba, sprava, ko prej- mem odvezo v Kristusovem imenu, za- doščevanje ali pokora. Slednja ima v sebi dva elementa. Zadoščujemo za to, kar smo slabega naredili, želimo poravnati svojo krivdo ter boj zoper časne posle- dice greha, ki še ostajajo po spovedi. O pokori se je dobro pogovoriti s spovedni- kom, predvsem zato, da bi videl, katera posledica greha ostaja v tebi najmočnejša in bi se je rad znebil. Mogoče duhovnik predlaga poleg molitve tudi kakšen način za odpravo posledice. Foto: Petra Duhannoy Ko se pripravljamo na spoved, smo od- ločeni spremeniti življenje. Po spovedi življenje še ni spremenjeno. Želimo si, vljanju posledic greha, ki so kot skale na • Določi svoje duhovno svetoletno ro- vendar je še skoraj vse po starem. V tem poti do svetosti. Tu potrebujemo drug manje, to pomeni področje, kjer si ši- drugega. Osnovni pogoji za odpustek so: razkoraku je prostor za časne posledice bek in si boš to leto posebej prizade- nenavezanost na greh, kar pomeni, da greha, da se življenje ne more spremeni- val, kako izboljšati svojo kondicijo na sem se sposoben odpovedati vsemu, kar ti. Vedno se spovedujemo enako, ker se tem področju, da se na primer znebiš mi je do zdaj greh nudil, tj. navezanosti še nismo resno začeli ukvarjati s časnimi neprijetne navade ali razvade. na greh. Biti moram svoboden od gre- posledicami greha, ki nas vrnejo nazaj v • Napiši seznam rajnih, za katere boš ha. Od te svobode je odvisno, kolikšno greh. Na primer, zaradi negativnih čustev pomoč lahko dobim, vso ali le delno. Po pridobil odpustek. do nekoga ostajamo v istem negativnem smrti se lahko združimo z Bogom le, če • Kako bomo sv. leto izkoristili kot odnosu z njim. smo popolnoma osvobojeni greha in nje- občestvo, skupnost, na primer kot Posledice greha odpravljajo odpustki. govih posledic. zakonca, v družini, skupnosti, v de- Pokora že cilja na posledice greha, toda lovnem kolektivu? Kako si bomo po- še bolj so temu namenjeni odpustki. No- tranje posledice je težje popraviti kot zu- Povabilo, da postanemo magali v tem letu? nanje, npr. razbiješ okno in ga popraviš. romarji upanja Več o tej temi Med časne posledice greha sodijo tudi • Izberi svoje področje, kjer boš postal • https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveto_leto. • https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/23580-upanje- grešne navade. Cerkev iz zaklada milosti romar upanja, znamenje upanja za -neosramoti. naklanja posamezniku pomoč pri odpra- drugega. • https://katoliska-cerkev.si/seznam-svetih-let-2015. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 47 Duhovni izziv Pomen duhovne hrane Bogomir Novak, dr. znan., je bil v letih 1985–2012 redno zaposleni raziskovalec vzgoje in izobraževanja na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Je avtor 810 bibliografskih enot, od tega ene znanstvene in več strokovnih monografij. Po upokojitvi je še nekaj časa sodeloval s Pedagoškim inštitutom kot član raziskovalne skupine na mednarodnih konferencah Instituta Sørena Kierkegaarda in s centri dnevnih dejavnosti za starejše v Ljubljani. V tem prispevku sem skušal pokazati, da človek ne živi samo od kruha, definiciji Svetovne zdravstvene organiza- ki zadovoljuje njegove osnovne biološke potrebe, ampak še prej od Božje cije zdravje več kot odsotnost bolezni. besede. Zato so bili protesti kmetov v nekaterih evropskih državah, Je stanje telesnega, socialnega in dušev- vključno s Slovenijo, potrebni, vendar pa so bili v luči absolutne božje nega blagostanja. Morda prekinjanje po- zornosti z reklamami vsaj malo koristi presežnosti le relativni. Človek kot presežno bitje potrebuje tudi duševno trgovcem, človeka pa razdvaja. Človek in duhovno hrano. je biološko, psihosocialno in duševno, duhovno bitje. S tega celostnega vidika Čemu protesti kmetov? šimo. V primeru protestov leta 2024 gre je razumljivo, zakaj »naj človek ne živi Protesti kmetov na začetku leta 2024 za problem previsokih davkov, ki so ga samo od kruha, ampak od vsake besede, po različnih državah Evrope: v Franciji, kmetje reševali v dialogu z vlado. ki izhaja iz Božjih ust« (Mt 4,4; prim. 5 Nemčiji, Poljski, Romuniji, Grčij, Slove- Prešibka državna podpora kmetom za Mz 8,3). Za človeka kot simbolno bitje pridelavo hrane, ki je materialno sredstvo, niji itd., so me spodbudili k razmišljanju (lat. homo symbolicus) je duhovna hrana ki je potrebna za naše in njihovo biološko o pomenu različnih vrst hrane za osebno- znamenje večnega življenja. preživetje, je privedla do njihovega prote- stno rast. Trgovci nam vsak dan ponujajo Pojem hrane (in pijače) je treba razume- sta. Kmetje potrebujejo ustrezno finančno poceni hrano. Vendar pa je ta navidezna podporo države, da ne propadejo. Konec ti še simbolno, duhovno in versko. Kot v normalnost vprašljiva, ker naše dejanske leta 2024 oz. v začetku leta 2025 so začele Jezusovi postavitvi evharistije naj bi bili potrebe niso tako velike, kot je ponudba, veljati v Sloveniji pomembne spremembe tudi mi sami hrana za druge. Spomin bli- ki pogojuje umetne potrebe. davčne zakonodaje, ki naj bi odpravile te- žnjih hranimo s svojimi dobrimi in slabi- Zakaj kmetje blokirajo promet s traktor- žave pri poslovanju kmetij. mi deli. »Človek ne živi samo od kruha, ji na cestah evropskih držav? Kmete po Danes je veliko reklame za poceni pro- ampak od vsake besede, ki prihaja iz Bož- eni strani stiskajo politiki s previsokimi cesirano hrano. Ponudba je presegla jih ust.« (Mt 4,4b; Lk 4,1–13) Jezus s temi davki in po drugi strani trgovci s preniz- povpraševanje, tako da to namerno in besedami že drugič zavrne skušnjavca. kimi cenami. Težava pa je še globlja. Tudi nenehno prekinjanje rednih oddaj z stavke zdravnikov in sodnikov v Sloveniji reklamami občutimo kot vsiljevanje. Duševna in duhovna hrana kažejo na to, kako malo se slišimo in usli- Procesirana hrana ni zdrava, ker je po sta pogoj osebnostne rasti Duhovna hrana je simbol svetosti življe- nja. Evharistija (gr. euharistia pomeni za- hvala) se nanaša na veliki četrtek, na večer, preden je bil Jezus izdan. Postavitev svete evharistije je opisana v Svetem pismu ne več mestih: Mt 26,26–30; Lk 22,15–20; 1 Kor 11,23–25. Pri večerji je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil in razlomil, dal svo- jim učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo, ki se daje za vas.« Potem je vzel kelih z vinom, se zahvalil Bogu, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz tega vsi. To je kelih moje krvi, nove in Foto: Nataša Pezdir večne zaveze, ki se za vse preliva v odpu- ščanje grehov. To delajte v moj spomin.« 48 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Duhovni izziv Gre za kruh Besede in kelih Zveličanja. Obenem prosimo Gospoda, da naj ostane Božje usmiljenje vedno pri nas. Sveto pismo navaja tudi, da se je Jezus po smrti in vstajenju večkrat prikazal učen- cem in jim lomil kruh. Učenci so vedeli, da je treba ta obred nadaljevati, čeprav niso takoj razumeli, kaj pomeni. Jezusova plemenita žrtev nas spodbuja, da se tudi mi žrtvujemo za bližnje v smislu služenja, ponižnosti in ljubezni po svoji svobodni odločitvi. V tem smislu bi morali biti naši vladarji modri in služiti svojim državlja- nom, vsi pa bi morali služiti Bogu. V sve- tu ne primanjkuje samo zdrave hrane, ampak tudi čiste vode. Vse, kar se dogaja v naših mislih v smi- Foto: Peter Prebil slu avtosugestij, stališč, prepričanj in verovanj, nas duševno hrani. Te misli so negativne in pozitivne. V zadnjem času voril o 'kulturi in spoštovanju življenja', ki bi ljudje verjeli v Jezusov napotek, »če me avtorji poudarjajo škodljivost negativnih je nasprotje 'kulturi smrti'. Včasih nam ni boste kaj prosili v mojem imenu, bom misli za telo in zdravilne učinke pozitiv- jasno, zakaj moramo spoštovati življenje. storil« (Jn 14,14). nih. Duša, ki je že duh telesa, naj bo čista Na to vprašanje Katekizem Katoliške cer- Veličina človekove presežnosti se pokaže in krepostna. kve ob razlagi 5. Božje zapovedi 'Ne ubijaj' v Svetem Duhu večnosti. Zato je duhov- Sanja Krajnc (2017) je zbrala sedem po- jasno odgovarja, da »zato, ker je sveto«. na hrana nadpomenka duševne hrane. K stavk dobre duševne hrane za osebnostno Od vsega začetka vključuje stvariteljsko duhovni hrani sodijo razne prošnje, mo- Božje dejanje in ostane za zmeraj v poseb- rast. Priporoča, da si vzamemo čas za: litve, meditacije, vizualizacije, mantre, nem odnosu do svojega Stvarnika, svojega • spoznavanje našega notranjega psi- harmonične melodije, lepe slike, brezpo- edinega cilja. Nikomur ni dovoljeno ne- hičnega življenja. Spoznavamo, kako gojna ljubezen, dobra dela, lepa naravna posredno uničiti nedolžnega človeškega čutimo, čustvujemo, mislimo, se okolja, praznovanja. Priznani duhovni bitja, saj to hudo nasprotuje dostojanstvu spominjamo; učitelji nas iz implicitnih duhovnih prak- osebe in Stvarnikovi svetosti. »Nedolžne- • dovolj dolg in kakovosten spanec. tikantov spreminjajo v zavedno eksplici- ga in pravičnega ne ubijaj.« (2 Mz 23,7) Spanje je danes že tako informati- tne zase in za planetarni svet. Zato tudi Rimskokatoliška cerkev uči, da zacijsko ogroženo, npr. z nočnim je človeško življenje nedotakljivo od tre- Več o tej temi TV-programom. Vita Štukovnik kot nutka spočetja do smrti kot naravnega • A Prayer for Peace (b. d.). My Catholic Life! Pridobljeno 2. 3. psihologinja in doktorica medicin- 2024 s spletne strani: https://mycatholic.life/catholic-prayers/ konca. Že Stara zaveza uči, da Jahve/Bog prayers-for-peace/. skih ved bo napisala poseben priroč- vse prikliče v življenje, človeškemu življe- • Burger, Beti (2024): Leta 1940 smo v zahodnih družbah spali nik z navodili za dobro spanje; nju pa je postavil mero (Ps 39,6). dve uri več kot danes. Delo, 24. 2. 2024, SP 19–21. • osredotočanje na en predmet; • Gorše Janežič, Mateja (2024): Pomembne spremembe davč- Jezus je svojim učencem v Kafarnaumu ne zakonodaje za kmete v letu 2025. Ljubljana: Kmetijsko • počitek si odmerjamo vsak dan s pojasnil, da jim njegov Oče daje kruh iz gozdarska zbornica Slovenije, 24. 12. 2024. Pridobljeno sproščanjem, saj nam to omogoča 26. 2. 2024 s spletne strani: https://www.kgzs.si/novica/po- nebes, resnični kruh. Božji kruh je na- membne-spremembe-davcne-zakonodaje-za-kmete-v-le- regeneracijo možganov; mreč tisti, ki daje svetu življenje. Tedaj so tu-2025-2024-12-24. • igro, ki vsebuje spontano raziskova- • Katekizem Katoliške cerkve (1993). Ljubljana: Slovenska ško- ga učenci prosili, da jim da vselej ta kruh! nje življenja v obliki prijetnega dru- fovska konferenca. Jezus pa jim je odvrnil: »Jaz sem kruh ži- • Kraljič, Maša (2023): Kaj je Walt Disneyjeva metoda kreativ- ženja brez predsodkov; vljenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo nosti in kako ti pomaga v življenju? Pridobljeno 28. 2. 2024 s • šport, ki je potreben, ker telesno spletne strani: https://www.student.si/studij-in-kariera/nefor- lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli malna-izobrazba/kaj-je-walt-disneyeva-metoda-kreativnosti- gibanje spodbuja rast možganov in ne bo žejen.« (Jn 6,24–35) in-kako-ti-pomaga-v-zivljenju/. prispeva k boljšemu učenju; • Kranjc, Sanja (2017): Zdrava duševna hrana. Vrhnika: Ama- sia. Pridobljeno 26. 2. 2024 s spletne strani: https://ljubecio- • povezovanje v odnosih, ki nas navda- jajo z občutkom sreče in omogočajo Je duhovna hrana dopolnilo dnosi.si/zdrava-dusevna-hrana/. • Metoda Walta Disneyja (30. 3. 2020). Akademickie biuro karir. zdravje ter daljše življenje. Naši mož- duševne hrane? Pridobljeno 26. 2. 2024 s spletne strani: https://abk.umed.pl/ krok-1-metoda-walta-disneya/. gani in telo se najhitreje umirijo prav Posvetne pravice ne bi smele nadomestiti • Papež vabi k postu in molitvi za mir 27. oktobra 2023 (18. 10. v ljubečih in empatičnih odnosih. Božje pravičnosti. Vprašanje je, ali bi bile 2023). Ljubljana: Katoliška cerkev. Pridobljeno 2. 3. 2024 s spletne strani: https://katoliska-cerkev.si/papez-vabi-k-postu- Že papež sv. Janez Pavel II. je pogosto go- potrebne vse stavke, protesti in vojne, če in-molitvi-za-mir-27-oktobra-2023. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 49 Izkušnje Stacionarna hiša Ljubhospic Maša Maček je poslovna sekretarka v Zavodu hospic Ljubljana (Ljubhospic). Sodobni koncept celostne hospic in paliativne oskrbe umirajočega bolnika sko uredilo, saj je bil že leta 2010 sprejet in njegovih bližnjih je uvedla dr. Cecily Saunders leta 1967 v Londonu. državni program paliativne oskrbe, a je Zlasti v 90. letih so se odprla vrata tisočerim hospic ustanovam po svetu bila hiša hospic že leta 2012 izpuščena iz mreže izvajalcev paliativne oskrbe. Kljub in posledično je leta 2005 nastala Svetovna zveza za paliativno oskrbo naporom in nenehnim pozivom odgo- (WHPCA – World Hospic Palliative Care Alliance), ki je prisotna v več vornim ostajamo neslišani in spregledani. kot sto državah sveta in podpira nacionalne organizacije za vključevanje In vztrajamo. Zakaj? Ker v hiši Ljubhospic hospica in paliativne oskrbe v zdravstvene sisteme svoje države. Ta verjamemo in je naše vodilo, da kot druž- nevladna mednarodna humanitarna organizacija ima vizijo, da bi živeli ba poskrbimo za zagotavljanje dostojan- v svetu z univerzalnim dostopom do hospica in paliativne oskrbe. stva in potreb umirajočih, saj mnogi ni- majo možnosti, da bi zaključili odnose do V Sloveniji hiša hospic obstaja od leta družin, ki se soočajo z neizogibno smrtjo sebe, svojih bližnjih in skupnosti, katere 2010 in jo je javni zavod Lekarna Ljublja- bližnjega. del so. na leta 2015 rešil pred zaprtjem ter usta- Smo edini stacionarni hospic v Sloveniji, novil zasebni Zavod hospic Ljubljana ali ki je v Ljubljani, na Hradeckega cesti 20, Edini stacionarni hospic v krajše Ljubhospic. Uradna otvoritev hiše ob vznožju Golovca. Nudimo 12 enopo- Ljubhospic je bila pred dobrimi devetimi državi steljnih sob, ki so namenjene bolnim in leti (2016), kar vsako leto slovesno obe- Ustanoviteljica Lekarna Ljubljana vsa leta njihovim svojcem, kar jim omogoča va- ležujemo 14. februarja. Hiša Ljubhospic zagotavlja več kot 90 % finančnih sredstev ren prostor za kakovostno preživljanje časa, ki jim ostaja. Vsako nadstropje v se tako pridružuje globalni skupnosti, ki za brezplačno oskrbo z namestitvijo in za zagovarja namen hospica in paliativne kritje vseh storitev uporabnikov na zadnji hiši ponuja družabni kotiček s knjižnico, prostor za pogovore s svojci, čajno kuhi- oskrbe po lajšanju trpljenja in izboljšanju poti. Upali smo, da se bo z leti financi- njo in kuhinjo z jedilnico ter teraso. Od kakovosti življenja bolnih ter njihovih ranje delovanja hiše Ljubhospic sistem- 25. maja 2023 je nasproti hiše odprt Park Hradeckega, ki ga z veseljem obiskujejo tisti uporabniki, ki so gibalno zmožni za- časno zapustiti svojo sobo in se skupaj s svojci umakniti v naravo, sodelavci pa v njem večkrat pripravljamo dogodke, na- menjene širši ali interni javnosti. Neozdravljivo bolne obravnavamo kot enkratne, celovite osebnosti v zaključnem obdobju bolezni, kar pomeni, da človeka spoštujemo in upoštevamo njegov du- hovni, fizični, čustveni in družbeni vidik. Ne podaljšujemo niti ne skrajšujemo ži- vljenja in smo nasprotniki evtanazije. Pri- zadevamo si za individualen pristop ter aktiven odnos z bolnikom in njegovimi svojci, vse s ciljem, da upoštevamo vre- dnote, želje in potrebe obojih ter s tem za- gotavljamo čim boljšo kakovost preostan- ka življenja, pravico do samoodločanja in dostojanstva do zadnjega diha. Za izvajanje terminalne paliativne oskr- be v zadnjem obdobju življenja oziroma Foto: arhiv Ljubhospic v času umiranja bolnikov z namestitvijo skrbi interdisciplinarni paliativni tim. 50 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Izkušnje Velik poudarek hospic pristopa je, da je umiranje več kot le medicinski proces, zato naša oskrba združuje več področij: • paliativno zdravstveno oskrbo, ki vključuje zdravnika, diplomirane in srednje medicinske sestre ter farma- cevta; • paliativno zdravstveno nego, ki jo opravljajo negovalke, za individualno prehrano pa skrbi gospodinja hiše; • psihosocialno oskrbo izvaja socialna delavka; • duhovno oporo nudi dušebrižnik. Na željo uporabnikov nudimo versko Foto: arhiv Ljubhospic podporo po lastni izbiri uporabnika. To omogoča Zaveza k duhovni oskrbi, ki je bila podpisana ob odprtju hiše Ljubhospic če. Bolečina je del življenja in prispevek simptomov bolezni in celostno podporo in vključuje pet največjih verskih skupno- Ljubhospica naši družbi je skrb za druge- ob koncu življenja. Prav tako si priza- sti v Republiki Sloveniji: Rimskokatoliško ga v najtežjih trenutkih, ko se soočamo z devamo, da stacionarni model hospica cerkev, Srbsko pravoslavno cerkev, Make- lastno umrljivostjo, ne pa da so umirajoči predstavlja model dobre prakse paliativne donsko pravoslavno cerkev, Islamsko sku- potisnjeni na rob družbe. oskrbe za razvoj kadra na tem področju pnost in Evangeličansko cerkev. in da vzpostavimo interdisciplinarni učni V celostno obravnavo so vključeni tudi Dostojen zaključek življenja je model paliativne oskrbe z nastanitvami prostovoljci, ki dodajajo novo dimenzijo kakovosti v skrbi za hudo bolnega in so pravica vseh kot primer dobre prakse za vso Slovenijo. naši zagovorniki ter ambasadorji v svo- Potrditev pomena in vrednosti našega jih skupnostih. Ekipo Ljubhospic tako poslanstva je letos prepoznala Mestna ob- Informacije o hiši Ljubhospic sestavljajo redno zaposlene sodelavke, čina Ljubljana, ki nam je ob 10. obletnici Svojce, ki se obračajo na nas, spodbuja- pogodbenice, vključno s prostovoljci je delovanja podelila nagrado mesta Lju- mo, da vzpostavijo stik z nami, še preden to štirideset predanih ljudi, ki poslanstvo bljana za leto 2025. Za vse nas je to velika je situacija pretežka, da dragoceni čas v hospica opravljamo za sebe, da rastemo čast in spodbuda, saj stremimo k ohranja- hiši Ljubhospic doživljajo v polnosti in ne kot osebe, in za druge, da doprinesemo nju visokih standardov hospic paliativne v strahu, ampak v pripravi na slovo od ži- k zaupanja vrednim medsebojnim odno- oskrbe. Naša vizija je ustvarjanje prostora vljenja. som v skupnosti, za zrelejšo družbo, ki bo za podporo ljudem v procesih zaključe- sprejemala najšibkejše, bolne in umirajo- vanja odnosov, ki potrebujejo blaženje Stik z nami: Foto: arhiv Ljubhospic • telefon: 059 337 300, 051 337 336, • e-naslov: info@ljubhospic.si ali oskrba@ljubhospic.si, • 24/7 svetovalni telefon na področju celostne paliativne oskrbe v obdobju zaključevanja življenja: 051 322 979, • mobilni hospic paliativni tim: za bolnike, ki so nastanjeni doma, ko postane nega in oskrba prezahtevna za bližnje. Možen je obisk dipl. med. sestre na domu, ki preveri stanje in potrebe bolnika, svetuje potrebne aktivnosti in poskrbi za morebitno povezovanje z drugimi službami. Prednosti so hitra odzivnost, obisk na domu brez napotnice in za upo- rabnike brezplačna storitev. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 51 Iz življenja DKPS valci upanja. Kot je v pridigi izpostavil škof Zahvalna maša v Maksimiljan Matjaž, se moramo zavedati svojega poslanstva, ki smo ga prejeli pri sv. Sodražici krstu, in ga v polnosti živeti s srcem v dejav- Ob dnevu državnosti v DKPS OS Zaho- nem sočutju do sočloveka in občestva. dna Dolenjska pripravimo zahvalno mašo Ksenija Fänrich za minulo šolsko leto, hkrati pa počastimo tudi državni praznik. Vsako leto izberemo drug kraj po naši prostrani kočevski in rib- E-zbornik 6. niški pokrajini. V vročem junijskem dnevu, mednarodne ko so učenci in dijaki zaključili šolsko leto ter se odpravili na počitnice in ko je godo- Foto: Ksenija Fänrich konference val Janez Krstnik, smo se zbrali v Sodražici. Narodni ponos v globaliziranem svetu je V lepi in prijetni cerkvi sv. Marije Magdale- Pogovorni tematski objavljen na spletni strani: https://www. ne smo se ob maševanju kočevskega župni- dkps.si/fileadmin/user_upload/Zbornik_ ka g. Branka Jurejevčiča zahvalili Bogu za večer Čustva nas učijo MK_2024.pdf. pravkar minulo šolsko leto in za vse dobro Celjska območna skupnost katoliških peda- Poiščite teme, ki vas zanimajo. Uporabite ali tudi manj dobro, kar je le-to prineslo. gogov in župnija Celje - Sv. Danijel sta 29. 5. predstavljene prispevke in oblikujte svoje Po končani sv. maši smo se preselili v žu- 2025 organizirali pogovorni tematski večer ideje pri načrtovanju vsebin za naslednje pnijski dom in se tu posvetili domovini s Čustva nas učijo. Pater dr. Silvo Šinkovec šolsko leto. krajšo kulturno proslavo. Letos smo se spo- je zbranim v župnišču stolnice spregovoril mnili pesnikov in pripovednikov, ki so si o osnovah čustvene pismenosti, o temeljih zaradi povojnih razmer morali poiskati nov čustvene inteligence in o tem, kako čutimo Zaključek šolskega leta življenjski prostor v tujini. Čeprav jim do- posamezno čustvo ter kako smiselno upo- OS Goriška movina takrat in še vrsto let kasneje ni bila naklonjena, so ohranili v svojem srcu veliko rabljati informacije, ki jih določeno čustvo OS Goriška se je ob zaključku šolskega leta ljubezen do nje in ji ves čas življenja med sporoča. »Čustveni spomin poganja moje zbrala v Rožni Dolini na judovskem poko- tujci posvečali svojo literaturo. V njej so ne misli. V našem življenju je neskončno kon- pališču. Tam smo prisluhnili zgodovinarju le obujali spomine na rodne kraje, ampak fliktov, ker nismo v stiku s svojimi čustvi. dr. Renatu Podbersiču, ki nam je ob svoji izražali veliko narodno zavest, ob kateri si Ne prepoznamo informacije in ne vemo, razstavi o goriški judovski skupnosti z vne- lahko tudi mi, živeči v domovini, povpra- kaj pomeni 'lučka, ki utripa', zato ne znamo mo predstavil del navad, verske tradicije šamo vest, ali znamo tako ljubiti domovino smiselno ukrepati. Zakaj je nekaj moteče? ter nekaj zgodovinskih dogodkov, poveza- kot oni, ki so jo izgubili. Zakaj je lahko že malenkost povod za iz- nih z razseljenimi Judi. Tako smo izvedeli, bruh? Če mi uspe priti v stik s sabo, bom Mirjana Furlan, predsednica OS Zahodna da so po določilih v talmudu vsa judovska vedel, o čem me čustvo informira, in lahko Dolenjska pokopališča izven naselja, na ravnini, ob smiselno ukrepam. Ni mogoče vedno takoj prometnici in po možnosti (simbolno) najti rešitve, pomembno pa je to, da prepo- ob neki vodi. V mrliški vežici člani judo- Foto: Helena Kregar znam čustvo in grem v pravo smer. To je vske pogrebne skupnosti pripravijo mrliča smisel čustev.« Predavanju je sledil pogovor za pokop. Po dotikanju mrliča se morajo ob vprašanjih, ki so se porodila. obredno očistiti v 'mikvah', tj. v vodi oči- Ksenija Fänrich ščevanja, ki je kot manjši bazen v eni izmed judovskih hiš. Nenavadna je tudi zgodba s srečnim koncem o judovskem častniku v Celjski katoliški avstro-ogrski vojski, ki je Italijanom odvzel pedagogi na škofijskem osvojeni hrib Sv. Marko, za kar je prejel vo- svetoletnem romanju v jaški križ za zasluge. Ravno to vojaško odli- kovanje ga je v drugi svetovni vojni rešilo Krko na Koroškem taborišča. Na dan državnosti, 25. 6. 2025, je celjska To je le nekaj drobcev iz slikovitega zgodo- škofija organizirala svetoletno romanje v vinskega predavanja. Poseben predavateljev Krko na Koroškem in h Gospe Sveti. Med poudarek pa je bil, da je tudi judovska kul- približno 550 zbranimi verniki in duhovni- tura del stoletja dolge evropske kulture, ki ki je bilo lepo srečati znane obraze celjskih jo moramo ceniti, ohranjati, poznati in ne katoliških pedagogov, ki smo se odpravili nazadnje tudi promovirati. na pot, da bi bili skupaj z drugimi priče- Klara Levstek 52 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 Napovedni koledar Seminarji DKPS Ko stiska stiska. Tu sem, da ti Foto: Ksenija Fänrich 2025/2026 pomagam* Obseg: 8 ur; do 30 udeležencev Nevrotaktilna integracija Izvedba: Ljubljana, 29. 11. 2025, prijave refleksov MNRI® do: 20. 11. 2025 Obseg: 20 ur Predavateljici: Julija Pelc in Neža Miklič Izvedba: Ljubljana, 5. in 6. 9. 2025, prijave Korenine narodovega drevesa* do: 25. 8. 2025 7. mednarodna konferenca Vzgoja za lju- Predavateljica: Marjeta Krejči Hrastar bezen do domovine in države Intervizija za strokovne Obseg: 8 ur Izvedba: OŠ Frana Albrehta Kamnik oz./ delavce* in preko spleta, 22. 11. 2025, prijave do: Obseg: 16 ur (1 x mesečno po 2 šolski 11. 11. 2025 uri); do 12 udeležencev Predavatelji: dr. Ignacija Fridl Jarc, ddr. Načrtovalni dan Izvedba: preko spleta, 2. 10. 2025 – 24. 6. Igor Grdina, dr. Borut Holcman, delav- Imeli ga bomo v soboto, 23. avgusta 2025, 2026, prijave do: 24. 9. 2025 nice: Albin Vrabič, Marija Pisk, Dragica v Tolminu. Kot vedno ga bomo posvetili Predavateljici: mag. Darja Barborič Vesel Motik ter učitelji, ki bodo predstavili svoje načrtovanju društvenih dogodkov v šol- in Helena Kregar strokovne prispevke. skem letu 2025/26. K načrtovanju smo Vpliv gibanja na razvoj in Veščina javnega nastopa kot povabili tudi Alenko Blazinšek Domenis, učenje otrok* ki je koordinatorica Stičišča Središče in za- orodje učiteljske moči* voda Nefiks. Skupaj z njo se bomo ozrli po Obseg: 8 ur; do 30 udeležencev Obseg: 8 ur; do 15 udeležencev naših ustaljenih poteh in se spogledali z Izvedba: Ljubljana, 15. 11. 2025, prijave Izvedba: preko spleta, 22. 1. 2026 in 29. 1. novimi možnostmi sodelovanja z našimi do: 11. 10. 2024 2026, prijave do 12. 1. 2026 člani v območnih skupnostih. Predavateljica: Marjeta Krejči Hrastar Predavateljica: Hedvika Dermol Hvala Slomškov dan Seminarji so namenjeni pedagoškim Podrobnejši podatki so objavljeni na naši 22. Slomškov dan z naslovom Svetoletno delavcem (vzgojiteljem, učiteljem, spletni strani http://www.dkps.si. romanje k Slomšku, bo v soboto, 4. 10. profesorjem, razrednikom, šolskim 2025, v Mariboru. svetovalnim delavcem, ravnateljem), Seminarji, označeni z *, so uvrščeni v • 9.00: vstop skozi svetoletna vrata pri staršem in drugim posameznikom, katalog Katis. frančiškanih v baziliki Matere usmilje- ki želijo osebno in strokovno rasti. V Informacije in prijave: nja (molitev in možnost spovedi). Sle- Društvu katoliških pedagogov Slovenije jih Društvo katoliških pedagogov Slovenije dilo bo romanje v stolnico s slovesnim izvajamo že več kot 25 let. (DKPS) vstopom skozi svetoletna vrata. Pedagoški delavci lahko udeležbo na Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana • 10.00: sveta maša, somaševanje bo vo- seminarjih uveljavljate pri predlogu za 01/43 83 983 dil mariborski nadškof Alojz Cvikl. napredovanje zaposlenih v vzgoji in (torek, četrtek: 9.00–12.00) • 12.00: kulturni program s podelitvijo izobraževanju. Seminarje izvajamo tudi izobrazevanje@dkps.si Slomškovih priznanj v dvorani ZAMS za učiteljske zbore in zaključene skupine. http://www.dkps.si (sodelujejo dijaki ZAMS). Podeljevalka priznanj bo dekanja Peda- goške fakultete v Mariboru dr. Milena Iva- Foto: Matej Hozjan nuš - Grmek. Nagovor z naslovom »Jaz, romar upanja« bo imel dobitnik naziva častni član g. Marko Fink. Sledi kosilo, možni so vodeni ogledi Ma- ribora. Udeležence zaradi lažje organizacije pro- simo za prijavo, ki bo od 1. 9. 2025 dalje na spletni strani DKPS. Svetoletno romanje na Slomškov grob or- ganizirajo Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Slovenski katehetski urad in Za- vod Antona Martina Slomška. Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 53 Bralni namig Jordan B. Peterson Franco Nembrini Mi, ki se bojujemo Med očetom in z Bogom sinom Ljubljana: Družina, 2025 Ljubljana: Družina, 2024 520 strani, cena: 39,90 € 200 strani, cena: 29,90 € V knjigi Mi, ki se bojujemo z Knjiga je izbor razmišljanj, v Bogom nas svetovno znani katerih italijanski avtor in uči- klinični psiholog dr. Jordan telj Franco Nembrini razisku- Peterson na edinstven način je odnos med staršem in otro- popelje skozi starodavne in kom, ki ga sestavljata ljubezen temeljne zgodbe zahodnega sveta. S pomočjo psihologije in svoboda. Avtor, ki ima za seboj dolgo zgodovino vzga- religije, mitologije in filozofije razčlenjuje svetopisemske janja in poučevanja mladih, pojasnjuje, kako oblikovati pripovedi o uporu, žrtvovanju, trpljenju in zmagoslav- in negovati to vez skozi vse življenjske faze. Nembrini ne ju – pripovedi, ki nas že tisočletja duhovno in kulturno ponuja preprostih odgovorov, ampak namesto tega bral- oblikujejo, utrjujejo, navdihujejo in povezujejo. To ni le ca povabi na intelektualno in čustveno potovanje, polno še ena knjiga o duhovnosti – je sopotnik za vse, ki se na globokih vpogledov in neizrečenih vprašanj, ki se skriva- svoji poti vere soočajo z izzivi, dvomi in vprašanji. Ponu- jo v odnosni dinamiki. Z neverjetno subtilnostjo razga- ja prostor, kjer so dvomi cenjeni kot del poti, ne kot njen lja, da je prava umetnost vzgajanja preplet razumevanja, neuspeh. Vabljeni, da se podate na potovanje iskrenega potrpežljivosti in pripravljenosti na osebno rast. V knjigi odnosa z Bogom – potovanje, kjer boj ni znak šibkosti, boste našli razmisleke o izzivih in ključnih vprašanjih, ki temveč poguma in avtentičnosti. so sestavni del vzgoje. Bojan Žalec Letna naročilnica na Personalistična filozofija revijo Vzgoja edukacije: Revija VZGOJA izhaja štirikrat letno. odnosi in etika Naročnina za leto 2025 je 29 €. v vzgoji in izobraževanju Revija za učitelje, vzgojitelje in starše Ljubljana: Teološka Vzgoja september 2023 Letnik XXV/3  številka 99 cena 6,60 eur fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2023 163 strani, cena: 17,00 € Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in starše december 2023 Letnik XXV/4  številka 100 cena 6,60 eur 25 let 100. š V žarišču: tevilka n Vzgoja za solidarnost i medgenera Avtor v predstavitvi svoje nove knjige zapiše: »Zagovar- Vcijsko sožitje stran 35 stran 26 stran 18 z jam dialoško edukacijo, v kateri obstaja živ stik, odnos g Spolne zlorabe Tudi predšolski Naš pogovor: otroci potrebujejo ootrok preko Jacqueline Marie ice interjnetaaFox Fenlon počitn Revija v z z a g u o č j i i t t e e l l j j e e , i n sta j r u š l e ij 202 L 4 etnik c X e X med učiteljem in učencem. Učitelj je pomemben kot n V a I / 6 2 ,6 0  e š u te r vilka 102 V žarišču zgled, ki konkretno pokaže, demonstrira učencu rele- : Srce, polno ljubezni stran 23 stran 35 stran 47 vantne veščine in znanje ter sam uteleša kreposti, ki jih Ob izidu 100. številke (Samo)vzgoja revi P je o V d z je g t o je ja i n prihodnosti knjiga uči. Učenec aktivno sodeluje, ni samo predmet obdela- ve, ampak dejaven subjekt. Temu sporočilu moje knjige https://www.revija- V dobro ustreza slika ‘dialoškega’ lončarjenja, oblikovanja vzgoja.si/revija- žariš O č u k : u ltu ri d str e an m 20 ok ra vrča iz gline, ko skupaj, v tesnem telesnem stiku lončari- N c a i j š e p vzgoja/narocilo/ O o l g e ov s k tra s o n i i r 2 3 T : e rno voi Z ago v vo zg r o v j s e eživljen ta starejša (učitelj, mojster, starejše roke) in mlajša oseba jsk st e ra n 34 Z otro (učenec, vajenec, mlajše roke).« narocilo-letne- k k m i e n t a ij o narocnine 54 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 BSraulnmi nmamariyg The title of the Editorial by Silvo Šinkovec is educational emphases that can be an inspira- don shares his views on generative artificial Hope that does not fail. In it, he refers to the tion for the modern teacher. The article "Oh, intelligence and its impact on children's edu- Holy Year and reminds us that it is a wonder- this Hopeless Youth – Indeed?" is Valentina cation. Tina Mežnar Kosec describes the so- ful opportunity to deepen our faith, renew Kobal's account of her experience of working cial skills a child needs to develop in order to our hope and surrender to God's love. with young people. Nežka Černe Gec intro- integrate into society. The Focus Theme of the 106th issue of Vzgoja is duces us to Vera Lestan and the motives of In Fields of Education, Dr Milček Komelj titled Hope. In her introductory article, Kris- hope that interweave her poems. presents the Virgin Mary with a Cloak, an al- tina Škibin gathers reflections on the study In Our Interview, Silvo Šinkovec and Peter tar relief in the basilica on Ptujska Gora, the meeting of educators in Nova Gorica. We can Rozman hosted Janko Pogorelčnik, Director work of an unknown author. In the following read Helena Kregar's contribution addressing of the Velenje School Centre, which educates article, Ana Senegačnik Kurnik describes her teachers on the perennial pedagogical ques- a large number of young people for a wide va- experience of a camp for the gifted. tions. Jurij Bizjak introduces us to a biblical riety of professions. In the Spiritual Challenge section, we can read passage from the prophet Malachi, which is In the Teachers section, Štefka Pšeničnik pon- Ksenia Fänrich's thoughts on hope, reconcili- a kind of instruction for the renewal of the ders on how to develop critical thinking and ation and forgiveness, which she gathered at family. Marko Lotrič shares his views on the creativity. Marjeta R. Rakušček has collected her meeting with msgr. dr. Marjan Turnšek work of teachers and expresses his gratitude information on how we can influence a child's and titled The Holy Year's Missionary. Bo- to all those who work with young people. experience of enthusiasm by our example. gomir Novak shares with us his reflections on Kristina Škibin has prepared an article in Bojan Žalec is the author of The Personalist the importance of spiritual food. which she offers an insight into the writings Philosophy of Education, the introduction to In the Experience section, Maša Maček's ar- of Basil the Great from the fourth century. which is presented in the article Good Edu- ticle introduces us to the work of the Ljub- Anja Božič writes about humanistic educa- cation Depends on Virtue, Relationships and hospic residential home. tion and its representative Peter Paul Verger. Humanity. In the Reading Tips section, we present three Bogdan Vidmar reflects on the beauty that In the section Educational Plan, Jana Mlačnik books on education that will be of help to brings hope and shares his Prayer for Artists. titled her article Continuity in Adult Edu- teachers and parents. Klara Levstek addresses us in her article Cast- cation for its Greater Efficiency. Stanka ing the Anchor of Hope into the Power of Vogrinec wrote an article on sport pedagogy. Written by: Tatjana Fajdiga God. Nada Ušaj Pregeljc shares Filip Terčelj's In the Parents section, Octavian M. Machi- Translated by: Tanja Volk NOVO HVALEŽNI ZA SOMNOSOL ŽIVLJENJE Naročite Pomen spanja in koledar zdravo delovno okolje Vzgoja Izvajamo izobraževanja in svetovanja na področju zdravja v delovnem okolju 2025/26: s poudarkom na pomenu spanja. Preventivno izobražujemo in svetujemo različnim interesnim skupinam (npr. športnikom, Hvaležni za poslovnežem, delavcem v nočnem in izmenskem turnusu). življenje Pomagamo odkrivati škodljive dejavnike, ki privedejo do motenj spanja, ki je pogost, a žal spregledan dejavnik, ki lahko vodi v kronične bolezni, slabšo storilnost, zmanjšane motorične sposobnosti, slabši učni in delovni uspeh ter prometne nesreče. Koledar Vzgoja Predavanja v obliki 2025 / 26 delavnic in svetovanja vodi in organizira mednarodno priznana Cena: 8 € strokovnjakinja na področju spanja Naročila: prof. dr. Leja Dolenc Grošelj. pedagogikaifp@gmail.com silvo.sinkovec@rkc.si, cmsdolenc@gmail.com 041 785 111 ali na spletni strani Inštituta SOMNOSOL, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o. Franca Pedička Zvezna ulica 37, 1000 Ljubljana Matična številka: 9342869000 Davčna številka: 89381572 Vzgoja, junij 2025, letnik XXVII/2, številka 106 55 Neznani avtor: Marija Zavetnica s plaščem, prvo desetletje 15. stoletja Oltarni (sprva portalni) relief v baziliki na Ptujski Gori Foto: Jože Potrpin